Go^posfarslca p«ssve^ora?n rca J. S. Ildi Križ. Govedtt izkoriati zrnie najbolje v surovem staniu v obliki deh?Iega Srota. Pri httbnjeniu veija pravilo, da se zrnje tem bolje iz* keristi v čim majijžih, pa ra>to pogrostejših obro* klh se daje dnevno. Jako plesnivo zrnje je dobro pomešati s 4—5% prahom od o^lja, čez 14 dni se pa prah odfftrani. Plesnivo zrnje se popravi tudl v kruSni pečl ter s kuhaniem all parjenjem v brzoparilnikih (a!fa). Med ku.pe plesnivega zrnja je dobro dati kose nega5ene^:a apna. — Ječmenovepa šrota damo mlečnim kravarn na 1000 kg akcraj istih lastnosti kot fečmenov. Ržml šrot j~ kot 1. Tna najprimernejši za delovno govedo, ker r.stvaria ^rhe in rrnate mišice in povečava moč. Veij« koliiine rženesra šrota se težko prebavlja.fo, zato se ne priporočaio za mlado živino, breje i-n mclzne krave. Delovnim volom se ga da 2 rlo 3 kg na 1000 kg žive teže dnevno. Pri mlekaricah je dobro rženi šrot mešati z olinatlmi pogačami. Dobro deluje na kakovost mleka. Oves je izvrstna knna za mle^no fovedo, bike in mlado živino. Mladi živini se ga da okrog 1 kg na dan, bikom pa do 5 kg na 1000 kg' žive teže. Koruzen šrot je dober za pitano in delovno govedo, kateri se ga da 4—5 kg na 1000 kg žive teže. Na mlečnoat pa ne vpliva dobro in tudl za mlado žlvino ni. Ajdov šrot je dotora pitalna krma, posebno je pa. dobra aidova moka za pitanje te'ot. Na mlečnoat ne vpliva dobro. šrot graha in Pžo!a je pa naipopolnejša krma za mieftnost. šrot ie na.ibolje pokladati z drobno zrezanim, malo navlaženim s^no-m a!< rezanico. ker ga tako žival natbolje preba^. Proso p« kuhajte in krmite svinjam.