List 48. rr v • lecaj XLV1 i i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr.,za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 28. novembra 1888 O b s e g : Vrtna ograja od drata ali žice. Kako zeleno krmo ohraniti sladko Izkaz razstavnikov Zemljepisni in odopisni obra Nasledki snoppa u Naši dop No Gospodarske stvari Vrtna ograja od drata ali žice. Vsak vrt mora imeti ograjo, da varuje s trudom narejene nasade živalim in zlobnim ljudem. Pri graji take ograje se je ozirati na njeno ceno in rabnost. Cena se ravna po kakovosti ograje, ta pa zopet po namenu svojem. Najboljša ograja je 2 ^ visok ali še viši zid, ki je pa neprimerno drag in po majhnih vrtih celo neraben, ker naredi tako i majhen prostor s preveliko senco še manj raben. Preostajajo nam torej še druge prozorne ograje katere priporočamo za vrtove. Namen čen: nekteri za- ograji razli- htevajo od nje le toliko varstva, da žival ne more na vrt, drugi pa hočejo tudi zlobnim ljudem ž njo braniti nanj. 1 /n ' ^ i>c K To pa je kaj Podoba 70. težko, zato me- / nimo, ograja bodi taka, da človek ne pride lahko na vrt, kajti tistemu, ki hoče nanj ter ga po škodovati, ne brani mu tudi 4"/ visok zid. Vrtnar se mora ozirati največ na cena ograje; izkušati mora narediti ograjo, ki je kolikor mogoče dober kup Podoba 71 vrhu lična in dovolj trdna. Najuavadnejše ograje so P® H lesene, ki so tudi lične, a premalo trpežne. Žive ograje tega pa so tudi prav dobre, pravega namena pa nikdar ne izpol njujejo. Primerna so le v ograjo večih prostorov, sadovnjakov, pašnikov itd., na vrtu pa ugajajo le, če so na- i -I mm » ® rejene s kako drugo ograjo vred. Prav primerna močna in lična ograja, ki je zelo trpežna, je ograja od dratene ali žične mreže. Ta ograja je od hrastovih stebrov, ki so po do 6 narazen postavljeni in ki toliko gledajo iz zemlje, kolikor bodi ograja visoka. Ob te stebre napeta in pribita je mreža od železne in pocinjene žice. Ako so stebri dobro impre-gnovani s karbolinejem, ako je mreža dobro pocinjena in dobro pritrjena na stebre, tedaj je taka ograja ne- pod. 71. pa žično mrežo. Cena žične mreže je zavisna od debelosti žice in od velikosti zanjk. Bolj če je debela žica in manjše če so zanjke, toliko draža je. Zanjke so dosti 55 ""/m volijo. Kocimo, da postavimo hrastovo stcbro Kupiti izmerno trpežna. Podoba 70. ti kaže tako ograjo » po 4 ™f narazen, ograja pa bodi moramo potem 2 mj visoke, 4 visoka. zgoraj otesane stebre, ki stoje vprek po 50 kr. eden. Debeli naj bodo vsaj po 15/i5 %>- Impregnovanje stebra stoji vprek po 5 kr. Ker za štiri metre dolgosti zadostuje en steber, pride od teh stroškov na j j Ud lJCfc V dokler tudi prevelika toplota uduši glivam rast. Slavni francoski uče njak redil Pasteur na je poskušnjo da vse te glive poginejo ob toploti ki ie veča nego 50° Na to izku šnjo se opira shra njevanje marsikaterih reči ter tudi sena spodarji > kako bi Podoba 67 po načinu, katerega hočemo popisati. Predno pa pričnemo, hočemo se nekatere si ohranili zeleno krmo, ne da bi jo sušili, tako da bi ostala sladka ne vzglede navesti Na pokvarj jim užitna in da bi ne izgubila tečnosti. To se e v resnici posrečilo pred nekaterimi leti, in danes je način toliko dovršen, da je naša časnikarska dolžnost o njem poročati vsaj na kratko slovenskim gospodarjem. Predno bodemo pisali o predmetu samem, hočemo poprej našim čitateljem povedati nekaj o prirodoslovji, da bodo potem laže umeli osnovno podlogo imenovanemu načinu ohranjevanja krme ter vedeli ceniti posamezna dela pri tem ravnanji. Vse, kar nastane na svetu vsled životne moči, t. s. rastlinske in živalske tvarine, razpade in se razkroji po smrti dotičnega bitja, in tisto, kar se naredi ob razpadanji in razkrajanji, da tvarino, iz katere vzraste novo molzeno mleko ima uže v sebi glive, katere ga bodo skisale. Nalij pa tega mleka v steklenko in jo dobro zamaši z zamaš-kom; steklenko deni potem v vročo vodo za toliko časa, da bode mleko toplo med 60 do 70° C. Ta toplota uniči vse glive in mleko ti ostane sladko najmanj en teden to je toliko novega časa da pride zopet skozi zamašek nekaj aka; ž njim pa drugih gli Ako narediš ravno tako z moštom, ostane ti delj časa sladek, ker so uni čene za nekaj časa glive, ki delajo, da mošt kipi. Preidimo torej v • nasi eči Recimo, da smo po kosili jeseni bujno rastočo deteljo, a vreme nagaja in ni je mogoče posušiti. Ako jo pustimo na njivi, izpere večemu še za nastil. Ako jo zme- bitj Smrt enega bitja da življenje drugemu. Razkroj živalskih ali rastlinskih ostankov sicer provzroča med drugim tudi zrak (kisik), a to le počasi. Na pr.: Dobro posušeno seno, shranjeno na suhem prostoru, lahko postane stotine let staro, predno popolnoma strhleni; dobro jo dež in tako bode čemo na kup, zgreje se in postane popolnoma neužitna vendar je mogoče tako deteljo ali travo, zeleno tur ščico itd. tako shraniti za zimo užitna. To pa tako: krmo v jamo, ki je obzidana krmo tudi glive, in te jo prično kmalu kvariti da ostane sladka m Deni zeleno in nekoliko uvelo 3 med zrakom pridej a to ne • . 383 precej, ampak šele tedaj, kadar se poprej zgreta krma krma zgreje nad 50° a ob tej toploti so glive vse pisati, na kaj se je ozirati, ako tako hranimo zeleno zopet nekoliko ohladi. Zakaj šele takrat? Zato ker se krmo. Podoba 68. uničene. Gniti začne šele krma, kadar se shladi kadar se je lotijo nove glive. Ako hočemo dobro ohraniti 55 do 60° torej krmo treba jo je potem, kadar se zgreje od obvarovati novih gliv in zraka, in ker so prejšnje vse uničene, ni mogoče, da bi krma potem še gnila, ker ni v njej več gliv, katere ravno povzročujejo gnilobo. Obvarujemo jo pa, ako jo močno stisnemo precej potem, ko se je zgrela od 55 do 60°C in stisneno ohranimo dotle, da jo začnemo rabiti. Ker so pa izkušnje pokazale Podoba 69. da se ob stenah teh jam kakih 10%» na debelo vendar Izkaz razstavnikov odlikovanih na deželni sadni razstavi i katero pnre dila c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vla darske štiridesetletnice presv. cesarja Frana Josipa v Ljubljani od 13. do 21. oktobra 1838 z zlato skupini: Sveže sadje. (Producenti) svetinjo: Dr. Adolf Eisl v Ljubljani Fran Kavčič v Sent Vidu pri Vipavi s srebrno svetinjo. Gorenjskem: Baron O. Apfaltre Ivan Baumgartner na Fužinah, dr. M. Godec v Hudovernik v Bledu, Franc Jarc i nikih, Anton vodah Križi Želez v Med- Janko Krsnik na Brdu Marija Kecel v Kam- niku, Janez Mallner v Bledu, AdolfMuhrv Bledu, Ma tija Pršin na Rožniku, matej nrc v Kranji. Vil Rohrmann v Ljubljani, Alojzij Schrev na Jesenicah Matej Pire Kranj Viktor tiji Na Dolenjskem: Alojzij Bajer v Križi pri Li » oskrbništvo graščine Boštanjske, Josipina tschevver na Krškem, Štefan Jaklič v Šent Vidu Ho- pri Zatičini, pl. J. & Ph. Lenk na Raki, dr. J. Namorš v Jesenicah ob Savi, Feliks Reya pl. Casteletto v Nemški vasi. sici a Notranjskem: Mat. Ambrožič v Novi Su-Takob Barbo v Rateževem brdu, Josip Dekleva v Postojini Fr Gollob v Lesnem brdu > lovšek na Vrhniki, Hinko Kavčič na Razdrtem Lenarčič na Vrhniki, Fran Kotnik na Vrdu s bronasto svetinjo. Gabrijel Je Josip Gorenjskem: Jakob Ambrožič v Ljubnem, Franc Avbelj v Pečah, Ivan Brdnik v Šmartnu pri Dobrovi, Fran Dolinar v Švici, Ferlan v Gorenji vasi Fran Huber v Goričah, kmetijska podružnica v Kranj 9 Ivan Kosler v Ljublj i Fran nekaj kupih krme ski in sicer ravno toliko, kolikor pri Janez Petrič v Blagovici O mej v Ljublj i Pogačnik v Blagovici ne delamo 7 ------- r * * o ------ ' katere naredimo nad zemljo, zato je bolje, ako Andrej Stare v Bitnjem, Matija Stare v Podjelji, Primož takih dragih jam, ampak kar nad zemljo $tare v Podjelj i Josip Šimenc v Rečici, Albert Vodnik v Podutiku naredimo primerne kupe od krme, katere lahko stiskamo. Tavčar Podoba 67. kaže tak kup, in iz njega je lahko razvideti Wilfan na Črnučah, Josip Zdešar v Utiku vso to napravo in vse delo. Pritiska mora biti na vsak kvadratni meter 500 če ga je več, tem bolje. Podoba 68. kaže vzvod, s katerim se verige skupaj vlečejo in e na v Podgori, Mihael Ivan potem pripno. Tako se dela pritisek. Najbolj obeh straneh ob enem pritiskati, kakor kaže podoba 69 Na levi strani podobe 69. je videti, kako stoji vzvod kadar se prične pritiskati, na desni strani a Dolenjskem: Grofinja Valesca Barbo, Fran Berdavs v Vidmu, Karol Hofer na Čateži, dr. Avgust Kulavic v Toplicah, Mihael Klun v Podstenah, Ignacij Mahkovec na Jančem, Ivan Pezdirec v Drašičah, Peter Režek v Starem trgu, Josip vitez Savinschegg v Met- liki stoji ob konci priti pa kako 5 Ivan Sušteršič v Semiči Matij Verderber na prihodnjem listu hočemo po Kočevski reki. Anton Zavrl v Svibnjem, Janez Zadnik v Podstenjah. * r 384 Na Notranjskem: Anton Jeršan na Uniči začel vzgajati. No kje je ta domovina, kje so naše kul Josip Potepan v Dolenjem Zemonu, Franc Tršar na turne biline, a vzlasti naše žitarice divje rasle? Ko Vrhniki, Ivan Valenčič v Kilovčah. s priznanjsko diplomo. likor je to vprašanje zanimivo, toliko je težko odgovora mu dobiti. Tudi še početkom devetnajstega sto-Gorenjskem: Fran Alič v Utiku, Luka letja, je bila domovina malo ne vseh kulturnih bilin Blejec v Trzinu, Mihael Bregant v Selcih, Gregor Dane popolnoma nepoznata. Linne ni iskal domovine kulturnim bilinam, in kar so drugi botaniki o tem navajali, bilo je krivo, a pogosto tudi nejasno. To neznanje v Ti > Peter Dolinar na Dobrovi, Janez Grašič na Golniku, Lorenc Hribar v Križi, Gregor Jakelj v Rudniku, Anton Jarc v Gabriji, Matevž Janežič v Domžalah, Blaž je opisal 1807.1. Humboldt tako le: „Rod in prva domo- Jelenc v Dražgošah, Janez Jeraj v Smledniku Jurij Kmetič v Trzinu, Henrik Korn v Ljublj ? dr. Josip Kosler vina koristnih bilin, katere človeka spremljajo od najstarejših časov, popolnoma je človeku nepoznata, kakor Mi ne v Ljubljani, Anton Kozamernik v Utiku, Marko Kovšca je nepoznata tudi domovina domačih v Kropi, Gregor Koželj v Šent Gothardu, Janez Ložar v Trzinu, Janez Lužar na Klanci, Anton Novak v Ra- živalij znamo, kateri kraj je dal pšenico, ječmen, oves in rež. u zorih i Luka Osovnik na Kolovci, Jože Paplar na Bre zovici ? Jakob Banane, koruze, koruna tudi No v novejšem času se je našli še nikjer divjih obrnilo tudi v tem, in dan Pršin v Stožicah, Tomaž Petrovec na aanes se uže večini kulturnih bilin zna za domovino, in mnogim so našli tudi divje praroditelje. Oni potje, po katerih so prišli na sled domovini pojedinih kulturnih bilin, vrlo so zanimivi. Pokazujejo nam, kako za slična raziskovanja morajo vse znanosti v pomoč priteči, da nas k istini pripeljejo. Prvo besedo ona nejasnega ostavlja, Čemšeniku, Ivan Podlogar v Ljubljani, P. Pogačnik v Blagovici, graščina v Podvinu, Fran Praprotnik v Preski, Ivan Prebil na Dobrovi, Josip Rak v Prevojah, Ivan Rulitz v Ljubljani, Ivana Schvvarzel v Prevojah, Jarnej Slapnik v Zgornjem Tuhinji, Simon Slapnik v Špitaliči Anton Suhadolec v Gabriji, Nikolaj Stanonik v Šmartnu pri Kranji, Fran Tavčar v Besnici, Avgust Vester v Ljubljani, Gašpar Volk v Češ enjci f Ivan Waland v ima tu sama botanika, a kar nam c popolniti arhajalogij nam Hlebcali, Ivan Zupan v Kropi, župnija na Dovjem. Na Dolenjskem: Fran Andoljšek v Velikih Poljanah, Fran Andoljšek v Velikih Poljanah hiš. št. imajo povest in jezikoslovje in paleontologija i Botaniška raziskovanja imajo nam ustanoviti ? v katerem kraju rasto divje pojedine kulturne biline. To 9, Ivan Čampa v Zapotoku, Mat. Eisenzopf v Starem je zelo težaven posel. Znamo, da divjak ali divjakinja logu, Martin Gornik v Gabrovci Henrik baron Gagern v Mokricah, Jakob Kalan v Morovci, Fran pl. Langer v Prežeku. Ivan Lapajne na Krškem, Peter Lesar v podobna nikdar popolnoma vzgojenej bilini. Pogla vitna razlika vedno je v onih delih, radi katerih bilino vzgajamo. Uže naprej moremo reči, da so plodovi div- Zapotoku Martin Lovšin v Zapotoku, Fran Lunder jega sadnega drevja drobnejši in slabejšega okusa, da na Raki, oskrbništvo graščine Impolske, Ivan Petek v imajo divje žitarice drobnejše zrno, in divji tabak ožje Kresnicah, Pavel Povše v Pristavi ? Josip Samida v perje. Pa kedar najdemo divjo vrsto v katerem kraju Kočevski Skubic v reki Fran Sclrvveiger v Radovici, Martin nismo še gotovi, da jej je tu tudi domovina. Biline se Ribnici i Ivan Šašelj v Adlešicah, Ignacij morejo namreč v kratkem času daleč po svetu razseliti Vrančič v Zagradci, Alojzij Vidovič v Dolščaku. Botanik mora v vsakem takem slučaju vse okolnosti Gabrijel Jelovšek na Vrhniki, Mihael Kalan v Št. Petru, podivjala, ali se ni še le v novejšem času doselila ali ni tu bilina samo , ali Na Notranjskem: Matija Erjavec v Vipavi, preučiti, ter se mora prepričati kmetijska podružnica v Senožečah Anton Korenčan ne raste še kje drugej divja, ali se slaga z obličjem na Vrhniki, Janez Oblak v Borovnici, Franc Ogrin ostalega bilinskega sveta v dotičnem kraju kedar na Vrhniki, Andrej Perne v Šturijah, Ivan Poženel na je vse to vestno preučil, potem še le more določiti, ali Rakeku, Franc Premrov v Martinjaku, Franc Suha- jej je to res prava domovina. Arhajalogija in paleontologija nam podajate več potov z davne prešlosti vrlo važnih podatkov o domo- dolnik v Borovnici, Ivan Tomšič na Vrhniki, Josip Vrbič v Bistri, Lorenc Vrbič v Borovnici, Tomaž Že- leznik v Polhovem gradci. Podučite stvari. vini nekaterih kulturnih bilin. V grobovih starih Egi-petcev nahajamo pogosto plodove in semena kulturnih bilin, ali jih vidimo naslikane na piramidah. Ni dvojbe, katere nas mo- Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaro s lav. (Dalje.); 92. da se te dogajajo več potov prevare, rejo lehko na krivo pot zavesti. Ljudje skrivajo v grobove razne predmate, da jih potem morejo tem laglje draže prodati. Tako prevaro so mogli lehko odkriti, in kedar so Arabci v grobove k mumijam skrili koruz Kako hočemo najti prvo domovino naših žitaric, nega zrnja 9 niso namreč pomislili, prav za prav niso Divjakinje naših kulturnih bilin so morale imeti svojo prvotno domovino, kjer jih je človek našel in vedeli, da je koruza še le v novejšem času z Amerike pripeljana bila. Pred petdesetimi leti je dobil grof Stern — 385 berg v Prago pšenice z egipetskih grobov, ki mu je letja se je mislilo, da nikdar ne bolo prišli na sled tej pšenici se je mnogo govorilo, no dan- domovini kulturnih bilin, ali dandanes jih je uže malo, kalila. danes sodijo, da je tudi to bila navadna goljufija, ker katerim ne bi domovine vedeli. In to je vrlo velika so pozneje mnogo zrn z egipetskih grobov posejali, pa pridobitev > ker znamo, da nas vsaka kulturna bilina e- ne eno ni kalilo. V grobovih starih Peruvancev iu hikancev so našli tudi mnogo, katero kulturno bilino, in koliko bilin so nam ohranile stavbe na kolji, omenili smo tudi. Tudi povest starih narodov zna nam kedaj razjasniti vprašanje o rodu pojedinih kulturnih bilin. V prvej vrsti najzanimivejša je za nas povest kitajskega cesarstva, kjer je prastara kultura vzgojila mnogo naših koristnih bilin. Nova raziskovanja so pokazala, kako je tudi povest več potov prirodoslovca zavela na krivo pot. vodi kakor daljna luč v temno prešlost človeške kul ture. 77 Nasledki šnopsa u (Dalje.) Britka fakta. Do sedaj opisali smo več posameznih zgledov ob Grški in rimski povestničarji so jako radi zapi- širneje, kot strašnih nasledkov snopsa Gorje res vsa sovali glasove o domovini kulturnih bilin, in v njihove kemu kraju, kjer se je ta kuga nastanila; pred njo vesti se je verovalo vse do nedavnaj, dokler se ni do- ginejo duševne in telesne moči, kot bi jih žgal zamre kazalo, da so krive. Grki in Rimci so imenovali breskvo pa tudi vse nravno življenje in zgine strah božji. Taka perzijansko jabolko, ker so jo s Perzije dobili, in se godila se je za časa Plahtača in njegovega šnopsa v vse do nedavnaj mislilo, da jej je Perzija domovina, Zalesji. Da ne bodemo predolgi se svojim opisovanjem dokler se ni dokazalo da i _ ji ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ • i s Kitaja prišla. In takih posameznih strašnih zgledov, kakoršne je ta vražja te-primerov je mnogo. Najstarejše vesti o domovini koruze kočina med ubogimi Zaleščani prouzročila, hočemo da-so bile gotovo vse skrivljene in zmišljene, in takih nes še nekatere prav na kratko in brez imen navesti, slučajev je več v povesti. Naposled mora nam še tudi jezikoslovje na pomoč to je: greh povemo, grešnika ne. Bilo je dekle jako čislanega zaleškega posestnika; priteči, kedar iščemo domovine kulturnim bilinam. Na- to dekle bilo je pobožno, krotko in pohlevno; svete za-rodna imena nam pogosto pokazujejo, kako dolgo člo- kramente prejemalo je prav pogostoma. Večkrat priha-vek bilino vzgaja in od kodi jo je prejel. Jezikoslovci jali so snubači to pošteno deklino snubit; tudi oče in so nas poučili o sorodstvu naših jezikov, in njihova mati nista imela proti pošteni zaroki kaj ugovarjati. raziskovanja pripeljejo nas več potov tudi v domovino hčerka rekla je pa kulturnih roditeljema vsakikrat: „ Pustite me bilin. Aziji je živelo v prastarej dobi pri miru; jaz hočem do smrti devica ostati, ker tako močno in kulturno pleme; bili so to Arijci. Pred 4500 bode najbolj prav zame in za vas na stare dni" leti so se začeli zahodni Arijci v Evropo seliti. Jeziko- Tudi dobro, mislita si stara; vsaki snubači bili so slovna raziskovanja so dokazala, da so vsi naši evropski v prihodnje z lepo odpravljeni. Dekle to stavilo se je jeziki razen baskijskega, finskega, turškega in mad- na očitnih krajih po upljivih osebah drugim dekletom jarskega, razvili se z jezikov zahodnih Arijcev. Vzhodni za uzor. Pa kaj se zgodi? Kot Zaplotnikova, padlo je 5 tudi to dekle avno isti način Arijci pa so se počeli pred 3500 leti seliti v Indijo na Javo in Cejlon, in tu so nastali današnji jeziki, Obolela je; roditelja nista nič vedela, kaj daje; kateri izhajajo s sanskrta vzhodvih Arijcev. Ako tedaj po zdravnika ni hotela nikakor poslati, pač pa je trdila, naši jeziki katero kulturno bilino z istim imenom na- da jo bode vodenica zadušila; vrjelo se je- zivajo, pa je to ime sanskrtske korenine, ondaj znamo, Ko ieč do vrhunca dospe, zahtevalo je dekle ? da kje nam je iskati zibeli samej bilini. se pošlje po duhovnika, Kar se tudi brez odloga zgodi. Vidimo, da to ni tako lahek in jednostaven posel Spove se in prejme presveti zakrament, se ve, da oslediti domovino kulturnih bilin. Od kar so začeli bi- glavno zadevo pri spovedi zamolči. Kar je nezaslišano, line vzgajati, prešlo je na stotine let, in v tem dolgem zgodilo se je, da je to nesrečno dekle ravno med pre- času so se zbrisali mnogi sledovi, kateri bi nas brez jemanjem sv. zakramentov za umirajoče izvršilo ob enem velike težave koj na pravo pot pripeljali. Spremenile tudi umor. Ta zločin izvršen je bil ravno na sv. Martina so se biline, spremenili so se narodi in njihovi jeziki, večer pred malo leti. Ko je bil umor dovršen > reklo in če ne bi človeku vse znanosti na pomoč priskočile, dekle, da je vse dobro, od kar se je z Bogom spravila težko bi kedaj do istine so dokopal. Z neumornim trudom naj gredo le vsi brez skrbi spat, da bode mogla bolj razsvetljenih glav se napredovale v veliko vse zna- in nemotena se s svojim Izveličarjem pogovarjati Zgo nosti. Dandanes ste nam Kaldejska in Egipet bolje po- dilo se je. Ko so vsi spali, spravi sama umorjeno bitje znata, kakor sta bila pred 2000 leti Grkom in Rimcem. v šupo, kjer je v listje zagrebe in tako do gotovega Dandanes izpravljajo učenjaki pogreške Herodotove. časa prikriti namerava. Prec drugi dan dobili so domači Botaniki zopet, ki so preučili bilinstvo Grške in Italije, to stvar in nasledki nastopili so. Ravno istega dne, toda še po dnevu šlo je drugo odkrivajo in izpravljajo zmote in nedostatke v spisih Teofrasta, Dioskirida in Plinija. Početkom tega sto- enako zapeljano dekle zaleško v mlin po meh moke. 386 Pot do mlina v bližnji okolici peljala je preko hribca veselj praviti. Za vse to izreka rlemu poštenjaku skoz grmovje. Ob tej poti tekel drugi strani hribca slovenskemu tukaj srčno zahvalo precej velik potok. Med potjo napadejo dekleta slabosti Priporočava pa tudi ob enem tega izvrstnega knji zakrene jo malo v stran na bolj skriti in samotni kraj goveda prav toplo vsem krajnim in c. okrainim šol med grme, in nasledek bil je izvršen. Zapeljanega de- skim svetom dalj vsem učiteljskim, šolskim in farnim kleta je groza, obup se je polasti; sklep je gotov in ob bukvarnicam, kakor tudi vsakemu drugemu posamezniku enem tudi izvršen. Malo bitje sama zadavi, ustica pa z da elu izročajo svoje knjige in druge reči v vezanje listjem zamaši in tako mrtvo truplice v globoki tolmun Zagotovljeni naj bodo, da ličnejega in cenejega vezar- potoka vrže. Tudi to je prišlo brez odloga na dan skega dela, Obe te dve zapelj ini revi bili sta h krati sodniji izročeni; britko bilo jih je gledati, kako sta tarnali in roke vili, ko sta jih orožnika odganjala v preiskovalni ne dobodo kakor tudi točneje postrežbe v tem oziru kmalu kje drugje. To vestno pričava in tr- r Vsaka zapadla je bila šestletnej ojstri ječi zapor, to zakrivil je bil šnopsom. Vse njima prokleti Plahtač se svojim diva iz večkratue lastne skušnje. Toraj svoji k svojim Josip Zore, predsednik krajuega šolskega sveta. Matija Rant, šolski voditelj. Bila je v Zalesji zopet druga hiša, v kateri vdali Železnikov 21. nov, (Raznoterosti). Lepega vre- bili so se vsi odraščeni šnop oče mati sinova in mena v praznik Uršule letos smo se pri nas za to je slednjič veselil I91etna hčer pili so ga vsi kot vodo. In kaj se ob taki splošni pijanosti zgodilo? Groza meje povedati ke stari ljudski pre pravi da če je ta da lepo, na sv. Martina dan pa grdo, se potem lahko Prišel se je pošten fant iz okolice v Zalesj ženit dobiva in spravlj stelja Ali sv. Martin nam ni bil ker pa ni deklet poznal, povpraša merodajno osebo za postrežlj e ene dni poprej Ta sicer pravi, da se bode v Zalesji teško kaj sneg svet prida in poštenega mislili smo, če smemo dali so nam od obnebja tako govoriti, da ga nam dobilo: a vend se domisli neke sv*. Martin na račun naprej poslal. Pa, motili smo se. dekline, hčere trduega Zaleščana, ter mu jo nasvetuje in gre še z njim pomagat snubiti. Okoličan bil je lep, čvrst mladenič in v vsem svojem vedenji, govoru in obnašanji videti še popolno nedolžen in nespriden. Za- Po pregovoru Če na sv. Martina lepo vreme je v treh dneh potem sneg, godilo se je tudi v resnici tako. Dan je bil lep, solnčen, in še pred ko v dneh padal j e na prejšnji sneg zopet novi. Precej leščanom Je dopadel; zaroka bila je brez ugovorov ga nam bilo nasulo. Zdaj J za dognana in priprave za svatbo se prično, oklici minejo in poroka se izvrši. Prav mirno življenje bilo je v tej hiši z novo gospodinjo skoz dva meseca in tri tedne. Kar neutegoma zboli in nasledek te bolezni bil je čvrsti deček. Kako se je mladi mož temu čudil, svoje žene do namreč zelo zopet skopnil, in ljudj veliko se i! precej na vse kriplje pomakujejo hvalo B)g steljo da bi preskrbeli nedolžni živinici čez topi ležišča, in pa > kar ni nič manj imeli na spomlad kaj voziti iz hle potrebno, na njive i zimo da bi gnoj dneva snubitve nikoli videl ni, a sedaj mu pa v tako kratkem času take kolače prinese! Kako bilo je v tej pri nas zadnji tretjini meseca oktob smo imeli tudi za oni čas neizrečeno hudi mi Odkar sta hiši v posledici, misli si vsakdo sam lahko, gotovo pa jel nastopati tako zgodnja zima, pa tako pozna spomlad britko in žalostno vsaj za moža, čeravno bil je dober poletj t prave toplote pa od leta do leta manj * in krotak. da malo tacih. Revež Naši dopisi. Dobrova 26. novembra. (Javna zahvala in priporo- silijo se pisalcu teh vrstic mnogokrat v spomin besede prof. dr. Reitlechner-a. katere je govoril v Dunajskem D j al solnca od teku let gospodarstvenem kurzu 1. 1869 svojim slušateljem je n. pr Zemlja se v svojem sukanj okol čilo.) Gospod Ivan Bonač knjigovez Poljanski cesti h leta do leta čezdalje bolj od njega odmikuje. oddaljila se bo tako, da bo vse, kar je na njej poginilo : zemlja in vse na njej bo zmrznilo. mraza štev 10 v Ljublj 5 povezal bil je za darila tukašnj Ali bo es tako, ne zdrznemo se terditi, smo pre šolsKi mladini ob zadnji cesarski slavnosti tako rekoč kar neutegoma 60 različnih knjig in knjižic v poluplatno, vse delo bilo je kaj lično in trdno izvršeno ter so bili natisnjeni pozlačeni napisi na stranicah. Ko sta podpisana izvršeno delo v roke prejela ter priloženi račun prav primerno malo študirani na to. Da imamo pa mraza od leta do leta več, toplote pa vedno manj sploh znano Praznik sv Elizabete, kot Ime-dan naše presvitle Cesarice je tukajšna šola po večletni navadi tudi letos praznovala. Ozališani je bila od zunaj prečitala, nista vrjela lastnim očem, ali je res tako, ali z zastavami; še lepše pa notraj učni dvorani je se je nizek in knjigovez morda kaj pomotil, da je račun tako bila sprednj stena okinčana z dopersno sliko presvitle tako ceno nastavljen za krasno vezanje. In Cesarice > katero so obdajali venci ; grba državni in vendar bilo je vse tako. Po vrhu tega je pa g. Bonač tudi pri njem na deželni, ter zastave cesarska, bavarska, avstrijske m deželne. Mladina vdeležila se je po ministerialnem kupljene molitvenike za darila otrokom dal zelo po zni- ukazu vskupno sv mase in potem v šoli še posebej žani ceni, rekoč, da mora tudi on našim otrokom malo za presvitlo Cesarico molila, Njim slavo klicala in pela 387 Cesarsko hjmno. Dobil je vsak otrok tudi mali darek Tako nas bode skoraj gotovo v novo leto v spomin Zdravje, hvala Bogu, se nas za sedajni čas še začudo derži. Daj Bog, da ostane tudi zanaprej tako! Pozdravljeni! L. pomenlj jH i premljala senca na političnem obnebi 1 decembrom t se vozni ed na železnici lužni pa tudi na državnih železnicah nekoliko spre Iz Ljubljane. — Drugi dan decembra v dan meni ob Ljublj proti Trbižu odhajajo osobn vlaki uri 25 min. in ob 11 uri 40 m > ob dopoludne in pa uri 15 m. zvečer s katerim dopolni naš vožni premembi južne že cesar 40 let svojega vladanja, leznice pa nam premembe še niso naznanjene, čujemo bode velik praznik za vso našo državo, akoravno je pa, da bode kurir z Dunaj proti Trstu vozil 2 uri cesar dneva. izrekoma prepovedal vsakako praznovanje tega kasnej Uradnega praznovanja ne bode, ker ga ne sme biti, toda v tihoti in v javnosti, v vasicah in v mestih praznoval se bode ta praznik hvaležnih avstrijskih državljanov posebno z dobrodelnostjo iu s čini srčnosti in z molitvijo do milo- Vsegamogočnega v zahvalo Zdravstveni stan v Ljubljani za 46. teden tekočega leta je primeroma ugoden, ker kaže samo 26*4 umrlih na leto in 1000 prebivalcev tako, da s tem pre- sega Prago Trst Gorico, Pulj in Zader. Enako ste za srečno preteklost in s prošnjami, da bi nam še dalje mnogo let ohranil vladarja. Bog očetovskega modrega vilko z Ljubljano kaže Gradec ugodnejšo pa Dunaj in Celovec. Opomniti pa je, da od umrlih spada 28*6% na bolnice, vrh tega pa pogrešamo teh uradnih izkazih zopet številko, katera nam kaže, koliki del izmed Senca na političnem obnebji. Odkar je nemški umrlih spada na osebe, ki nimajo bivališča v Ljubljani cesar Viljem odšel z Dunaja, ne da dostojni način oziral na ministerskega predsednika grofa ločilne biti se bil navadno ker za zdravstvene razmere gotovega kraja morejo od Taaffe-ja > med tem ko je podelil malo one številke, ki se kažejo pri osebah osebam odlike, plete pomenljivim bivajočih na ravno tem kraj se po časništvu govorica o na- sprotstvu Bismarkovem proti Taaffe-ju. Nekateri po Bismarku navdihavani nemški listi trdijo brez ovinkov pa tudi brez dokazov j da avstrijsko-nemški zvezi in tej grof Taaffe nasproten trditvi dodajajo prav Obrtne strokovne šole v Ljubljani, namreč šola za 1 e s n o o b r t in pa ona za umetno vezenje inčip-karstvo otvorite se slovesno dne 3. decembra. Poduk za prvo šolo traja 4 leta, ooi za drugo pa dve leti in abotno-ošabna pretenja. Zelo mali krog politikov je poučen o tem, kar se ravnokar plete za kulisami visoke politike, toda ugibanje dopušča tudi nepoučenemu široko polje: grof Taaffe nikoli ni bil po volji našim levičarjem, najmanj pa onim, katerim se oči vedno obračajo proti Berolinu. Ti gospodje porabili so gotovo prihod nemškega je brezplačen. Vpisavanje v obe šoli pričelo se je ta ponedeljek. Učence spremiti je starišem k vpisu in se sprejmo samo učenci, ki so povoljno dovršili ljudsko šolo in so dopolnili 14. leto. Poduk na obeh strokovnih šolah v slovenskem jeziku, kateremu se pa dodajajo tudi nemški strokovno-tehnični izrazi. cesarja na Dunaj v to, da so vsi iskali zaveznikov Nemški proti Taaffeju v imenu zatiranega Nemštva. cesar Taaffe-ja ni odlikoval in ga je nekako preziral. Ko ga je pa na to naš cesar odlikoval z izrednim zaupanjem po imenovanji grofa Schouborna za ministra Novičar iz domačih m tujih dežel. j Dunaja. Razprave državnega zbora ne po ponovil se je z Berolina časniški naskok na Taaffe-ja dajajo nič zanimivega, razprave glede kmetijskega ded-s pretvezo, da je on nasprotnik avstrijsko-nemški zvezi, nega prava so tako obširne, da že tudi onim postajajo dolgočasne, ki so se začetkom zanimali za jedro vpra- Brambovski odsek dovršil je svojo nalogo in Tu bi znalo biti ugibanje opravičeno, da je nemški cesar sprožil pri prihodu na Dunaj staro Bismarkovo zahtevo po tesneji zvezi med Avstrijsko in Nemško in a recimo, da bi imela tesnoba zveze se izražati tako, da sanja 1 pritrdil je novemu vojnemu zakonu po vsem nespremenjenemu. Pri razpravi govorilo se je primeroma malo, bi lahko prišla v skrajno nevarnost samostojnost na- pa še to v malo srečni obliki, ker je vladni zastopnik šega cesarstva. Ako bi se res to zgodilo, ni dvomiti, precej osorno odbijal vsako kritično opazko. — Prejšnjo da je minister Taaffe po svoji dolžnosti izrekel odločni sredo odgovoril je minister pravosodja na vprašanje Da tak odgovor Bismarku ui po volji, je naravno, Steinweuderjevo zarad nameščenja 5 slovenščine zmožnih j? ne Cl gotovo pa je da noben pošten minister avstrijskega avskultantov za Koroško v obče razmeram primerno cesarja ne more odgovoriti drugače, ako noče Avstrije vendar pa se je trditev ministrova, da je sicer na Ko- staviti v eno vrsto z malimi, Pruski podredjenimi nem takoj roškem dosti višjih slovenščine zmožnih sodnijskih da škimi državami. Ne verujemo, imela resne posledice; zdi se nam modro, ako bi naši državniki še bi ta dogodba nevarnosti obračali svoje jateljih, celo napačno pa uradnikov, čuvala v desniških krogih z malo vernostjo, da bi ne bilo ker se je ta trditev očividno rodila samo v glavah v trenutku preteče onih sodnijskih krogov, ki najrajše zanikavajo bivanje pa oči po bolj bilo ako zanesljivih pri- Slovencev na Koroškim, sami dejansko pomagali graditi za Nemško „most doli do Adrij u budgetnem odseku pomikajo se razprave redno dalje in je bil za prve dni tega tedna pričakovana razprava o proračunu pravosodnega ministerstva 5 ter Potrebščina državnega proračuna znaša 949,103 907 se je sodilo j da se najpred koncem tega tedna zna mark, od katere svote na redno potrebščino spada pričeti razprava o proračunu naučnega ministerstva. 806,425590 mark, izredna potrebšči kabero treba Omeniti nam je tukaj še zanimivega gibanja med pokriti izrednimi sredstvi znaša nad 84,000,000 mark prebivalstvom dunajskem, izrekoma v predmestih: Z napravo novih vojnih brodov proračunaaa je velikanska pristaši liberalne, judom prijazne stranke, zgubljajo pod saboj tla, oni pa izrekoma, pristaši dr. Luegger-jevi, svota 116,800,000 mark Srbska. Volitve se niso vršile skozi in skozi ki delujejo in kličejo pod zastavo »združenih kristjanov" v redu. Poročila naših poluradnih dopisov trdijo, daje v nasprotji z »združeno levico" dobivajo tla. Tako je radikalna stranka na več krajih opa/ivsa, da propade, sedaj že dognana stvar, da je državni poslanec pred- segala po sili in povzročila velike nerede. Z novega se mestja „Landstrasse" tam zgubil vso veljavo j prav naglaša, da je razdruženje kraljevega zakona dokonečno tako pa se more združenih kršanskih strank braniti in p0 zakonih za Srbsko veljavnih, tudi neovrgliva. brezverni demokrat Kronawetter samo še s pomočjo Francoska. Drugi dan decembra je tudi policije; ta mož izreka redno naj psovke zoper za Francosko pomenljiv dan in zato ni čuda, ako mar ves kmetski stan, nasproti pa trdi, da delavec v mestih sikd0 pričakuje za ta dan spolnitev svojih želja, ali pa pred vsem na Dunaji, ni nikdar dosti plačan dosti dobro napasen. nikdar se boje takim željam nasprotnega čina. Zadnje dni javnih sejah državneg zbora ima ta teden v razglasili so listi republiki nasprotnih strank, vest, da je vlada nameravala dne 2. decembra izvršiti obravnavo priti zakon o notranji vredbi judovskih skih občin, potem pa nova brambovska postava. udare proti opoziciji, namreč v velike Bou- langer-ja in pa vse one posla por d ej ati , ki podpirajo po Cesar dne 2. decembra ne bo navzoč na Dunaji sredno ali neposredno. Boulanger trdi, da ima dokaze temveč se zagotavlja, da se odpelje dne 1. decembra za ta namen in navaja imena prizadetih poslancev; vladi prijazni listi, kakor naravno taje na vse kriplje kaj tacega in trde, da Boulanger s takim sumičenjem namerava pozornost odvračati samo od svojih skritih na svoj grad Miramare poleg Trsta, kamor pride dan tudi cesarica z otoka Koifu, ter se imata dne decembra vrniti na Dunaj. tisti Ogerska. n Pester Lloyd" glasilo tamošnje dr- naklepov. žavno-zborske večine oziroma ministerskega predsednika Tisze, nadaljuje svojo obrambo Taaffe-ja zoper napade nemških Bismarkovih listov. Ta list sicer ni bil nikdar prijazen Taffe-ju. Hrvatska. — V deželnem zboru razpravljal se je predlog zakona o hišnih zadrugah. Manjšina bila je pri tem vprašanji razdvojena ter se je en del izjavil proti zakonu en del pa zanj; večina zborova pa je pritrdila zakonu brez razprave. Nemška. — Sred prejšnjega tedna otvorjen bil je slovesno po cesarju nemški državni zbor. Otvorjenje bilo je sijajno in kot nova, pemenljiva prikazen pri otvorjenji, opazovala se je navzočost oddelka vojakov, katera je s puškami na ramenah prišla v dvorano je na glasno povelje z ropotom orožje stavila na tla in Angleška pridobila je večje ugodnosti za tr- e angleškim ladijam Angleška osnovala je govino v Perziji, kajti dovolila se svobodna vožnja po reki Karunu. posebno parobrodsko društvo, ki vozi po tej reki njenih pritokih. Južna in severozapadna Perzija j sedaj odprta trgovini angleškej. V Perzijo pa odide te dni baron Reuter, ki bode skušal pridobiti koncesijo za Če se mu namera posreči grajenje železnic v tej državi, bode angleški upliv se jako utrdil v Perziji v Žitna cena Ljubljani 17. novembra 1888. , 85 ki Hektoliter: pšenice domače 5 gold banaške potem zopet po glasnim povelji dejala jih na ramena. 7 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 k sorsice 5 gold Vtis te novotarije bil je nepovabljen, ker je zbo rovanje postavodajstva in pa ožje neko nasprotje ? tako, da to znamenje prostosti zamore postati neka osodepolna prikazen za Nemško. Prestolni govor, katerega je čital cesar, imel je namen vtrditi obstoječ mir in v ta namen porabiti vspehe cesarjevega potovanja. Se ve da pa prestolni govor popolnoma prezira zelo važno nalogo državnega zbora, namreč potrebo, za vojne namene dovoliti zajem 75 kr. vsa 4 gold 44 kr. rži 5 gold. 30 kr ječmena 4 gold. 39 kr kr ajde 4 gold. 22 kr ovsa 2 gold Krompir 2 gold 50 kr. 100 kilogramov V Kranji 19. novembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen v visoki svoti. 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki