Leto l/Uli. Ma 168. V IM0BI v tor« 28. lallla 19ZS. Cena Din no Uhaj« vsak dan popoldne, Izvzemal nadalje in praznike. — Inaeratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, — Insera ni davek posebej. — yy8Iovenaki Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i vpravntetvo: Bnatloaa ali ca A tev. 5, pritličje. Uredništvo: Knaflova nlica at. 5, i. nadstropje. Telefon atev. 304. Telefon štev. 34. Poitnlna platana v gotovini. Industrijski krediti Kakor znano, se je jugoslovenska industrija prejšnja leta precej trudila, da doseže od ministrstva financ nekake garancije države za ev. industrijske kredite v inozemstvu. Naša industrija se je sklicevala na druge države, ki so baš v letih najhujše industrijske krize pomogle domači industriji, celo iskale same industrijske kredite v inozemstvu in za te kredite prevzemale polne državne garancije. Tako je postopala Avstrija, Poljska in še marsikatera druga država. Naš finančni minister je te poizkuse in zahteve dosledno odklanjal. Ni to delal morda iz nezaupanja do jugoslo-venske industrije nego je tako postopal v prvi vrsti z ozirom na temeljne smernice svoje finančne politike, ki je morala delovati na to. da se dinar vendar enkrat odvrne od nevarnosti devaluta-cije in da dosežemo v državnem kospo darstvu primerno solidnost, ravnotežje in organično moč. Tudi naša Narodna banka je odklanjala garancije za industrijske kredite v inozemstvu, pa je šla celo tako daleč, da je za restrinkcijo svojih industrijskih kreditov prisilila in-dnstrijo. da se na črti preorganizira za realno, solidno računsko bazo. Danes priznavamo, da sta bili stališči finančnega ministra in Narodne banke Popolnoma pravi. Dinar ie izven vsake nevarnosti. Celo raste, da je veselje. Naša institucija se je konsolidirala, da le nobena izprememba ne more več omajati. Takisto je tudi državno gospodarstvo skoro popolnoma urejeno. S konsolidacijo zasebnega gospodarstva, predvsem jugosloven^ke industrije pa ni rečeno, da je vprašanje industrijskih kreditov odnravlieno in da nam odslej industrijski krediti niso potrebni. Z velikim razumevanjem tecra vprašanja je finančni minister vnese! v zakon o dvanaistinah. ki se je izglasoval 31. marca t. !., privileg, ki naj omogoči industrijske kredite. Po tem privilegij bodo smele industrije ali industrijske zveze na podlagi speciialnega dovolie-nia trgovinskega in finančnega ministrstva izdaiati obligacije na hinoteke za kredite, ki si jih bodo nabavile v inozemstvu. Industrije bodo morale razpolagati najmanj z 10 milijoni dinarji vplačanega kapitala Obligaciie bodo veljale najdalje do L 1980. Bodo proste vseh taks in bodo uživale vse ugodnosti državnih obligacij. Upniki industrijskih podjetij bodo naoram dolžnikom v vseh sravicah, ki jih zakon dovoljuje Državni hipotekami banki. Ta zakon se v prvi vrsti nanaša na zaščito dovoljenih posojil ter na plačevanje obresti in na redno amortizacijo. S posebnim pravilnikom bo finančno ministrstvo določilo podrobnosti glede ocene hinotekaruih zalog in glede nominalne vrednosti izdanih obligacij Nadalje bo pravilnik določi! m^dii-nosti obresti in amortizacije. Tudi bo obravnaval slučaje, ki jih ne predvideva zakon o Državni hipotekami banki. V velikem socialnem in gosnodar-skem interesu našega prebivalstva bi bi* lo, da se sedaj ta možnost pridobivanja industrijskih kreditov iz inozemstva v polni meri izrabi. Jugo^lovensko bankarstvo, ki se ie prva leta po državnem ujedinieniu tako leno založilo za industrijski razvoi našega naroda, ie v zad-niih letih precei odronilo industrijskega dela. kar ie deloma ŠTcodlo indu-striii sami in tudi bankarstvu. Na mestu bi bilo. da postane to bankarstvo v in-dustriii zonet produktivno in konstruktivno! S tem bi se znatno pp^^M industrijski razvoi naše države Pa tudi v drugam oziru bi taka aktivnost bila važna Danes vlada nad Srednjo Evropo Dunai. ki ie nekak ofTcr>!ni posrednik vseh industriiskih in dmgih kreditov za vse države in debele Podonavia, za vse države Sredme Evrope. Tu imaio naše banke možnost, da same posredujejo za avstrijske kredite v inozemstvu in da na tei podlagi omogočijo osvobodi tev našega gospodarstva in bankarstva od Dunaia. Na mestu ie, da naše industrijske in bančne korporacije vprašanje industrijskih kreditov zopet postavijo na dnevni red kakega bližnjega svojega velikega zborovanja in da potem v tem smislu izpeljejo energične akcije v denarnih centrih zapadne Evrope in ev. v Združenih državah. Naš denarni trg bi se znatno olajšal, industrija bi mogla znova razcve-tetl. S tem bi pridobila trgovina, bankarstvo, pa tudi široki delavski sloji bi nrišli do primernih zaslužkov i Zadeva dr. Luknića pred skupščino. — Živahna debata o funkcijah skupščinskega predsednika. — Pri volitvah članov glavne kontrole zapusti opozicija dvorano. — Pričetek proračunske debate. — Beograd, 27. juija. (Izv. Ob 12.) Pred otvortvijo plenarne seje so se sestali načel« niki parlamentarnih skupin v skupščinskem predsedstvu, da se posvetujejo o nadaljnem skupščinskem delu odnosno da določijo na« čin proračunske debate. Vlado je zastopal namestnik ministrskega predsednika mini« ster Marko Gjuričič. Vladina večina skupno z vlado je zahtevala, da se imajo prora* Čunske dvanajstine sprejeti najkasneje do četrtka 30. t m. in da se imajo seje vršiti le dopoldne. Kakor je videti, se skuša vla* da na parlamentarno tehnični način izogniti daljši proračunski debati. Opozicija je to zahtevo odočno odklonila ter predlagala, da se morajo vršiti proračunske razprave v ple* numu skupščine tako dopoldne kakor rudi popoldne oziroma ponoči. Vlada je bila končno moralno prisiljena, da je predlog sprejela in privoilla v daljšo proračunsko debato. Danes sc je pričela po izvolitvi članov, odnosno predsednika glavne kontrole prora* čunska debata k dvanajsti na m. Skupščinski predsednik Marko Trifko* vič je ob desetih dopoldne otvoru* današnjo skupščinsko sejo. Za sejo je precejšnje zanimanje. Skupščina je vzela na znanje obvestilo posl. Ivana Palečka in dr. Gjorgja Branko« viča, ki po nalogu parlamentarnega kluba SDS odlagata svoji funkciji v skupščinskem predsedništvu kot drugi podpredsednik, od« nosno skupščinski tajnik. Skupščinsko predsedstvo je dalje zbor. niči naznanilo, da je finančni minister preda Iožil v odobrenje rešitev T br. 34 410 glede zmanjšanja carinskih postavk k predlože« nemu zakonu o splošnem carinskem tarifu. Ta rešitev vsebuje okoli 40 izvoznih pred« metov, in se nanaša tudi na izvoz lesa. Parlamentarni odbor, ki preiskuje afero bivšega pravosodnega ministra dr. Edo Lu* k i n i ć a, je predložil zbornici kratko poro« čilo, v katerem konstatira, da z ozirom na proučavanje raznih, njemu še ne na razpo« lago danih spisov, ne more še sestaviti konča nega zaključnega poročila. V toku prouča« vanja afere je odbor prišel do prepričanja, da mora preskrbeti in dobiti nove podatke, zlasti spise, ki se nanašajo na vprašanje ali je bil ThurnsTaxis avstrijski državljan ali ne in na podlagi kakih spisov, oziroma skle* pov je Thurn Taris dobil avstrijsko držav* ljudstvo, odnosno kdaj. Odbor je smatral za nujno potrebno, da si preskrbi spise fidei« komisnega sodišča, dalje izvlečke iz zemlji« ške knjige, ki morajo biti legalizirani, srna* tra dalje za potrebno, da zahteva predloži« tev spisov n rešitev v osebnem sporu kneza Arberga proti Belgiji in da dobi mnenje strokovnjaka zunanjega ministrstva drja. Wiegcla, katero mnenje je predložil ministr* skemu svetu. Da se ti spisi vsi preskrbe, se i" odbor obrnil s primernimi predlogi na zunanje ministrstvo, na sodni stol v Zagrebu in Ogulinu, na zemljiško knjigo v Zagrebu in Ogulinu ter na ministrsko predsedstvo. Zato parlamentarni odbor prosi narodno skupščino, da svoječasno določeni, rok 20 dni primerno podaljša. Zbornici bo o po« daljša nju tega roka sklepala na eni svojih prihodnjih s~j. S' upšcin je nato odkazala v razpravo finančnemu odboru predlog posl. dr. Ku* lovca glede nujne pomoči od elementarnih nezgod pazar* temu prebivalstvu v črno« maljs' n o :raju. Narodna skupščina je nato odobrila 14« dnevni dopust posl dr. Gregorju Z e r j a * v »i ;n 7*dncvni dopust posl. Svetozarju Pav* loviću. Pravosodni minister je zahteval izroči* tev sodišču več poslancev, med njimi se ima izročiti nedaću sečnji minister za šume in rudni!:c dr. Ivan N i k i ć radi prestopkov po 496. in 4F0. kaz. zak. Skup * * predsednik Marko Trifkovič je r\r'-> odgova-jal na vprašanje klerikalnega poslanca Frana Smodeja glede postopanja pri pogajanjih za sestavo vlade RR. Fosla* r -s Smo dej je vprašal Trif kovica: 1. Kako je mogel kc* prriscdnik narodne skupščine privoliti v to, d; je v radikalni stranki za* vzel položaj, ki ga ni mogel zavzeti kot skupščinski predsednik ter je s tem kršil predsedniško dolžnost. 2. Zakaj je sodeloval pri sestavi sporazuma RR? in 3. Zakaj ni dal o priliki svoje avdijence kralju nasveta, da so vsi šefi parlamentarnih skupin konsul« tirajo. Marko Trifkovič je na ta vprašanja kratko odgovoril, da ni kršil svojih funkcij Vprašanje industriiskih kreditov mora sedai znova stopiti v osnredie! Je to vprašanje našega industrijskega napredka, naše finančne samostalnosti m naše socijalne blaginje! kot predsednik narodne skupščine, cm Za. vzema v stranki svoi položaj in se ni pre* grešil proti parlamentarnim pravilom m obi« čajem, če je sodeloval pri sporazumu, ki prispeva mnogo k pomirjenju in medseboj« nemu zaupanju največjega dela našega na« roda. Kralju je dal nasvet, ki odgovarja parlamentarnim običajem in se ujema s funkcija« mi skupščinskega predsednika. To je njegov odgovor. Posl. S m ode j (kler.) ni bil zadovoljen z odgovorom, ni stavil vprašanja na Marka Trifkovića kot na politično osebnost, ki je drugače vsega spoštovanja vredna, nego radi čistoče parlamentarnih našel, ker postopanje skupščinskega predsednika pri pogajamrrh RR ni odgovarjalo parlamentarizmu in parlamentarnim načelom. Oseba, ki se izvoli za predsednika narodne skupščine, preneha biti strankarski človek in mora ostati nad strankami. Pri pogajati Mh RR je sodeloval kot strankar ne kot skupščinski predsednik, pa je kljub tema Obdržal skupščinsko predsedstvo in to po-menja kršenje parlamentarnih načel. Predsednik Marko Trif kovic je posl. Smodeju kratko odgovoril, da je ves čas popolnoma korektno postopal. Živahno odobravanje pri radikalih. Poslanec Juraj Demetrovlć (sam. dem.) je v imenu svojega parlamentarnega kluba podal kratko protestno izjavo prori načmu volitev. Za volitev glavne kontrole bi se moral popreje razpisati od državnega sveta natečaj, kakor to zakon določa. Dvomi v popolno kvalifikacijo kandidata dr. Stambuka, ker nima nad 65 let. KandidiU tudi niso srečno izbrani. Predlaga, da se volitev glavne kontrole stavi z dnevnega reda. Slične izjave so podali tudi ostaK opo-zicftona^ol klubi: davidovićevci, muslimini in klerikalci. Vlaiina večiia fe vse ntemeltene ogovore o*»or!cHe odklonila. Predsednik je nato odreci glasovanje. Takof po odreditvi glasovanja je opi> **cifa v znak protesta kompaktno zapustila dvoran« in so glasovali samo vladino vet n**zr£h ?e bilo 109 glasov brez opozicije. 7t v-sdine kandTdate je glasovalo 108 oo-c!n,ncev, 1 listek Je bil prazen. V glavno kontrolo so izvoženi: za predsednika Srečko T e s i 6 . za člane pa: dr. Ante Š t a m -buk. Sima Miloševfč. Milan S t ep fino v i č" in Dragoljub T r 1 f k o v i 6. Skupščina je nato prešla k generali razpravi o proračunskih dvanajstiuah. Posl. S. Gavrilovič (rad.) je prečita! poročilo vladine večine v Ime ftnanč-netča odbora. Nato sta Citata za Davrdovi-feve dcnolcrate in muslimane r>osl. dr Še-čerov in nosi. Vladimir PnŠeajađc za Jugoslovanski klub odvojena mišljenja. Popoldne se seia nadaljuje in je napovedan ekspoze finančnega ministra dr. Milana Stojadinoviča. Tiskovni zakon v skupščini — Beograd, 27. julija. (Izv. Ob 13.) Na sestanku načelnikov parlament, skupin prišel na rr^orfvo tud.? tiskovni zakon odnosno vprašanje predložitve tega zakona plenumu narodne skupščine. Ker sc ie opozicija izrekla pripravljeno, da privo* !i v dva*rajstrr»sko debato le do četrtka 30 t m. in da se imaio tega dne sprejeti dvana istine, ie obenem zahtevala od vlade koncesijo ni garancije, da tiskovni zakon ne pride Še v t"m zasedanju na dnevni red marveč še le v jeseni. Namestnik ministr« sVcga predsednika, minister M^rfco G juri« čić je to zahtevo opozicije kategorično od* klonil. Načrt tiskovnega zakona kakor je bi sprejet v zakonodajnem odboru, pride na dnevni red skupščine v petek 31 t. m. Takoj po sprejetju tega zakona odide na« rodna skupščina na parlamentarne počitni« ce, ki trajajo, kakor 7nano. do 20 oktobra Razprava o tiskovnem zakonu se v srni« slu poslovni!..t vrši po skrajšanem posto« panju in bo trajala samo en dan. Obznana proti HZ — Zagreb, 27. julija. (Izv.) Današnji «Hrvat», glavno glasilo Hrvatske zajednice objavlja informacijo svojega beogradskega dopisnika o nameravani Obznani proti HZ pod debelim naslovom «Obznana proti HZ, radičevci zahtevajo Obznano proti HZ.» — Informacija naglasa, da so se te dni v goto* vem tisku razširile vesti, da zahtevajo radi« ćevei od radikalov dovoljenje, da <>e proti HZ vporabijo določila zakona zn^a** *w* zave. Dopisnik «Hrvatov» se ni mogel točno prepričati o resničnosti teh vesti, od neka* terih krogov, ki stoje izven vrst radikalov, je prejel zatrdilo, da je izključeno, da bi se mogla proti HZ vporabiti Obznana. Radi« kali v Obznano ne bodo privolili. Radifevfl stranka pred razkolom Beograd, 27. julija (Izv. Ob 13.) Danes zjutraj z zagrebškim brzovlakom je prispel v Beograd podpredsednik razpuščene HRS dr. Vladimir Maček. Zastopnikom tiska je izjavil, da prihaja v Beograd po zasebnih pcsKh. Politična javnost nasprotno se za nejgov prihod zelo interesira. Iz Zagreba odnosno iz Siska je prispel disident kluba HSS posl. Mato J a g a t i 6. Včeraj je priredil dobro u?peli shod, katerega so se v velikem Številu udeležili pristaši Rariičeve stranke. Kakor je izjavil Jagatič novinarjem, so dali zborovale! duška svojemu nezadovoljstvu proti sedanji politiki vodstva HSS. Hrvatski kmetje so ogorčeni nad postopanjem rodbine Radić m ne bodo sledili novi nedosledni politiki Stjepana Radića. Narod je tako ogorčen proti Radiću, da se že sedaj pojavlja močna struja med kmeti, ki zahtevajo, da polože radičevci svoje mandate, ne pa oni, ki so azpustSi parlamentarni klub HSS. Jagatič je dalje zatrjeval, da pride v kratkem v Radlčevem klmbu do velikega razkola, ki bo Imel za posledico, da bo še več poslancev Radića povsem zapustilo. Posl. Trajanovič. ki je tudi izstopil Iz HSS kluba, je izjavil, da je njemu Stjepan Radič sam osebno odločno demantiral vesti, češ da bi bil povodom svoje avdijence na Bledu povabil kralja, naj se udeleži svečanost hrvatskega Sokola povodom praznovanja tisočlernice obstoja hrvatskega kraljestva dne 15. avgusta v Zagrebu. Te vesti je v Beogradu šrrii Pavle Radič. Stepam Radie* jih zanika. Trdi, da o tem na Bledu ni bilo govora. EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA — Beograd, 27. julija. (Izv. Ob 13.) Po prečitanih poročilih finančnega odbora je povzel v skupščini besedo finančni minister dr. Milan Stojadinovič, ki je podal kratko splošno poročlo o državnem finančnem po« ložaju. Obenem je izjavil, da je smatrati ta njegov ekspoze kot odgovor na razne inter* prlacije opozicije glede vladine finančne po* lirike. V svojem kratkem govoru je dr. Stoja* dinović branil svojo finančno politiko ugo* tavljajoč, da je državni proračun povsem relen, kako se v inozemstvu kredit naše dr* zave od ne do dne jača in povečava in kako prehaja dinar k čvrsti stabilizaciji. Navaja nekatere nujne izdatke iz državnega prora« čuna ter pravi, da ravnotežje v proračunu ni fiktivno, temveč realno. Po ekspozeju finančnega ministra je hI* la seja skuj'čine zaključena in popoldne se prične dvanajstinska debata. Industrijska kriza na Angleškem Stavka tekstilnih delavcev« — Pred splošno radarsko stavko« London, 26. julija. Industrijska kriza, zlasti v tekstilni industriji dobiva vedno večje dimenzije. Mezdno gibanje rudarjev nosi značaj najhujše krize. Baldwin je pripravljen jutri v ponedeljek sprejeti odbor strokovnega kongresa rudarjev. — Kongres transportnih delavcev in železničarjev je sklenil za slučaj splošne rudar, ske stavke, da ne prevaža premoga. Taj-nik rudarskih organizacij Cook, ki zastopa najradikalnejše stališče, je izjavil, da ne more računati na sporazum med delodajal. cl in rudarji, čeprav je za sredo sklicana skupna konferenca. Zastopniki angleških rudarjev so odpotovali v Pariz, da se udeleže posvetovanj rudarske internacijonale. Belgijski, francoski in nemiki zastopniki rudarskih organizacij so pripravljeni za slučaj splošne stavke na Angleškem boj. kotirati izvoz premoga na Angleško. Stavka delavcev v tekstilni industriji traja dalje ta ni prišlo do nikakega sporazuma. Spor med obema skupinama je ze. lo poostren. V Torkshiru In Manchestru je pričelo stavkati 135.000 tekstilnih delavcev. KRVAV SPOPAD MED FRAN-COSKIMI KOMUNISTI IN SOCIJALISTI — Pariz, 26. Julija. (Izv.) V Neuhausu prt Strassburgu je prišlo do krvavega spopada med komunisti in socijalisti. Na volilnem shodu je govoril socijalistačni poslanec Weill, za njim pa župan Vicky. Komu-nisti so vdrli v zborovalno dvorano ter po. vzročiH krvav pretep. Vee socijaliste-? in ^a*£3UriU6tov le kilo ranicnlb BOJI V MAROKU — Madrid, 26. julija, španska vlada j« objavila uradno poročilo o francosko, španskem sporazumu glede skupne akcije v Maroku. Obe državi ste obvezani, da n« sklepati posebnega miru z Abdel Krimom. DIVJANJE FAŠISTOV PROTI OPOZICIJI —- Rim, 27. julija. V zadnjem tednu nc. fašisti na več krajih požgali domove in dru* štveni inventar katoliškim organizacijam in deloma tudi organizacijam ostalih opozicii jonalnih strank. Najbolj so fašisti divjali v Parmi. Sedaj vrhovno vodstvo fašistovsko stranke objavlja izjavo, v kateri odklanja vsako odgovornost za te dogodke, obsoja dogodke v Parmi in poziva fašistovske or* ganizacije, da izslede povzročitelje teh de* vastacijskih. činov. V Parmi je bil napaden in pretepen od neznanih zlikovcev ravnatelj Banca di Credito Milano. Rim, 24. julija, k. V Parmi so fašisti one« mogočili izhajanje opozicijonalnega «Picco« la» na ta način, da so razdejali stroje v nje* govi tiskarni. SPOMINSKA PROSLAVA PO POK- DRAŠKOVTĆU i— Beograd, 27. julija. (Izv.) Včeraj bila v saborni cerkvi spominska svečanost po pok. notranjem ministru Draškoviću, ki je leta 1921. postal žrtev atentata v DeJni* cah. Kakor javljajo iz Zagreba, so štirilet* nico na dostojen način proslavili tudi v. Delnicah. Ugodna žetev v Rusiji in na Poljskem Moskva, 25. julija, a. Agencija Rosta ja>» Ija, da se ceni letošnja žetev v Rusiji na 4 milijarde 25 milijonov pudov t. j. skoraj za eno milijardo več kakor lani. Posejanega jc bilo z ži*om letos 722 milijonov •desiatin, t. j. tri milijone več kot lani. Računa se, d« bo okoli milijardo pudov ostalo zo izvoz. Varšava, 25. julija, s. 2etev na Poljskem je letos zelo dobra in se računa, tla bo pre* segla lansko za 40 odst. Žetev rži sama bo za 60 odst. bogatejša kot lani. Povdarja se; da se bo z ozirom na dobro žetev gotovo tudi izboljšala poljska trgovska bilanca. Borzna poročila. Ljubljanska borza« ^ Pšenica Hard Winter IL frc. Post, trt blago 400, (pšenica bačka nova par. L.1 blago 360, oves novi bački za avgust, par. L j. blago 265, koruza bačka por. L j., blago 225; laneno seme frc. L j., denar 500, blago 545; krompir novi tre. Staj. post^ blago 78. Lesni trs. Antene fco meja, blago 620, deske 2(\ 25 in 30 mm monte fco meja. blago 500, hrastove vozovne deščice L, II. 43 mm do 2.65 m 53 mm — 2.85 m fco meja, blago 1350, bukova drva 1 m d. fco n. p., količina 4 vag., denar 19, blago 19, zaključki 19. Efekti: 2 in pol odstot. drž. renta za vojno Škodo, denar 245, blago 248, 7% fnvest. pos. iz t 1921, denar 67. blago 68. Celjska posojfrlaiica d. d., denar 201, blago 205, Ljubljanska kreditna bamka, denar 225, blago 238, Merkantilna btunJca, denar 101-, blago 105. Prva hrvatska štedionica, denar 810, blago 820, Slavenska banka, denar 67, Kred. zavod, denar 175, Maso 185, Strojne tovarne i«n Uvarne, denar 104, blago 131, Trboveljska premogokoptra družba, denar 342, blago 350, Nihag d. d., blago 45, Združene papirnice, denar 100, blago 110, Stavbena družba d. d. Lj., denarl65, blago 180, 4in pol odstot. zast. I. kr. dež. bke., de«ar 20, 4 in pol odstot. kom. zad. kr. dež. bke., denar 20. Zagrebška borza« Dne 27. jul. ob 13. Curth 11.025—11.105, Praga 167.62-* 169.G2. Newyork ček 56.50—57.10, Londo* 275.25—277.25, Trst 207.65—210.05, Dunai 795—805, Bruselj 261.50—266.50, EFEKTI: 7% in vest. posoj. 1921 67, 2# dra. rente za ratnu štetu 258—260, Ljubljanska kreditna 235, Centralna banka 9.50—11. Hrv. eskomptna banka 109—110, Kreditna banka, Zgb. 106—110, Hipotekarna banka 59 ^—60, Jugobanka 98—99, PraStedtana 815—820, Slavenska banka 65—46, Eksploatacija 71—71.50, Drava, d. d. Osijek 130, šećerana, Osijek 490—95, Niha« 41—42.50. Gutman 285—395, Slave** 135—145, Slavonija 44—45. Trboveljska 345—350, VevC« 100. Inozemske borze. — Curih, 27. julija. Beograd 9.05, riz 24.30, London 25.01 j^, Newyorik 515.^ Milan 18.75, Praga 15.25, Dunaj 0.§5T250. — Trst, 27. juL Beograd 47.71. London 133—133.70, Nelvork 27.15—27.25. Pari* 804334 ALA Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 28. julija 1925 Stev. 158. TJtAZKOŠNl VAGON CanadiamPacific železnice. Iz tega vagona Imajo potniki med vožnjo najlepši razgled na okolico. Slouesnn otvoritev Hibe železnice Narod pozdravlja kralja in zastopnike vlade« ki jo prosi vode fn šol, — Sijajne manifestacije v Splitu. — Otvoritev Jadranske razstave. — Spomenik pesniku Maruliću* Vsa Dalmacija, Hrvatsko Primorje in tubi ostalo zaledje je danes še vedno pod globokim vtisom svečanostne otvoritve 11* ške železnice, ki veže staroznani Split z Ljubljano in Zagrebom. Nad 70 let je trajala borba: za to železnico. Po težkih7 naporih1 je dalmatinski narod končno dosegel od njega tolikokrat in tolikokrat naprošeno železnico. Z velikanskimi napori In z vporabo vseli modernih tehničnih* priprav je zgrajena proga od Gračaca proti Splitu med divjeromantičnimi kraškimi brdi in dolinami Proga se od Gračaca vije na severnem pobočju in ob obronkih divjekraškega Velebita. Železnica se vzpenja od Gračaca dalje z 18% in doseže na postaji Malovan vrhunec vzpetosti. Ta postaja je 794 m visoka. Od tu proga proti morju proti Splitu z 10% pada. Po vsej progi nI videti drugega, kakor sive skale in šume. Kraji so na prvi pogled divjeromantični, drugače siromašni, toda narod tu je zdrav in krepak, ki se mora boriti za svoje najelementar-nejSe potreščhie z največjimi težavami. Narod je obenem tu zelo ukaželjen. Ni čudno torej, da je ta zdravi narod povsod ob celi črti, nazdravljajoč kralju in državi obenem vladnim zastopnikom podajal prošnje s kratko vsebino: »Dajte nam šole In vodo!« Za železnico vlada povsod med dalmatinskim narodom veliko navdušenje, ker zre v lepšo bodočnost in računa z globoko prepričanostjo na izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Težavna je bila gradnja železnice po Ičraškem terenu. Ob progi je opažati mnogo zasek, več predorov, pet velikih* viaduktov po tipu turških železnic itd. Dobava gradbenega materijala kakor stavbnega kamenja, lesa in celo vode, je bila zelo otežko-čena. Na progi od Gračaca do Knina, dolgi 63 km, sta bili samo dve dovozni točki, kamor so vozili na vozovih in na tovornih' avtomobilih gradbeni materijal. Vodo so do-važali z vodnimi tanki. Za to porogo se je med drugim porabilo 1.000 vagonov cementa, nazadnje je bilo zaposlenih 2.300 delavcev. V soboto ob 6. zjutraj so prispeli na postalo Gračac, ki je bila od 5. junija 1922 zaključna postaja, vsi državni funkcijonar-II, dostojanstveniki in zastopniki raznih fcorporacij, ki so bili povabljeni k slovesni Dtvoritvi železnice. Postaja Gračac je važna postaja, oddaljena 3 km od mesta istega imena. Tu bo zelo živahen promet in obenem tudi izmenjalna postaja. Vlaka »A in B«, ki sta vozila beogradske in ostale goste, sta prisopihala ob soln-čnem svitu v Gračac, ki je bil odeven v državne zastave in ves v zelenju. Direktor Eagrebške železniške direkcije je naznanil prometnemu ministru, da je proga gotova In da je vse pripravljeno za odhod slav- nostnih vlakov proti Splitu. Prometni minister je nato v svojem otvoritvenem govoru izražal svoje zadovoljstvo nad tako važnim prometuo-zgodovinskim dejstvom, ker je po dolgi borbi za časa slavnega kralje-vanja kralja Aleksandra L izvršeno važno gospodarsko kulturno delo, katero so hoteli vedno preprečiti Madžari in kateremu tudi Avstrija nt bila naklonjena. Admiral Priča je v imenu kraljevem izjavi!, da se njegov kralj in gospodar veseli tega velikega trenotka ter pošilja svoje kraljevske pozdrave vsem tem krajem ob železniški progi. Slavnostna vlaka, okrašena z državnimi zastavim! in zelenjem, sta nato s polno paro vozila od Gračaca dalje proti Kninu. Vse postaje so po večinoma na samoti med romantičnimi kraškimi obronki Velebita, tako prva postaja Cerovac, ki stoji na skoraj nepristopni strmini. Ta postala Je zgrajena samo za križanje vlakov. Na vseli postajah" se je zbiral narod in prirejal ovacije, vzklikajoč kralju in Jugoslaviji. Gingljiv je bil prizor na najvišji postaji v Malovanu. Tu so se zbTali seljakl iz vseh krajev. Postaja ima ime po 1760 m visokem vrhu Velebitskega pogorja. Selja-ki v pestrih narodnih' nošah, njim na čelu močan in koščen starec z veliko državno zastavo v rokah, je Imel na državne funkcij onar je in državnike kratek nagovor tele vsebine: »Vele možna gospoda! Bodite dobri in poslušajte me! Mi tu potrebujemo Solo! 150 naše dece hodi vsak dan 12 km daleč v šolo. Imamo doma hišo za šolo, toda žal šole nimamo. Velemožna gospođa! Na mestu, kjer stoji postaja, je moj ded Izkopal vodno žilo, toda inženjerji so vodnjak zasuli, da na tem mestu postavijo kolodvor. Sedaj nimamo vode!« Ta priprosti govor je na prisotne napravil globok dojem. Poslušali pa ga niso ministri, ker je njifi vlak poprej e odsopi-lial. Tudi na drugih postajah 3o Knina so kmetje prosili povsod za vodo In šole. V Pribudiću so se na postaji zbrali mnogoštevilni seljaki z ženami in deco ter ministre rotili: Dajte nam šole, dajte nam vodo. Na postaji Plavno se je dogodi! zanimiv dogodek. Otvoritev proge je prišel gledat tudi pisatelj Dinko Šimunović. Ko je zagledal parado in ministre, se je obrnil ter pobegnil v divjeromantična brda Velebita. Ponavljali so se prizori in sprejemi na ostalih postajah vse do Šibenika oziroma do Splita. V Šibeniku je tisočglava množica pozdravila oba slavnostna vlaka s cvetjem in zastavami. Šibeniška občina je tu priredila došlim gostom na čast velik banket. Pozdravil je došlece mestni župan Blaževič. V kraljevo Ime je odzdravil admiral Priča. V daljšem govoru je trgovinski minister dr. Krajač omenjal veliki gospodarski pomen nove proge. Ta proga znači prvi krepak korak na Jadran. Prometni minister Je obenem v svojem govoru povdarjal, da bodo tarifi na novi železniški progi gnlžanl za 40 do 60 odstotkov. To izjavo je mesto Šibenik sprejelo z viharnim odobravanjem Otvoritvene slovesnosti so dosegle svoj vrhunec v Splitu. Mesto vse v zastavah in svečano razpoloženo. Povsod živahno vrvenje in drvenje. Nepregledna množica je zbrana pred kolodvorom. Slavnostna vlaka prihajata v Split s precejšnjo zamudo ob nastopu mraka. Ko se je stemnilo, so po vseh hribih okoli Splita zapla-polall kresovi. Mesto je zažarelo v morju luči, morje samo pa se je spremenilo v bajno beueško noč. Na postaji so sprejeli kraljevega zastopnika, zastopnike vlade in ostale veljake. Prvi je govoril v kraljevem imenu admiral Priča, prinašajoč kraljeve pozdrave svobodnemu in junaškemu Splitu, ki je vedno zvesto branil jugoslo-venstvo ob obalah sinje Adrije. Mestni župan dr. Tartaglia se je v toplih in vznesenih besedah zahvalil za pozdrav. Nato sta govorila prometni minister Anta Radojević in minister trgovine in industrije dr. Krajač. Otvoritvene slovesnosti so povsod potekale brez vsakih političnih incidentov in nesoglasij. Radičevci so le po nekod skušali otvoritev izrabljati v svoje politično-strankarske namene ter so skrbeli za primerno gardo, ki je prirejala radlčevskim ministrom posebno hrupne pozdrave in ovacije. Najbolj značilen Incident Je bil v Starem Kaštelu. Tu so pristaši HSS organizirali seljake, ki so vzklikali: »Živel kralj! 2ivel Stepan Radič! Živel naš mučenik Ko-šutič!« Seljaki, okoli 2.000, so nosili državne zastave in pozdravljali Košutića, ki Je pred enim letom na Starem Kaštelu doživel neprijeten incident, da so morali orožniki proti njemu rabiti silo. Nedeljske slavnosti v Splitu — Split, 26. Julija. (Izv.) Danes so se druga za drugo vrstile sijajne oficijelne svečanosti. Ob 9. dop. je bilo slovesno odkritje spomenika pesniku Marku Maruliću. Ob spominu na 400-letnico smrti Marka Marullča je bilo lansko leto sklenjeno, da mesto Split postavi svojemu velikemu sinu in začetniku hrvatske umetne pesmi Marku Maruliću veličasten in monumentnlen spomenik. Ta sklep se je letos uresničil ob otvoritvi železniškega spoja proge Splita z Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Marko Marulić je bil rojen 1. 1450. v Splitu. Sin bogatih in plemenitih staršev Je preživel svojo mladost zelo burno. Navduševal se je za humanizem, ki je takrat doživel največji razmah v razširjenju staro-klasične kulture. Postal je trubadur ter pel pesmi o Jadranu, sanjajoč o prošlosti Jadrana in dalmatinskih mest. V bedi in pomanjkanju živeči dalmatinski narod je Marulić ljubil z največjo iskrenostjo in toploto. Benečani so takrat tlačili domači živeli. Turki so požigali sela na Solinskem polju. V teh težkitt časih je Marulić bodril obupani narod in ga tolažil. Spominska svečanost je pričela ob 9. dopoldne. Spomenik je postavljen na nekdanjem sadnem trgu, ki se sedaj imenuje »Trg 9. novembra 1S82.« Ta datum nosi ta trg na spomin zgodovinskega dne, ko je Split prišel po težkih političnih borbah prvikrat v hrvatske roke ter je bilo italijanskemu gospodarstvu nad mestom za vedno konec. V vznesenem govoru je proslavljal arheolog msgr. Frane Bulic velike zasluge pesnika trubadurja Marka Marullča. Admiral Priča je v imenu kralja Aleksandra I. po kratkem govoru položil pred pesnikov spomenik krasen in dragocen venec, v imenu vlade sta položila vence ministra Radojević in dr. Krajać, v imenu Splfta pa župan dr. Tartaglia. Po svečanem odkritju spomenika so odšli zastopniki civilnih in vojaških oblasti, zastopniki kulturnih in gospodarskih organizacij in drugi veljaki v realko, kjer je po večini nameščena razstava »Jadranske straže.« Ob 10. dopoldne je bila oficijelno otvor-jen-a velezanimfva in v vsakem ozira tako v umetniškem kakor v tehničnem sijajno organizirana »Jadranska razstavac. Deli se na več oddelkov. Zanimiv je oddelek, kjer je dalmatinsko brodarstvo razstavilo modele raznih ladij, športnih in drugih čolnov. V tem oddelku so graditelji ladij in čolnov iz Splita, Trogira in otoka Korčule. Na Korčuli, kakor znano, so obstojala že sto in sto let podjetja, ki so gradila velike morske ladije za Benetke. Tam obstojajo stare rodbine, ki se tradicijoneino bavijo z brodarstvom. Zelo interesanten je tudi oddelek »Jadranske plovttbe«. V trgovskem in industrijskem deiu dobi obiskovalec in tujec prav nazoren vtis o gospodarstvu, trgovini ki industriji Dalmacije. Razstavljeni so samo predmeti izključno dalmatinske produkcije. Ob 17. je bil izlet gostov pod vodstvom zastopnikov Splita na divni Marjan. Zvečer pa je bilo mesto bajno razsvetljeno. S tem so bile splitske velike svečanosti končane. Dasnes ves dan je po mestu neobičajno žuborenje in gibanje naroda. Iz vseh krajev prihajajo seljaki, da prisostvujejo siav-r.osti, da vidijo razstavo in da obenem gledajo prve vlake, ki danes že redno vozijo med Ljubljano, Zagrebom In Splitom. Na kolodvoru so se zbirale k vsakemu vlaku goste množice, ki so iskreno in navdusc/h? pozdravljale. so najboljše In najcenejše kajti trpežnost enega par? nogavic z žigom in znamke (rdečo, medro ali zlato) je ista kot trpežnost 1 tiri h drugih parov. os-a I Sport Dunajski lahkoatletični miting Zmagala Nemčija pred Madžarsko. Jugo. slavlja na petem mestu. Dunajski lahkoatletični savez je v proslavo svojega 251etnega obstoja priredil 25. in 26. Julija velik mednarodni lahkoatletični miting, katerega so se udeležili reprezentativni lahkoatleti petih srednje-ev-ropskih držav: Nemčije, Češkoslovaško, Madžarske, Jugoslavije in Avstrije. Na startu so bili najboljši lahkoatleti vseh teh držav. Le v nemški reprezentanci Je manjkal sloviti Houben, nemški rekorder na 100 m, ki ga Je nadomestovaJ mlajši, talentirani Koernen, ki se pa to pot ni Izkazal. Prvi dan so Madžari vodili s 25 točkami pred Nemčijo, ki je dosegla komaj 18 točk. Sledile so si blizu češkoslovaška 8 7, Jugoslavija s 6 in Avstrija s 5 točkami. Od JugosJovenskih atletov smo le več pričakovali Na mitingu so se že prvi dan postavili razni rekordi, med temi tudi nov svetovni rekord madžarskih tekačev v švedski štafeti 100.200.300.400 v novem svetovnorekordnem času 1, 57, 2. 100 m je tekel znani madžarski tekač Gero v 10, 8, sledečih 200 Rozsahegz v 21, 8, 300 Juhasz v 34, 6 in 400 Ger5 n v 50 sek. Rezultati prvega dneva, 800 m : 1. dr. Peltzer (Nemčija, 1, 55, 7), 2. Barsi (Ogrska, 1, 56, 8), 3. Nemec, 4. Avstrijec, 5. Čeh. švedska štafeta: 1. Ogrska (1, 57, 2), 2. Nemčia (1, 58, 1), 3. češka, 4. Avstrija, 5. Jugoslavija (Modec, dr. Perpar, Plehatv, Valtrič). Metanje krogle: 1. Ambroži (Jugoslavija 13, 74). 2. Bedo (Madžarska 13, 61). Metanje diska: 1. Baczi (Madžarska 58, 82), 2. Gvurko (Madžarska 54, 67), V predtekih na 400, 100 in 110 z zaprekami so izpadli jugoslovenski lahkoatleti. Pripomniti pa je, da je Jngoslovenska reprezentanca dospela na Dunaj povsem ne-komletna in da so manjkali tekači Sene-si (100 m), Bnecze (400 m) in MiSkovic (800 m). Drugi dan so se dosegli Bledeči rezultati: 100 m: 1. Biichner (Nemčija 10, 71), 2. Schuiler (Nemčija pol m za prvim), 3. Gero (Madžarska pol m za drugim). Skok v višino: 1. Gaspar (Madžrska 1, 86) ,2. Machen (češkoslovaška 1, 80), 4. Jakuplč (Jugoslavija 1, 75). Skok v daljino: 1. TotmšaJ (Madžarska 7, 07, 4. Telesko (Jugoslavija 6, 37, 5. Fer-kovič (Jugoslavija 6, 27). 400 m: 1. Dr. Peltzer (Nemčija 48, 8!), 2. VykoupU (Češkoslovaška). 110 m z zaprekami: 1. Trossbach (Nemčija 15), 2. Jandera (češkoslovaška 3 m zadaj). 1500 m: 1. Wollner (Nemčija 4, 06, 1), 2. Drozda (češkoslovaška 4, 07). 5000 m: 1. Walbort (Nemčija 15, 43), 2. Brun en (Avstrija 15, 46). Metanje diska: 1. Dr. GSrook (češkoslovaška 41, 40). Naš favorit Ambroži je vrgel samo 37 m. Olimpična štafeta (800.400.200.100): 1. Nemčija (3, 18), 2. Madžarska (3, 26, 8), 3. češkoslovaška, 4. Avstrija, 5. Jugoslavija (Ferkovič, Valtrič, dr. Perpar, Modec). V končni klasifikaciji so dosegli: Nemčija prvo mesto z 69, Madžarska drugo mesto s 65 in pol točkami, češkoslovaška tretje mesto z 38 in pol točkami, Avstrija četrto s 15, Jugoslavija peto mesto s 7 točkami. Oba dni je tekmam prisostvovalo 7000 gledalcev. Med temi poslaniki tekmujočih držav, dostojanstveniki *nrajskega mesta, avstrijske vlade itd. Nemčija je prejela av. sirijsko državno nagrado, Madžarska nagrado dunajskega mesta, češkoslovaška nagrado olimpičnega komiteja in Jugoslavija nagrado avstrijskega lahkoatletičnega sveza Tekme med nemško in madžarsko re prezentanco so veljale obenem za letošnje meddržavno tekmovanje med Madžarsko In Nemčijo. Zmagala je torej Nemčija, PORAZ FRANCOSKEGA WATERPOLO-MOŠTVA V BUDIMPEŠTI — Budimpešta, 27. julija. (Izv.) Fran« cosko reprezentativno waterpolo*mošrvo je doživelo po madžarski reprezentaciji občut« Ijiv poraz 2 : 7. V moštvu so nastopili štirje igralci moštva, ki je odneslo na prošli olim« pijadi v Parizu svetovno prvenstvo. — Amateure : Concordla 5 : 0 (0 : 0). Ker budimpeštansko moštvo Vasas ni moglo dobiti vizuma naših oblasti, so odoadle projektirane tekme Gradjanskega, ki je v nadomestilo nastopil k prijateljski tekmi s Haškom. V prvem polčasu ni moglo nobeno C, zračni tlak 760.5, ob 12.: 263° C, zračni tlak 761. Vlažnost 82 %. — 8enza£ne vesti glede Pipanovega morilca so brez dejanske podlage. Govorice Je povzročila maščevalnost neke Se. ne, a Je izmišljotine sama preklicala. — Adamit ob Gruberjevem nabrežju. Neki Avsener Lovro Je ležal popolnoma r.ag ob Gruberjevem nabrežju na takem kraju, da eo se ljudje pohujševali. Na ptražnikov poziv, naj se vleže vsaj v travo, se je mož uprl. Priti je moral Se en stražnik, da sta mogla adamita obleči in spraviti na stražnico. Tam je mož Izpovedal, da se je mislil utopiti, ker se je z ženo skregal. — Zgubil se je pes*španjel, bel z rjavimi lisami. Sliši na ime «Lumpi». P< -ten najdi* tel j naj ga odda v Streliški ulici 29. — Najnovejše bluze, otroške In dara-ke ob'eke prip<-: Ca K r i Š t o f i č-B u č a r. — Z rabo »Neosao« kreme se trpež- nosr • h'.jtve znatno poveča. 50/n Iz Celja. —c Znižane cene v celjskih restavracijah in gostilnah ter kavarnah. Srezki poglavar v Celju razglaša: Gostilniški obrati v mestni občini celjski In občini Celje-Okoli-ca se razvrste v dve kategoriji. V prvo kategorijo se uvrste v mestu Celje: Celjski d-om, Evropa, Pošta, Balkan m Narodni dom. Vsi ostali gostil niča rski obrati v celjski mestni občini in v občini Celje-Okollca se uvrste v drugo kategorijo. Za jedila, ki se oddajajo v navedenih gostilnah, se določajo počenšl s ponedeljkom, dne 27. julija nastopne ravna me cene: Za gostilniške obrate I. kategorije, 1 porcija vkuhane june Din 1.50—2, II. kat. Din 1.50, 1 porcija govejega mesa I. 7, II. 6, 1 jutranji gulaš I. 4, II. 3.50, 1 porcija večernega gulaša I. 8, II. 6, svinjska pečenka I. 12. 17. 10, tele!ja pečenka I. 10, II. 8, obistna pečenka I. 10, II. 8, končna pečenka I. 12, O. 10, angleški rostbeaf I. 12, II. 10, bržola I 11, TI. 10. naravni zrezek I. 11.50, II. 9.5'- dunajski zrezek I. 12, II. 11, telečja obara I 7. II. 6. navadne prikuhe T do 3 50. II do 3, solata T. do 4, II. do 3.50. — Za kavarniške obrate v celjski mestni občini In občini Celje-Okolfca se določajo počenši z navedenim dnem nas'orme ravnaJne cene: Crna kava Din 2.50, bela 3.50, moha-kava 3, Čaj z dodatkom 3.50, porcija mleka 2. Prekoračenje cen se bo zasledovalo po predpisih zakona o pobijanju draginje. Uporabljale se bodo strogo pri kršitvah tudi tozadevne določbe obrtnega zakona. —C Celjsko sokolsko okrožje priredi svoj letošnji izlet v nedeljo, dne 2. avgusta v Rogaško Slatino fn sicer ob priliki 5-letnice tamošnjega Sokola. —c Petrovičeve »Duše« na celjskem odru. Kakor čujemo, je znani hrvatski pisatelj PetaT Petrovič, kf se je pred kratkim-rrLdil v Celju, dal mestnemu gledališča "z-ključno pravico slovenske premijere svoje drame »Duše«. Delo prestavlja v slovenščino g. Fedor Gradišnik. »Duše« se bodo vprizorile jeseni pod avtorjevim osebnim vodstvom. —c Grd zločin. Poročali smo, da je bil v Zavodni pri Celju prijet vpokojeni urad? nik M. P. Dotično poročilo ne odgovarja resnici. —c Podružnica prepovedanega nemškega lista «Ein Notschrei der Deutschcn» je oči* vidno «Cillier Zcitung«. Vse izmišljene ali potvorjene jeremijade celjskega lističa orne* njeni, pri nas prepovedani časopis dobesed* no ponatiskuje z opombo: «Toliko puste ce* !o jugoslovenske oblasti poročati, a kakšna je šele rcsnlca!» b Maribora —m Poročil se je v Ptuju okr )?nT zdravnik g. dr. Matko Mrgole z gdč. Pavlo Senčarjevo, hčerko ondotnega vele trgovca. —m Glede samomora ge Marije Šar-manove pri Sv. Jurju ob Pesnici je treba nedeljsko poročilo v toliko popraviti, da je soprog takoj poklical okrožnega zdravnika dr. Ceha, ki ima v bližini svoj sanatorij. — Utonil je v Dravi pri Ptuju vojak Anton Požga, doma iz Samobora . —m Invalidska sekcija v Mariboru je izdala spomenico, v kateri protestira proti temu, da se je podelila koncesija za posredovanje služb neinvalidu. . —m Neznan utopljenec. Pri Sv. Petru pod Mariborom je vrgla Drava na brev iruplo neznanega, okrog 45 let starega, slabo oblečenega moža. —m »Marburger Zeitung« bi naj oblasti poučile, da nima pravice, pačiti na-naših imen po starih avstrijskih metodah. Svobodno bodi Nemcem, da pišejo Tsche buli, kadar mislijo na pristnega koroškeg Germana, toda novi frančiškanski provin cijal v Ljubljani se ne piše Cebullv, tem več CebulJ. Isto tako bi gospodje pri M Z. že lahko vedeli, da nimamo več »Jo hanov«. Julijska brajina — Za popravo tržaškega pristanišč se je nakazal v seji ministrskega sveta 24 t m. znesek 42 milijonov lir. TržaSkemr javnemu skladišču se dovoli predujem 110 milijonov, ki se razdeli v sedem poslovnih dob 1925/26 dalje. — V Gorici se je mudil te dni estland-skf manjšinski polltrk dr. Evald Amrnende ki se je podučil tndi o jugoslovenskih raz merah v Italiji. — Na vseh krajih sveta se dobijo se daj goriški Slovenci bi Slovenke. Iz Južne Amerike se oglašata sedaj dve vrli Briki ki pravita, da žfvita v Buenos Airesu, kje-je jako lepo in za nju tudi dobro. Slovenc so po .tužni Ameriki razkroljeni po raz krajih. Vedno pa mislijo na svojo lepo d movinico, iz katere so jih poasnaic ©ovojr razmera —Občinske volitve v Podgori se vrše dne 2. avgusta. Slovenci si postavijo svojo listo brez vsake primesi. — Požar. V Zagomilci pri Ponikvah je uničil požar hišo in hlev posestnika T. Kranjca. — V Batujah so udrli tatovi v župni-šče m ker niso našli denarja, so se napili ki najedli, potem pa so odšli. To je že tretji vlom v batujsko župnišče, pa vlomilci še vedno niso v rokah oblasti. — Iz Prestraneka poročajo, da so uslužbenci bivše domenske kobilarne šest let čakali zaman na pokojnino. Sedaj so končno dobili obvestilo, da je pokojnina dovoljena. — Iz Komna poročajo, da kaže letina tam okoli srednje. Bilo je dosedaj preveč dežja. Krompirja bo malo. grozdja pa najbrže tudi manj kakor lani. — V Št. Petru pri Gorici bodo občinske volitve v nedeljo 2. avgusta. Zanimanje je splošno. Pod komisarjem Galevšičem so občinski dolgovi zelo narastli. tako da ob-čami s skrbjo v srcu gledajo v bodočnost kako bi se pomagalo, da bi se spravilo ot> črnsko gospodarstvo zopet v pravi tir. — V Ledinah vlada veliko ogorčenje nad občinskim komisarjem, ki dela na to, da bi v Ledinah ne bilo več lastne ob-ine, marveč bi se Ledine priklopile spodnji Idriji. To bi bil udarec za prebivalstvo, ki bi moralo hoditi s svoje višine v dolino do občinskega urada nad 0 km poti! Ali komisarjevi nameni se ne izvrše, ker bodo v kratkem občinske volitve, kakor se je zatrdilo z merodajne strani. Ti komisarji so res samo v ogromno škodo našemu ljudstvu. — Češkoslovaška trgovska ladja »Ar- ra% 7800 ton, se je mudila v Benetkah, kjer je izkrcala premog iz Cardifa, nato je prispela v Trst in odpotuje 30. t. m, v Oran v Afriki, kjer sprejme materijal za plivže v Skednju pri Trstu. Lepa trgovska ladja je bila izdelana v neki angleški ladjedelnici. Oficirji in moštvo na njej je vse Iz Prage To in ono čudna kazen Les Angeles je kako znano velemesto modernih ekscentričnih Amerikancev. V bližini se nahaja razkošna naselbina kinoin-dustrije Hollywood, kjer žije in bije na tisoče ženskih krasotic, pa tudi moških krasot-cev. Okolu mesta se dvigajo najmodernejše vile bogatinov. Ponočno življenje je živo in ekscentrično, da imenujejo Amerikanci po pravici Los Angeles amerikanski Pariz. Po mestu se potepa vse polno bohemov in ljudi iz vseh krajev Združenih držav, ki se >im hoče avantur, b: -"7-de1"e<>"* ShrtjeJtja, ljubavnih dogodivščin s prekrasnimi diva-mi. Seve stnneio take avanture Ogromne denarce, kar pa ni težko najti mlečnozebim sinovom newyorških milijarderjev. O življenju in razsajanju v tamošnjih skrivnih Heznicah in podzemeljskih barih pripovedujejo amerikanske novine naravnost nezaslišane stvari. Kljub prepovedi alkoholnih pijač se ta-mkaj zaužijejo ogromne količine likerjev, žganja in drugih opojnih pijač. K tem pijačam se pridružuje neizmereno za-uživanje težkih strupov. Zlasti je v modi beli kokain, ki se njuha do skrajnost!. Preti jutru že leže pari kakor omamljeni in zastrupljeni po divanih. da jih morajo često obujati z umetnimi sredstvi. Lastniki teh lokalov imajo zveze z zdravniki, da v obupnih slučajih priskočijo v pomoč in rešijo lokal pred škandalom in odkritjem od strani nečuječe in brezbrižne amerikanske policije, ki prejema za to ne-čuječnest prilično mastne podkupnine. Proti jutru leže ta svet v postelje in dremlje do večera. Nato pa se vsede v avtomobile in /ačne divjo gonjo po bližnjih in daljnih polih, v bližnja in daljna letovišča. Smrtne i esreče so na dnevnem redu. V bolnicah se zdravjo povoženi otroci, možje in 2ene. Amerikanska sodišča, ki so napram prestopkom v javnem življenju mnogo aktivnega, kakor naša in ki vrše nekako policij-srJ službo nad perverznim svetom, dasi nu ne morejo priti zlahka do živega, sodijo prestopke razuzdanega življenja ter divjih avtomobilskih voženj sila strogo. Denarne globe gredo v tisoče dolarjev, kar niso mačje solze v naši dinarski valuti. Pa tudi te globe ne zaležejo veliko. Končno ni preostalo amerikanskim sodnikom drugo, kakor da so začeli uporabljati še druge kazol in globe. Najorighiahiejša je l>ila kazen, ki jo je izrekel sodnik v Los Angeles u neki dan proti sila razvpiti filmski divi, kl je bila It ponovno kaznovana radi divje vožnje in ki je že večkrat povozila ljudi. Sodnik jo je obsodil na to-le čudno kazen. Lastnoročno je morala prepisati ves zakon o avtomobilih, kar je znašalo nad 50 tesno tiskanih stranic. Dama, vajena podpisovati e denarne čeke, S| je s prepisovanjem nakopala hudo živčno bolezen, da so jo morali zdraviti v sanatoriiu. Boljša bi že bila v tem slučaju poboljševalnica v kaki tovarni z 12 'irni-m delavnikom ... OBLEKE kupite najceneje pri Josip Rojina, Neverjetna ljubavna avantura Ljubimec kot sobarica. Zagreb je v zadnjih letih postal velemesto. Kamor pogledaš, velemestni značaj. Crasne palače, velike trgovine, razkošne azstave, pozimi maskerade, ki se kosijo z naskeradaimi v Niči. Na Savi poleti nebroj 'egantnih postav. Po bregovih se zabava-o pod solnčnimi Šatori z navihanimi, brez-lelnimi elegani. Po zakotnih vogalih sreču-š parčke v intimnih pogovorih, čestokrat udi v kočljivih. Mladina se vozi po bližnjih /aseh v elegantnih motorjih in avtomobilih er prevrača krave, kokoš in svinje. Po kavarnah In barih zvene moderni komadi, plesi ponoči pa se pasejo po zagrebških nočnih ulicah lahkožive nočne ptice, ki te celo ago var ja jo, da jim slediš v njihova mehko postlana gnezdeča. Kaj čuda, da zdivja v takem ozračju narsikak možiček in marsikaka ženica ter si iščeta posebnih ljubavnih avantur. Mesto je kakor ustvarjeno za izredne ljubavne avanture... Tako se je dogodilo, da je vrli trgovec, ki užfva v Zagrebu največje spoštovanje zzčel sumiti svojo ženico in njeno ver-iost. Marsikaj na njej ni v zadnjih mesecih >ilo v redu. Hodila je zamišljena po soba-lah, na možu ni imela nobenega dopaje-^ja, bila je hladna in zaspana. Popoldne je navadno izginila z doma in se vračala pozno po večerji. Malo izpremembe je zane-la v to razpoloženje mlada, srčkaina soba-Jca, ki jo je gospa najela za svoj kratek Saj in ki si je znala elegantno našopiriti v nojih Ionskih domačih oblačilih. Skoro M bila zapeljala moža, da se previdno nI izo-Ribala njegovim radovednim pogledom m da ni odklanjala njegove nerodne prijeme. Kmalu je gospa odslovila brhko sobarico In ji pokazala vrata. Pa tudi sama je zapustila moža, ki ji je presedal In odšla v svojo hišo. Mož ni maral razdvojenega življenja brez ženice, in se je hotel ločiti. Najel je detektiva, ki je zasledoval nezvesto Ženico. Nekaj čćia detektiv ni prišel ženici do živega. Zapazil pa je, da ima ženica isto sobarico, ki jo je bila prej pri možu tako briskantno odslovila. To je dalo misliti. Detektiv si je ogledoval brhko sobarico in se ji skušal približati. N^ veliko začudenje je kmalu opazil, da sobarica nI ženskega spola, marveč zal mladenič, ki se pretvarja v sobarico, da lahko nemoteno vrši pri mladi, nezvesti Ženici svojo ljubavno dolžnost. Fantek je spadal k gardi eleganov, ki se potepa vsak večer gor in dol po Ilici in ki ponoči blodi po Tuškancu za mladimi goskami, za nezvestima ženicami in drugim sličnim svetom... Detektiv je svoje odkritje prijavil možu, ta pa policiji. In lepega dne so brhko »sobarico« zajeli v opojnem zagrljaju nezveste ženice, ki je zasačena priznala nezvestobo in se ločila od moža. V zagrebški družbi je dogodek zbudil precej smeha. Obsojena gospa je odpotovala na deželo, da se skrije pred radovednimi sorodniki in znanci. Pa zgodilo se je, da so znanci kihali za njo, ko so jo po Škandalu zapazili na ulici.•« Menda ni bfla prehuda kazen... Mila guvernerka V drŽavi Teksas v Ameriki imajo gu» vernerko, ki se piše Miriam Ferbuson. Proti njej se je razvila v zadnjem času velika kampanja in guvernerko se obdolžuje, da je že pri svojem službenem nastopu postavila rekord pomiloščevanju in je tekom Šestih mesecev izdala ukaz za izpustitev več nego 500 vjetnikov. Od vseh strani tečejo očitki, da to ne gre in da mora spremeniti svoje postopanje, toda guvernerka Ferbuson je resolutna ženska, ki se ne uda pritisku občinstva, marveč izjavlja, da ne misli izpremeniti svoje politike pomilošče-vanja. Med pomiloščenimi je mnogo prijateljev alkohola, mnogo zamorcev in drugih ne baš priljubljenih oseb, zato pa je ogorčenje proti guvernerki toliko večje. Med tem pa deluje tudi njen mož in njen prednik v guvernementu, obiskuje zapore, se pogovarja s kaznjenci in predlaga udanostn« prošnje za pomiloščenje. Splošno se misli, da bo Miriam Ferbuson pri obnovitveni vo-litvi zopet kandidirala. Pomiloščenci seveda1 bodo zanjo agitirali. Policijski narednik cestni ropar V Lichtenbergu v Nemčiji se je vršila ts dni porotna razprava proti štirim cestnim roparjem. Polno zasedeni avtomobil med kolodvorom in mestom v Strausbergu je bil napaden in izropan pred štirimi leti. Drzen napad so izvršili maskirani zločinci. Žena enega izmed obtožencev je na svoji smrtni postelji izpovedala sicer zaupno svojim sorodnikom, da je njen mož izvršil roparski napad. S svojim možem je živela v zadnjem času pred svojo smrtjo v vednem prepiru. Prijet je bil trgovec Maks Helnrich in njegova dva brata Herman in Pavel. Kot četrti je prišel na zatožno klop policijski narednik Bruno Stilk, ki je po soudeležbi na ropu nadaljna štiri leta opravljal svojo službo In sicer tako točno in dobro, da si ni mogel nikdo misliti, da bi bil ta človek" cestni ropar. Obtoženci so priznali zločin. Obsojeni so bratje Heinrich na 6 do 9 let prisilnega dela, bivši policijski narednik pa na pet let. Nemški priimki V nemškem listu čitamo: Nekdaj so bilk družinski priimki mnogo bolj drastični in rožnati, kakor so dandanašnji. Seznam družinskih priimkov iz XIII. do XV. stoletja izkazuje med drugim nastopna prav prijazna imena, za kakršna bi se dandanašnji vsak človek lepo zahvalil. Naj navedemo samo nekatera: Konrad Hirschenfrass, Johann B6sewicht, Peter Krumfusschen, Pavel Lederschurz, Hans Judenfeind, Gerlach Glnsebein, Haas Sau-faus, Kunz Putzmirslicht, Konrad Tauge-nichts, Else Tausendteufel, Konrad Eier-tanz, Henne HaJbverloren, Else Klaper-zahne, Heinrich Mausetodt, Berchfold Storchschuabel, Heinrich Saurflssel, Klas VValdaffe. Vsi ti priimki so zabeleženi v Frankurtu ob Meni * Iz sedemnajstega nadstropja je padla na vrt v aristokratlčnem RItz Carlton Hotelu v Newyorku baronica Elena Zur Muehlen, žena holandskega diplomata. Truplo ie bilo vse razbito " > Gospodarstvo Jadranska razstava v Splitu (od 25. julija do 25. avgusta.) Večji del razstavljenih predmetov iz raznih gran narodnega gospodarstva je v prostorih splitske realke. Poedine sobe so dodeljene raznim odsekom razstave. Na desno od vhoda je zelo dobro zastopano na* Se ladjedelstvo. Največ je razstavila Kor* Čula. Tu je sedem ladij v naravni velikosti, razneribiške ladje, motorni čolni itd. Umet* niška dela so razstavljena v veliki relovad* niči.Tu so razstavili svoja dela kiparji T.Ro* aandić, F. Maneghello, A. Cota, Scarpa, Ro? gulić, S. Dujmović in drugi. Med slikarji so zastopani E. Vidovie, J. Miše, V. Foretič, M. Murat, A. UvodiČ, M. Marinković, Z Borellis, S. Baković, K. Mijić, V. Menghcllo* Dinčić, H. Majkovskij (Rus) in I. Job. Po* aehna soba je posvečena Jadranski plovbi. V tej sobi so razstavljene v minijaturi med drugimi tudi ladje «Karagjorgje», «Srbin», «Zagreb», «Beograd», «Kostrcna» itd. Po» eebno sobo ima tudi Dubrovačka paroplov* bi, ki je razstavila celo luksuzno in navadno kabino z vsemi predmeti na parniku. V pritličju je razstavila svoje izdelke splitska pivovarna «Sarajevo». V prvem nadstropju zavzema eno sobo naravoslovni muzej, ki kaže našo favno in floro. Dalje je soba za poljedelstvo. V tem nadstropju so zastopane še razne druge manjše industrije. Drugo nadstropje je namenjeno veleindu* atriji, in sicer najprej cementa. Tu so za« stopane tudi tvornice gline in opeke, dalje v posebnih sobah tvornice likerjev, splitska plinarna, vrtnarstvo, usnje in usnjeni i zdel* ki in tkanine. Kamnoseki iz Korčule so po« stavili v veži kiosk iz belega kamna s sliko našega kralja. Razstavljeni predmeti so označeni s številkami, hodniki in sobe so le* po okrašene. To je prvi in večji del Jadran* ske razstave. Drugi manjši del je v prostorih obrtne šole, kjer imajo razstavljale! na razpolago 13 sob. Tu je razdeljeno razstavljalno bla* go tako*le: mala obrt, sekcija turizma, kam* noseška in mramorna industrija, gradbeno delovanje od prevrata do danes, lesna indu* strija, zlatarstvo, narodno*umetniška obrt, tkanine, pletarstvo, filigramska dela, čipke, narodne vezenine in glineni obrt. Posebno pozornost zbuja oddelek Potniškega urada, kjer so razstavljena vsa propagandna sred« stva za tujski promet Oba oddelka Jadran* ske razstve nudita lepo in pregledno sliko naše pirmorske gospodarske delavnosti. Ja* dran je pokazal s to razstavo, da se na go* spodarske polju uspešno razvija in napre* duje in da bo lahko v doglednem času mno* go prispeval k splošnemu okrevanju naših gospodarskih razmer. Stanje Narodne banke dn3 15. julija 1925. Razlika v pri* meri s stanjem dne 8. julija. + 0,9 9,9 0,1 AKTIVA: Kovinska podlaga 464,8 posojila 1,132,0 račun za ©dpk-*povanje kronskih novčanic 1,186,3 račun zač. razmenjave 366,3 državni dolgovi 2,966,3 vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic 2,138,3 saldo raznih računov 749,9 + 2,6 Skupaj 9,004,3 PASIVA: Od glavnice izplačano 27,9 rezervni fond 6,2 novčanice v obtoku 5,678,7 državni račun začasne razmenjave 3663 državne terjatve po raznih računih 25,0 razne obveznosti 678,2 državne terjatve za za» stavljene domene 2,138,3 ažijo za kupovanje zlata za glavnico in fonde 74,3 —~ 58,3 -r 0,1 4- 14.0 + 56,0 Skupaj 9.004,3 Obrestna mera ostane neizpremenjena —g Jugoslavenska rar> wa na Praškem velesejmu Na praškem velesejmu, ki se vrši od 6. do 13. septembra t. 1. se priredi tudi jugoslovenska razstava. V ta namen se je osnoval v Pragi poseben odbor pod predsedstvom našega generalnega konzMa g. Svetozarja Rašica, ki ima nalogo, da šo razstavo organizira in omogoči naši interesentom udeležbo. V interesu naše vozne trgovine priporočamo interesent« da se čim številne je udeležijo te propagar ne prireditve, katero je tudi ministrst\ gmotno izdatno podprlo. Predvsem prioo ročamo to vinogradnikom in industrijskim krogom. Podrobneje informacije o razstavi daje: «Odbor za priredjivanje jugosloven. ske izložbe — Praha. Staromestska radnice (P. V. V.). Prospekti, pogoji in prijave za razstavo so interesentom na razpolago v pu sarni zbornice za trgovino, obrt in indi strijo v Ljubljani —2 XIV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hme!;sklh nasadov v inozemstvu. Zatec, C. S. R.. dne 19 julija 1925. Pr! obilnem povpraševanja se je mmulf teden prodalo 100 centov na.'egH hrrelja po 2400— 2600 Kč za 50 ke KoneČir razpoloženje je prijetnejše — cene čvrste Vsled si-Ine vročine se je zadnji teden sta -''e hmcljsk'h nasadov neko^ko pnslabSaU' "'n s'iv2' da ne bode kmalu deževalo, -r r. unpne na novo letino n^impTcna ztmtm *nV>. Cvct'e prehaja v kobule in ie v po nolno izkobulenie dež neobhodno potre'12^ Obramb dela roper vedno se še natnjajn čo hmeljsko u?ico se ne morejo nadaljevui. ker imajo bmeliarji obilo ooravka s spr^v-1 'ar.jem žita in drugih pridelkov. »Svare '^Men-Brauer Zte«. Glavni urednik: RASI O PUST OSLEMSEK Odro\rnrni urednik: OTON CHRISTOF oioiob CD Elektromotorje in diname, lamice .OSRAM* — „TUNGSRAM* — .PHIUPS«, električne na-peljave (najboljši proizvod), lestence, svetiljke in armature, električne Števce (švicarski proizvod), električne likalnike in posode, telefone, zvonce in elemente, ves drugi električni materijal kupite najceneje pri elektrotvrdki XAROL FLORJANCIC, CELJE. Postrežba točna. 140/L Postrežba točna. Za jugoslovanski patent št. 167 od 1. avgusta 1914 na „Stisfcajući valjah za istiskivanje vode iz vlažnih komada bez hraia ili poput svoda iz drvenog viahna ili celuloze" se iščejo kupci ali odjemalci licence. — Cenj. ponudbe na Ing« Milan Šuklje, patentni inženjer, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7. 2520 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naša pre-srčno ljubljena soproga oziroma mati, gospa v nedeljo, dne 26. julija 1925 ob 10. dopoldne po skoro triletnem težkem trpljenju preminila. ■ Pogreb ljubljene pokojnice bo v torek, 28. t m. ob 9. dopoldne iz hiše žalosti, Cerknica št. 148, na tukajšnje pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Cerknica, dne 26. julija 1925. Josip S k ulj, pekovski mojster, soprog. — Jožef in Karol, sinova ter vsi ostali sorodniki. manofaktarne trgovine L. Kudiš, Gaber j e-Cel je Tem potom naznanjam svojim cenjenim odjemalcem, da sem se preselil iz hiše Plevčak v novo urejeno ter bogato opremljeno trgovino Gaberje Štev. 55. V zalogi imam vseh vrst raznega tu- in inozemskega blaga, kakor vedno, po najnižjih konkurenčnih cenah ter se priporoča za nadaljna obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem I. Kudiš. XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX X3£ XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX iv. BROIICIC & Er. REBEM1IK pleskarja te ličarja Ljubljana, Karel Kotnikom uDca (baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L i i o o eo JQ o «a o = o c « S 3S "O o« 4) 2 o 0 c o _2 c «b o I «e.«L S c n « o-C/5 w «» o «. ba eosta it. 3. krovec stavbni. qa!anterii$kl In okrasni klepar instalacije vtdOfodov. Haprtva jtreknad«. Repilifkt iaklisetRiuprnt izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L za konserve. Moško kolo, eno* in dvevprežna koči* *a, dira, zapravljivček, ci7a m amerik pisalna miza — poceni naprodaj. — Naslov pove upia»Ta aSlov.- Naroda* 2517 Naorodaj steber (železoliti) s podložkor in nadglavkom viš. 320 cm, prem. 16 cm, nosilna zmožnost 15.000 kg. — Nadalje železniške trač* niče. kamenene ce* i (Strinzeugrohren) in tra* verze. Vse po zelo ugod* ni c^ni. — Stavbna dru<* 1 a d. d., Ljubljpiia, Lev* stikova uilca 19. 2519 Trtf. nomočnik išče službo v mestu ali na deželi; gre tudi kot poslovodja. — Ponudbe pod *Siguren/2443» na upravo «Slov. Naroda«. Krojaški pomočnik izvežban v prvovrstnem delu — bi rad zamenjal sedanje mesto. Ponud* be pod «Krojaški pomoč* nik/2440» na upravo «SL Naroda«. Gradba žage s petimi polnojaremniki — K čem samostojnega mojstra, ki je že stavil slične žage — za takoj* šnji nastop. — Informi* ra: Ing Robert Hart man, Ljubljana, Resi je* va cesta 12. 2507 F "zerka, veŠta. t**3B se za prvo^ razredni salon. — Ofe^* te: S. Kolarić, Novi Sad, Futoška 1. 2509 Absolvent dvorazredne trgovske Šo* le išče službo v pisarni — v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod *Dobra moč72435» na upravo «S1 Naroda*. 2435 Absolventinja državne dvorazredne tr* lovske šole, z dobrimi iz« Dri Ocvali — i š Č e primer* nega mesta kot kontori* stinia, Magainičarka ali kaj sličnega. Najraje v Ljubljani. — Cenj. po* nudbe pod «Dobra moč 2ži.Zn na upravo »Sloveti* '-r-rja Naroda». Kuharico in natakarico iščem s 1. avgustom za mal hotel v Zemunu, ki bo v slovenskih rokah! — Ponudbe pod Šifro «rP~*f-enosti in spretnost 2521» na upravo «Slov. Na"c da» Prodajalka mešane stroke, prvovrst* na moč —- želi službe v mestu ali na deželi Gre tudi 1 mesee brezplačna Nastop takoj. — Ponud* be poslati ped cPoštena ^482» na upravo «Sloven* skega Naroda«. I a "remicain? I Hir d v Trbovljah na prometnem kraju — proda Marija Boh, Tr« bovlje I. 2448 Posestvo v Savinjski dolini, z vod* no močjo, pripravno za vsako obrt — proda Ma< rij a Boh, Trbovlje I. 2447 Posredovalnica nepremičnin Frrnc Thanlrl, Ljubljana, Mestni trg št 18, I nadstr. — se pri* poroča za nakup in pro* dajo različnih posestev, hiš, vil rtd. najkulantae* je. 2513 Enonr tr, hiša, event. s pohištvom — se takoj proda. Kupcu sta* novanie dveh sob in kuhinje na razpolago. — Ponudbe pod «Hiša/2438» na upravo «SL Naroda*. I Pouk I t £jenec se takoj sprejme — An» ton F u c h s, kleparstvo, Ljubljana, Kriievniška iJica 4. 2511 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši na Christofovem učnem zavoda. Domobranska cesta 7 — vsak dan od 6.-^8. zvečer. Učna ura Din 3.75. — Pričetck dne 1 avgusta t. L 2299 [ Razno 1 Pst! Patent 25381 Samo «LUCIFER* uniči je trajno stenice (Hčur« ke)! — Wmter & Zupan. Sv. Petra 35 — Leskovio 6c Meden, 2idovska !!• ca. 118« T Otomane v blagu, prvovrstno izde lane Din 900. Pa.-..t.fo. telje, garniture, žimni-*. žične uložke ter vse ta« eptniake izdelke in vsa popravila izvršuje naice« neje in solidno — R"rf Sever, tapetnik. Ljubijm na, Gosposvetska c. 6. 248' . .-O. UNIV. DR. Viktor Breskvar nedoločen Čas ne ordinira 2508 Za eksport deželnih in gozdnih pri* dclkov, suhih gob, fižo* la itd. — se išče družab* nik, kateri je v teh kun* čijah «crziran — Ude* Jcžba tudi tvrdke, ki se Je bavi s to vr 7* Unh' ano: ,S ALU^d. A. 11 r Anton Kajfcž Frančiška Kajfcž roj. Legat ip}zz-^ «»mt*ei»jmršav** t Žirovnica poročena 27. julija 2925 Ljubljana Kočevje 7518 PERILO moško, žensko, otročje 12«-l KOPALNO plašč, trikot-obleke, čevlje NAMIZNO prti in prtiči, beli in barvani POSTELJNINA odeje, rjuhe, blazine PERJE in puh ter popolne OPREME za neveste in dojenčke C. J. H A M AN N =—_ LJUBLJANA, Mestni trg 8. Tovorno pohištuo FRANJO VEHOVAR, CELJE, Kersnikova ulica priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega rasnega pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše od ===== inozemskih tovarn. ===== Izdelujem po naročilu: apalne aoba, jedilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestransko zadovoljnost. Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi najnovejSe IGRALNE MIZE ter se priporočam za obilna naročila. Z odličnim spoštovanjem F. VEHOVAR. Bolrv živci — Kolikor dni je v letu, toliko ie postaj trpilenia za nervoznega, kajti slabi, izčrpani živci zageniio Življenje in povzročajo zelo Številne bolečine. Zba 'ame, omotica, strah, glavobol, brnenje po ušesih, trepetanje oči, težave pri prenavljanju, pomanjkanje spanra, rotenje, zbadanje v mišicah, nesposobnost ?a delo in mnogo drucih po* javov so posledice izčrr>anih bolnih živcev. Kako se rešimo te nesreče? S pravtm Kola-Lecithin, ki je za človeštvo vir dobrote. Pospešuje na čudežen način funkcije telesa, krepi hrbtenični mozeg, možgane, mišice in ude ter daje moč ln veselje do življenja. 11 boju za zdrave živce napravi Kola*Lecithin mnogokrat čudeže, vodi bistvene hranilne snovi do skrajnih točk proizvodnje krvi, poživlja in ohrani mladost in sve "ost. Sicer se pa zamorete sam« prepričati, da se vam nič neresničnega ne obtiubuje, ker v naslednjih dveh tednih pošljem vsakemu, kdor piše, popolnoma brezplačno in franko majhno škatl|fc<> Kola-Lecithin in knjigo nekega zdravnika z mnogostransko dolgo preizkušnjo, ki se je sam boril s to boleznijo. Sporočite mi takoj vaš natančen naslov, nakar vam obljubi ena pošljem takoj brezplačno. Založba: E. Pasttrnaok, Berlin, S. 0. Michael-kirchplatz 13. — Ani. 758. 24M Ustnina in tisk »Naroda* tulašnte« ^406 3828 4818