KK številka. Trst, v ponedeljek 11). junija 1>91). Tečaj XXIV. „Edinost" izhaja dvakrat 11:1 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih inhaj* oh tiri zjutraj. Naročnina xnaftti : Ohe izdan ji ti a leto . . . ^Id. 21 ■ Za »amo večerno izdanje . „, 12- — Za pol leta. četrt leta in nit meneč razmer no. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrer. prilotene naročnine ne uprava ne oži m. Na drobno se prodajajo v Trutu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 n?ć.; ponedeljake /.jutranje Številke po 3 nvfl. !r.ven Trat« po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Atv. H70. 4 nvč. t edinosti je moč! Oglasi ne računajo p«> vrntah v petitu. Za večkratno naročilo * primernim popustom. 1'oslana. osmrtnice in javne zahvale. «lo-mači oglasi itd. a« računajo po pogndhi. V»i dopisi nai se pošiljajo uredništvu. Net'raukovaiii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino. reklamacije in oglase sprejema iiprimiiStrn. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst. VredulHvo in tiskm-tia se nahajala v ulici Carin ti a it v. 1 'J. I' pruvništvo, odpravnici vo in sprejemanje iMCMlm v ulici Molili piccolo 4tv. II. nadat r. Iidajatalj in odgovorni urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Kolonija 17. »Kolnische Zeitung« piše: Delo mirovne konferencije, in zlasti odseka za razoro-ženje, smemo smatrati popolnoma razbitim. Iz poročil, ki so došht listnim, izhaja, da no poodseki sprejeli nekaj predlogov z večino glasov. Za »prejem predlogov v polnih sejah pa ne zadošča večina, ampak se zahteva jednoglasnost. Imenovani list zagotavlja, da niti jeden predlog ne doseže jedno-glasnosti. ltcrolill 17. Državni zbor je po dvakratnem čitanju sprejel začasno trgovinsko pogodbo z An-glažko. Cetlllje 17. Crnagora je odpovedala trgovinske pogodbe Italiji in Angliji ter prične pogajanja zaradi sklenitve novih pogodeb. Pariz 17. Predsednik republike je sprejel dopoliidne Fallibresa in Desehaneln; popolndne se hoče posvetovati z Hrissonom, Kihotom, Mčline-om in Kouvierom. Pariz 17. »Agence Havas« javlja: Listi še zmiraj spravljajo Casimir-Periera v zvezo z afero Drevfus, govorijo o diplomatičnih dogodkih, pripisujejo njegovim korakom prevelik pomen ter ga dolže besed, katerih ni nikdar izrekel. Casimir-Pdrier je kakor predsednik republike vedel le toliko, kolikor je potrdil pred kasacijskim dvorom, dede govoric, ki se razširjajo o njegovem pogajanju, njegovih korakih in izjavah, da se hoče izraziti pred vojnim sodiščem v Rennesu. Carigrad 17. Srbski poslanik je bil včeraj v Yldiz-palači ter se pritožil, ker sta zopet dve četi Albancev, spremljani od nizamov, prestopili pri •htblanici srbsko mejo. Izjavil je, da bode Srbija primorana izvršiti že pripravljene naredbe, ako Turčija noče storiti svoje dolžnosti. Sultan je zapove-dal turškemu poslaniku v Belem gradu, naj predlaga, da se odpošlje komisija, ki bode vodila preiskavo na licu mesta. Carigrad 17. Na srbski ineji pri Jablanici se je povrnil mir. Srbski komisar je že prišel na lice mesta, kjer bode s turškim komisarjem vodil preiskavo. Sultan je zaukazal, da se kaznujejo krivci. Slovensko šolsko vprašanje v Trstu. (I)alje.) Čudno je tudi, da hoče visoko c. kr. na-mestništvo, ko gre za ustanovljenje slovenske ljudske šole, nekako trditi, da Slovenci, ki so bili z zakonom od 1. aprila 1H82 pridruženi mestu tržaškemu, prav za prav spadajo nekako še vedno pod tržaško okolico, dočim je notorično, da je isto c. kr. namestništvo tržaško, ko je poročalo o zahtevi tržaške okolice za ustanovljenje okrajnega glavarstva za tržaško okolico, trdilo, da spadajo tako imenovane »con t rade suburbane«, ki še niso bile nikdar pridružene pomeriju mesta tržaškega, prav za prav pod mesto, ker da imajo značaj predmestij. To nasprotje se ne da razlagati drugače, nego s tem, d ti j e visoko c. k r. n a m e s t n i-štvo principijelno proti ustanovljenju slovenske ljudske šole v obsegu mesta tržaškega ter da še le v drugi vrsti išče razloge, iz katerih bi se dala odbiti opravičena zahteva slovenskih starišev Proti trditvi pooblaščencev prositeljev, da število Slovencev v pomeriju mosta tržaškega presega ono, katero se je izkazalo o zadnjem ljudskem štetju ter da je to razvideti že iz okolnosti, da je 0 zadnjih volitvah za 5. kurijo slovenski kandidat dosegel JKM)0 glasov ter da uči skušnja, da znaša število volileev f>. kurije petinko prebivalcev, i/, česar bi sledilo, da v okrožju mesta tržaškega mora biti vsaj lf>.(X)0 Slovencev, naglaša izpodbijana odločba visokega c. kr. namestništva, da je odločilno le ljudsko štetje od 18W). ter da volitve v 5. kurijo ne dajejo nobenega kriterija, ker so slovenskega kandidata lahko volili iz strankarskih ali političnih ozirov tudi taki volilci, ki ne pripadajo slovenski narodnosti. Na to se da odgovoriti, da je notorično, da ljudsko štetje v Avstriji, katero ne pozna rubrike »narodnosti«, ampak le rubriko občevalnega jezika, že iz tega razloga ne more biti zanesljivo, ako se hoće določiti število prebivalcev kake narodnosti ter da je notorično, da se ljudsko štetje vrši vedno na škodo narodnih minoritet. To velja posebno za Trst, kjer se je o zadnjem ljuc'skem štetju delalo z vsemi sredstvi nato, da se je število slovenskega prebivalstva skrčilo vsaj na papirju kolikor le mogoče. Rklatanten dokaz o opravičenosti te trditve nam podaja dejstvo, da se je o zadnjem ljud. štetju naštelo v Barkovljab 1791 prebivalcev, od katerih 11 (il Slovencev, v Hojami 2H95 prebivalcev, od katerih 00 (sic!) Slovencev; in na Greti 1757 prebivalcev, od katerih 233 Slovencev, skupaj torej v teh 3 okrajih, ki sestavljajo IV. okollčanski volilni okraj: 6943 prebivalcev, od katerih 14<>4 Slovencev, oziroma 4479 Italijanov. Notorično je pa to, da ta volilni okraj vedno voli slovenskega občinskega, oziroma deželnega poslanca. Očividno jc, ako se še pomisli, da vodi volitve tržaški magistrat, ki ima ves politični interes, da prodere italijanski kandidat, da morajo biti Slovenci v teh treh okrajih v veliki večini, ker bi sicer ne mogli prodreti s svojim kandidatom, dočim ljudsko štetje, ki naj bi bilo edino odločilno, izkazuje trikrat toliko Italijanov nego Slovencev. Mi se moremo torej po vsej pravici sklicevati na zadnjo državnozhorsko volitev za peto kurijo, ki nam bolj jasno dokazuje število Slovencev, nego vsako ljudsko štetje. Mogoče je sicer, da je eden ali drugi volilec pete kurije oddal svoj glas za slovenskega kandidata, akoravno ni bil Slovenec, ali take volilcc bi se moglo našteti na prstih; gotovo je pa, da je 1 t a 1 i j a n s k i kandidat za v s a k e g a ta k e g a volilen dobil stotine in stotine glasov slovenskih volileev, ki bo prisiljeno oddali svoj glas z it istega. Znano je tudi, kak terorizem vlada v Trstu o volitvah od strani vladajoče italijanske stranke, ne glede na to, da so povsodi vladajoče stranke o volitvah v ugodnejšem položaju, nego stranke, ki so v manjšini. (Zvršetek pride.) Nekaj „pro domo". (Pred prvim občnim /.horom „T r g. in obrt. društva-1 na Kranjskem.) Ljubljana, 15». junija lfS!»!». Jutri bo prvi občni zbor »trgovskega in o b r t n e g a d r u š t v a z a Kranjsko*. Ne boni raziskoval vzrokov, kateri so |M>dtaknili slovenske trgovoe na Kranjskem, da bo se lotili ustanovitve takega prepotrehnega društva. Za me so malen konta i; za druge morda važni. In meni je glavno to, kar je, kar obstoji. Tu je par resolucij, ki me navdajajo z upom, da bo »trgovsko in obrtno društvo* precej koristilo slov. trgovini in obrtu, ako jih uresniči. O vsej akciji ne vein ničesar drugega, nego, kar so pisali razni slovenski listi. Za kulise priprav in razprav nisein pogledal. Se tudi trudil nisem... Veuder mi pa mej drugim ugaja resolucija, ki se glasi: »ustanovi naj se v L j u b 1 j a u i ž e d a v n o p o t r e b n a trg o v i n-ska šola*. Ostale resolucije so kolikor-toliko za sedaj manjšega pomena. O ko n šumnih d r u-štvih in o njih stanovitvi so začeli razpravljati visoki gospodje, katere bi opozarjal, kakor sem že enkrat, na Hansa Crugerja članek «l)ie deutsehen Genossenschaften* v H2H štev. «Zeita». ITstn-novitev s 1 o v. trg. i n o b r t n e ha u k e Muli še lahko počaka; ni od prdlce potrebo, ko imamo ba u ko Maksa Veršeea in »Slov. kreditno društvo* v Ljubljani. Torej, najvažnejša točka: slovenska trgovska šola.*) Na mnogih mestih sem že povdarjal, kako važna bi bila le-ta za nas. Naši mladini bi pokazala vsaj nov svet, novo bodočnost. Sedaj rine vse v gimnazije, k večemu še na učiteljišča in realke. Drugega ne poznamo. No, slovenske meščanske šole ni! Vlada nam ničesar ne dozvoli in ne da. Star refrčn. Poglejmo Cehe! Tudi njim je bila napisana ista usoda, tudi oni so živeli v podobnih časih, ali bili so vsaj napredni, zavedni in marljivi. Že davno so vedeli, kako važen faktor za narod, za njegov blagostan, za kulturne njegovo tekovine, je uspeh na polju trgovine. Mi tega še ne vemo. Kako, kje, kdo pa nas nauči?! Naša kramarija! Saj se tako mnlukedaj popeujamo do en gros trgovine. Poreče se mi, da je to prirojeno, liežitc no s takimi frazami! To je morda bilo za včasih, /a nekdanje, ali tudi že m i-nule čase. Cehi tudi niso krnmarnk, trgovsk narod, kakor so baje Angleži, Le, ampak so ljudje, ki so — kakor sem dejal — marljivi, zavedui in napredni. Koliko imajo trgovskih akademij, viših trgovskih šol, nižih, nadaljevalnih, privatnih... o tem sem že pisal na raznih krajih. Za kaj takega stojim daleč od vsake dueviu politike, za *to mije vsaki list dober, pa tla se tudi ne strinjam z njegovo »politiko*. — Pokazal sem tudi nekje, da ima v Brnu obstoječa viša dekliška šola oddelek, kjer se gospice poučujejo v trgovskih stvareh, lir... kaj ne, o komptoarskih delih, o korespondenci, o knjigovodstvu, o menicah . . ., kaj takega pa vendar ne za blagorodne hčerke inteligentne gospode... *) Naše meneuje je, da toliko slovenska trgovska 5ola kolikor banka bi sodili v Trst. Ne pravimo tega se svojega lokalnega stališča, ampak ker dejstva tako govore, da vsa vera trgovina vseli slovenskih pokraj in "gravi tuje v Trst. U red n i št vo. V Olomoucu se otvori v ustavu grofa Poe- i ti 11 ga dveletna dekliška trgovska šola, češko-nemška. In društvo deških trgovskih pomočnikov, Ceskoslovanska nbcbodnioka beseda, ustanavlja uzorno trgovsko solo na praktični podlagi, i) le-tej pišem obširneje drugod. No, in Cehi nimajo samo lepo razvitih trgovskih šol, ampak tudi precej e ve točo — trgovsko literaturo. V tej sta precej važna dva moža: direktor Peter Kheil, lastnik privatnega trg. uči-lišča in podpredsednik banke «Slavije» ter direktor Skrivanove priv. trg. šole, gosp. Skrivan. Tudi literarni odsek češkega trgovskega društva v Pragi ♦ Merkurja*, kateri je tekom par let izdal pod naslov« »m: «()behodni knihovna Merkur« devet knjig te smeri, ni Urez vrednosti. Sedaj izdaja isti pod redakcijo dra. Rudolfa H o t o \v e t z a in dra. Josipa G r n berj a mameniti «Obehodni zbornik*, kateri ima namen biti trgovcu svetovalec v vseh stvareh, spadajoči h v njegov delokrog. Nedavno je pak izdal Vaolav Steeh knjigo «Mlady obehodnik* (mladi trgovec), ki je velike važnosti za mladi trgovski naraščaj. Velikega pomena za češkega trgovca v obče so «()hchodni listv*, katere izdajaj«» <1 e s k i trgovski muzej, S p o-lek absolventu C e s k o s l o v a n s k e a k a-demie obeh od ni in že imenovano izborno trgovsko društvo «Merkur*. «Obehodni (trgovski) listv* so jako fin mesečnik; članki v njem so poučni za vsakogar. Poleg navedenih so pa še razni trgovski listi večega ali manjšega pomena a lil «Obehodni svet, Ceskv Merkur, Prazkv Merkur* itd. Trgovskih vprašanj se pa tudi ne ogibljejo revije a lfi «Nast! Doba*, katero urejuje znani filozof T. G. Masarvk; kamo-li dr. Gruberjev « N a r o oti, nego »kozi, oziroma pod Ceraikalom ; iz Kul»eda do Cernikala treba pa je hoditi p> bli-žnicah (ne |m» centi) dobro uro. Koper je oddaljen od Kubeda ravno toliko, kolikor od Cernikala (.1 ure); to ve vsakdo, kdor je že šel z uro v žepu iz Kubeda in Cernikala v Koper. Buzet je bližje Kubeda, nego Crnikala in sicer ravno za toliko, kolikor je Boljunec bližje Crnikala, nego Kubeda. To tudi po logičnem sklepanju, ker Crniknvei morajo iti v Buzet skozi Kubed. Med tem pa, ko je pot od Crnikala do Boljunca dolga "2 uri, je cesta od Kubeda do Buzeta dolga nad 15 km. Za Pomjan velja isto, kakor za Boljunec 1 Iz Kubeda v Pomjan treba hoditi cele dobre 3 ure. Kaj pa orož. postaja v Klancu ? Seveda, ako se poskuša dokazati, da je Crnikal primernejši kraj za orožniško postajo, nego Kubed, treba molčati o postaji v Klancu, ker Klanec in Crnikal sta si v tesni zvezi. Mogoče je tudi, da je g. dopisnik pozabil na to, ker človek najrajši pozablja na to, kar ima pri rokah. Klanec je oddaljen od Kubeda dobre 3 ure, Crnikal pa le poldrugo uro. Torej: I/. Crnikala v Koper 3 ure, iz Kubeda tudi 3 ure. — Iz Crnikala v Boljunec H uri, iz Kubeda pa 3 ure. — Iz Črnikala v Klanec 1 uro in pol iz Kubeda 3 ure. — Iz Crnikala v Buzet 4 ure, iz Kubeda 3 ure. — Iz Črnikala v Pomjan 4 ure, iz Kubeda 3 ure. Da-li je to tako, morejo pojasniti gg. orožniki, ki gotovo dobro poznajo te poti. Vi g. dopisnik ste izrazili v svojem članku, da se godi na cesti blizo Crnikala veliko zločinov. Ako mislite o tem na tujce, velja, to tudi za Kubed in morda še v večji meri; ako pa menite domačine — čast Vam. Nadalje se v Kubedu križajo ceste in poti ravno tako, ali še bolj, kakor v Crnikalu, Ravno ista državna cesta vodi pri Crnikal«, kakor skozi Kubed; razlika je samo ta, da Crnikal ostaja za dva streljaja ob strani iste. Potniki se bi torej lahko izogibali Crnikala, oziroma orožniške postaje, ako bi bila na cesti, s tem, da pojdejo skozi Crnikal, dočim se Kubeda ne morejo izogniti na noben način. Preko Kubeda hodi nad 30 voznikov z senom in vinom (večinoma po noči) iu se izogibajo pol ure daleč oddaljenega Crnikala, ker gredo tu po lepši, bolj ravni rižanski cesti v Trst. Oni trgovci vina pa, ki vozijo mimo Crnikala, gredo prej preko Kubeda. Iz vsega tega je torej razvidno, da je Kubcd — kar vedo že tudi više oblasti — najprimernejši kraj za novoustanovljeno orožniško postajo. Politični pregled. TR8T, lt*. junija 1899. Vzroki nezadovoljnosti na Primorskem. Silno od ij oz no delo je to, ako moreš danes zopet trditi in dokazovati, kar si trdil in dokazal že včeraj in pred včeraj njem. Ali kaj hočeš, ako ti drugi, proti katerim se moraš boriti, zopet danes ponavljajo in trde nasprotno od onega, kar si dokazal ti?! Ne ostaja ti druzega, nego da ponavljaš tudi ti. Tako dolžnost nam je vršiti danes, ko včerajšnja »Reichswehr« zopet piše nekako tako, kakor da smo mi »malkontenti«, to je nezadovolj-neži, bolj iz navade nego iz potrebe. Povod tej opazki sta dala listu »Reiehswehr« »Neues NViener Tagblatt« in pa Wolfova »OstdeutscheRundschau« s poročilom, da hočejo »nekateri« primorski državni poslanci (kakor da bi jih bilo Bog ve koliko!!) izstopiti iz večine ter da se je izjavil jeden teh, da bodo odslej glasovali — z Wolfoml! »Reiehs\vehr« hoče biti menda resen list. Zato se jej čudimo, da vsprejemlje take — bedastoče za podlago resnim opazkom. Insinuvacija v imenovanih dveh listih je tako brezzmiselna, da se bojimo, da bi razžalili naše poslance, ako bi hoteli le z besedico reagovati iia-njo. Zavrniti pa moramo opazko v »Reiohsvvehr«, da smo mi »malkontenti« le zato, ker še niso izpolnjene naše zahteve. Sicer bi nam živa duša ne mogla zameriti, ako bi nam res bilo dovolj vzroka za nezadovoljstvo že to, da niti toli skromne želje, kakor so naše, ne morejo priti do uresničenja. In ravno *Reics\vehr« nam ne bi mogla zameriti, kajti prav ona je — kar l>eležimo hvaležno — skoro jedini dunajski list, ki je večkrat /. objektivnostjo, le redko mej nemškim novinstvom, žigosala razmere, na katerih trpimo mi in je tudi v imenu življenskega interesa države pozivala merodajne kroge, naj vendar odnehajo enkrat od nezmiselnega zistema na Primorskem in naj poskrhe, da ta — to je bilo večkrat doslovno v »Reiehs\vehr« — 1 o j a 1 n i, cesarju in državi zvesti si o v. ž i-v e I j pride do o d duška! In sedaj naj nam odgovori : se-je li obupno stanje tega lojalnega življa spremenilo naj bolje le za jeden sam las?! Na to vprašanje naj si odgovori »Reiehs\vehr« in potem ne bo vihala nosu nad primorskimi »malkontenti«! Toda ogorčenju na Primorskem je drug še bolj kričeč vzrok: »Reichswehr« naj vendar enkrat zabeleži in konstatuje lojalno, da vlada ne le ni storila ničesar v zadnjih mesecih, da bi ublažila to neznosno stanje, ampak je je še poostrila z celo vrsto naredeb! Ne torej »malkontenti«, ampak vlada se svojo voljo, iz raže v a no na jasen način, širi nezadovoljstvo in peha naše poslance iz veČine!! To naj enkrat zabeleži sicer spoštovani dunajski list. K položaja. Mladočeški poslanec dr. Pa-c i(k pravi v svojem kutnogorskem glasilu, da o teh zadnjih pogajanjih za nagodbo se ni bil toliko boj za banko, ampak o vprašanju, katera stranka, ali desnica ali levica, naj v bodoče vodi usodo te države. Vspeh je bil na strani avstrijskega mini-sterstva. Sedaj je prišel čas, da se desnica loti uresničenja svojega programa. Pravočasno treba izjaviti, da se mora rešiti jezikovno vprašanje za manjšine v vsej državi in ne le na Oeškem. Tu ne more biti nikakega kompromisa mej pravico in krivico. Na desnici je sedaj, da svoje besede spremeni v dejanja, na vladi pa, da postane kabinet desnice in da brez strahu pred nemško opozicijo izvede narodno in politiško pravičnost v interesu vseh narodov, dinastije in države. Stališče, označeno po dru. Pacitkn, je povsem pravilno in kdo bi bil bolj zadovoljen, nego mi, ako bi res vsa desnica začela v praksi izvajati to stališče. Kakor pendunt k Paoifkovim izvajanjem se čita naslednja brzojavka v »Slovencu« : Izvrševalni odbor desnice ne bo sklican, ker je desnica z vlado dogovorila sv o j c stališče glede n a g o d b e in j e z i k o v n e g a vprašanj a. Sedaj pa imamo akutno vprašanje, da-li je to dogovorjeno stališče identično se stališčem, označenim od dra. PaeiCka ? ! Po odgovoru na to vprašanje ho dana sama po sebi taktika, kateri bodo morali slediti naši jugoslovanski poslanci! Na pragu revolucije? Kakor poročajo iz Belegagrada, se je te dni med narodom razširjal proglas, ki poživlja srbsko mladino, naj se pripravlja na veliko delo osvobojenja domovine ter da se po vsej deželi prične živahno revolucijonarno gibanje. Državi naj se ne plačuje davkov in nihče naj se ne pokori oblastvom. Ivedar enkrat napoči revolucija, pričakovati je pomoči od vseh strani, posebno iz Rusije in C. ■negore. Opozicijonalni listi pa so prepričani, da je vsa stvar le komedija vlade, ki išče pretveze, da bi zatirala opozicijo. Vladni krogi zatrjujejo zopet, da je oni proglas izdalo neko revolucijonarno društvo srbske mladine, društvo, katero podpira Crnagora. Domače vesti. Preilicščeilje. Gospod carinarski azistent V a o 1 a v Z a e e k je imenovan kontrolorjem carinskega urada v Moravskom Šembergu. No verujem«. »Slovenski list« je posnel iz splitskega »Jedinstva« vest, da dunajska vlada na-merja postaviti druzega moža na čelo tržaškega narnestništva. In sicer modrejšega moža, ker da se je prepričala, tla grofa Goessa informacije niso zanesljive. Tudi cesar da je dobro poučen o vsem. Tudi mi se spominjamo, da smo čitali nekje nekaj tacega. Da-li je bilo prav v »Jedinstvu«, se ne spominjamo več. Ali ni se nam zdelo vredno, tla bi kaj omenili o tej vesti, ker jej - ne verjamemo. se o volitvah v Ponija n u ! Pišejo nam: Vem sicer, da se poreč«, da je že dovolj pisanja o tej nesrečni občini, toda preveč pa vendar ni ; zato dovolite, da napišem še to: Včeraj mi je »slučaj« podal v roke Pomjan-Čana nasprotne stranke. Mož me ni poznal in zato mi je povedal marsikaj! N prašal sein ga za menenje o na j no vej i zmagi italijanašev. Povedal mi je, da so oni šli v boj, gotovi, da dožive poraz — ako jih ne reši sleparija! V torek, zadnji dan volitve za III. razred, je rekel, smo si meli roke, ker smo nekateri glasovali po 3 do 5 krat! Ko bi bili oni (Slovenci) pazili, bi bila zmaga njihova (!), tako smo jim jo pa zakurili!! Povedal mi je dalje, da so bili v Pomjanu neki gospodje iz Trsta, ki so v sree žalili njegovo stranko! Vprašal sem ga, kako da se je to zgodilo?! Rekel je: »Rekli so nam »prodane duie«, toda ko bi bil jaz slišal to, bil bi jili — postreljal !« Sirota! Ko bi bil vedel, da govori uprav z enim onih, ki so bili v Pomjanu! Toda, kar je bilo, je bilo, in jaz sem sedaj za nekoliko podatkov boga tej i! Lahko bi spravil marsikaterega v »luknjo«, toda — nočem, ampak samo rečem: Oče, odpusti jim, saj ne vejo, kaj delajo. Sicer pa vse ono, kar sem zvedel -- dobro shranim za bodočnost. Povedni sem še »svojemu« možu, da se Tr-žačani ne dajo streljati kar tako tja v en dan, ter mu priporočil, naj bo oprezen v slučaju, da se sreča s tržaškimi »agitatorji«, ker ti ne poznajo šale in bi lahko oni odvračali tudi se — streljanjem ! Mož je priznal, da je bolje potrpeti in ko sem mu dokazal po ovinkih, da se je tudi on prodal Lahonom, je to priznal tudi sam! Na svidenje torej — »prodane duše«! H r i b o 1 a z e c. «Belle slirnore . — Zadnji seji istrskega deželnega zbora v Kopru je prisostvovalo na galeriji lepo število «lepih gospfi», kakor pravi «11 popolo Istriano». Deželni glavar dr. Campitelli se je v svojem zaključnem govoru spominjal -- potem, ko je obrcal po svoji laški maniri odsotne slo-vensko-hrvatske poslance — posebej še mesta Kopra, katero mu je «colta e gentile» (menda zato, ker so slovanskim poslancem na galeriji žvižgali!), «venec koperskih gospa*, prisotnih v seji na galeriji ! Nismo še slišali, da bi bil kje deželni glavar zahvaljeval galerijo za prisostvovanje na deželno-zborskem zasedanju, pa naj bi sedele tam še tako «belle signorine». No, pa v naših pokrajinah so tudi nemogoče reči mogoče in saj vemo, v kako tesni zvezi stoji predsedstvo z galerijo v deželnem zboru v Kopru knkor tudi v Trstu! «Soča». 0 tržaški zavarovalnici za slučaj nezgod so pisali pred nekoliko dnevi splitskemu »Jedinstvu« iz Trsta: Od strani te zavarovalnice bo te dni odposlan v Dalmacijo neki uradnik, ki naj pregleda proračune in druge stvari, ki se tičejo rečene zavarovalnice na podjetjih, ki se nahajajo v Dalmaciji. Tako pregledovanje je povsem opravičeno po zakonu, le bojimo se, da oseba, ki naj bo vršila ta posel, bo opravljala poleg svojega službenega naloga tudi — v zmislu italijanske propagande. Kakor člen in pristaš tukajšnje skrajno italijanske stranke je dotičnik največi neprijatelj slovanstva in že mnogokrat je pokazal svojo na« sprotuost našemu narodu. Na rečenem zavodu se nahaja že več let neki v svoji stroki jako izvežban uradnik kakor nadzorovatelj in le on bi moral po vsej pravici vršiti ta posel, in to tem bolj, ker je vešč hrvatskemu jeziku! Zakaj ne pošljejo njega ? Ta uradnik bi se mogel vsaj sporazumeti se strankami. In oni italijanski uradnik je — dr. Ferrucio Cimti-dorri, ki je v najtesneji zvezi z znano družbo: Venezian, Benussi in tovariši. Sedaj gotovo ne boste več dvomili, da je ta dragi tajnik res sumljiv v političnem pogledu. Sklicali so »graii komleljo«! Včeraj seje vršil »veliki« shod, katerega je sklical »Progressoc radi nakane salezijancev, da ustanove zavod za razdivjano malarijo! Mi se ne bomo spuščali v polemiko, ne za, ne proti, ker ta stvar nas prav malo briga, ker vemo, daje vsejedno: ali salezijaneo ali liberalec — italjanizatorji so vsi! lvonstatovati pa moramo, da je bil ta »shod« shod same mula- rije tržaške od 15 do 20 let. Mož skoro videti ni bilo. Eden naših gospodov nam je rekel: gledališče »Politeama Kossetti« je ravno primero« > za tak zavod in ker jo baš danes {mino — paglavcev, bi lah ko kar zaprli vratii in namerjani zavod bi bil ustanovljen. Veliki, da ne rečem možje, naj bi ostali za učitelje, paglavcem pa naj bi kupili igračic in zavod je gotov!! 1 bogi »Progresso«, kam si prilel?! Od cvetu Tržačanov, ki so te podpirali nekdaj, ti ostaja le še — malarija. Ko bi Slovenci sklicali shod in bi prišla na istega taka ničerija, kakor včeraj na »Gran komici jo«, bi moralo biti sram sklicatelji* in vse našo resne može ! Spoznali so tudi oni, da je tako, zato so se kar poskrili, namesto da bi demonstrirali proti županu, kar je bilo prej v programu! Akad. tehn. društvo »Triglav« v Uraden priredi svoje III. redno občno zborovanje v letnem tečaju 1899. v sredo, 21. t. m. z sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Slovenije«. 3. Poročilo odborovo, 4. Volitev častnega soda. 5. Slučajnosti. — Začetek ob H. uri zvečer. Lokal: Društvena Čitalnica. Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda so nabrali v kavarni Commercio 2 kroni mesto brzojavke na slavnost Puškina. V pušici g. Marina Lukše na Prošeku se je nabralo 0 kron. Veselica pevskega društva »Slava« se ni mogla vršiti radi skrajno neugodnega vremena in se bo vršila prihodnjo nedeljo, na kar opozarjamo naše občinstvo. Poziv. Spodaj podpisana poživljata tem potom vse one gospodiČine in gospode, ki želd pristopiti knkor udje (oziroma udinje) v tamburaški zbor, katerega iiamerjajo ustanoviti pri sv. Ivanu, da se udeleže seje, ki bo v ta nainen v sredo, dne 21. t. m. ob 8. zvečer, v dvorani konsumnega društva pri sv. Ivanu. V nadi, da se jih mnogo odzove temu pozivu, beležita se udana: Iv. M. Mikeluc. Hi nit o Se h mi d t. Naznanilo. Vsi tisti, ki obdeljujejo vinograde, ležeče znotraj užitninske črte tržaške, se poživljajo, da naznanijo dotične vinograde najpozneje do 15. julija t. 1. pri c. kr. finančnem višem nadzorniku v Trstu (ulica della Pesa št. 1., IV. [ nadstropje, vrata št. 135) in to v smislu § 57. določil, zadevajočih izvrševanja užitninskega zakona v Trstu in okolici. Prijaviti jc treba kataatralno občino, kjer se nahaja vinograd, kakor tudi parcelno številko, dalje poslopje in prostore, kjer se namerja stiskati grozdje in pripravljati mošt ali vino iz nabranega grozdja. Poleg tega se morajo naznaniti tudi shrambe in posode, kjer se ho hranil izdelek, bodisi mošt, bodisi vino. Ob jednem se mora naznaniti tudi, bo-li izdelek za domačo rabo ali pa za izvoz izven trške užitninske črte. Dolžnost napovedi glede na poslopja, prostore in posode veže vsakega, ki kupi grozdje v vinogradih, ležečih znotraj užitniske črte, v ta namen, da fi pripravi mošt oziroma vino. Trst, dne 13. junija 1899. C. kr. finančni višji nadzornik : Ja b 1 a n s k i. Vplačanje doliodarlne In prlhodarhic. Davkoplačevalci se opozarjajo, da je s 1. t. m. spadel prvi obrok osebe dohodarine (rentarine) za leto 1899. Za slučaj, da se ti davki še niso odmerili za leto 1899, oziroma da se še ni dostavil plačilni nalog, se morajo ti davčni obroki v smislu § 5. zakona od 9. marca 1H70 drž. zak. štev. 23 takoj odrajtati v znesku, predpisanem za minolo leto, kajti sicer treba plačati zamudne' obresti. Dražbe premičnin. Pe naredbi c. kr. okrajnega sodišča tržaškega za civilne stvari se bodo vršile v torek, 20. t. m. ob 10. uri predpoludne sledeče dražbe: v ulici delle Poste št. 3. štacunska oprema in hišna oprava; v ulici Barierra vecehia št. 7. hišna oprava; v ulici S. Franeeaoo št. 10. hišna oprava; na Corsu št. 1. galanterije; v ulici Actjuedotto št. 19. štacunarska oprema; v ulici della Guardia št. 9. štacunska oprema. Nove postne znamke uvede o priliki svetovne razstave francoska vlada s početkom l. 1900. Lloydov paru i k »ltohemla« je moral ostati še dva dni v karanteni pri sv. Jerneju, ker se je pri nekem 12-letncmu dečku pojavila mrzlica. t Vsi drugi potniki in moštvo so po|M>li»oma zdravi* Kakor je videti, posto|tajo zdravniki zelo natančno. Poročilo o delovanju zdravniške rešilne postaje v mesecu maju t. 1. Tekom imenovanega meseca je delovala rešilna portaja v HJ5H slučajih, in sicer 2.~>H-krat izven mesta. Slučajev nenadne slabosti je bilo 100, nezgod 207, in sicer na lomov kosti 15, izpahov H, izvinov 15, p<»škodeli po tujih telesih 51, /mečkanja 103, oguli ne I, razpokov vsled /mečkanja 57, ran-razpoklin Krt, ugrizenin 19, ubodin 20, uresnin 72, strelin O, zgorel in 2l>7. Rešilna postaja je posredovala v 3 slučajih izvršenega in v H slučaj ili poskušenega samomora. Pomoč v slučajih otemnelosti uma se je podelila 2-krat, nastop smrti so je konstatiral 7-krat. Maksimum o deljenju pomoči je bil dne 21. maja (47 slučajev), minimum 21». maja (23). Osobju v skladiščih se je pomagalo 27-krat. Za nedeljski počitek. Lastniki trgovin na drobno so bili pritrdili zahtevi trg. pomočnikov, da bodo prodajalnice od 1H. t. m. do 10. septembra zaprte ob nedeljah. Menili so, da temu sklepu pritrde tudi oni gospodarji, ki niso prišli na dotični shod. Temu ni bilo tako, kajti včeraj je bilo nekaj trgovin odprtih. To je bilo vzrokom, da je prišlo včeraj do demonstracij pred dotičnimi trgovinami. Par teh trgovin so pomočniki celo napadli s kamenjem. Policija je seveda opetovano posezala vmes in je bilo zaprtih več oseb. Tihotapstvo. V soboto popoludne so finančni stražniki ustavili pri izhodu iz svobodne luke 21 -letnega dninarja Josipa Becher-ja, ki je skrival pod jopičem neki sveženj. Moral je razkriti svojo skrivnost, in pokazalo se je osem kilogramov — popra. Ker ni mogel navesti poštenega vira temu pikantnemu blagu, so ga zaslišali in potem sproveli v ulico Tigor, kjer bo menda popral — kašo. Poškodbe. 12-lctna Amalija Bernardini je snažila v soboto pred pol. šipe na oknu neke hiše v ulici della Caserma. Strla je šipo ter se precej hudo porezala ob desnem lahtu. Morala je na zdravniško postajo, kjer so jo obvezali. Mehanik Josip Križman iz ulice Sette fontane je padel istega dne popoludne s steklenico v roki. Steklenica se jc razletela in presekala Križmanu žile na desni roki. Podal se je na zdravniško postajo. 19-tcLna dekla Ivanka Nnjiro je padla s škafom vode na glavi. Zmečkala si je desno roko ter ogulila lice, V Trevesovem zavodu so ji podelili potrebno pomoč. Tatvina. V potek opoludne med 12. in pol 2. uro se je neznan tat ukral h ponarejenimi ključi v pisarno tvrdkc Seitz in Por ti and v ulici (ieppa št. 2, kjer ie preiskal miznice. Slednjič si je izbral železen zabojček, o katerem je mislil, da hrani llog ve kakšen zaklad. Kako pa so je uzmovič moral iznenaditi, ko je našel le nekaj — privatnih pisem ! Smola! Pretep. V soboto ob 7. uri zjutraj sta se sprla v svobodni luki dninarja 451etni Fortunat F. in 27letni Ljudevit S. Od besed sta prešla na udarce, in nastal je pravi boj med njima. Slednjič se je posrečilo redarjem, da so ločili nasprotnika ter odveli oba pred — mirovno sodišče na inspektorat. Tu so ju zaslišali in potem izpustili do nadaljnega postopanja proti njima. Bolniški strežniki /a slučaj kuge. Pomorski urad je naprosil deželno pomožno društvo rudečega križa, da bi mu za slučaj kuge stavilo na razpolago bolniških strežnikov. Imenovano društvo bo je obrnilo do Trevesovega zavoda, kateri je imenoval 12 inož, sposobnih za navedeno službo. Ta dvanajstoriea se je pod vodstvom stotnika Sal-vinija udeležila v Roja uski vojašnici šestdnevnega pouka v bolniški strcžlii, in zadnjo sredo se jo vršila na trgu pred liojansko vojašnico vaja, na kateri so bili navzoči deželni sanitetni poročevalce, namestniški svetnik dr. Bohuta, dva tukajšnja in dva dunajska civilna zdravnika, župan dr. Dompieri, baron in baronica Rinnldini. Vaja se je dobro obnesla. O tej priliki so poskušali nov stroj za de-sinfekcijo, naročen iz Berolina, in razno drugo pomožno orodje. Poskuse II samomor. Solastnik tukajšnje trgovsko liišc Curro, UO-letni g. Anton Costantini, je namerjal danes predpoludne skočiti skozi okno z hodnika tretjega nadstropja o. kr. davčno administracije. Dnevničar E. Holzner ga je opazil na oknu v hipu, ko je hotel nesrečnež izvršiti osodepolni *k<»k ter ga je še pravočasno zgrabil za suknjo in ga / velikim na pomni potegnil zopet n« hodnik. < 'oHtantini je še enkrat poskusil približati ne oknu, a med tem je pni v nezavest toda, /avedel se je še poprej, nego je pritekel pozvani zdravnik dr. Si ni ga lin. Hodl»ina, obveščena o dogodku, je odvedla < 'ostantinija na svoj dom. Iz vedenja se da sklepati, da se mu je zmešalo. Divja hemeici«. HO-letim Mttrija /uppin i/ idiee deli* Isti tu to št. --je v soboto v jutro v uliei S, Spiridione nadlegovala ljudi s prosjnčenjem. Redar Cuk ji je priporočil, naj se odstrani. Starka se je sieer umaknila v neko vežo, a kmalu se je zopet vrnila na svoje mesto, vsled česar ji je redar priobčil, da je aretirana, ter jo povabil, da ga spremi. To pa je bilo Zuppinki preveč; potegnila je nož ter začela žnjim klatiti okoli sebe. Zadela in ranila je redarja na desni roki. Iledar je starko razorožil, in potem je šla ta razjarjena sova z gospodom ('likom proti uliei Tigor. Loterijske številke, izžrebane dne 17. t. m.: Trst 83 82 70 4 51 Line 71 84 86 4 S(i Različne vesti. Car in finski kmetje. Ker je car Nikolaj II. razvidel iz obračuna finskega senata za leto 1896., da je .'I40/o finskih kmetov brez zemljišč, je ukazal, da se v bodoče prebitki letnih proračunov imajo porabiti v to, da se polagoma kmetom nakupijo zemljišča. Naložil je senatu, da sestavi odsek, ki naj prouči to vprašanje ter izdela dotična pravila. Kuga v Egiptu. V Aleksandriji sta se dne h"), t. m. pripetila dva nova slučaja kuge. Gabelsbergerjeva slava. Kakor znano, imajo Nemci v Monakovem svojo »Ruhmeshalle«, to je dvorano, v kateri se nahajajo podobe najslavnejših Nemcev. Na prošnjo Gabelsbergerjevega društva nemških stenogndbv je te dni dovolil bavarski princ in regent, da se postavi v to dvorano tudi doprsni k Frana Gahelsbergerja, izumitelja najraz-širjenejšega stenogrnličnega zistema. Nesreča na zeleznici Kakor poročajo iz Turina, sta dne 17. t. m. zjutraj na progi Aqui-Asti trčila osebni in tovorni vlak, in sieer v tunelu pri Aliee in Colli. Dvanajst oseb je ranjenih, med njimi dve osebi težko. Beli SUŽnji. Te dni so v Rimu zaprli nekega Josipa Castiglia, 5 drugov in eno družieo. Tn svo-jat je izvrševala pravilno trgovino z nedoletnimi sužnji. Imeli so že nabranih 8 dečkov od G do 16 let, katere so vzeli »v zakup« od dotičnih roditeljev, da bi jih gnali na Francosko kakor pevce in krošnjarje. Dečke so spravili domov, trgovec pa so dejali pod ključ. Prileten ženin. Zadnji petek se je v cerkvi sv. Trojiee v Pragi poročil 84-letni posestnik Ivan Nejtek z gospodičino Marijo Leufl, ki šteje 4i"> spomladi. Srečen zakon! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje veiti.) Dunaj 1«>. Cesar čuti vsled prehlajenja bolečine v ledij ah in se bo inoral čuvati par dni. Hailg 18. Katoliški poslanci so baje odklonili povabilo na svečanost, ki se priredi členom mirovne konference v čast. S tem hočejo protesto-vati proti izključenju papeža od konference. CariiiTad 1 7. Srbska vlada je odgovoriti na včerajšnjo noto turške vlade radi dogodkov v .Ja-blaniei. Srbska vlada povdarja, da so Srbi ust svoji zemlji rabili orožje v obrambo svojega življenja in svoje lasti. Srbska nota pozivlje turško vlado, naj izda stroge odredbe, da se stori konec temu neznosnemu in toli škodljivemu stanju. Tudi avstrijski poslanik je po nalogu ministerstva za vua-nje stvari podal prijateljski opomin radi dogodkov v Jabloniei. Isto je storil avstrijski zastopnik v Belemgradu. Pariz 11». AValdek-Rosseau-u se še ni posrečila sestava ministerstva. Nekateri menijo, da hoče predsednik Loubet zopet pozvati Poineare-a. Kuk; renta 1H. Razen že oznanjenih odredeb proti zanašanju kuge, je sklenil zdravstveni svet, da je cehi iz nesumljivih krajev prepovedano uvažanje zelenjave in sadja, ako nima veljavnega eer-tifikata od tam, od koder je prišlo. Pari K 18. »Agenee H a vas« javlja iz Nizze, da je generalni štab 20. divizije odposlal na državno pravdništvo poročilo, ki je za generala Gi-letta jako obteževalno. Glasom neke govorice so v njega prtljagi našli patrono najnovejega modela. Pariz 19. Neki list javlja, da v četrtek privedejo Drevfusa v Brest. Od tam ga popeljejo s posebnim vlakom v Rennes. Vlak bo sestal le iz stroja in jednega voza prvega razreda. Dunaj 10. Prihod ogerskih ministrov Szella in Lukacsa na Dunaj spravljajo listi v zvezo s predstojeČimi pogajanji obeh vlad z avstro-ogersko banko in s pogajanji mej obema vladama o uravnavi davkov na pivo. Javna zahvala. Podpisani odbor izreka tem potom svojo naj-prisrčnejo zahvalo vsem onim, ki so na kateri-koli način pripomogli k boljšemu vspehu veselice od dne 4. junija t. 1. bodisi ho sodelovanjem, podpiranjem ali z udeležbo in posebno gosp. Ivanu Man koču, ki jo prijazno prepustil les za oder, ter vrlim dramatiškim diletantom in neumornemu učitelju istih, g. Antonu Sosiču. V Trstu, 5. junija 1890. Odbor pev. drufttva »Kolo«. FI LIJ ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: ti) Vsprejeinu iiplučiln na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirja: po '2alH°lu proti 5 dnevni odpovedi OTI <• n * i 8 9 '1 n ti $lL°L 4 mesečni '4 'II •Ji O " 'i 10 •JBI <> k 11 8 1 letni Napoleone: po 2 0/o proti 20 dnevni odpovedi ■>'/ °l 41) t! — i * o „ * ' "i „ 2"/«°/0 „ .'! mesečni „ « * °/u „ <; „ Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgunta naprej. b) Za giro-conto tlnje 2*/40/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.IHM) gld. a cheque; za veče zneske treba tivizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od due uplačila in naj seje to zgodilo katero Bi bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto- correntiste, inkase in račune na tukajfinjem trgu, meujice za Trst, Dunaj, BudimpeSto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. ti) Izdaja vred niče neapeljske Imuke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. -•O«- M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseli ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinufe ulica Carintia Stv. 8, od 9. ■ 11. in od 2. - 4. -•oe- Proda se 1 miza svita s cinkom, 1 stelaea za prodajalnico, stekla za vrata, okno in zatvornice, miza za pripravljanje mesa in več družili priprav za obrt se svinskim mesom, vse to pri Ivanu Dordei, v ulici Moli no grande it. 10. V moji tyrdki Schivitz & Comp. V Trstu se dobivajo stroji vsake vrste iti potrebščine k istim. Sesalke in brizgalke vsake vrste. Cevi ix kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge. Garantiram dobroto vsesa hlapi. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. c. Kr. m astKfiia Milieia zaroda za trgovino In obrt v Trstu. Novci u vplačil«. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 2,/4°/0 30- 3 V/* V napoleonih na 30-dnevni odkaz 2°/0°/, 3-mesečni „ 2 V •>- „ MKKMHKKKKKKKHKKKKK na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I, po dotičnih objavah, Okrolal oddel. V vredn. papirjih 2■>/„ na vnako svoto. V napoleonih brez obreat Kakunio • na Dunaj, Prago. Pefito, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Oablonz, Gradec, Hibinj, Inomostu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, tteichenberg, Haaz in Sol-nograd, brez trofikov. Kupnja tn prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku l°/on provizije. Inkaso vseh vrst pod nnjumestnejftiini pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumeute v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih, Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Na&a blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevuem kursu. Pomladansko zdravlij ZDRAVLJENJE KRVI Čaj „Tisočem! cvet" (MIUeHorl). Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — .leden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dobiva v odlikovani lekarni PRMMARER „Al due Mori" v TRSTU, Teliti tri Tudi za 56 nvč. v markah dopoftlje se franko. Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnico z mnogobrojnom povsem novim blagom p° brezkou- kurenčnili oeuuh: Raznovrstni perk&l, moderno risanje, barve garantirane . . . . ........po 15 nvč. FinI perk&l za srajce.........„ 24 Oxford, barve garantirane........ 19 ,, Franeozkl s&tenl............ 28 ., Ptqnet, barvan in bel za oblekeba .... „ 2(> „ Perkalln za podloge vseli barvah...... 10 „ Blago močno zti podloge vseh barvah ... „ 15 „ Blago za ženske obleke dvojna šiirina od 23nvČ. naprej „ „ moike obleke Širina 150 cm. n '.»o „ Alpagaiir nI za. ženske obleke velik. izbor........• . . . „ 50 „ „ Kotenlna...........„13 „ m bela.........„21 „ Navidezno platno ....... n 15 „ Platno čisto laneno.........22 „ » „ „ za rjuhe dvojna Širina „ 45 „ „ Muiolln bel prve vrste......„16 „ „ Chlffon za srajce......... 18 „ ,. Srajoe za gospode, velik izbor belih in barvane...........„90 „ „ Srajoe za gospe.........„50 „ „ Moderol, zadnji kroj.........