PIŠKAV OREH   J. ROŽENCVET

Juroek jt* <lva dni Čital neizrečeno lepo knjigo o severnih krajUi. kjer jt- vccna zima doma. Tako žtvo so bile popisane nevarnosti ledenega morja in sneženiH poljan, pa beli inedvedje, kiti. mroži in vsa zverjad, ki se tam po neskončnem leclu ali snegu pase in pregaiija, cla je JurČka o sv. Jakobu mrazilo in grozilo. Zato je Sel po čitanju na solnce. kjer uiu je pa kmalu prcvroce postalo. Zalo je krenil v go7x( in sele v prijetni poletni senci ji- brez nevšečiiosli inislil ua vecno zirao.
V gozdu je Jurček zagledal lauski piškav oreh. Na piskav oreh se da vtasih dmenitno zapiskati, kar vsak fant ve in kar že sama beseda povc. Jurčck pol>ere oreh in poskusi zapiskati nanj. Najprvo ni šlo. Ko jc pa usta prav našol>il in oreh prav uameril, je zttpiskal, da je kar glusilo. Vepcl-je liotel še enkrat tako zapisku Ll, pa je videl, da se je zemlja pred iijim odprla in je iz luknje pokukal škrat.
.'.Cemu si me klical?« je vprašal  škrat.
jurček se ga je malo ustra»il, vendar ne prehudo. Ni bil strahopetea in korajžno mu je o(](!ovoril:                                                                    J^H
i\iscm tebe klical, samo oa piškav oreh sem zapiskal.<                    ^H
»Že vcm,« je dejal škrat, >a]i ti ne veš, da sem jaz škrat PovsodniS^* h  oieh, ki  ga imaš v  roki, je bil moj, dokler gd  nisem  zgvibil. Ker  si
    
imel srečo, da si ga našel.  imaš zdaj  oblast nad menoj. Kadarkoli me / njim prikličeš, te motam prestaviti na katerikoli konec sveta želiš. Ko s tam navcličaš, mi  lehko spet zaptskaš, da te spravim iiazaj ali drugam.
To je imeuitno, tak oreh je zlata vreden, — si je mislil Jurček ter pre-mišijal, katero dežeJo bi imeiioval, Ali od nenadne sreče se mu je preveč y giavi vrtelo in se ni mogel nobene spomniti. ^¦b    »No, si se že kaj domislil?« ga je opomml škrat.
JPI    »Na severni tečaj!« je šinilo ta kip Jurčku v glavo in iz ust. *Tam ni ofl menda v resnici še nihče, in jaz boni prvi človek, ki pu bom zares vide!!-
bforej zapiskaj še enJtrai na vso moč!« mu veli škrat Povsodnit.
Jurček potegne sapo globoko vase, nastavi oreli k ustoni in zapiska na vso moč. Tako neznansko je zapiskal, kakor bi mu sla lokomotiva skozi ušesa, iu od silnega piska ee mu je pred očtui stemnilo, da za hip ni nič vedel. Ko je k sebi prišel in sliŠal še odmev piska, je bil pa že na severnem tečaju. To se pravi, ue čisto na tecaju, ampak dvajset ali trideset metrov strani.
Natauko na severni tečaj ne more ttihče stopiii, ker strči tam iz zemljc os, o kateri se v Šoli učimo, da se zemlja okoli nje vrti. Jn Jurček je stcme gledal to os, ki so jo učeujaki izra.čunili, ki je pa ni še nihče videl. Več metrov je bila debela, iz najboljsega jekla valjana in svetila se je kakor itikel. \z zemlje je strčala tako visoko, da ni bilo videii konca. Okrog osi je bilo v zemljo vdelana velikaaska medenina.sta puša. kjer je os najbrž po kroglieah tekla, a nad pušo je okiepaio os veliko in moČno železno ogrodje, med kateriim je bilo vse polno velikih in maliJi zobatih koles, varoval, krrail, regulatorjev, ur, meril. puš za mazanje in drugih takih stvari, ki jih vidimo pri strojih.
To je bila priprava, ki je gonila zemljo okoli osi. Nekatera majhna kolesca, ki so bila zavarovana s kovinastimi skledicami, so se viieia zelo hitro: dpuga večja bolj počasi, največja, ki so poprijemala os, so pa skoraj atala. i orej je bilo nekako podobno kakor pri uri, in v oni velikanski škaili, vdelaui racd dve posebno močni železui kozi, je moralo biti skrito pero, zakaj iz škatle je štrlel orjaški ključ za navijanje.
Vrh vsega kolesja je bila pritrjena iia ogrodje velika, okrogla mede-ninasta ploŠča, ki je imcia na sredi Iuknjo za os. Na robu fe plošče so bili zarisaai in s številkaini zaznamovam poldnevniki, raz<leljeni na mi-nute in sekujide, a dva kazalca na nasprotnili straneh osi sta kazala, kje je ta tremitek na zemlji  poldiie in kje jiolnoč.
Pniprava je bila poteintakem res nekakšna ura, vendar tako ve!i-kauska kakor si jo člorek težko misli. Jn «eveda je raoral tej reči nekclrr streči, zakaj brez mivijanja, mazanja, snazeuja jn brige se toliko kolesjii ne rnore gibati. Posebno ne, Če goni zemljo. ki se raora bolj točno vrteti kakor vsaka ura. Že zara<li učenjakov in zvezdogledov, ki so tako sitni in natanLni, da izraeuiiajo na sto let razliko za desetinko sekunde in zapa-zijo precej vsako uajmanjše opletanje. če se v kolesju kaj zrahlja.
Kkt se je Jurček za prvo silo nagledal osi in kolesja. se je ozrl šv naokrog. Kaj posebnega ni videl. Tu in tara so stale velike posode od olja za raazanje, nekatere poloe, nekatere prazne, razno orudje je ležalo po tleh. ključi, klešče, vinte, verige, \njaki in pile. a led Ln sneg sia bila ponesnažcua z oljem in črnimi cunjami. Malo bolj v strani je zagledal oba veliJtana, ki oskrbujeta severni tečaj.
Eden je epal, ves \ sneg zakopaii, da je satno glava ven raolela, drugi je pa v medvedje kože zavit sedel pri ognju in pekel na ražnju dva tjulenja. Vcasih je z desnico segel po veliki kadi, ki jo je imel poleg scbe,
6
n.ipravil   par  požirkov   iu   si   z  zadovoljnim  cmokanjem   z  dlanjo  obrisal m u-^ui.   Po  močnem  duhu   pijače  je  Jureek  uganil,  da  se   velikan  krepča z nl> Mm  oljero, kar ni ftiČ Čudnega,  ker  v  severnih deželah  neki   tudi  na svatovanjih samo ribje olje pijejo. Ogenj jc pa velikan kuril s svetlim črnim preinogom. o katerein vemo, da ga je okrog severuega tečaja dosti.
\ elikaii. ki je imel stražo, je sedel s hrbtoin proti Jurčku in se ni nič o/.rl, ker je bil baŠ prej vsa kolesa namazal in pregledal. Vsa so bila v redu, iii čc bi se kaj pripetilo, bi zadrdrali zvonci med kolesjem, a velikan bi bil /. dvemi, iremi koraki na mestu. Da bi si stvar še bolj natanko ogle-tJaU je juTČek porabil priliko in xačel plezati med kolesjem po ogrodju. / orehom v žepu se je povzpenjal Čimdalje više in seveda povsodt poskusil l.<t\ odvijati ali privijati. K sreci je bilo narejeoo vse za roke iu moči \rlika.nov, navaden fantek ni mogel nič premakniti. A zobatih koles se \-*udar ni dotikal, pred temi je imel strah. je še predobro pomnil, kako -m i;a bili oče neusmiljeno naseškali. ko je hotel v slamoreznico prste Mikati.
Seveda je skoda, da je to čudovito uro gledal samo otrok z otroŠkimi očnii. Oa je eudodelni piškavi oreh prišel pravemu človeku v roke, ki bi vse natančuo izmcril, pretuhtal tn popisal, kodiko dragocene koristi bx imela zaanost in učenost! Ali pomagaj Bog. ko je on sam tako ukzeuil, da naj na svetu le otroei iztaknejo čudežne stvari, častitljivi uČcnjaki pobirajo pa aavadne piskave oreKe!
Kolesja sit se jc jel Jurček truditi čisto na vrh, na tisto plosčo s pol-h"-vniki  in  kazalci. Res  je  srečno  še  tja prilezel  in  se  široko  razgledal
severnem tecaju, zakaj ogrodje pod njim je bilo vjsoko kakor stolp.
^ča na vrhu okoli osi je bila pa tudi zelo širokn, in ker ni stal ua robu,
inn   je  zakrivala   vso   nesnago   okrog   tečaja.   In   ko   ni   videl   nesnage,   je
niurčil reČi, da je na severnem tečaju lepo. posebno ko je zadel tak lep dan.
Daleč so se razprostirale valovite bele in stekleno zelenkaste ledene poljane, tu in tam sc je vanje zajedalo temno zeleno morje. Po morju so jilavale srebrne Iedene plosče in rožnate ledene gore, ki so se po njih pr.-poLjavali beli medvedje. Iz zelene vode je tu in tam pokukal mirož / tiulgimi belimi čekani, ali pa obla glava tjulenja z začudenimi okrog-limi očmi in smešnimi brki, ki so Jurčka spominjali na krČmarja v domači \ u-si. Vmes so plavali kiti, brizgali iz nosaic visoke vodomete, ki so >c v solncu inavriČno iskrili, a na jasnem nebu je stalo nizko veliko solnce, ki  ni ne vzhajalo ne zahajalo, temTeč se vodoravuo pomikalo na obzorju.
7
Od solnca proe je tekla pa do drugega koncu obzorja ravna^ modrika&Ui senca zemeljske osi, ki je slrčala se visoko, visoko iz srecle plošče.
Prav res je bilo lepo. ali tutti iepote se človek naveliča, če je laL-rn in ee ga zehe. In Jurt-ek je bil že lačen, pa tudi zebsti ga je jeto. Sictr na severnem tečaju ni zmerom tako mraz. kakor si mislimo: kadar noč in dau sonce sijt\ se tudi tam zrak kaj ugrejc, vendar polftua obleka le ni za tiste kraje. Torej je hote) Jurček domov. Segel je v žep po svoj čudu-delai oreh, ga nastavil k ustom — a tu se mu je nesreča pripetiia.
Od plezanja in stikanja po ogrodju je imcl Jurček roke vse mastn<\ od miazn pa prste v*e otrpJe. Ko je hotel oteh prav trdo k uslom stiV niti. da bi nanj zapiskai. se mu je iz mastnih prstov zinuznil in odlti.l Icakor češnjeva peška. Padel je na ploščo, poskočil dvakrai, tTikrat po iJiji in se zalrkljal čez rob med ogrodje.
»Penk, penk!« — je slišal Jurček vkljub brneuju kolesa, kako st'je oreh zadeval ob železje iu potem nenadoma zarožlja! kakor vrtavka v skletli. Ta hip je reklo nekaj >resk!<, pod Jurčkom je Čudno zaškripalo, ogrodje ae je prefreslo, kolesje je utihoilo, a koj »ato so zadrdrali zvouci. Oreh se je bil iijel v skledo, id je varovala najmanjša koluscu; ta sd ga dobila med zobe in strla, pri tem so ae /.ateknila — in zemlja se je ustavila v tečajih.                                                                     (Dalje.i