MLADI 0 TITU
Vedno, kadar se je tovariš Tito pogovarjal z mladimi ali koje govoril o njih, so bile njegove besede zanje ustvarjalni poziv na akcijo, va-bilo za nov prispevek h graditvi socialističnih samoupravnih odnosov, k razvijanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti in neuvrščene aktivne vloge naše države, k ra-zvijanju vrednot in pridobitev naše sociali-stične revolucije. Mladi smo se Titovemu po-zivu vedno odzivali. /n tudi sedaj obljubljamo, da ne bomo zavili s Titove poti.
Zavest enakopravnosti globoko prežema bit mladega človeka
Narodu, ki ima takšno mladino, se ni treba bati za njegovo prihodnost. To misel je tovariš Tito rad poudarjal na kongresih, v razgovorih, pa tudi v intervjujih z domačimi in tujimi novinarji. Veroval je v mlado gene-racijo. Kamorkoli ga je že zanesel korak, povsod se je zanimal za razmere, v katerih mladi živijo in delajo pa tudi za probleme, s katerimi se srečujejo. V vseh kritičnih tre-nutkih se je obrnil na mladino in zaupal je njenim sposobnostim. Pa tudi mladina je
Šola
samoupra-vljanja
»Dobro je znano, da sem od vsega začetka podpiral mladinske delovne akcije in da jih podpiram še danes. Mladina je zares zlasti v prvih povojnih letih, izpisala svetle strani v našem boju za izgradnjo in obnovo države. Prispevala je velik delež k razvoju naše družbe. Nekaj časa smo v tem pogledu malo zao-stajali in bil sem zelo zadovoljen, ko se je vnovič jelo posvečati ustrezno pozornost prostovoljnemu mladin-skemu delu. Veselilo me je tudi, da so nove generacije mladih gradite-Ijev jmele vse bolj ugodne mate-rialne možnosti za tako delo, kar je povsem normalno. Spremljam uspehe, ki jih je dosegla mladina na današnjih delovnih akcijah in moram reči, da sem zadovoljen. še posebej mi je Ijubo, da je vedno več mladih, ki žele sodelovati. Ta pri-pravljenost naše mladine je velik družbeni kapital, na kar je naša dr-žava lahko ponosna. Velika škoda bi bila, če ne bi zagotovili možnosti, da bi se ta mladostni entuziazem nenehno prelival v ustrezno akcijo.
Mislim, da bi vsaka družbenopoli-tična skupnost morala, ko sprejema načrte svojega razvoja, poleg zvez-nih in republiških mladinskih delov-nih akcij razmisliti o tem, kako in pri katerih načrtih bi se lahko angaži-rala mladina. Tudi ekonomski vidiki govore v prid takšne potrebe.
Seveda nisem nikoli menil, da je na delovnih akcijah najbolj drago-cena stvar to golo delo, boj s kubiki in podobno. Vselej sem predvsem govoril o politično vzgojni naravi akcij. Poudarjal sem, da je ta kolek-tlvni delež pri graditvi, posebno po-membna oblika vzgajanja mladih, hkrati s pridobivanjem samouprav-Ijalskega znanja.«
Tito in mladi, novembra 1979
pri Titu mnogokrat iskala podpore in na-svetov, saj je vedela, da ima pravv njem najboljšega svetovalca in zaupnika.
»Zmerom sem poudarjal, da imamo ču-dovito mladino in da veliko prispeva socia-lističnemu razvoju naše dežele. Toda več-krat sem povedal, da z delom zveze mla-dine ne moremo biti zadovoljni. Očitno imamo opravka z določenim razkorakom med splošnimi težnjami, navdušenjem ter pripravljenostjo mladine, da se družbeno angaži'a in tistim, koliko ji pri tem poma-gajo ter \o usmerjajo mladinske organiza-cije in ZK...
... Iz izkušenj našega revolucionarnega gibanja vemo, da se je mladina zmerom kar najbolj zanimala za vsa bistvena vpra-šanja našega družbenega razvoja in da je zmeraj prinašala vanj vso svojo mladostno ognjevitost. Tako mora biti tudi zdaj. Toda
delo Zveze mladine se nekako bolj ome-juje na okvire forumov in pogosto na ab-straktno debatiranje, ločeno od resničnih življenjskih vprašanj, posebno še vpraša-nji mlade generacije...
Uspehi bodo tu, če bo slehemi mladinec videl v mladini svojo organizacijo, v kateri lahko najširše uveljavi svojo pobudo. Fo-rumi so dolžni mladino usmerjati na kon-kretne akcije in razne akcije organizirano-sti. Poglavitno je še bolj spodbujati sodelo-vanje mladih v vseh družbenih dejavnostih in opravkih na liniji izgradnje našega sa-moupravnega socializma. Če takšnega dela ne bo, bo ne samo manjkal dragocen prispevek mladine, marveč bo nastal tudi prostor za vplive tistih, ki skušajo del mla-dih potisniti v napačno smer...«
Pogovor tovariša Tita
z direktorjem Mladosti
25. maja 1972
MIRAN TODORI: Lipoglav 1979 II
Tjentište, 12. avgusta 1970
Tito je imel še eno napomo pot. Komaj je bil končal obisk v Črni gori, že je krenil na Tjentište, na proslavo najslavnejše bitke v revoluciji.
Meščani Višegrada. Goražda in Foče so imeli srečo, da se letalo, s katerim bi bil moral predsednik odpotovati iz Titograda. zaradi goste megle nad Sarajevom ni moglo spustiti v glavno mesto Bosne in Hercegovine in je zato Tito s spremstvom z avtomobilom krenil prek Kolašina, Bijelega polja in Priboja v Bosno. V vasi Štrbci, na trojni meji med črno goro, Bosno in Her-cegovino ter Srbijo, so se s tovarišem Titom srečali predstavniki dveh republik.
Navdušen sprejem so priredili tovarišu Titu najprej v Višegradu. Predsednik je bil prvič v njihovem mestu. Več kot deset tisoč Ijudi je prišlo na ulice, da bi ga videli in pozdravili. Ko je predsednikov avtomobil pripeljal po glavni ulici. se je kot iz enega grla razlegalo: »Mi smo Titovi — Tito je naš«. čeprav utrujen od dolge poti po vro-čem dnevu in deloma slabi, prašni cesti, je tovariš Tito ves čas stal v avtomobilu in od-zdravljal, vsedokler ni prispel doznameni-tega višegrajskega mostu.
Sredi mostu je sedem deklet v slikovitih narodnih nošah izročilo dragemu gostu darilo — sliko mostu.
»Komaj sem prišel, pa že darila,« se je pošalil predsednik. Potem so mu dekleta stisnile roko in ga poljubile.
»Hvala tudi za to!« je dodal Tito.
Z mostu si je predsednik ogledal pano-ramo in spremenjeno podobo mesta, v ka-terem je bilo nekoč koncentracijsko tabo-rišče, ječa komunistov, med vojno pa je bilo skoraj popolnoma uničeno.
Tako je bilo tudi v Goraždu in Foči, vse doTjentišta: prisrčni sprejemi in radost, da je tovariš Tito med njimi.
Na Tjentištu so pričakali predsednika Tita brigadirji trinajstih brigad mladinskega naselja delovne akcije »Sutjeska 1970«. Ves dan in vso noč so tu urejali svoje bara-ke, lepšali naselje in oblikovali majhne cvetlične nasade. Tu ni bilo protokola in ne ceremoniala. Predsednik je stopal mimo brigadirjev, se rokoval z mnogimi fanti in dekleti, sprejemal cvetje. Ko si je ogledal maketo rekreacijskega centra, ki ga ure-jajo v narodnem parku Sutjeske, je ko-mandant delovne akcije izročil tovarišu Titu v dar brigadirsko uniformo.
»Vi bi radi, da bi oblekel tudi delovno obleko in delal z vami,« se je pošalil Tito, ko se je zahvalil za darilo.
»Ali ne sodi k delovni obleki tudi lopa-ta?« je vprašal predsednik skupščine Bosne in Hercegovine.
Brigadirji so vzklikali tradicionalni »Ho-ruk«, kojepredsednikobljubil komandantu štaba, da bo rad prišel k njihovemu tabor-nemu ognju, ker ga to spominja na vojne dni.
Zvečer je tovariš Tito ob tabornem ognju pripovedoval o epopeji Sutjeske. Obujal je spomine na četrto in peto sovražno of enzi-vp, prehod vrhovnega štaba pri Suhi, na jgnafitva Druge dalmatinske brigade. Go-
voril je tudi o četi Četrte črfiogorske, ki je skoraj vsa padla, ko je vrhovnem štabu ve-rovala prehod, o obroču in končnem pre-boju na Sutjeski.
Brigadirji so pazljivo poslušali vsako njegovo besedo in nekaterim so ob posa-meznih epizodah silile solze v oči.
\z knjige  Tito med nami
Tito in mladi
Narodu, ki ima takšno
mladino, se ni treba bati
za njegovo bodočnost
Tito
»Brčko-Banoviči«, Šamac—Saraje-vo«, »Avtocesta Bratstva in enotnosti«, »Kozara«, »Novi Beograd«, »Suha kra-jina«, »Posočje«, »Morava«...
V nedolgled bi lahko pisali spisek mostov in zgradb, tfodovod in prog, v katerih je vzidana trdna volja, pogum in znoj mladinskih delovnih brigad, ki so takoj po vojni stopile s trdno voljo za starejšimi tovariši. Te mlade roke so razbijale skale in gradile, kar se je gra-diti dalo na pustem svetu, na krasu, na obsežnih Vojvodinskih ravninah ali na pobočjih neusmiljenih gora.
Mladina je bila vedno prva in najodo-ločnejša, ki je stopala po Titovi poti, v kateri je naš Ijubljeni voditelj vedno iskal zaveznika in tovariša. Da, tudi tedaj, ko je bilo najtežje, so mladinci v najlepšem obdobju svojega življenja prijeli za kramp, lopato, pa tudi za orož-je, če je bilo treba.
Primerjati današnjo mladino s tisto dveh ali treh generacij prej je nepravič-no. Končno smotudi mi danes borci za lepši jutri. Mi moramo uresničiti to, kar sta teoretično začrtala Tito in Kardelj v svojih življenjskih delih. Dograditi mo-ramo, kar sta onadva s tako odloč-nostjo in pogumom začela graditi. Dela pa je še ogromno. V vsaki tovarni, rud-niku ali banki se najde neštetodrobnih »goljufij« nepravilnosti. Odkriti jih mo-ramo, jih odpraviti in narediti vsem Iju-dem življenje kar najlepše.
Tega pa smo sposobni! Borili se bomo za Titova načela! Dali bomo od sebe vse, kar od nas zahteva zgodovi-na, sedanjost pa tudi kasnejši rodovi!
Zavedamo se, da je bodočnost v naših rokah. Gradili jo bomo najbolje, saj je za našo domovino najboljše komaj dobro!
DARJA PLEŠE
Človeka smrt požanje človeštva ne, naprej, z njim, kar je storil zanje živelo bo vselej
Vest o Tvoji smrti nas je zelo prizadela. Nehote srno imeli rosne oči. Nekaj mese-cev so se zdravniki borili s Tvojo hudo bo-leznijo. Ves čas smo se bali za Tvoje zdravje in upali smo, da boš okreval. Toda Tvoj življenjski krog se je 4. maja ob 15.05 strnil.
Težko se je sprijazniti z mislijo, da Si umrl. Toda Tvoja misel bo kakor prejživo tlela v nas. Dolgo Si živel in marsičesa Si nas naučil. Imeli smo Te radi, radi Te imamo in vedno Te bomo imeli radi. Nik-dar Te ne bomo pozabili.
Miha Mraz, 7. b
V nedeljo, 4. maja. je prenehalo biti srce velikega komunista, revolucionarja in na-šega predsednika tovariša Tita. Zelo sem bil pretresen, ko je zdravniški konzilij spo-ročil, da je kljub največjim naporom počasi ugašalo življenje tovariša Tita in ugasnilo.
To je bil eden največjih revolucionarjev našega časa. On je bil tisti, ki je združil ju-goslovanske narode v boj proti okupatorju, ki je največ pripomogel k svobodi, v kateri danes živimo. Vedno je poudarjal: »Samo, če bomo enotni, se bomo lahko uprli so-vražniku in vsem silam, ki nas poskušajo zatreti.« Pred vojno je bil neštetokrat zaprt in obsojen. Pretrpel je mnogo kazni in za-služeno smo ga določili za dosmrtnega predsednika socialistične federativne re-publike Jugoslavije. Zavzemal se je za neuvrščenost in njemu se imamo zahvaliti, da smo danes neodvisni, da je pri nas sa-moupravljanje in končno, da živimo v svo-bodi in miru, kar je navsezadnje najpo-membneje. Tita ni več, v naših srcih pa bo živel vedno. Saj to je naša, Titova Jugosla-vija!
Aleš Hladnik, 6. b
Sedela sem pred televizijskim zaslo-nom. Gledala sem film. Nenadoma pride do prekinip/e sporeda in na zaslonu se prikaže napis: Jugoslovanska radiotelevi-zija. Zdrznem se. Utrne se mi boleča misel. Toda ne, saj ne more biti res. Tedaj se zasliši glas napovedovalca: »Umrl nam je tovariš Tito.« Toje bilglas poln bolečine, žalosti. V tem trenutku se še nisem zave-dala, da je to res. Toda predramim se iz otopelosti, tečem k staršem. ki so bili v ku-hinji. Povem jim. Tudi onadva se boleče seznanita z resnico. Mama joče. Sajje iz tiste generacije, ki je bila med vojno in po vojni vedno z njim. Izgubila je brata in se-stro v vojni in tudi ona se zagrne v ne-kakšno otopelost, žalost. Oče jo tolaži, čeprav je tudi njega prizadelo. Ne mo-remo opisati tistih trenutkov, ki so bilipolni bolečine. Saj je bil Tito velik človek, naj-večji, kar se jih je kdaj rodilo v zgodovini. Še posebno rad je imel otroke. V naša srca se ie vselil in noben si ni mogel za-mišljati, da nekega dne ne bo več Tita. Zares, bilje naš človekin smo bili njegovi.
Čeprav njega ni več, bo vedno v naših srcih, nadaljevali bomo njegovo potin iz-polnjevaH dolžnosti za boljši jutri, za vse! Saj je Tito vedno verjel v nas in se ni bal prihodnosti, ni se bal svoje smrti, tolažil nas je in bodril. Zato smo mu hvaležniza vse, karje storilza nas in za celo človeš-tvo.
Karmen Pustavrh, 6. b
Tistega večera, ko vse naokrog rosilo je, se žalost nad nas zgrnila je, pretresla vse Ijudi.
Novica se razširja po vsem svetu. Umrl naš Tito je, velikan, prijatelj vseh Ijudi.
Z modrim vlakom so iz Ljubljane v Beograd
odpeljali.
tam ga pokopali.
toda ostal bo vedno z nami.
Primož Potočnik, 2. a
V nedeljo sem se vračala iz kina, dobre volje in nasmejana. V Zalogu sem srečala sošolca. Poklical me je in žalostno dejal: »Naš Tito je umrl.« Nisem mu verjela, nisem mogla. Ko pa sem videla, da na domu KS spuščajo zastave, sem sprevi-dela, da je to resnica.
»Rodil se je v Zagorju belem, otrok sredi otrok, njegovo edino bogastvo bilo je dvoje rok.«
Tako pravi ena izmed premnogih pesmi o Titu. Toda, ko se je poslavljal od nas, mu je bilo na voljo tisoče rok. Vse bi mu rade pomagale. Da bi le mogle.
Včeraj se je še zadnjič poslovil od Ljub-Ijane — mesta heroja. Ljudje so se zbrali v ogromni množici. Vsi bi radi videli posled-nje slovo človeka, ki ga nosimo v srcih.
Vedno, kadar je odtiajal iz Ljubljane, smo vedeli, da to pomeni na svidenje. Vedno so ga Ijudje bučno pozdravijali, ma-hali z zastavicami, nosili napise. A sedaj? Sedaj vemo, da ne bo nikoli več prišel med nas. Ljudje ob cestah nimajo zastav, napi-sov. Nihče ga ne pozdravlja na glas. Le v srcih odmeva težko slovo, po licih tečejo velike deževne kaplje. To niso solze. Ne. Mi ne smemo jokati. Tudi on ni. To so le debele deževne kaplje, ki počasi drsijo po licih.
Vlasta Ribič, 8. b
Zadnja Titova Štafeta — Eiizabeta Jakob, 3. razred osnovne šole
Vnaših srclh je velika Ijubezen do Tlta in bo ostala vedno, za vse večne čase. Ko smo zvedeli za žahstno, prežalostno vest, ni bilo človeka, k\ mu ne bi po licu pritekla so/za. Čeprav samo ena sofca, ena sama solza, je ta izražala vso veliko Ijubezen do tovariša Tita.
Irena Šetina, 5. b
še dolgo v noč po tej pretresljivi novtci sem premišljevala o njem, saj me je nekaj stiskalo pri srcu, nazadnje pa sem zaspala s polnimi očmi solza, ki so mi kot kristali polzeli po licu.
Barbara Klemen, 5. b
Ko sem slišal, da je Josipu Brozu-Titu nehalo biti srce, so se ml v očeh nabrale solze. še sedaj me boli srce.
Marko Novak, 5. b
Velika je izguba za nas, majhno domo vino velikega srca.
Ludvik Lužar, 5. b
Tito, ti si srček, ki je ugasnil.
Ciciban Matjaž
Tito je pomenil domovini toliko, kolikor pomeni dete materi.
Andrej Obed, 6. a
Ljubil je naravo, Ijubil je Ijudstvo, Ijubii je vse.
Polonca Poljanec, 6. c
Ker tovariša Tita ni več, ne bom nikoli več tako srečna, kot sem bila, ko /e bil še žrv.
Irena Kaisersberger, 5. b
Tako srečnih dni, kot so bili do četrtega maja, ne bo nikoli, nikoli več.
Marko Dolanec, 5. b
V mojem srcu ni samote, kajti v njem je misel na tovariša Tita. V očeh mi blesti njegov obraz, v ušesih slišim njegov glas, ki nam kliče, naj se učimo in Ijubimo svojo domovino, k\ je samo ena na svetu.
Neda Tuma, 5. b
V nedeljo, 4. maja 1980 ob 15.05 je po težki bolezni preminil naš tovariš Tito. Tega dneva se bom za vedno spominjala, saj je umrl prav na moj rojstni dan. Tito je Ijubil svojo domovino bolj kot vse na svetu. Včerajšnja novica me je zelo prizadela. Bil je borec, revolucionar, komunist in tudi zdaj, ko ga ni več, bo za vedno ostal v naših srcih. Izgubili smo človeka, ki nam je bil več kot oče. Vse nas je pretreslo, kot da bi izgubili svojega najbližnjega. Bil je dober človek in vdan mladini. Bil je dober prijatelj tovariša Edvarda Kardeija. Nadaljeval je dela Marksa. Engelsa in Lenina. Njegova dela so nesmrtna. Hodili bomo po poti, ki je začrtana. Mladina je vsak dan s strahom spremljala poročila zdravniškega konzilija. Upali smo, da se najhujše vendarle ne bo zgodilo. Toda...
Martič, 7. b
Tito   .
Joj, Ijudje, žalujte,
vsi si žalost kujte,
Saj maja tega leta,
prišel viharje v domovino našo.
Bilje tih deževen dan, Ko v naročje svoje je vihar vzel maršala Tita.
MIRAN TODORI: Llpoglav 1979 IV
Vzel nam je človeka, prijatelja, maršala, vzel nam je očeta.
Vzel ga je vihar v neskončnost temno, odpeljal ga je v spanje, spanje brez bujenja.
A maršal ostal b'o živ,
ostal bo živ v srcih,
srcih, za katere je svobodo izbojeval.
Golob, 7. b
Pisal se je 4. maj 1980 in Ljubljana je bila deževna, turobna. Ljudje so hiteli po ulicah in sploh živeli običajno življenje, ki pa je že štiri mesece imelo priokus nečesagrenke-ga, kar je zbujalo skrb, upanje in ustvarjalo nenehno napetost. Vsi vemo, kaj je bilo to — naš dragi tovariš Tito se je boril s hudo boteznijo vse te dolge dni negotovosti.
Ni nam minil dan, ne da bi ^krbno vsaj enkrat poslušali sporočilo zdravniškega konzilija in da ne bi vsak večer pomislili nanj ter pri tem olajšano ali zaskrbljeno vzdihnili — odvisno od tega, kar smo zve-deli od zdravnikov. Bili so dnevi, ko smo optimistično upali v najboljše in dnevi, ko smo po radiu ali televiziji izvedeli, da je »stanje tovariša Tita kritično.«
Nenadoma pa je tega bilo konec. Zdrav-niški konzilij je izdal svoje zadnje žalostno, pretresljivo sporočilo: »Umrl je tovariš Tito.«
Jugoslavija je zajokala, a vsvoji bolečini ni ostala sama — z njo čuti ves svet. Vsi Ijudje sveta so ob človeku, ki je dal pečat našemu času. Odšel in nam tako zastevil nalogo, da nadaljujemo njegovo delo, ki je tako neprecenljiva, da bodo njegove vred-nosti v večini lahko občutile šele naslednje generacije.
Mi pa v teh dneh ne čutimo ničesar dru-gega kot žalost, čeprav se verjetno še vedno popolnoma ne zavedamo, kaj smo izgubili s Titom.
Vsak utrip srca. vsaka naša kretnja, vsak pogled, vse na nas in v nas je dru-gačno kot ponavadi. Ko zagledamo Titovo "sliko s črnim trakom, ko slišimo kaj o njem, ko samo pomislimo nanj — že gledamo okolico skozi solze, že nam srce začne hi-treje biti in vsak hip bolj se zavedamo tra-
gedije, toda vsak hip smo bolj odiočni, bol) ponosni in zatrdno prepričani, da bomo branili in nadaljevali Titovo delo.
Nič, nič nas ne bo odvmilo od tega. To je naš življenjski cilj, ki je močnejši od vsega. tudi od smrti. Na nas mladih je predvsem, da to nalogo izpolnimo in mi sporočamo Titu, s tem pa tudi celotnemu svetu:
Dragi Trto!
Vedno si verjel v nas, tudi takrat, ko so ne-kateri omalovaževali naše sposobnosti in cilje. Učili smo se od tebe, in še se bomo učili. Jemali bomo za sveto tvoje besede, ostal boš naš najsvetlejši vzor, poskrbeli pa bomo, da postaneš in ostaneš vzor vseh naslednjih generacij. Obljubljamo, da bomo spoštovali in uresničevali tvoje ideje, jih prenašali naprej, širili po vsem svetu in sploh ostali zvesti Tvojemu spominu.
Ana Simeunovič, 8. a
štiri mesece sem zvesfo zasledovala televizijski program in dnevno časopisje, kako poteka tvoje zdravljenje. Zelo me je pretreslo, ko sem v pustem deževnem popoldnevu zvedela, da si nam umrl. Nisem verjela, da je tvoja smrt resnica, toda uro za uro so ponavljali eno in isto: »Naš veliki voditelj, Jos/p Broz-Tito je umri!« Solze so mi stopile v oči in mi spol-z&te požalostnem licu. Umrlsi, resje tova-riš Tito, toda zapustll si nam dela, ki ne bodo nikoli umrla. Trdno bomo branili pot, ki si nam jo začrtal in še naprej, čeprav brez tebe, tovariš Tito, gradili bodočnost Jugoslavije!
Tanja Grčar, 7. a
Žalost je prekrila ves svet. Po ulicah vidiš potrte in žalostne Ijudi, kot da jim je težak karnen padel na srca, ki so tako močno Ijubila dragega TITA — TITA, ki je znal biti Ijubezniv, razumevajoč in vse tisto, kar rečemo le z eno besedo — bil je dobrega srca. Ne — TITO je še vedno med nami, ni umrl, njegove misli, želje in be-sede so vklesane v naših srcih, kjer bodo za vedno ostale v nas in v naslednjih gene-racijah. Ko to pišem, je v razredu nena-vadna tišina, vest, ki ji težko verjamemo, nas je globoko pretresla. Poti v šolo in iz nje niso več vesele in razposajene, so le velika žalost in temačnost, ki se je ne da izbrisati z obraza Ijudi. Ne moremo verjeti tej grozni vesti, da smo izgubili TITA, ki
nam je bil vse na svetu — oče, mati, učitelj. prijatelj. Ostali so nam spomini na velikana svetovne zgodovine. V naših mislih je le eno — TITO ni umrl, še vedno je med nami, vedno bo med nami, v naših srcih, mislih in besedah. TITA imamo radi — TITO ni umrl, kajti njegove misli so v našem vsakdanjem živijenju.
Umrlje tovariš Tito. Vestje pretresla mi-lijone Jugostovanov. Sivo, turobno jutro je in Ijudje hodijo okoli z mračnimi obrazi. V srcu vsakega je prostor predvsem za na-šega dragega tovariša Tita. Vsak misli nanjln se ga spomlnja kot vellkega člove-ka. Žalostni smo, kerjeumrl, insrečni, ker je žlvel.
Našim narodom je pomenil vse, bil je naš tovariš in oče. Naša domovina je svo-bodna in to so narodi dosegS pod vod-stvom tovariša Tita. Trudili se bomo, da bomo nadaljevali njegovo delo in ohranili njegove ideje.
llona Berčič, 8. b
Ugasnilo je življenje našega dragega Josipa Broza-Tita. Umrl je po težki bolezni. Medtem ko smo spremljali njegovo zdrav-stveno stanje, nas je vedno stisnilo pri srcu. če se je to poslabšalo.
Tovariša Tita imamo vsi radi. Tudi on nas je imel rad. Najboljpa je bil vesel,česo ga pozdravili otroci, pionirji, cicibani.
Tovariš Tito nam je veliko pomenit. Zelo veliko je storil za naše Ijudstvo, našo drža-
§e7rdno"špim, ko se nad menoj pokaže nasmejan tetin obraz. In potem počasi odprem oči in se ji nenadoma vržem okoli vratu terji zaželim srečen dan. Ker se to dogaja bolj zgodaj, potem še malo pole-žim. Opazujem sonce, kakomočnosvetiv sobo; tako lepo je opazovati snope zlatlh žarkov, ki se razlivajo po preprogi. Vzraku poplesuje droben prah okoli mize, pod knjižno polico, okoli drobnega šopka cve-tic na mizi. Da, res so lepa taka jutra.
Toda danes zjutraj ni bilo tako. Tetin obrazje bilžalosten, blazina še vlažna od mojih solz. še vreme je tako, kot bi slutilo, da se dogaja nekaj velikega, žalostnega. Dežuje, debele kaplje padajo na okna in nenavadno tihoje, nič se ne zgane, nobe-nega avtomobilskega hrupa kotponavadi ni slišati. In spomnim se, kako težko smo sprejeli vest o tovarišu Titu, vest, da ga ni več med nami. Tega plemenitega člove-ka, W je imel rad vse, mlade in stare, pio-nirje, mladince, delavce, pravzaprav vse Ijudi sveta. Ni več človeka, ki ni poznal meja prijateljstva, ki se /e zavzemal za enakost, bratstvo, človeka, ki je hotel vsem dobro.
Solze mi lijejo po licih. Počutim se kot eden tistih mirujočih Ijudi ob Titovi cesti, ki nemo, brezbesed, z žalostjo v srcu zrejo v sprevod in sešezadnjič poslavljajo od ve-likega prijatelja, ki nas ne bo nikoli več obiskal, nikoli več tako veselo pozdravitln
Tito zadnjikrat na peronu Ijubljanske železniške postaje — 1. razred osnovne šole
vo. Če ne bi bilo Tita, bi nam Jugoslova-nom in tudi drugim, ne bilo tako lepo. Tito se je bojeval za mir, za pravice.
Tito je iz prej razkosane domovine ustvaril nažo socialistično, federativno re-publikoJugoslavijo.Sedajjosestavljašest narodov in več enakopravnih narodnosti.
Tovariš Tito je bil zaveden človek in dober prijatelj. Tita spoštujem. Vsem nam je vzor.
Zdaj je domovina ostala brez dragega predsednika. A ravnali se bomo po njem. Uresničevali bomo njegove načrte. Še na-prej bomo hodili po začrtani poti bratstva in enotnosti. Tito je umrl, a v naših srcih bo živel večno.
Tanja Boc, 5. b
Jutro, ki naj bi se začelo kot navadno. Spominjam sejutervsvoji sobi. Ponavadi
se nasmehnil, kot je znal /e on, W /e imel vedno, za vsakogar pripravljeno toplobe-sedo.
Mirjam Stepanek, 8. b
Kot solze velike dežne kaplje so polzele po strehah, Ijudeh in zastavah — obešenih napoldroga. Umrlječlovek, kije vsesvoje življenje posvetil miru, človek, ki se je vse svoje življenje boril za lepSi jutri drugih...
Danes se je Ljubljana za vedno posto-vila od soborca in prijatelja—tovariša Tita.
Težko je izpovedati bolečino, ki seje kot megla ovila okoli užaloščene Jugoslavije in pretresla njene prebivalce, težko bo iz-popolniti praznino, ki je nastala po tej veliki izgubi za Jugoslavijo in svet.
Kako neizmerna je bila njegova Ijubezen do domovine, kako neizmerno veliko je bilo njegovo delo..., kako neizmerno je
bila kaita bolezefVKr namje vzela dragega predsednika. Niso pomagali številni upi in želje za okrevanje tovariša Tita. Smrt nam ga je vzela v 87. letu starosti. Vzela je veli-kega sina Jugoslavije.
V težkih trenutkih so nam najboljši prija-telji solze in zato jočemo skupaj z veli-kimi, težkimi oblaki.
Uršič Nataša, 7. b
Kinodvorana, brezpomemben film. črno platno, nemir v dvorani. Na platnu se prikaže njegova sllka. Vsa vzdrhtim v ne-nadnem strahu, pričakovanju, nemoči...
»Zaradi smrti predsednika Tita prgkl-njamo predstavo.« Glas, W/e za trenutek vzdramil vsa moja čustva, upihnil iskrico upanja, ki /e še žarela. Ne morem se pre-makniti, strmim v sliko, kJ mi pomeni v tem trenutku vse. Želim si, da bi /e sanjala, želim si...
V glavimi buči, ne morem prenesti svet-lobe, ki se mi neusmiljeno zareže v oči. Ljudje, ki brezbrižno hitijo mimo mene po mokri cesti, se ne zavedajo ali ne vedo, kaj se je zgodilo.
Bil mi je prijatelj. Vem le to, da mu nihče nikoli ne bo mogelpovrniti le delčka tiste-ga, kar je on storil za vsakega od nas.
Vsaka stvar, ki jo vidim, me spominja nanj. Zaboli me, ko pogledam njegovo sliko. čm trak je na njej, toda tudi ta ne skali srčnega, jeklenega pogleda, potez na obrazu in tudi ne drobnega, komaj opaznega prijaznega nasmeška.
Tisoče src, sožalnih brzojavk, solze, ki se pretakajo, venci in nema mnoiica, fca-tere miselje: »Tito, še naprej bomo stopaH po tvoji poti.«
Eva Porenta, 8. c
14. september 1979 — stadion v Splitu — otvoritev mediteranskih iger.
Stadion je bil nabito poln. Ljudje so bili nemirni, zakaj čez nekaj minut naj bi se prikazal naš Ijubljeni tovariš Tlto. In res! Ko je stopil na oder, je stadion zabučal od navdušenega ploskanja in vzklikov: »Tito. Tito!« Navdušenje. ki nas je vse prevzelo, se je poleglo šele takrat, ko je tovariš Tito začel s svojim govorom.
4. maja 1980 je bil isti stadion zopet poln. Sredi tekme je onemel ob novici, da jeumrl največji ČLOVEK Jugoslavije. Nato je zapei — pesem je zadonela kot prisega: Druže Tito mi ti se kunemo...
Podobnik Mirjam. 8,a
Mislim, da fao, čeprav je umrl, vedno živel med nami. Vedno se ga bomo spo-minjali.
Bil je človek, ki mu je vsak rad segel v roko, ga pozdravil. Zapustil nam je bogato dediščino — našo Jugoslavijo. Zapustil nam je tudi dolžnost, da še naprej hodimo po pod, kl jo je začrtal.
Ves svet žaluje. Izgubili smo človeka, čigar vrlin in dela ni mogoče opisati z be-sedami.
Njegova smrt, posebno sedaj, ko je v svetu grozeča napetost, je nenadomest-Ijiva izguba za vse človeštvo.
Tito — to ime so s spoštovanjem in po-nosom izgovarjali vsi. Pomenilo je brat-stvo, enotnost, mir, pomenilo je Ijubezen, neuvrščenost
Vedno se mi je zdelo, da Tito ne more umreti, da je večen. Toda smrt je bila močnejša.
TITO, sledili bomo tvoji poti.
Kosmač Klavdija, 8.c
Deževnega jutra 4. maja so cvetovi tulp ostali zaprti, breze so žalostno povešale listje, prek katerih so se stekale dežne kaplje.
TV ekran, sredi filma — potemni, molk, slika tovariša Tita, zla slutnja, ki se uresni-či. Jugoslavija se zavije v žalost, molk, čr-nino. Ugasnilo je ogromno življenje. Pre-nehalo je biti srce, ki je bilo za cel svet. Ugasniloježivljenje.kotjeMarksu, Engel-su, Leninu.
Novica obide svet. Pretočena je prene-katera sotza. bol trga srca tistih, ki so ga imeii radi, njega — Tlta.
Naslednjega, sotznega dne zastave brez vetra visijo na pol droga. Ljubljana se poslavtja od svojega Tita. Kolona vozil se počasi premika po mokrem asfaltu Titove ceste — poslednjič, brez Titovega »Nasvi-denje«. Sirene, ki oznanjajo njegovo slovo. onemijo, ko vlak drdrajoč odpelje s perona — v Zagreb, v Beograd — po poslednje slovo.
Odšel je, toda ostal nam je v srcu, v mi-slih, on — Tito, naš vzornik, voditelj, mar-šal.
Tito, zaupali smo ti, ti upaj v nas!
Popovič Marko, 7.a
OPROŠTAJ
OD NAJDRAŽEGA DRUGA
Jugoslavijo majko ti izgubi sina, sinovi tvoji
izgubili smo oca.
Prestade da kuca srce velikana,
ali ipak če vječno živjeti u nama.
Neumoljiva priroda oduze nam druga, oduze nam oca, brata i sina. Najhrabrije srce prestade da kuca, zato naša srca kucaju za njega.
Nebrojena srca obuzela je tuga, ne shvačaju da gube najdražeg druga. Ne priznaju istinu da ga više nema, jer njegova snaga ostade u nama.
Jožica Vidoš Polje —Ljubljana
Sami smo. Po vseh dolgih letih Titovega spremstva smo zdaj ostali sami. Precej časa mine, preden iz koledarja iztrgaš zadnji list in zapišeš novo letnico. Na uri se le sekundni kazalec premika hitro.
A zdaj, ko Titovega dotika naše rame ne čutijo več, se nam zdi življenje, ki smo ga preživeli ob Titu, le ena sama, drobna, a neskončna lepa sekunda.
Tito, delavec in človek, iz otroka si naenkrat postal mož. šel si v boj proti izko-riščanju, trpinčenju, krivici. »Poiščimo novo pot, pot resnice, svobode in Ijubezni. »Te misli so te vodiie skozi pragozd tlače-nja. laži, krute nečlovečnosti. Tvoj glas je dobival vedno več odmevov, tvoj odmev se je širil povsod. Vztrajali smo, odpirali težke veke in stopili za tabo.
Tito, zaveden komunistinčlovek, kiseje iz dneva v dan, iz trenutka v trenutek boril za človeka. In za tabo so vstajale i^tiožice, rastle so iz teptane zemlje.              <
Ko se je nad nami začela zgrinjafi terna, je nisi hotel videti. Dvignil si roke in trdno zakorakal proti njej. Nobene prikazni nisi hotel videti. Videl si le Ijudstvo okoli sebe, Ijudstvo, ki je pilo iz tebe in ki si sam pil iz njega.
Ponosni smo stopali po močvirnati poti zla, negotovosti, upov, boja, ki je za seboj puščal razmočene sledi krvi in znoja, iz ka-terih so kot neporušljiva trdnjava rasle zmage.
Za nami so bodičaste more trpljenja in nečloveških naporov, zalite z vročo krvijo
naših ran, ki jih je naša neomajna volja in zaupanje vase in vate, Tito, sproti celila. Skupaj smo brodili skozi potoke krivic in za seboj puščali plodovito zemljo pravice in Ijubezni. Iz tebe, Tito, je rasla nova Jugo-slavija. Iz tvojih odprtih žuljev so se dvig-nile hiše proti nebu svobode. Vsaka opeka nosi tvoje ime. Tako smo mi, tvoj narod, neločljivo povezani s tabo. Vežejo nas trdne vezi skupnega boja in idej. Tako ostajaš, Tito, vedno med nami, pretakaš sepo naših žilah. In rdeča kri žubori — Tito je, Tito ostaja! Tito je z nami vedno in mi smo vedno z njim!
N. Golobič, 4.b
Oblakiso temniin dežne kaplje neusmi-Ijeno bičajo asfaltna tla, travnike, gozdo-ve. Kakor da bi hoteli izprati, iztrgati bole-čino iz nas, iz cele Zemlje. Zemlja joka. Oblaki jokajo. Umrl je tovariš Tito. Izgubili smo človeka, humanista, revolucionarja, ustvarjalca neuvrščenosti, očeta našega sistema. Se zavedate, Ijudje, kaj nam je dal? Se zavedate, da /e on ustvarilto, kar imamo! Se zavedate, da nam je podaril najdrogocenejše, kar obstaja, kar /e ka-darkoli obstajalo: svobodo? Lahko se brezskbrno sprehajamo po planinah, po poljih, kjerraste pšenica, gremo prek mo-stov, ki nas vežejo s prijatelji, brati in pov-sod, povsod nas obdaja svoboda. Obdaja nas Tito. Tito. Tlto vse. Tito naš, Tito. Ni ga več...
Narodu je odvzeto srce. Toda namd ima še nekaj, za kar se bo boril, za kar bo ustvarjal, delalše naprej: spomin in bese-do. Tito nam je v neštetih govorih, knjigah in razpravah vcepil v zavest, da se je vedno treba boriti za boljši in humanejši jutri. Ta narodova zavesf še živi in V njej živi Tito. Še vedno /e naš, še vedno smo njegovi, za vedno. Kdobi pozabilsvojega očeta?
Živeti je treba naprej. Nadaljevati je treba s Titovim bojem, kajti hotelje, da bi bila svoboda povsod, da bijo lahko zaužil vsakčlovek na Zemlji. Želelje, da bi v vsa-kih očeh namesto strahu, groze, lakote, obupa, sovraštva zraslo drevo prija-teljstva, da bi vsako drevo obrodilo in bi lahko vsak nemoteno trgal sadove in jih delil z ostalimi.
V svetu je še toliko lačnih! Kdo jim bo pomagal, če ne mi, ki že imamo vse. Na svetu je toliko bolnih! Kdo jih bo ozdravil, če ne mi, ki jih lahko ozdravimo. Od nas
vseh je odvisno, kakšen bo svet v prihod-nosti. Mi moramo izbojevati bitko, W jo je začel tovariš Tito. Izbojevati jo bomo, ker smo njegovi otroci, mi nosimo v sebi del njega, del njegovega srca. Zdaj smo mi Tito.
Naš Tito je iz Jugoslavije ustvaril enega človeka. In ta se dviga visoko pod nebo in kaže svetu, da narodi lahko življo kot eno, da lahkoimajo predsabo en ciljin da gaje lahko doseči, če je ta cilj human in spre-jemljivza vse. Jugoslavija je eno, čeprav v njej žive različni narodi z različno zgodo-vino. Tokažesvetu, da je moč nastanekše mnogih takih Jugoslavij. Treba seje boriti zanje. Kako se boriti, pa nam je pokazal Tito. Posijalo bo sonce skozi temne oblake inporušilonašobolečino. Toda ni je sile, ki bi porušita v nas ftsfo, kar nam je podaril. Nije sile, ki bi nas zaustavila na poti, kijoje ustvaril tovariš Tito.
Sonce svobode bo nekoč posijalo na Zemljo. In vse roke, vsi obrazi se bodo dvignili k njemu, vsi mu bodo zapeli hval-nico. Najživisvoboda, najživi Tito! Vsi, vsi bomo srečniin srečen bo Tito v našizave-sti. Titošeživi, TitoboživelšenaprejlVse, karje napredno, je vedno zmagovalo nad nazadnjaškim. Vednoje tekla kri. In če ne bo mogoče drugače, bomotudimi, mivsi, darovali svoja življenja, dabov prihodno-sti še sijalo sonce in da ga bodo naši po-tomci uživali.
Tanja Kavčič, 4. b
»Zgodovina je postala vdova in človeš-tvo sirota!«
Naj stemi besedami znanega državnika začnem razmišljanje o velikanu zgodovine sveta — Josipu Brozu — Titu.
Teško je opisati bolečino, ki se je v teh . trenutkih naselila v srcu slehernega Jugo-slovana. Težko, kajti pride trenutek in pride čas, ko človek nemo obstane sredi koraka in ko nobena, pa naj si bo še tako presun-Ijiva misel ne more izraziti tistega, kar bi v tistem hipu njegovo srce izpovedalo. Vsi čutimo isto ob izgubi velikega revolucio-narja, borca za mir in graditelja nove, sa-moupravne socialistične Jugoslavije. Od najmlajšega pionirja, pa do najstarejšega borca — vsi ostajamo dolžniki.
V najtežjih trenutkih naše zgodovine je naš Tito pogumno in odločno stopil načelo upora proti okupatorju, se skozi vsa štiri leta bojev za osvoboditev in novo drzavo
Tovartš Tlto na zadnjl potl — Sandl Mrtiar, 2. razred osnovne šole
pogumno boril ter s svojimi genija\n'wni vo-diteljskimi sposobnostmi in odločitvami begal glave sovražnikov. Ponosen in sre-čen je bil vsak, ki se je boril pod Titovim vodstvom in je bil Tvoj prijatelj, trepetal je in se bal, kdor Ti je stal nasproti!
Velika je zmaga, ki smo jo izbojevali in še večja pot, ki smo jo po vojni prehodili. Pot Tvojim vodstvom smo \z zaostale, po-rušene, s krvjo in solzami prežete Jugo-slavije napravili srečno, svobodno, neod-visno in napredno državo, katere ime s po-nosom izgovarjamo in katere ime pozna ves svet!
Večno ti bomo ostali dotžni, saj st v vsa-kem trenutku svojega živijenja mislil na nas. Nikoli nisi pozabil naroda, ki Ti je stal tesno ob strani. V tujini in doma si zastopal njegove in samo njegove interese. Zato bomo nadaljevali, kjer si končal svoje po-slanstvo, saj nam je jasno, da je pot, po ka-teri hodimo, ena najplernenitejših in bi po njej moralo stopati vse človeštvo. ne pa samo Tvoja, danes v grenko bolečino odeta socialistična federativna republika Jugoslavija.
Neštete so bitke, v katerih si bil zmago-valec. Svojega zadnjega sovražnika si po-razil v tolikšni meri, kot to ni uspelo Še ni-komur! Danes živiš in večno boš živel v našem spominu, v naših srcih, živel boš in o Tebi bo govorila zgodovina, revolucija, Ijudje, napredek in mir!
Matjaž Oman
Ugasnilo je tvoje žMjenje, tovariš Tito, prav tako kakor ugasne kaplja rose na svetu, v jutranjem soncu. Težko je pove-dati, kaj v tem trenutku čutimo, zato mol-čimo. Ne misli, da nam je zmanjkab besed. Ne. Toda nobena beseda, pa naj bo še tako pretehtana in naj bo njen pomen še tako bogat, ne bo izraziltistega, kar bi ti rada povedala naša srca. Z vsemi besedami, ki bi tijih radi izrekli, se ti ne bi dovolj zahvalili za to, karsi nam dal —za svobodo, samoupravno, socialistično Ju-goslavijo, za čudovito mladostin Ijubezen, ki si nam jo izražal na vsakem koraku in ki jo je bilo čutiti v vsaki tvoji besedi in deja-nju. Tvoja smrtje nenadomestljiva izguba za vse jugoslovanske narode in narodno-sti, za vse male in zatirane Ijudi sveta. Ti si jim z začetki neuvrščenosti pokazalživlje-nje. Doma s/ bil povsod, vendar so tvoje korenine globoko v domači zemlji. Že zelo mlad si se začel boriti za pravice proleta-riata, sodeloval si v mnogih stavkah, trpin-čili so te in zapirali, vendar te vse to ni od-, maknilo s poti, po katerisi renilin po kateri \ je s teboj krenil tvoj narod — vse človeš-tvo. V začetku svetovne vojne si obnovil komunistično partijo in jo pripravil za revo-lucijo, z njenopomočjo si zasnovalnarod-noosvobodilni boj, popeljal si narode in narodnosti Jugoslavje v zmago, uprt si se dolgim rokam Informbiroja, ki je grabilpo Jugoslaviji in se mu odločno zaperstavil ter tako odprl pot novemu samouprav-nemu socializmu in postalpobudnik neu-vrščenih.
POPRAVEK
V prejšnji številki naše priloge se nam je na 1. strani vrinila napaka. Prav je seveda: 35 let osvoboditve...
Na 8. strani priloge pa je pravilni konec podpisa pod sliko: tretji z desne.
Za neljubo pomoto se opravičujeta ti-
skarrua Judska rvvice in komisija za
¦ umetnišk'- --¦'tk>-.'5 '4AJ pri uredniškem
MARJAN PENCA: Brlgadlrakl HO-RUK
Človek ni na tem svetu zato, da bi bil srečen, tudi ne zato, da bi bilzgoljpošten, temveč zato, da uresniči velike stvari za človeštvo, da postane plemenit in prera-ste nizkotnost, v kateri žM večina Ijudi.
In ti si narediP za človeštvo ogromne stvari. Ni ga člov&ka, ki bi te lahko nasledil, kajti bil si velikan med velikani, najpleme-nitejši med plemenitimi — ČLOVEK nad vsemi Ijudmi.
Umrtsiin hkrati zaživelvsrcu vseh tvojih Ijudiiz tvoje Jugoslavije, tvojih Ijudiiz Wo-jega srca.
čudovito se je počutitl enakopravnega v socialistični federativni Jugoslaviji in samo tvoja potnam je to omogočila. Tvoje deloin tvoja začrtana potnam bosta kazali prihodnost in nadaljevanje tvojega dela bo tebi in nam najlepši spomenik.
Tovariš Mitja Ribičič je dejal, da imamo tvojo dediščino, tvojugledin slavo, z njimi pa je nerazdružno povezano ime Jugo-slavije.
Povsod tišina, kot da smo s teboj umrli mi, kot da so nam ob tvoji smrti prenehala biti srca. Velika bolečina, ki je lahko le nema, je v nas. Dež, kot velika solza pada z neba in se meša s solzami milijonov in milijonov mladih, toda ponosnih, da smo imelivsvojih vrstafi Tita, ponosnih, dasmo živeS v tvojem času, ponosnih, da lahko nadaljujemo tam, kjer si ti nehal. Hvala ti. Darja Mausar, 4. b
Prenehalo je biti veliko srce. Umrl je naš Tito. Štiribesede, štirje udarci. Težkabolin globoka žalost je pretresla delavski razred, narode in narodnosti naše domovine, vsa-kega našega človeka, vojaka. delavca, vojnega tovariša, kmeta, intelektualca, pionirja in mladinca, dekle in mater.
Najbrž ni državnika, ki bi s svojim delom prislužil toliko časti in hvale v svoji domo-vini in tudi po svetu. Mnogi ga imenujejo kar častni občan sveta.
Dragi tovariš Tito!
Ko smo zvedeli za tvojo smrt, smo otrp-nili. Zastal nam je dih, naše dlani so po-stale vlažne, naša srca so postala žalost-na, v nas se je naselila bolečina in velika rana, ki je nihče ne bo mogei pozdraviti. Čeprav nam je zelo hudo, ko smo zgubili tebe, naš Ijubljeni tovariš, ti obljubljamo, da bomo nadaljevali pot, po kateri si ti toliko let odločno in trdno stopal. To je pot, ki nas bo peijala v lepšo in boljšo prihodnost. za katero si se ti boril vse svoje življenje. Ni
nas sram priznati, da so se nam ovlažile oči, ko smo zvedeli za tvojo smrt. Jokali smo in še bomo jokali, kajti zavedamo se, kaj in koga smo izgubili. Bil si velik človek, ki se ne rodi vsak dan. Ostal boš z nami, v naših srcih bo ostala tvoja podoba. Ne, to-variš Trto, nikdar te ne bomo pozabili.
Nena Pavlin, 4.b
Kako otožna je pomlad! In kako žato-sten /e lahko maj! Maj — mesec maldosti, mesec, ko se rodiznova vse tisto, karje že davno minilo.
Kako pust, siv in turobanje bil dan, ko si za vedno odšel od nas! Odšel in čeprav vem, da te ne bo nikoli več, sipustilvmeni, v Ijudeh, v vsakem posamezniku toliko le-pega, da te ne bomo nikoli pozabili. Pustil sisled, kljenikoli, nihčenebomogelizbri-sati.
Deževaloje. Morda ravno zato, dasose solze nas vseh pomešale z dežnimi kap-Ijami in padale na zemljo, ki sijo ti tako Iju-bil. In naučil si nas, da jo Ijubimo tudi mi, da jo spoštujemo!
Spominjam se. Sedela sem na topS pečiin z odprtimi očmi poslušala dedka, W /e pripovedoval o vojni, smrti, bolečii, tebi. O tebi, Tito! O borbi, ki sijo vodilin o borbi, kjer so te spremljali vsi Ijudje, ki so Ijubili zemljo, Ijubili kruh! Pripovedovalje o sreči, ki je zajela tebe in vse Ijudi, ko je prišla svoboda. Ti pa nisi odnehal. Borilsiseše naprej. Iz ruševin naše domovine, si kot čarovnik z drobno palčko v roki ustvarjal, delalin gradil. Gradilsvet, ki ga danes Iju-bimo vsi, ki ga spoštujemo.
Pripovedovalje o tem, da nikollnihče ni podvomil vate, da so ti zaupali vsi, tudi preprosti Ijudje. Zdaj ko si bil bolan, ko smo spremljali tvoj bojza življenje, smo bili vsak hip s teboj. Misli vsega sveta so spremljale želje, da se vrneš, da spet sli-šimo tvoj topli glas.
Ko smo te pospremili na zadnjo pot, smo verjeli vse tisto, v karsinekoč verjelti. Srca so molče govorila — Tito hvala ti! Hvala za vse, kar si nam dal, hvala za pravo pot, ki si nam /o pokazal.
Zupančič Karmen, 3.b
To številko 80 pripravill mladi člani komlslje za umetnlSKo prilogo pri urednlškem odboru Naše skupnosti. odgovarja Ivo Gajlč.