Št. 35 (910) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 31. 8. 1967
PUH
NOVO MESTO
DOLENJSKI BANKI IN HRANiLNIClf j NOVO MESTO«
Jutri, 1. septembra popoldne, bodo v Dolenjski galeriji odprli II. dolenjsko pionirsko foto razstavo. Na njej bodo prikazali okoli 80 umetniških fotografij, delo posameznikov ln pionirskih foto krožkov Iz osnovnih šol domala vseh dolenjskih občin. Hkrati bodo odprli v galeriji tudi medobčinsko razstavo likovnih del,
IZVOZ ŽIVINE IN NAŠE NOVE NALOGE
Konjsko meso za izvoz?
K izvozu kmetijskih proizvodov iz naše republike prispeva največ živinoreja. Lansko leto je znašal njen delež 68 odstotkov, v prvih 3 mesecih letošnjega leta pa celo več kot 74 odstotkov, vendar je nazadovala absolutno za skoraj 20 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu. Za letošnje prvo polletje to še ni izračunano. Lani so izvozila naša izvozna podjetja živine in živalskih proizvodov iz naše republi-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Gubčevci, pozdravljeni!
V soboto in nedeljo bo po vsej trebanjski občini
razstava pionirskih fotografij
ki so jih naredili učenci nižjih razredov osnovnih šoi. Razstavili bodo okoli 60 del mladih ustvarjalcev. Razstavi bosta odprti do sredine septembra.
Razstavljene fotografije bodo iz Novega mesta poslali še v Ljubljano na republiško razstavo pionirskih fotografij.
živahno: 4. september, občinski praznik in spomin na ustanovitev slavne Gubčeve brigade pred 25 leti, JUTRI POPOLDNE V DOLENJSKI GALERIJI bodo letos počastili še posebno slovesno. Na kraj, kjer je bila pred četrt stoletjem v tistih usodnih in težkih septembrskih dneh leta 1942 ustanovljena v gozdu nad Trebelnem u-dama brigada Matije Gubca, bodo spet prihiteli njeni še živeči borci, komandanti, komisarji in z njenimi vred premnogi aktivisti.
Srečanje partizanov, naše ljudske vojske s svojim ljudstvom, iz katerega je izšla in se z njim vred zavestno borila za svobodo in srečno prihodnost naroda, je bilo vedno in je tudi zdaj nekaj toplega, prisrčnega in slovesnega. Nič ni narejenega v tem srečanju, nič izmaličenega. Ljudje, prečiščeni v trpljenju osvobodilne vojne, so dali iz svojih mest in vasi najboljše sinove in hčere v vrste borcev. Gubčevo brigado, v kateri je bilo nad 800 neustrašenih partizanov, so ljudje po Dolenjskem šteli od ustanovitve do konca vojne za svojo, za »dolenjsko brigado«, čeprav v njej ni manjkalo junakov iz vseh krajev domovine. Zato jo v trebanjski občini pričakujejo nestrpno in z veseljem že vse zadnje tedne, ko se na Trebelnem, v Mokronogu, Trebnjem, na Mimi in v Šentrupertu, Velikem Gabru in Čatežu ter povsod drugod pripravljajo na srečanje z Gubčevci. Lepo bo v soboto zvečer na proslavi v občinskem središču, še lepše pa v nedeljo dopoldne na Trebelnem in popoldne v Mokronogu, kjer pričakujejo na velikem ljudskem zborovanju, na katerem bo govoril tovariš Viktor Avbelj, šest do sedem tisoč ljudi.
Zato izrekamo vsem nek-
danjim borcem in voditeljem slavne udarne Gubčeve brigade, ki je ves čas visoko in ponosno nosila neomadeževano zastavo revolucije in ime slavnega kmečkega puntarja, prisrčno dobrodošlico! Dolenjska jih prisrčno sprejema, toplo pozdravlja in z njimi vred slavi nove delovne uspehe občine Trebnje, ki je vsa zadnja leta z najmanjšimi sredstvi dosegala ižfedno lepe delovne uspehe in ki slavi svoj občinski praznik skupaj z Gubčevci v znamenju novih delovnih zmag!
Mnogo uspeha
vsem otrokom, ki bodo prihodnji teden prvič v življenju prišli v osnovne šole, svoj dolgoletni d,rugi dom! Vse dobro njim, ki se bodo v ponedeljek in torek vrnili s počitnic zdravi in ogoreli v svoje razrede ter začeli pouk tam, kjer so se junija posloviii od knjig in zvezkov! In veliko dobre volje, zdravja, potrpežljivosti ter ugodnih pogojev za delo želimo hkrati tudi številni družini naših učiteljev, profesorjev ter vseh drugih vzgojiteljev, ki jim izročata dom in družba najdragocenejše, kar imamo: oblikovanje osebnosti mladega rodu, ki naj raste v zdravem okolju in v spoštovanju do dcila!
Ne bo več treba čakati na zveze
Straža, Žužemberk in Krmelj bodo septembra vključeni v jugoslovansko telefonsko omrežje — V Novem mestu še 200 telefonskih naročnikov — Mokronogu še ni odobrena pripojitev na trebanjsko ATC
V Straži so te dni preizkusili avtomatsko telefonsko centralo s 40 številkami in petimi zvezami z glavno novomeško centralo. To ATC pa bodo uradno odprli šele sredi septembra. Ročno posredovanje telefonskih zvez bo v Straži naposled, po dolgoletnih prizadevanjih, prenehalo.
»SOSEDOV TONČEK« — Gornji posnetek 13-letne Zdenke Malič z Vinice v Beli krajini si na razstavi v Novem mestu deli drugo nagrado s posnetkom — »PAR VOLOV« Sonje šprajcer iz Črnomlja. Prve nagrade za fotografijo komisija ni podelila. Prvo nagrado za fotogram pa je dobil za »PRISTANIŠČE« fotografski krožek novomeške osnovne šole.
Avtomatska telefonska centrala bo za Stražo velika pridobitev, ustreženo pa bo ne le posameznim naročnikom, ampak — še bolj — podjetjem NOVOLES, GORJANCI in GG, ker bodo lahko hitreje utrjevali poslovne in druge zveze.
Delavci PTT pripravljajo te dni tudi avtomatski telefonski centrali v Žužemberku in Krmelju. Predvidevajo, da bodo tudi v teh krajih že v septembru odprli avtomatske telefonske linije.
V Novem mestu bodo povečali glavno in krajevno ATC, tako da bo možno odpreti še 200 številk telefonskih naročnikov. Dela bodo
veljala okoli 35 milijonov S din.
ATC v Mokronogu, ki je že montirana, pa kjub prizadevanju Podjetja za PTT promet ne bo še mogoče vključiti v avtomatsiko telefonijo, ker skupnost PTT ni odobrila tehničnega načrta za navezavo mokronoške ATC na trebanjsko centralo
Tri srečanja v Krškem
Jutri popoldne bo v Krškem na videmskem bazenu plavalni del programa občinskih delavskih športnih Iger za 1967. Nastopilo bo 7 ekip, največ pa si lahko od merjenja moči obeta ekipa Kovinarske, kjer so se zbrali trenutno odlični plavalci:	Peter Jesenšek,
Štefan Kolar Mirko Kužnik in Jože Dimeč.
V soboto dopoldne in popoldne bo na bazenu spet živahno: začelo se bo slovensko prvenstvo posameznikov v kategoriji mlajših pionirjev. Nastopili bodo: Ljubljana in Ilirija iz Ljubljane. Fuži-nar > Raven, Neptun lx Celja, Rudar ii Trbovelj, Radovljica, Koper, Prebold, Triglav iz Kranja in domači.
Od nedelje do torka pa se bo pomerilo na Vidmu 8 klubov *a
ekipno prvenstvo Jugoslaviji; v plavanju — n. razred, • _ četne* poročamo malo več na športni strani današnje številke.
od 31. avgusta do 10. septembra
Prevladovalo bo deževno in hladnejše vreme. Okrog 4L oziroma 5. septembra prehodno izboljšanje.
Dr. V. M.
ZVIŠANE OBRESTNE MERE
HRANILNIM VLOGAM SMO ZVIŠALI OBRESTNE MERE:
- hranilnim vlogam na vpogled: od 5 % na
•	vezanim hranilnim vlogam nad 12 mesecev:
od 6 % na - vezanim hranilnim vlogam nad 24 mesecev: od 7% na
za varčevalce pri
ZVIŠANJE OBRESTNE MERE velja od 1. avgusta 1967 dalje. — Vključite so tudi vi v Širok krog varčevalcev pri domači področni fv,nw1 u vam najugodneje obrestuje vse hranilne vloge! — POSLUŽUJTE SE TUDI VKAPkEJ UGODNOSTI, ki ram jih nqdi Dolenjska h^nv. ja hranilnica v Novem mestu pri namenskem varčevanju: za kreditiranje kmetov — proizvajalcev (a nakup, gradnjo ali obnovo gospodarskih poslopij, za nakup strojev in strojnih naprav, sa ob oovo sadovnjakov to vinogradov, nakup plemenska fcvlne!) m ta posojila n poepeftervanje turizma, zasebnega gostinstva ta obrti!
Št. 35 (910) L. XVIII NOVO MESTO, četrtek, 31. 8. 1967
DOLENJSKI LIST
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
NAŠA BODOČNOST
je v moderno organizirani nacionalni in politični slovenski skupnosti v okviru Jugoslavije	(4)
če se bodo stvari postavljale tako, potem najbrž ne moremo najti skupnega jezika. In izvršni svet bo v tem pogledu gotovo prišel v naslednjem obdobju z nekaterimi morda nekoliko neprijetnimi predlogi. Lahko računamo, da bomo pri nekaterih naleteli na nerazumevanje, ker se bo zdelo, da načenjamo neke »tradicionalne vrednote«. V duhu sodobnih reformnih spoznanj bi bil najbrž nujno potreben selektiven pogled na vsako občino in vsako delovno organizacijo posebej.	x
Smo za dosledno izvrševanje sklepov in dogovorov
Priča smo nevarni stihiji, da se demokratičnost, širina in tolerantnost, ki vladajo v fazi pripravljanja sklepov, predpisov, prenašajo tudi v fazo izvrševanja teh predpisov itd. Tu nas verjetno čakajo težki napori, da se bomo naučili temeljito ločiti po notranjih odnosih, po ritmu, po duhu, po delovnih navadah, po delovnih metodah, obdobje priprave sklepov (tega bo treba najbrž še raztegniti, uveljaviti še večjo demokratičnost), od obdobja njihovega izvrševanja. Tu pa najbrž ne bi smelo biti kolebanja, odstopanj, pogajanj, demokratičnosti, tolerantnosti, pač pa še več odločnosti, konsekvenc in odgovornosti.
Tu sifto in bomo v izvršnem svetu za čvrsto roko, čeprav se mnogi boje tega termina in je nekoliko kompromitiran. Ne za čvrsto roko birokracije, etatizma in centralizma, ampak za čvrsto roko izvrševanja tistih sklepov, zakonov, predpisov in odločitev, ki smo jih tu ali tam, na ta ah drugi način sprejeli in se zanje dogovorili.
Pri tem bo treba uveljavljati tudi nekatere konsekvence, ki bodo lahko za marsikoga tudi neprijetne. Ne mislim, da je treba začeti z lovom na čarovnice. Zlasti ne pomeni to etatizma ali pa uveljavljanja nekakšnih kitajskih projekcij »pravičnega in uravnilovskega socialističnega reda«, ampak samo učinkovitost, ekspeditivnost in rigo-
roznost pri uresničevanju in
izvrševanju tistih samouprav-ljavskih odločitev in sklepov, glede katerih smo se dogovorili in jih sprejeli.
Nato je Stane Kavčič govoril o izdelavi dolgoročnega programa razvoja slovenskega gospodarstva. O tem vpraša nju so govorih na eni prvih sej izvršnega sveta. Gre za to, da ne bo še naprej vsaka panoga zase pripravljala plane o tem, kako se bo razvijala, potem pa bo uresničitev plana odvisna od tega, če bo dobila dovoj kreditov. Gre za to, da te plane, programe uskladimo ter proučimo, s katero tehnologijo, s kakšno produktivnostjo imamo perspektivo na mednarodnem tržišču. Izhajati moramo iz spoznanja, da je jugoslovansko tržišče sestavni del mednarodnega tržišča.
Drugi važen element dolgoročnega razvoja je to, da gospodarske projekcije uskladimo s sociološkimi, kulturnimi, znanstvenimi, in drugimi družbenimi premiki pri nas in z razvojem tudi na tem področju.
Potrebna bo prerazdelitev narodnega dohodka v korist superstrukturi
Pri tem je Stane Kavčič opozoril na vprašanje, ki postaja čedalje bolj pereče in s katerim se bomo zlasti prihodnje leto srečali. Gre za to, da bo brez dvoma potrebna določena prerazdelitev nacionalnega dohodka v korist superstrukture. V negospodarski sferi se je akumuliralo toliko težkih nasprotij (vsa pa so zvečine materialne narave), da postaja to eden poglavitnih političnih in ideoloških problemov. O tem bodo tekle razprave v skup ščini in v izvršnem svetu.
Brez materialnih premikov tu ne bo šlo. Pri tem gre na primer za financiranje šolstva. Ne mislim, je dejal Stane Kavčič, da ga je treba še naprej ekstenzivno širiti; narobe, treba ga je zaustaviti pri nadaljnjem širjenju, ga notranje selekcionirati in racionalizirati. Toda tisto, kar ostane, je treba spraviti na
ZDA in ZSSR sta na ženevskih razorožitvenih pogajanjih, ki se vlečejo kot jara kača, končno le storili korak naprej. Objavili sta skupni načrt sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja. To. da kljub temu, da si ves svet tako zelo želi miru in varnosti, k čemur bi ustavitev jedrske oboroževalne tekme močno prispevale, ameriško-sovjetski potezi vendarle ni sledil splošen aplavz, ampak prej splošna zadržanost in nezaupljivost. Vzrok je pač v tem, da je skupni načrt zelo »luknjast«. Res bi sicer zaprl vrata do jedrskega orožja tistim državam, ki ga doslej še nimajo — če bi ga seveda sprejele, kar pa ni tako gotovo, vsaj za vse ne — ne vsebuje pa nobenih jamstev, da bodo tudi velesile stopile na pot omejevanja jedrske oborožitve in tudi ne jamstev, da bi jih kdo lahko nadzoroval. Skratka, načrt sporazuma, takšen kot je zdaj, nalaga obveznosti le nejedrskim državam, ne pa tudi tistim, ki jedrsko orožje že imajo. Pri tem pa je povrhu še jasno, da bi tak sporazum podpisale od jedrskih držav le ZSSR, ZDA in Velika Britanija, ne pa tudi Kitajska in Francija.
Kakšen dobronameren naivnež bi ob vsem tem morda rekel, da je nejedrskim državam pač lahko vseeno ali jim dovolijo uporabljati jedrsko energijo v vojaške namene ali ne, zlasti če nimajo namena delati lastno atomsko bombo. Vendar stvar le ni tako preprosta. Meja med miroljubnim in nemiroljubnim izkoriščanjem jedrske energije je dokaj nejasna, pomen jedrske energije pa je že danes ogromen — in bo iz leta v leto večji
—	ne le v čisto znanstvenem smi-slu, ampak tudi na številnih praktičnih področij. Preučevanje, izkoriščanje in uporabljanje jedrske energije postaja vse važnejše za gospodarski razvoj posameznih držav in če bi distvarili nekakšen
»jedrski monopol«, tako da bi le velesile lahko žele koristi od preučevanja in izkoriščanja jedrske energije, bi bile močno prizadete mnoge države, ki si prizadevajo in si veliko obetajo od miroljubne uporabe jedrske energije. Zaradi teh pomislekov, ki po eni strani grozijo škodovati nejedrskim državam, po drugi strani pa puščajo svobodne roke jedrskim državam,
Simbolični korak naprej
zadeva omenjeni načrt sporazuma na toliko ovir in nezaupanja,
čeprav ta negativna stran sov-jetsko-ameriškega načrta precej bode v oči, je pa vendar tudi druga, bolj sprejemljiva stran. Skupni načrt namreč zelo zgovorno do. kazuje, da se obe velesili le zavedata, da je treba nekaj storiti, da bi vsaj delno zajezili vedno večjo nevarnost jedrske katastrofe. Nedvomno si niti ZDA, niti ZSSR ne želita, da bi prišlo do direktnega spopada med njima, ker se obe zavedata, da bi bil to njun skupni konec in kadar pravita, da si tega res ne želita, lahko mirno verjamemo njuni iskrenosti. V želji izogniti se direktnemu spopadu je njun skupni interes in prav zato lahko upamo, da bosta končno le poiskali in našli takšno rešitev, ki ne bi zadovoljila samo njiju, ampak bi bila sprejemljiva tudi za vse tiste države, ki sicer ne mislijo delati atomskih bomb, ki pa vendar želijo in imajo pravico izkoriščati je-
drsko energijo za miroljubne namene.
V glavnem mestu Sudana, Kartumu, se je v torek začel arabski »vrh«, na katerem so zastopane vse arabske države, večina s svojimi šefi držav, nekaj pa s posebnimi predstavniki šefov držav. Znano je, kako dolgo so pripravil' ili ta sestanek in kako težko je šlo. Vendar pa to ni tako slabo znamenje. Oster boj mnenj ob sedanjem vrhu namreč kaže, da so arabski državniki po vojni z Izraelom, ki je tako hudo prizadela arabski svet, postali modrejši in bolj odgovorni. To pravimo zato, ker podobni sestan-ki na »vrhu« v preteklosti niso bili redkost, šefi arabskih držav so se zbrali, se v vsem strinjali in se o vsem dogovorili v najlepši slogi, potem pa se razšli in takoj pozabili na skupne sklepe ter spet delali vsak po svoje. Prav ti spori, ki smo jim bili priče pred sedanjim vrhom pa kažejo, da tokrat vlada zavest, da se ni mogoče zbrati samo zaradi »lepega videza« in nagovoriti kup besed, ki nikogar k ničemur ne obvezujejo. Arabski svdt se v sedanjem trenutku morda bolj kot kdajkoli poprej zaveda odgovornosti in zato ni pričakovati visoko donečih skupnih fraz. Prej je pričakovati nesoglasja in ostre polemike. To je sicer mnogo bolj težavna pot, toda tudi bolj obetajoča, kajti zavzetost, ki jo kažejo, obljublja, da bo šlo tokrat za več kot samo besede/ Sicer pa nima smisla napovedovati, ko pa se je konferenca komaj začela in še ne vemo nič konkretnega. Hočemo le poudariti, da je v neslogi, ki je tokrat* javna, več zametkov realistične skupne arabske politike, na ti. stih področjih kjer je skupna poli-tika sploh mogoča, kot pa jih je bilo na prejšnjih vrhunskih sestankih, ki so jih komajda jemali resno in ki so služili le kot tribuna za navidezno slogo in doneče besede, ki jim niso sledila dejanja.
dostojnejšo raven materialnega funkcionalnega življenja. Tisto, kar bo ostalo, naj zaživi normalno življenje in od tega zahtevajmo potem tudi rezultate.
Znova bo treba uveljaviti nekatere elemente solidarnosti do družin z več otroki
Drug primer je socialno m zdravstveno zavarovanje. Danes se borimo za to, da se osnovni regulativi socialnega zavarovanj ar prenesejo na republike, pri tem pa se
V skrbi za javni red in mir nas je tempo
sodobnega življenja skoraj prehitel
Naslednje takšno vprašanje je skrb za javni red in mir. Tu nas je tempo sodobnega življenja skoraj prehitel. To se nam zlasti pokaže ob kakih" večjih nesrečah, raznih dogodkih v prometu itd. V zraku visijo kritike, da socializem in. naša oblast nista bila sposobna teh vprašanj rešiti, da vladata anarhija in nered in da varnost in nedotakljivost državljana nista dovolj zaščitena.
moramo jasno zavedati, da, če te pristojnosti dobimo, bomo morali nekaj storiti; izvesti bo treba valorizacijo pokojnin in prevesti stare pokojnine. Nesorazmerja, ki vladajo danes med starimi in novimi upokojenci, so nevzdržna. Pri otroških dodatkih smo neko£, rekel bi, celo pretiravali. Zdaj pa smo se temu skoraj popolnoma odpovedali. Mislim pa, da si slovenska družba s takšno populacijsko rastjo, kakršno ima, tega ne bi smela dovoliti. Ne bi smeli ostati še naprej prekrižanih rok. Potrebno bo znova uveljaviti nekatere elemente solidarnosti do otrok, do družin z več otroki.
rKRATKE-
j Z RAZNIH STRANI i
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ KMALU DVAJSETMILIJONTI PREBIVALEC JUGOSLAVIJE. V zveznem zavodu za statistiko napovedujejo, da se bo med 27. 8. in L 9. 1967 rodil dvajsetmilijonti prebivalec Jugoslavije. To bo po svoje za časnike zelo mikaven dogodek in vsak novinar si želi, da bi prvi predstavil dvajsetmilijon-tega prebivalca Jugoslavije. Komu se bo rodil? To ne bo tako lahko ugotoviti, kajti v Jugoslaviji se vsak dan rodi povprečno okoli 1064 otrok in vsako uro okoli 50. Pri izbiri otroka, ki bo zaokrožil številko dvajsetih milijonov, bo odločala minuta.
Zadnjega junija letos je štela Jugoslavija 19 milijonov 960 tisoč prebivalcev. V dveh mesecih bo torej 40.000 prebivalcev prirastka.
Tudi naše glavno mesto Beograd se po. časi bliža milijontemu prebivalcu. Ko se bo to zgodilo — pravijo, da ne bo treba več dolgo čakati — bomo naposled lahko rekli, da imamo vsaj eno milijonsko mesto. Tudi to je nekaj.
H TITO NA BRDU. V Slovenijo je prispel v ponedeljek. Pred tem je bil na Brionih, kjer je sprejel generalnega sekretarja KP Francije VValdecka Rocheta, ki se mudi na obisku v Jugoslaviji. Visoki gost je obiskal nekatere slovenske kolektive in se z delavci pogovarjal o problemih samouprav-ljanja, reformi in drugem.
■ ZBOR III. ŠTAJERSKE BRIGADE VDV. Partizansko slavje je bilo na Vrheh nad Trbovljami. Na zborovanju je govoril zvezni poslanec Bogo Gorjan. Potem ko je opisal pomen delovanja enot VDV, je govoril tudi o sedanjosti. Poudaril je, da morajo biti nekdanji borci povsod tam, kjer živijo in ddajo, aktivni in prizadevni, kot •o bili t najtežjih dneh naše revolucije.
■ SPROSTITVE CEN NISO IZRABILI ZA PODRAŽITEV. Letos julija se je znova povečalo število izdelkov naše industrije, ki jim podjetja prosto določajo cene. Po izkušnjah iz prejšnjih let bi človek pričakoval, da bodo podjetja izrabila to priložnost in podražila svoje izdelke. Pa se to ni zgo-
Dvajset milijonov nas je
diio. Na temelju cenikov, ki so jih poslale gospodarske organizacije, so ugotovili, da so le redka podjetja podražila svoje proizvode. Več je takih podjetij, ki so svoje izdelke pocenila ali pa so cene ofetale na prejšnji ravni. Sedanja sprostitev cen je bila potemtakem uspešnejša od tiste v lanskem letu.
B AKCIJA PROTI »MIŠJI BOLEZNI«. Posledica »mišje ofenzive« v Bosni in drugod niso samo uničeni pridelke. Miši prenašajo tudi nalezljivo bolezen, pravijo ji »mišja bolezen«. Prvi bolnik, žrtev te bolez. ni, že nekaj dni leži v bolnišnici v Plevljah. Zdravstveni organi so že pripravili načrt o zatiranju te nalezljive bolezni.
■ LETOŠNJI JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM bo od 7. do 17. septembra. Na njem bo sodelovalo 6000 razstavljavcev iz 55 driav. Razstavljali bodo na 170.000 kvadratnih metrih razstavnih površin.
Tudi vinski sejem v Ljubljani je že pripravljen. Odprli ga bodo 1. septembra. Tudi letos bo močno privlačna javna pokušnja vin, ki bo v spodnjih prostorih velike ku-polne dvorane vsak dan od 10. do 19. ure.
■ V NEDELJO MNOŽIČNO ZBOROVANJE OBRTNIKOV. V Dobrni se bodo 3. septembra sešli obrtniki iz vse Slovenije, da bi se pogovorili o aktualnih vprašanjih terciarnih dejavnosti družbenega in zasebnega sektorja obrti. Zborovanje bo pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice SR Slovenije. Nanj so povabili tudi obrtnike iz drugih republik in sosednje Avstrije.
■ ZAKAJ NI VEG RUBRIKE »NARODNOST«? Ko so matični uradi dobili nove knjige in nove obrazce za rojstne liste, so ljudje brž opazili, da v njih ni več rubrike »narodnost«. O tem se je v javnosti razvnela živahna razprava. Pokazalo se je, da je to spremembo prinesel novi zakon o matičnih knjigah, ki je pri naštevanju rubrik izpustil narodnost. Iz obveščenih krogov smo izvedeli, da se bo republiška konferenca SZDL zavzela za vnovično uvedbo rubrike »narodnost«.
■ IZVRŠNI KOMITE CK ZKS O NO-TRANJEPOLITIĆNIH VPRAŠANJIH. Na zadnji seji, ki ji je prisostvoval tudi Mi-jalko Todorovič, sekretar IK CK ZKJ, je izvršni komite obravnaval aktualna notranjepolitična idejna in politična vprašanja v luči zaostrene mednarodne politične situacije. Na seji so poudarili nujnost še odločnejšega boja komunistov in vseh drugih naprednih sil proti vsem poskusom reakcionarnih krogov doma in v svetu, da bi ov»rali razvoj saro<m*>ravl?anja in socialistične demokracije pri nas.
ČISTKA MED GRŠKIMI URADNIKI — Vojaški režim v Grčiji Se naprej odpušča »nelojalne« uradnike, med katerimi je tudi več uslužbencev ministrstev ln državnih ustanov. Zdaj izvajajo med državnimi uradniki anketo, pri kateri mora vsak podpisati izjavo, da so komunisti protlljudski elementi in da se bo boril proti njim. Dati morajo tudi podroben življenjepis, v katerem morajo navesti, ali so sami ali kdo iz njihove družine sodelovali v boju proti Nemcem v zadnji vojni.
V	VENEZUELI SO UJELI KUBANSKEGA OFICIRJA — Venezuelska vlada je sporočila, da so ujeli nekega kubanskega oficirja, ki je na skrivaj prišel v Venezuelo, da bi tam uril gverilce, ki se že dolgo borijo proti venezuelskemu režimu.
BOJI Z UPORNIKI V RODEZIJI — Na področju rodezijskega mesta Balavajo blizu meje z Be-čuano, je prišlo do upora proti rasističnemu režimu v Južni Rodeziji, Smithova vlada je proti upornikom poslala vojsko, ki je v hudi bitki blizu Balavaja menda ubila 24 upornikov. Podrobnih vesti za zdaj ni.
DEVETNAJST 2RTEV POPLAVE — V ponedeljek je po hudem nalivu prišlo do poplave na področjih Niigatu, Fukušimu in Jama-gatu na Japonskem. V poplavi je bilo devetnajst ljudi mrtvih, 45 pa jih je izginilo.
KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV — V ponedeljek se je v Paragvaju začela konferenca zunanjih ministrov Mehike, Brazilije, Argentine, Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja Peruja, Čila, Urugvaja, Bolivije in Paragvaja. Ministri razpravljajo o gospodarskem združevanju latinskoameriških držav.
HUDO LETO ZA URUGVAJ — To južnoameriško državo so v zadnjih mesecih zaporedoma prizadele izredno hude poplave in suše, ki so povzročile več kot 100 milijonov dolarjev škode. Zaradi poplav In suše Je poginilo okrog milijon glav goveje živine ln milijon in po) ovac. Močno so bil* prizadeti tudi pridelki, tako da se je država znašla v hudi go-spodarski krizi.
INCIDENT V KOREJI — Na meji med Južno in Severno Korejo je v ponedeljek zvečer priSl° do streljanja. Pri tem so bili ubiti dva Južna Korejca in en Američan.
POPLAVE V INDIJI — Neprestano deževje zadnjih dni, Je povzročilo velike poplave v severni Indiji. V državi Utar Pradeš J® 29 ljudi utonilo, okrog 200.000 kmetov pa Je ostalo brez strehe-
AFRIŠKA KONFERENCA »N* VRHU« — Od 11. do 14. septembra se bodo v glavnem mestu Konga Kinshasi zbrali Sefi šklh držav, članic organizacije ain &ke enotnosti.
Konjsko meso za izvoz?
(Nadaljevanje s 1. strani)
ke: goveda (vse vrste živih Boved, meso in sveže mleko) za 205 milijonov N din, v letošnjem prvem polletju pa so izvozila za 129 milijonov N din. Izvoz goved se je to rej povečal za 21 odstotkov, č® ga primerjamo s polovico inskega izvoza. Konj so izvozila podjetja lani za 39 mi-Kjonov N din, letos pa že do sedaj za 32 milijonov, tj. za 60 odstotkov več v primerjavi s polovico lanskega leta.
1965 na 1966 se je povečal izvoz konj za 21.7 odstotka.
Na tretjem mestu našega izvoza so bili prašiči (živi, zaklani in meso) in sicer z 22 bilijoni N din, letos pa so zastopani le z 9,6 milijoni. Izvoz prašičev je padel za Pribl. 23 odstotkov. Perutnica in kokošja jajca so dala J&ni 1,1 milijonov, letos pa le 160.000 N din. Tu je padel izvoz kar za 66 odstotkov.
Iz teh skopih številk je razvidno, da so dala lansko leto goveda od vseh vrst živali 75,4 odstotka pri izvozu živine, konji 14,6 odstotka, prašiči 8,2 odstotka, perutnina 0,1 odstotka. Za izvožene ko-11 j e smo dobili lani glede na razmerje števila konj proti številu goved 221 odstotkov več (konj je bilo le 8,6 odstotka v primerjavi s števi-tom goved), v primerjavi s Prašiči pa za 446 odstotkov več. Tudi številke letošnjega izvoza povedo, da je bilo tudi letos največje zanimanje
možnosti za izvoz konj in da so tudi letos prispevali k°nji relativno največ pri izvozu živine. Izvažamo največ Pitane klavne konje, deloma delovne konje in nekaj športnih konj, pa tudi konjsko meso.
Konji - najzanimivejše izvozno blago
Ge so konji najzanimivejše izvozno blago izmed vseh
vrst živine in število izvoženih konj iz leta v leto raste, nastane vprašanje, ali je to ie začasna konjuktura, ali 86 nam to izplača in kaj mo-farno napraviti, da bomo izbili vse možnosti in tako bolj povečali naš izvoz in hkrati več zaslužili.
Po svetu pojedo vedno več konjskega mesa
V prvi vrsti moramo po-Vedati, da ne ovirajo izvoza konj zaščitne carine kot je to Pri drugih vrstah živine in zato zaslužek večji. Zani-*nanje za izvoz konj narašča 111 to v prvi vrsti klavnih konj, ker se vsak dan, predvsem v zapadnih državah, Poje več konjskega mesa, konj pa imajo vedno manj, Posebno težjih konj. Konjskega mesa pa ne uživajo zato, ker je cenejše, kot je to pri J8* (v Franciji je npr. dražje kot goveje, posebno kot Prašičevo, v Trstu imajo 28 desnic za konjsko meso), tomveč zato, ker so prišli do ^Poznanja, da je konjsko me-®o zdravo ta lahko prebavlji-Vo in ga uporabljajo tudi kot dietično hrano. Predvsem velja ta ugotovitev pri fabokrvnih bolnikih, pri že-*°dčnih boleznih, pri arteriosklerozi, proti debelenju itd. J* konjskega mesa izdelujejo todi mnogovrstne mesne izdelke.
Doslej edina izjema:
KZ Novo mesto
Reja konj je cenejša kot reja drugih vrst živine: konji jedo lahko ono krmo, ki ni uporabna za drugo živino, predvsem goveda; žrebeta ne stanejo (dokler sesajo) tako-rekoč nič, ker se kobilje mleko ne odvzame konzumentu. 2e tu Je velika razlika od reje telet, kupovati pa tudi ni potrebno raznih starterjev in predstarterjev ter krepkih krmil, za katere izdajamo sicer mnogo deviz.
Cene pitanih žrebet in konj, pa tudi delovnih konj, so zelo visoke. Da se reja in pitanje konj izplača, vidimo po tem, da ni padlo število konj kot se je pričakovalo in želelo, ker so rejci uvideli, da se to delo izplača. Kjer so žrebci na razpolago, je vsako leto večji pripust kobil. Do tega spoznanja pa še ni prišla skoraj nobena kmetijska zadruga oz. posestvo.
S tem bi se jim odprlo novo področje dela in mnogim privatnim rejcem bi omogočili nov vir dohodkov. Le KZ Novo mesto se je na Dolenjskem za to prva odločila. Začela bo z lastnim pitanjem 150 žrebet v svojem obratu v Zalogu, začela bo pitati v kooperaciji s privatnimi rejci konje in žrebeta, nabavila pa bo tudi več plemenskih žrebcev.
Kako lahko kmalu vzredimo več konj?
Izvoz konj je po mnenju strokovnjakov in izvoznih podjetij perspektiven, ker je poraba konjskega mesa v svetu vedno večja, prav v teh državah pa pada število oz. je padlo število konj, ki bi bili dobri za zakol. Tudi pri nas se bo povečala poraba konjskega mesa, ker so se že mnogi ljudje znebili neosnovanoga predsodka, da bi uživali to vrsto mesa. Ce je torej položaj tak, potem je dolžnost da izkoristimo vse možnosti ki jih imamo, da bi povečali vzrejo konj. Zato bi morali v prvi vrsti preskrbeti, da bi bilo na razpolago dovolj žrebcev, prav teh pa je zdaj na Dolenjskem zelo malo in so celi predeli brez žrebcev. Propagirati bo treba, da bodo ljudje pripuščali čimveč kobil. Prav v času povečane privatne mehanizacije bodo kobile lahko opravljale lažja dela in
jih bodo zato lahko vsako leto pripuščali. Ker se bo s povečano mehanizacijo zmanjšalo število konj, bo treba misliti na to, da bodo konje-kastrate zamenjali s kobilami in bo tako vkljub manjšemu številu konj možno imeti več kobil in tako bi lahko imeli tudi več žrebet. Zadruga ali posestva, posebno ona, ki imajo na razpolago dovolj sena ali pašnikov (kot je na primer posestvo Crmoš-njice ali Kočevje) bi lahko organizirala pitališča žrebet in konj, ki niso več sposobni za delo ali pleme, prav tako pa bi organizirali pitanje v kooperaciji s privatnimi rejci. Prav zdaj se začenja odkup oz. prodaja odstavljenih žrebet, v jeseni po končanih poljskih delih pa starejših konj. V kolikor primanjkuje domačih žrebet, jih je še možno kupiti na Hrvaškem. Odkupovali bi žrebeta obeh spoloiv; boljše žrebičke bi lahko redili za bodoče plemenske kobile in bi jih nato zamenjevali s kooperanti za starejše kobile, katere bi pa spitali. S tem bi hkrati pomladili čredo kobil, ki so poprečno že starejše. Druge žrebičke in žrebčke bi pitali do starosti 10 oz. 12 mesecev. Starejše konje pitamo 1 do 2 meseca. S tem znatno dvignemo kvaliteto mesa in s tem seveda tudi ceno. JJeveda je važen pravilen način pitanja, tako da žival s čimmanjšimi stroški čimhitre-je spitamo in je tako seveda tudi zaslužek večji. Zato bo važno vpeljati instruktaž-no službo pri kooperantih.
labod
NOVO MESTO
Najkvalitetnejše moške in otroške srajce v modernih desenih in krojih!
170 kosilnic za kooperante
Kmetijska zadruga Novo mesto je v zadnjih letih oskrbela svojim kooperantom 170 motornih kosilnic. Kosilnice so uvožene, zadruga pa jih je kupila z deviznimi sredstvi, ki jih je ustvarila s prodajo živine na tujih tržiščih.
15-watne žarnice spet v prodaji
Novomeška ELEKTROTEHNA je dobro zalozena z raznovrstnimi žarnicami. Navadne žarnice lahko dobite od 15 W do 500 W, medtem ko imajo kripton žarnice po 25, 40, 60 in 100 W. Reflekte imajo 75, 100, 150 in 250 W ter 250 in 400 W infrasol žarnice. žarnice VTF za zunanjo razsvetljavo imajo 125, 250 in 400 W. Prav tako dobite v prodajalni 20 in 40 W fluorescentne cevi, kontrolne in signalne žarnice za gospodinjske aparate ter 24-volitne žarnice za delavniške svetilke.
Sejmišča
Visoki gostje na Trebelnem
Minulo soboto so obiskali Trebelno in Mokronog Viktor Avbelj, nekdanji komisar Gubčeve brigade, in člana pripravljalnega odbora za proslavo te brigade Franci Kolar in Sergej Vošnjak. Zanimali so se, kako potekajo priprave za zbor Gubčeve brigade, M bo v nedeljo 3. septembra. Goste sta spremljala predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec in sekretar občinskega komiteja ZK v Trebnjem Roman Ogrin.
V zahodni Evropi 7 milijonov tujih
delavcev
V raznih državah zahodne Evrope je zaposlenih sedem milijonov tujih delavcev. Največ iz Španije, Portugalske, Grčije, Italije, Turčije in severne Afrike. V Švici je 10 odstotkov zaposlenih tujcev.
Največja težava za tujce je jezik. Le vsak sedmi tuji delavec zna jezik države, v kateri je zaposlen, vsak tretji je nepismen, skoraj dve tretjini sta s kmetijskih področij.
Mednarodni sejem lova in ribolova
Od 22. septembra do 5. oktobra bo v Novem Sadu že tradicionalni sejem lova in ribolova, ki bo letos združen z veliko razstavo lovskih trofej. Sodelovalo bo veliko organizacij in posameznikov iz 33 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Na razstavi lovskih trofej bo razstavljenih precej zelo redkih primerkov ulova
Pomoč veterinarjev
Pri vsem tem bo važno sodelovanje oz. pomoč veterinarske službe, ki bo poleg drugega morala začeti organizirati načrtno zatiranje za-jedalskih bolezni, kar je pogoj vsakega rentabilnega pitanja. Veterinarji se bodo morali pobrigati, da se bo dvignila plodnost kobil, ki je sicer v kmečki reji zelo nizka (le 50 odst.), se pa da s sistematičnim delom znatno dvigniti. Potrebno bo ljudi poučevati o pravilnem krmljenju žrebcev, plemenskih kobil, žrebet, itd.
S takim načrtnim delom bi lahko mnogo prispevali k našemu izvozu, hkrati pa bi s tem odprli nov vir zasluž-
Dr. MILAN DOLENC
Na sejmišču nič posebnega
Na ponedeljkov sejem za prašiče v Novem mestu so pripeljali kmetovalci 698 pujskov, prodali pa so jih samo 415. Kupci so bili največ iz okoliških krajev in občin. Cene se od zadnjega sejma niso spremenile. Za manjše prašičke so zahtevali 8.000 do 14.000 S din, za večje pa 15. tisoč do 27. tisoč S din.
Na brežiškem sejmu
V soboto, 26. avgusta, so pripeljali kmetovalci na brežiški sejem 635 pujskov, toda zanje ni bilo posebnega zanimanja. Prodali so jih le 396. Manjši so šli v denar po 650 Sdin kg, večji pa 650 do 700 Sdin kg.
V Dobrni: prvi obrtniški zbor
Na pobudo in v organizaciji Poslovnega združenja za obrt, gostinstvo in komunalo v Celju ter pod pokrovitelj stvom Gospodarske zbornice Slovenije bo v soboto in v nedeljo, 2. in 3. septembra v Dobrni prvi obrtniški zbor. Gre za srečanje slovenskih in dela hrvaških obrtnikov in obrtnih delavcev obeh sektorjev, gre za pomembne razgovore in razprave o stanju, problemih in nalogah obrti. Četudi je veliko vprašanj, ki bi jih kazalo proučiti, se bodo na zboru lotili le najvažnejših. Na zboru bodo sprejeli tudi sklepe, ki jih bodo posredovali vsem pristojnim činiteljem v
obravnavo. V ta namen bodo v Dobrni tri pomembna posvetovanja.
Tako se bodo v soboto, 2. septembra, sestali člani predsedstev poslovnih združenj za obrt iz Ljubljane, Zagreba, Reke in Celja. Isti dan popoldne bo seja sindikata storitvenih dejavnosti. V nedeljo dopoldne bo slavnostna razširjena seja sveta za obrt pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Manifestativni del bodo izpopolnila številna kulturna in športna tekmovanja oziroma nastopi, razstave in podobno. V osnovni šoli v Dobrni bodo
odprli razstavo strojev, orodij in reprodukcijskega materiala za potrebe obrti. Tu bo tudi razstava izdelkov učencev v gospodarstvu, filar telistična razstava in likovna razstava. Filatelisti bodo za to priložnost pripravili posebno kuverto in spominski žig. Zanimivo bo tudi tekmovanje v urejanju pričesk. V sporedu prvega obrtniškega zbora je še nastop pevskih zborov. Od športnikov bodo prišli na svoj račun le kegljači, strelci, šahisti in seveda nogometaši. Med seboj se bodo pomerili dimnikarji in peki. Pravijo, da bo to tekma smeha.
*L POTEČ
l
/vrveTvf zakaj,
AMPAK Ne PRENE' 3FATCO/..,
VIDIŠ, MENE DA TVOJI CASJe [SfOMMIJO NA \M0tf MINI 0$e&NI ■DOHODEK
vx.
*
..	i
Temu ni treba namensko varčevati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namensko varčevati že ta teden!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA
v Novem mestu
je uvedla posebno namensko varčevanje
za nakup, graditev in obnovo stanovanj
Lastno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke!
Vključujte se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI.
NAJNOVEJŠE!
DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge od 1. avg. 1967 dalje po zvišani obrestni meri:
- navadne po
- vezane do
6,50%
8%
OB PRAZNIKU GUBČEVE BRIGADE IN TREBANJSKE OBČINE★ OB PRAZNIKU GUBČEVE BRIGADE IN TREBANJSKE
ffi
Po sledovih Gubčevcev
D odnja in Gornja Sušica nad Dolenjskimi Toplicami sta partizanom znani vasici, skoraj prav tako kakor vinorodni Ljuben, Črmošnjice ali Stare Žage.
V	Gornji Sušici smo se partizani — na primer pri Gim-pljevih — počutili kakor ob domačem ognjišču. Nekoč, med 20. in 25. januarjem 1943, sem bil v njihovi hiši prvič. Katera od domačih deklet, Marta ali Mici, mi je oprala nekaj kosov perila in očedila obleko, ne vem; pozabil sem. Kateri od domačih fantov, Tine ali Domine, mi je oskrbel arniko in zdravilno zelišče, da mi je bolničarka Vera Skuškova izmila strelno rano in da mi je zdravnik dr. Marijan Morel prerezal boleč, gnojen podkožen obtisek, tudi ne vem. Toda hoja iz Sušic v črmošnjice in do Srednje vasi, skozi Brezje, mimo Blatnika v Vr-Sice, Sela in Vimol je bila olajšana navkljub snegu, blatu in skalovju.
Nočni pohod Gubčeve brigade po hribu nad železniškim predorom med Semičem in Rožnim dolom je minil brez kakršnegakoli sovražnikovega nadlegovanja. Moj bataljon je bil menda sredi razpotegnjene brigade in komandantu Lazarju — Stanetu Potočarju in meni se je zdelo, da nas brigadni štab hote varuje pred dodatnimi napori na pohodu, da bi nas naslednjega dne laže uporabil. Zakaj, kje? Zjutraj smo se s semiškega hriba spuščali naravnost proti vzhodu in desno je ostajal Semič, bližali smo se belokranjskim vasem in zaselkom: Podreber, štreklje-vec, Osojnik, Praproče, Gradnik.
Podkožni žulj na nogi, čeprav od Sušic ni bil več tako hudo boleč in nadležen, je le pripomogel, da nogi nista prožno in sproščeno Izbirali stopinj v strmi, s kamenjan bogato nasuti poti. Občasno spotikanje je zadoščalo, da so se odprle vse tri rane obeh poškodb — na nogi in na prsih oziroma hrbtu. Nekam ogabno je, ko čutiš, da se gnoj ta lastnega trupla cedi po koži navzdol; ko je za gnojem pritekla sokrvica in se čisto nežno in po malem izlivala kri, Je neprijeten občutek ponehal. Kri se je hitro strdila, se prilepila na celo in na raztrgano kožo in sončno zimsko jutro se je ozaljšalo. Lazar me Je na vso moč podpiral; pomagal mi je pri hoji ves dan in še namesto mene je opravil komisarske naloge. Lazar! Kar si mi dobrega in ljubeznivega storil le to noč, zadošča za prijateljstvo, spoštovanje in hvaležnost.
Mnogo let kasneje sem bil ▼ Mimi peči, ko je umri Stanetov brat Jožko. V žalnem sprevodu sva hodila z Džidži-jem — Lojzetom Žokaljem. Povedal sem mu, kako me je Lazar podpiral tisto noč nad semiškim tunelom in Džidži, ki tudi sam dobro pozna Lazarja, mi Je Tekel:
»Glej, kako velik je. Vsi Potočarji so taki. A še bolj kot velikih postav so mehkega srca in dobričine, kakršnih zlepa ne najdeš. Čudno, po vojni sta ostala le Jožko in Stane, drugi bratje so padli. Sedaj Je Stane še edini... Dobro, da Je tako velik, saj je v njem dobrodušnosti za več moških teles.«
Srečanje z Belo krajino je bilo vedno naš praznik
Zadnji del poti z Jugovzhodnih obronkov Gorjancev nas
je vodil med vinogradi. Ob koreninah teh obronkov je mnogo kmečkih »vikendov« — zidanic. Tu, v Jaklevci, sta lep, skrbno negovan vinograd in zidanica očeta Gorška — Jožeta Konde iz Osojnika. Naš takratni prihod v Belo krajino je bil kakor prazničen. Ali je Goršek vedel za naš prihod? Vedel ali ne, zidanica je bila partizanom odprta in gostoljubna. To je bilo menda moje srečanje z Gorškom, nekdanjim rdečear-mejcem in četnim poveljnikom v oktobrski revoluciji in v borbi proti belogardistični kontrarevoluciji v južnih predelih Rusije in v daljni Sibiriji v letih 1917 do 1919.
Po povratku v domače kraje si je uredil kmetijo, z ženo Nežo sta ustvarila družino. Sodeloval je pri vaški godbi na pihala, predvsem pa je delal in delal. Svojim sedmerim otrokom sta z Nežo nudila več kakor jima je velevala dolžnost. Tudi na naslednika na kmetiji je mislil; sina Jožeta je poslal v kmetijsko šo-
lo.	Jože mlajši pa — hajdi v Cankarjevo brigado in še danes je oficir v celjski garniziji. Goršek, Jože starejši, skrben oče in dober gospodar, se zaradi sinovega odhoda v partizane ni jezil. Vedel je, da je tako prav. Nato je še sam odšel v partizane.
Zena Neža ga je nadomestila doma, z otroci vred garala; za vse njih in za mnoge partizane je pridelala hrano in oskrbela druge najnujnejše življenjske potrebščine. Svoje najmlajše dete — takrat dve letno Tončko — je še zibala. Sedaj je vsa utrujena, z odprtimi ranami na nogah, zvita od bolečin in trpljenja, a vendar srečna in vsa mila. Za gubami njenih ličec tiči še vedno živ pogled in odkriva njeno skromnost, njeno materinstvo in zvestobo. Oče Goršek je že dolgo stari ata — slaba šarža, pravijo. Sedem otrok, sedem porok, sedem novih družin. Stara Neža in stari Goršek se jih znata veseliti.
»Ko bi mogel po 50 letih spet ' v Sovjetsko zvezo!«
K tem sedmim, mladim družinam se je pridružilo še nekoliko drugih, ki niso Gor-škove, pa so vendar kakor njihove, ker so partizanska »žlahta«. - Doma pa je ostal najmlajši sin Janko. Tudi on je že dvakratni očka, marljivo dela in umno presoja gospodarske zadeve; le osnova je boljša in časi lažji, kakor so bili očetovi in materini. Goršek se Je lani in letos razgovoril o oktobrski revoluciji, o Sibiriji, o popotovanjih, o bitki na črnomorskem Krimu in o naši revoluciji. Povedal je, da bi bil presrečen, če bi ob 50-letnici oktobrske revolucije, ko je postal celo rde čegardijski oficir, lahko še enkrat videl Sovjetsko zvezo. Najinemu pomenku so sledili domači in za domačega je štet pastirček, nadvse lep fantiček Filip Hudorovac. Oče Goršek, mati Neža, Janko in vsi skrbijo, da Filip rednq, hodi v šolo, vcepljajo mu ljubezen in spoštovanje do dela, vzgajajo ga. Denar, obleko in obutev dobi; prav tako kakor vsi domači sodeluje pri pomenkih o hišnih zadevah.
Uspešno vojaško in politično delo v Žumberku
Ob pohodih in počitkih sko-zl Belo krajino smo videli do tal razrušeno vas Hrast piri Jugorju. Italijani so se zdivja-
li nad njo. Tamkaj vedno znova razmišljam o pravem in nepravem ravnanju nekaterih partizanov. Sledil je Suhor, kjer so novembra 1942 Cankarjevci s pomočjo hrvaških partizanov popolnoma uničili postojanko. Grabrovec nad Metliko je bila zadnja slovenska vas, v kateri smo se za nekaj ur ustavili.
Sršič, Dojutrovica, Bre2ye, Hrastovica, Galin, Prvinići, Konjarič vrh, Dvorišče, Pre-križje in še dalje Sv. Jana, Plešivice, Sv. Marija ter mnoge druge vasi in zaselki so bila izhodišča naših napadov na ustaške, domobranske, okupatorjeve postojanke ter na železniško progo in glavno cesto Zagreb—Karlovac. Tomšičeva, Cankarjeva in Gubče-
češ: »to je naš, seljački človek« in če še vedno sedi skupaj z Nemci in ustaši, je tako že prav, kajti »on že ve kaj dela in nam s tem gotovo pomaga, da se bomo osvobodili z manjšimi žrtvami«. Mnogi so vztrajno zagovarjali tudi politiko nadškofa Stepinca.
Piše: FRANCI KOLAR
Viktor Avbelj-Rudi Hrast, prvi komisar Gubčeve brigade
va ter XIII. proletarska Žum-berška brigada so sovražnika tolkle izredno uspešno. Tudi naše žrtve niso bile majhne.
II.	bataljon Gubčeve brigade je v enem mesecu menjal več komandantov; jaz sem bil samo eden izmed njih. Padali smo v boju, bili ranjeni ali pa zboleli.
Politični komisarji in intendanti smo, mimo drugih nalog, v Žumberku imeli posebno težavno delo. Na Slovenskem smo takrat imeli monolitno Osvobodilno fronto, odlično organizacijo »zaledja« in oskrbe. Vsega tega v Žumberku še ni bilo. Velik del žumberškega prebivalstva se je še vedno nagibal k politikantu dr. Vladku Mačku,
Mi, komisarji slovenskih brigad, smo morali najprej prepričati lastne borce kaj je prav in kaj je narobe in jih naučiti potrpežljivega, toda vztrajnega političnega razglabljanja. Nato smo z vsemi silami mitingovali, se sestajali z manjšimi skupinami in s posameznimi, zlasti vplivnejšimi ljudmi ter razlagali in dokazovali smotre, strategijo in taktiko narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji sploh in na Hrvaškem ter v Sloveniji še posebej. V žumberku smo bili skupno približno dvajset dni — osebno se zavedam treh dni manj, ker sem toliko časa v Kostanjevcu težko bolan obležal. Po številu spopadov in naših zlasti nočnih napadov na sovražnika in njegove posadke smo takrat prav gotovo presegli vse^ dotedanje rekorde. Na Konjarič vrhu in v Bukovini smo italijanske enote povsem uničili. Gomile sovražnikovih vojakov, živine, orožja in opreme so pričale o izredni zmagi Gubčevcev. Za spanje in počitek ni bilo časa. Vsako možno uro smo uporabili za politično dejavnost in — uspeli smo.
»Sinčići zlati, dobri naši kranjski partizani!«
Intendanti so se prav tako namučili. V žumberških vaseh smo hrane dobili zelo malo. Podhranjenost je borce vidno izčrpavala. Jedli smo, na primer, kuhano koruzo in italijanske pobite mule, a domačinom smo se zlagali, da so naši intendanti privedli iz Slovenije govedo. Ko je neki mamici in njenima dvema hčerkama naš znameniti intendant Čampa zaupal, da z nami vred jedo muline zrez-
ke (?), je uboga, tudi sama sestradana ženica vso posodo in ves pribor, ki je bil v stiku z mulovino, zmetala v kotel, nasula vanj še pepela in nalila vode ter vse to dolgo kuhala, da bi odpravila »nesnago«.
Ko smo izpolnili naloge in se iz Žumbei'ka vračali proti Beli krajini in Gorjancem, so nam mladi in stari, ženske in moški žumberčani pripravili v vseh krajih imenitno slovo. Iskreno in hvaležno so nam govorili: »Dodjite još, sinčići zlati, dobri naši kranjski partizani!«
štab Gubčeve brigade se je po prihodu v Belo krajino najprej naselil v vasi Drage. Tu je bil tudi en bataljon, drugi pa so bili v okoliških vaseh. Februarsko sonce nas je ogrevalo, okrepčali smo se, ranjence smo odpeljali v centralne vojne partizanske bolnice na Rogu, Italijanom pri Birčni vasi zaplenili cel vlak hrane. V brigado je prišlo več že do takrat znamenitih borcev. Simon-Janko Sekirnik je bil imenovan za komandanta enega bataljona, Strnad za komisarja bataljona.
Bile so tudi vesele, nepozabne ure ...
Prirejali smo zborovanja, sprejemali najboljše borce v SKOJ in v KP, organizirali vaške narodnoosvobodilne odbore, dokončno razporedili med enote zaplenjeno orožje in strelivo ter se pripravili za nove pohode, napade in borbe. Na miting v Brezovico sem se neko nedeljsko popoldne peljal celo z zapravljivčkom; peli smo in plesali so — jaz takrat še nisem plesal. Priredili smo celo športna tekmovanja med enotami, med partizani in vaščani. Pridružilo se nam je precej novih borcev, domačinov.
Morda je takrat Osterčev Adi prvič videl življenjsko tovarišico. Marsikatero življenje je v Dragah, Ravnacih, v škemljevcu, Malinah in na Selih našlo svoje mejnike in svoja razpotja; gotovo tudi Badovinac iz Jugorji, ki še danes v rodni hiši vodi ime nitno gostilno, šetrajčičevega Ferda pa sta Rudi-Viktor Avbelj in Milovan šaranović ozmerjala po krivem; saj to
mmm
»D-jsivo je, da še vedno potrebujemo ideale. Potrebujemo tudi osebnosti, ki bi vlekle ljudi za seboj. In ker ljudje najbolj cenij pošte* nost, bi torej te osebnosti morale imeti predvsem te lastnosti. Glejte, med vojno so bili partizani neizmerno pošteni. Zato so bili priljubljeni pri ljudeh. Dandanašnji so na nekaterih pomembnih družb snih, javnih in političnih mestnih občin, ki s svojimi moralnimi kval'te ami zaostajajo za preprostimi borci iz vojnega časa. S tem se tudi vez med vodstvom in ljudstvom slabi in to m« skrbi.«
LADO AMBROŽIC-JURE NOVLJAN, prvi komandant Gubčeve brigade (izjava v Ljubljanskem dnevniku — 26. 8. 1961)
vemo Veljko in mi drugi.
Pomlad 1943 je bila ob Krki na vso moč lepa. Bela cerkev, Kronovo ... Družinska vas, Smarjeta — tu je kasneje smrtno zadet omahnil Sašo, naš imenitni humorist, avtor mnogih partizanskih igric in skečev. Pridružil se nam je tudi partizanski škof, kot smo dejali dr. Metodu Mikužu. Rad je bil z nami, Gub-čevci. Nekaj kasneje se nam je pridružil še Nande — Kavčič, ki je padel skupno s ša-ranovičem in Draganom Jefti; čem v začetku poletja pri Selih pri šumberku.
Skoraj vsi vodstveni kadri so se zamenjali. Tudi štab
SERGEJ VOSNJAK:
Spomini na Gubčevo
(Nadaljevanje in konec)
šaljivo se je predstavil, ponudil Marjanu kar čeden zrezek, meni pa tako velikega, kot ga nisem vider niti kdaj prej niti kdaj kasneje. Zaželel mi je vso srečo in čeprav sem bil lačen, sem zrezek komaj pospravil. Nace Majcen je organiziral res prijetno proslavo mojega rojstnega dne.
Kaj kmalu sem se v Gubčevi povsem »udomačil«. To so bili veseli ljudje, prijazni in gostoljubni.
življenje v Gubčeva je bilo dokaj ustaljeno. Politične ure, vojaške vaje, skoro vsak večer pa je odšel po en bataljon v akcijo. Rušili smo novomeško in mirensko progo, postavljali zasede, nabirali prehrano in še marsikaj. Nekoč me je brigadni_ obveščevalec Marko povabil s seboj proti Mimi. Komaj se je stemnilo, sva zavila v vas in v gostilno, kjer so malo pred nama bili še Italijani. Mirna je bila vsako noč naša, čeprav so bili čez dan v njej Italijani, ki so se zvečer umaknili v utrjeno postojanko na Dobu.
Brigada se je premaknila v Raduljo, grapo bliže. Novemu mestu. En bataljon je odšel proti Polici in Litiji, kjer je na nemško-italijanski meji nabiral ročne granate. Vsa meja je bila namreč minirana, granate so bile skrite pod listjem, obešene med grmovjem in marsikakega srnjaka ali zajca je razneslo, ko je sprožil mehanizem. Nemci so smatrali mejo za neprehodno, mi pa za tovarno ročnih bomb.
Prve dni decembra smo odšli v vas Rihpovec. V vsako hišo so sprejeli nelkaj borcev. Komisar Rudi je pred zborom brigade povedali, da v hosti ne bomo več spali, da so sedaj naše tudi vasi in dn ne
bo več dolgo, ko bodo naša tudi mesta. Prve dni nam je bilo malce tesno, bali smo se iznenadnega napada ali letalskih bombardiranj, a kaij hitro smo se navadili na nove pogoje.
Zapustili smo Rihpovec in odšli preko proge. 11. decembra smo obkolili belogardistično postojanko na Ajdovcu. Ko smo zvečer začeli napad, so se nam belogardisti — bilo jih je okoli 70 — posmehovali izza debelih zidov prosvetnega doma, župnišča in cerkve, kjer so se počutili vame. Pa tudi daleč m bilo do močnih italijanskih postojank v Žužemberku. Tr etan jem in Novem mestu.
Streljanje ni prenehalo vso noč. Vmes je četni komisar Robi igral na harmoniko partizanske borbene pesmi. Z njimi je spodbujal borce in zbujal strah pri sovražniku. Igral je v prvi bojni vrsti in prsti s o mu od mraza povsem otrpnili. Toda vztrajal je, dokler ni iz goreče cerkve prišel poslednji belogardist z dvignjenimi rokami. Ob svitu smo imeli ujetnikov. Dvema je uspelo pobegniti, ostali so obležali. Tiste, ki so se predali še med bojem, smo pustili, ostali so prišli pred vojno sodišče. Na naši strani sta bila dva mrtva in nekaj ranjenih. Orožja nismo zaplenili kdo ve kaj, večinoma ga je uniči-1 ogenj.
Za brigado se je začelo drugačno življenje. Prej smo se vedno umaknili iz kraja, kjer smo izvedli akcijo. Na Ajdovcu smo pa ostali. Del brigade je odsei v zasede v smeri, odkoder bi lahko prišli Italijan1; drugi pa smo politično delali z domačini, ki so b**1 takrat precej pod vplivom bele garde. Italijani, pred; vsem iz Žužemberka, so skušali z močnimi silami & s težkim orožjem prodreti do Ajdovca, a brigada jih je odbila. Celo nekaj orožja smo zaplenili, cez teden smo jih pa kar sami napadli v žužemberku čeprav nismo mogli prodreti skozi debele zidove soj dišča, smo nekaj sovražnikov ujeli, zaplenili nekaj orožja, obilno pa smo se založili z obleko in obutvijo, ki nam je bila na zimo potrebna.
Na Štefanovo zvečer, 26. decembra, je Gubcev napadla italijansko postojanko na Dobu pri Mim** Ko smo se spuščali z Blatnega klanca, nas je Leo Hrastar, pogumni vodnik, povabil nekaj s seboj mov. Njegova mati nas je lepo pogostila, a ko srn morali iti, se je Leon nekam težko poslavljal. ^
OBČINE ★ OB PRAZNIKU GUBČEVE BRIGADE IN TREBANJSKE OBČINE ★ OB PRAZNIKU GUBČEVE BRIGADE
brigade je bil prenovljen. Kri-ževski-Jože Malnarič in Cort-Pranci Pirkovič sta bila komandant in komisar brigade; štab je imel najimenitnejšega brigadnega kuharja Nikota-Andreja Paternostra. Administracijo je odlično opravila Vida Valantičeva, ki je padla na Ilovi gori, vse njene svojce pa so črnorokci na kose razsekali. Z Lazarjem sva bila namestnika komandanta oziroma komisarja; načelnika štaba sta bila Rajko Tanasko-vič in Pero Brajevič. Štabni kurirji so bili neustrašni mladeniči, a kuharja Nikota so se vendarle bali. Naši takratni zdravniki so sedaj generali.
Vedno tesno združena s Trebelani
Trebelani in Gubčevci so zopet drug drugim nudili zavetje in sproščenost. V Češ-njicah smo se poslovili od Lazarja, ki je z enim bataljonom spremljal oziroma odpeljal in odnesel ranjence Gubčeve in Tomšičeve brigade v roške bolnišnice in je zato bil začasno odsoten. Tam sta nas obiskala tovariša Matija-Ivan Maček in Janez-Boris Kraigher. Peter Kalan — Boris Kidrič ji bil z nami in nam vsem, političnim delavcem pa še posebej govoril o rezultatih dotedanjih bojev ter o najpomembnejših nalogah, kakor jih je bil takrat — izredno daljnovidno — predvideval centralni komite.
Danes, ko teče petindvajseto leto od tistih dni, komaj še dojemamo, kako ostro in učinkovito smo odpravljali lastne slabosti in preprečevali napačna ravnanja in zrr otne odločitve. Ob najtežjih, za posameznike ali skupine najhujših preizkušnjah smo sklicevali tzv. politične ure in druge, drugačne sestanke ter razgovore. Preizkušali smo se, vadili, se učili, kritizirali.
Velikokrat sem v sebi primerjal sedanje zbore delovnih ljudi, posvetovanja in učinkovitost naših sedanjih dogovorov s takratnimi zbori
PREVOZI
Na proslavo na Trebelnem bodo vozili posebni avtobusi in vlak. Vozni redi na 21. str.
borcev. Ocena? V drugačnih, povsem spremenjenih razmerah in pogojih so sedaj naši dogovori večinoma učinkovitejši, bolj dognani. Toda tudi v spremenjenih razmerah in pogojih še vedno lahko in moramo črpati lastno moč, prodornost in vztrajnost, politični posluh in preudarnost iz mnogih nadvse koristnih izkušenj tistih dni.
Brigada je bila šola najpredanejših kadrov revolucije
Naj ocenim še našo takratno kadrovsko politiko, našo spretnost in prožnost ter naše medsebojne odnošaje. Ta in mnoga druga vprašanja so splet celovite, usklajene dejavnosti vodstva in borcev, borcev in vodstva. Na videz povsem preprosti ljudje, pretežno mladi, so razkrivali sijajne značajne lastnosti, sposobnosti, zvestobo revoluciji in boju za osvoboditev, hrabrost, sposobnost izredno hitrega dojemanja. To ne velja samo za Lazarja, Ferda, Zofko, Miška-Rajerja, Staneta Škrlja, Možino, Gredenca, Čobana, Jako-Rojška, Slobodana, Marjanco, Olgo Cervano-vo, za Marušo, Rade Boršt-narja, Tinča in Milico, Ferda Godino in Sergeja Vošnjaka, Vida Jeriča, Janeza Hribarja, Ibra-Kadunga, Nika Majcna, za Lojka, Kramariča ... Gubčeva brigada je bila stanovitna, briljantna šola kadrov, borcev — revolucionarjev, komunistov. Komandirji, poveljniki in komisarji smo bili ce-
lo	kaznovani — zaradi čuvanja kadrov —, ker smo prepogosto sami, osebno rušili bunkerje in prvi naskočili sovražnikove vrste.
Ob tem razmišljanju samo še tale paberek:	slovenske
partizanske brigade so zveči-noma vodili imenitni komandanti in komisarji, toda Gubčevci smo na svojega Rudija Hrasta-Viktorja Avblja, na našega Jureta Novljana — Lada Ambrožiča in na mnoge druge resnično ponosni, saj vsi vemo, da smo mi, otroci revolucije, ob njih in takih voditeljih sami rasli.
Danes imamo zbrana imena 350 padlih soborcev — Gub-čevcev. Ne vemo, ali jih je bilo morda 500 ali celo še več. Toda, kakor vedno: tudi zdaj bodo z nami, ko poteka četrt stoletja od ustanovitve naše brigade.
FRANCI KOLAR
Vse to je delo naših rok
Če imamo dan na dan pred očmi drevo, ne opazimo, da se njegova krošnja veča, da se veje počasi, toda vztrajno debelijo. Razliko lahko ugotovimo fle tako, da ga ne vidimo vsaj nekaj časa. Prav tako je tudi z življenjem in razvojem. Velikokrat nismo zadovoljni ne s tem ne z onim; loteva se nas celo malo-dušje, če pri sebi ugotovimo neuspehe ali zaletavost. Nič pa ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše! Uspehi se sami kažejo, pa vendar je občinski praznik priložnost, da primerjamo, kaj je biflo narejenega, da bolje spoznamo razliko, ki jo vrstenje let zabriše našemu občutju.
O GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM NAPREDKU TREBANJSKE OBČINE
zadnje trebelanske vasi; zgrajena je bila vrsta vodovodov in drugih skupnih naprav.
Sprehodite se zdaj po naših vaseh! Povsod zidajo in preurejajo. Leta 1956 so v vsej občini zgradili ali popravili le 22 gnojišč ali gnoj-ničnih jam, 1 drvarnico, 1 kozolec, 1 skedenj in nobene hiše. In enajst let kasneje — leta 1966: 42 novih hiš, 113 preurejenih, 73 preurejenih hlevov in svinjakov, 41 kozolcev, 25 skednjev, 11 zidanic v skupni vrednosti čez 400 milijonov starih dinarjev. Vse to v enem samem letu! V letošnjih osmih mesecih je bilo izdanih že 211 gradbenih dovoljenj.
Radi pravimo: standard ne gane nikamor, številke pa zgovorno povedo čisto nekaj drugega. Ljudje si pač želijo vedno več materialnih dobrin, iki same po sebi ne morejo izpolniti tudi duhovnega življenja, pomagajo pa
Da bi priklical nekdanjo zaostalost, spominu ni treba seči daleč nazaj. Pred 17 leti je imelo področje sedanje trebanjske občine vsega 19 manjših obrtnih podjetij, 70 odstotkov prebivalcev se je ukvarjalo s kmetijstvom. Področje še sedem let kasneje ni poznalo asfalta, v mnogih vaseh je še kvaril notranjost skromnih bivališč z majhnimi okni smrad brlečih petrolejk. Večji kraji se niso v ničemer ločili od drugih vasi.
Leta 1952 je začela delati destilacija DANA, dve leti kasneje mirenska tovarna šivalnih strojev, 1958. mokranoška ISKRA, kasneje pa še trebanjsko Kovinsko podjetje, Komunalno podjetje, Kemo-opresma, mirensko Gradbeno opekarsko podjetje, Modna oblačila in še več manjših obratov. Ljudje so dobili zaposlitev in kruh, zakaj zemlja nima več prostora za vse. Delež kmetijskega prebivalstva se je naglo manjšal; pred dvema letoma se je zmanjšal že na polovico vseh občanov. Asfaltna cesta in železnica sta odprli pot mnogim ljudem, ki so si poiskali zaposlitev v večjih industrijskih krajih.
Takrat smo govorili in pisali o planih, o odstotkih, ki so morali biti včasih doseženi za vsako ceno. Danes govorimo o dohodku, o družbenem in osebnem standardu, o gospodarjenju s tem, kar imamo, o gospodarski preobrazbi. Te sfevari so nam najpomembnejše; kar počenjamo, delamo zase in za naše potomce.
Tokrat se ne bomo lotili
podatkov o podjetjih, marveč bomo raje opozorili na odsev našega gospodarskega stanja
—	na družbeni in osebni standard naših ljudi.
Ni treba biti star, da se vsakdo še lahko spomni, kako smo vse osebne avtomobile na področju, ki šteje 17.400 prebivalcev, lahko prešteli na prstih ene same roke. Danes jih je v občini 301, povrh pa še 209 motornih koles, 50 tovornjakov, 22 traktorjev in čez 500 mopedov. Pred sedmimi leti je bilo na vseh strehah v občini le šest televizijskih anten, proti koncu lanskega leta pa že 500. Lani so napeljali elektriko v
Gubčevci,
ne čakajte vabil!
Nekateri bivši borci Gubčeve brigade sporočajo, da še niso dobili vabila na svečano proslavo 25. obletnice ustanovitve IV. SNOUB Matije Gubca. Odbor bivših borcev Gubčeve brigade in občinska skupščina Trebnje sporočata vsem nekdanjim borcem Gubčeve brigade, da posebnih vabil odbor ne bo pošiljal nikomur, ker brigada ne more vabiti sama sebe! Vabila bodo dobili samo gostje, vse borce pa prisrčno vabimo na srečanje na Trebelnem, v Mokronogu in v vseh drugih krajih, kjer bodo prireditve!
Odbor bivših borcev Gubčeve brigade in občinska skupščina Trebnje
priti do njega.
Trebanjska občina je imela lani 7085 milijonov Sdin narodnega dohodka ali prvič čez 400.000 Sdin na prebivalca. Zadnji letošnji podatki kažejo, da bo dosežen plan —
7,5	milijarde Sdin. Samo za izobraževanje bo dala letos občina skoraj 300 milijonov starih dinarjev. Kako je šolstvo zadnja leta napredovalo, zgovorno kaže podatek, da obiskuje kombinirane oddelke le še 8,9 odstotka učencev, kar je manj kot znaša republiško povprečje. Zdravstvo je doseglo še večji napredek. Niti primerjati ni mogoče razmer pred nekaj leti z današnjostjo, ko je večina ljudi tudi zdravstveno zavarovanih. Ugotovljeno je, da hitro naraščajo tudi izdatki za kulturne potrebe, saj se naglo zmanjšujejo razlike med mestom in vasjo.
še bi lahko naštevali podatke, ki govore za napredek, toda zavedati se moramo tudi težav, s katerimi se zdaj ukvarjamo. V občini še ved-na manjka delovnih mest, čeprav se je zaposlitev letos spet povečala za 2,7 odst. Tudi z osebnimi dohodki ne moremo biti zadovoljni, saj so še vedno za četrtino nižji, kot je republiško povprečje. Občinsko gospodarstvo se ubada s podobnimi težavami kot drugje. Letos so se zaloge izdelkov povečale za 80 odst., narasli so medsebojni dolgovi, zaostril se Je boj za tržišče, ki bo samo izločilo slabše in dražje proizvajalce. Toda za ta boj smo se odločili zavestno, ker vodi k boljšemu gospodarjenju in k izboljšanju življenjskih razmer.
In še za konec: vse to je delo naših ljudi, plod naših akcij in prizadevanj. Zadnje volitve so lepo poka« zale, da jih velika večina ljudi podpira in da ceni uspehe zadnjih le*. To pa je trdno zagotovilo, da ne bomo ostali na pol poti.	M.	L.
da bi slutil, da ga bo tisto noč prvega posekal sovražni rafal. Boj je bil težak, vso noč in ves dan.
Iz nadstropja v nadstropje, iz sobe v' sobo, pa spet v kletne prostore. Del graščine je medtem že gorel, že kmalu po začetku boja se je po vsej brigadi razvedelo o hrabri trojki bombašev Acdju, Džo-Uju in Miletu, ki so osvajali sobo za sobo, o mitraljezcu Ibru — narodnem heroju Jožetu Kaduncu, ki se niti na ukaz komandanta prvega bataljona Toneta Zgonca ni hotel umakniti iz boja, ko je bil ranjen. Vztrajal je do konca, krvav in oglušen od bombe, ki mu je eksplodirala prav blizu ušes.
O zmagi Gubčeve na Dobu se je po vsej Sloveniji še dolgo govorilo. Res, mnogo je pomenila.
Od starega leta 1942 smo se poslovili na Blejče-vem vrhu in na Trebelnem. Proslavili smo ga veselo, pa tudi pomembno. Izdali smo prvo številko Tovariša, glasila Gubčeve brigade. Med nami je bil Ferdo Godina, pisatelj, ki je bol edini vajen peresa, vsi drugi smo šele začeli. Pa nam je prva številka kar dobro uspela in potem je Tovariš redno izhajal vse do osvoboditve. Ena stran je bila v vsaki številki Saševa. Saša-Aleksander Peče, bivši mornar, je zlagal pesmi, spodbudne, vesele in takšne, ki so šdbale razne napake in slabosti. Na mitingih je pel ob spremljanju kitare, dokler ga ni pri šmarjeti poleti 1943 ubila italijanska letalska bomba. Saša ne živi le v spominu svojih nekdanjih soborcev, ampak med mnogimi ljudmi po dolenjskih vaseh.
v Leto 1943 je začela Gubčeva z mnogimi boji. Najprej je skupaj s Cankarjevo in Tomšičevo brigado očistila Temeniško dolino belogardističnih postojank* Potem je v Šentvidu pri Stični zaplenila precej usnja. Po nesreči se je takrat vžgala usnjama, ker je neka bomba eksplodirala ob sodu bencina. Zofka iz Gubčeve je takrat sama ujela tri italijanske vojake in zaplenila radijsko postajo. Nato smo skupno s Cankarjevo in Tomšičevo šli nad Polico, kjer so sd belogardisti postavili močno postojanko. A sredi boja, ko se je zmaga že nagibala na našo stran, je prišla depeša, da morajo vse tri brigade takoj na Hrvaško. Pri Viivodini so hrvaški partizana zadrževali močno italijansko kolono, ki je bila namenjena proti Bosni, kjer bi naj sodelovala v veliki 4. sovražnikovi ofenzivi Štiri tisoč partizanskih ranjencev in tifu-
sarjev je bdlo obkoljenih in sovražniki, Nemoi, Ustaši in Italijani, so koncentrirali ogromne sile, da bi uničili vsaj te ljudi, ki se niso mogli braniti. Zato smo hiteli kar s položajev in sredi noči. Med Bičem in Zagorico so nas hoteli Italijani zadržati in kar pošteno smo se morali udariti, posebno Tomšičeva, da smo si prebili pot.
Zapustili smo Belo krajino in se vzpenjali po žumberaških hribih. Borcem so klecale noge in vedno glasnejše so bile zahteve po počitku. Brigadni komisar Tinč — montanist Zvonko Vrečko iz Maribora je zbral skupino borcev iz vseh bataljonov. Posedli so okoli njega in nekaterim so se veke kar same od sebe zaprle. A Tinčev glas jih je prebudil. Prebral jim je feljton Uje Ehrenburga »Dnevnik Nemca«, Njegove besede so oživile podobo pošasti v zeleni uniformi in njenega grozodejstva. Ko je končal, je dejal:
»V Bosni je obkoljenih 4000 ranjencev. Deset in deset tisoč takšnih zveri jih hoče uničita. Italijanska kolona, ki jo moramo uničiti, je tudi namenjena tja. če hočete, lahko počivamo, Italijani pa se nam lahko izmuznejo.«
Tisti, ki so prej najbolj nergali, so zdaj priganjali k pohodu! In ko je brigada pri Konjarič vrhu in Prekrižju prišla do sovražnika, so se onemogli borci takoj spustili v boj.
Tri noči in dva dni neprestanih jurišev. Mitraljezcu Alpaki je roka še vedno trdo stiskala sprožilo, čeprav mu je polovico glave odbila italijanska granata. Italijani so si s svojimi mrtveci delali zaklonišča in jih nakladali pred vrata in ob stenah hiš, iz katerih so se vrnili.
Dvatisočglava italijanska kolona je bila povsem razbita. Okoli petsto okupatorjev je obležalo, drugi so v manjših skupinah bežali proti Metliki. Plen v orožju je bil ogromen in v skupno preliti krvi se je močno zakalilo bratstvo in tovarištvo slovenskih in hrvaških partizanov.
Gubčeva, Cankarjeva in Tomšičeva so ostale na Hrvaškem kakšen mesec in v tem času uničile nekaj sovražnih postojank ter na več mestih razrušile progo med Zagrebom in Karlovcem.
živo mi je ostal v spominu zaselek nad Sveto Jano, kjer smo domačine povprašali po kruhu, pa
otroci sploh vedeli niso, kaj je to kruh. Niso ga še jedli, niti videli. Samo koruzne žgance, krompir in ižol so poznali.
Ob koncu februarja 1943 smo se vmild v Slovenijo. Vse štiri brigade so začele uničevati belogardistične postojanke v Suhi krajini, ki jih je v naši odsotnosti precej zraslo. Stiha krajina je takrat gorela, saj so Italijani z letali požigali vasi, ko smo uničili postojanke njihovih hlapcev.
Sledili so boji v Ribniški dolini. Med Danami in Rakitnico so se štiri brigade tolkle ves dan. Uničili smo italijansko tanketo, zaplenili več orožja, med njim minomet, a le dve mini, ki sta poleteli prav v Ribnico. Tudi jurišni bataljon pijanih bettogardd-stov, ki so jih pripeljali iz Ljubljane, je bil skoro povsem uničen. Pri tem se je izkazala Cankarjeva brigada.
Doživeli smo silovito letalsko bombardiranje ih nepozabne so bile besede Staneta Potočarja-Lazarja sredi najhujšega bombardiranja: »Fantje, dobro si zavežite čevlje, ciganka nam je prerokovala, da bomo umrli bosi!« Tak humor je bil zlata vreden.
In potem, naslednji dan, 26. marca zmagovit boj v Jelenovem žlebu. V manj kot dveh urah je bil povsem razbit 122. polk divizije Maccerata, ki je skušal po hosti priti brigadam za hrbet. V boj sta posegla en bataljon Gubčeve in en bataljon Cankarjeve. Sto-dvajset sovražnih vojakov je obležalo na majhnem bojišču, precej jih je popadalo v Jelenov žleb in mnogi so se ranjeni izgubili v prostranih kočevskih hostah. Gubčevci so po boju pokopali dva svoja komandirja in tudi Cankarjevci le dva.
V Podpreski smo počivali po dolgotrajnih bojih. Mitingi so bolj pregnali utrujenost kot spanje, posebno v Gubčevi, kjer so prevladovali veseli‘Dolenjci. Ko so tretji dan našega počitka začele padati topovske granate na vas, je brigadni kuhar Niko Pater-nost prišel h komisarju Tinču in mu rekel: »Poglej, Italijani so počastili moj rojstni dan, naši pa nič. Je to lepo?« Kmalu je prejel škaf vina.
V Podpreski sem se ločil od Gubčeve, ker sem odšel na štajersko. A ni minilo pol leta, ko sem se spet vrnil med stare tovariše. To je že druga zgodba!
Vrnitev v Gubčevo pa j« bila vedno prijetna.
«■1»
*4 *. ' <*
Letos manj nočitev kakor lani
V krškem hotelu Sremič je v prvih šestih mesecih prenočevalo 40 odst. manj gostov kot v enakem obdobju lani. V hotelu je bilo več domačih kot tujih gostov. Od domačih so bili predvsem plavalci, ki so trenirali v bazenu, od tujih pa je bilo največ Italijanov, Nemcev in Avstrijcev.
V okviru gostinskega podjetja hotel Sremič posluje enajst gostiln in vinotočev, ki so letos ustvarili že 181 milijonov Sdin prometa ali 65 odst. letnega plana. Samo v vinotočih so prodali 60.000 litrov vina ali 7» 25 milijonov Sdin. Poleti prodajo največ sadnih sokov, oranžade, piva in kisle vode, žganih pijač pa manj.
V podjetju je zaposlenih 44 delavcev in 17 vajencev. Ve-
liko vajencev zapusti podjetje, ko se izučijo. Vzrok so verjetno nizki osebni dohodki
—	povprečni prejemek je
68.000	Sdin — in premalo prostega časa. Tudi v gostinstvu bo treba najti pot za skrajšanje delovnega časa, drugače bodo začeli odhajati tudi drugi delavci in ne samo vajenci.
Slovenski impresionisti v krški galeriji
V	drugi polovici septembra bo v galeriji odprta razstava del slovenskih slikarjev impresionistov. Zbrali jih bodo na območju Krškega in Brežic. Predstavljenih bo okoli 20 umetnin Jame, Jakopiča in Sternena. Groharjevih del v Spod. Posavju niso zasledili.
Čateške Toplice se ne bojijo prihodnosti
Kako lahko uspeva zdravilišče, v katerem ni več zavarovancev
2e dolgo je tega, kar si ljudje predstavljajo: Cateške Toplice? Šveda, revma! Ne, ne, to pustimo za stara leta. Raje na morje! Ali kakorkoli že.
Vsakdo, ki je doslej mislil tako, je presenečen, če pride v Cateške Toplice danes. Prvi vtis kaj malo spominja na zdravilišče. 2e od daleč pritegne pozornost vrvež s kopališča. Bazen je dobesedno nabit, pred vhodom v kopališče poplava avtomobilov. Skoraj vsak dan je tako, v soboto in nedeljo verjetno še huje. Človek se sprašuje, če je ves svet revmatičen. Vendar ni ljudem na kopališču prav nič videti, da bi prišli iskat zdravja. Turisti, kot kjerkoli drugje. Zdraviliško vzdušje se je izgubilo. Z vrvenjem na bazenu in okoli njega se meša ropotanje strojev z bližnjega gradbišča. Čudno. V glavni turistični se-
zoni in v tako neposredni bližini! Mar turistom ne gre na živce? Morda tudi, vendar — kdo si upa trditi, da jim ne gre na živce, ko se kot sardine tlačijo
v	bazenu?
Samo nekaj tednov še in stroji na gradbišču bodo utihnili. Takrat bo tam že nov olimpijski bazen, kakršnega imajo doslej samo v Moskvi in v Budimpe šti. Vendar takrat bo tudi že jesen! Nič zato. Saj bo tudi zima, ljudje pa se bodo lahko vseeno kopali na prostem. Plast toplih par, ki se bo zadrževal nad vodno gladino, jih bo varovala pred mrazom.
Pa še nekaj brni in ropoče. Stara zdraviliška restavracija se bo spremenila v kavarno in bar. Čudno zdravilišče! Pravzaprav, ali je sploh še zdravilišče?
Komaj stopi človek v recepcijo nove-
ga hotela »Zdraviliški dom«, se zunanji vrvež poleže. Tu prav kmalu opazi, da ljudje prihajajo sem tudi po zdravje. Vhod v zdravstveni oddelek priča, da posvečajo zdravljenju precej pozornosti Urejeni prostori za zdravstveno službo kažejo, da je zdravljenje krenilo po no-
vi	poti. V dopoldanskem času je tu živahno, pacienti nenehno trkajo na vrata ambulante, hodijo v telovadnico, do maserja, k terapevtom itd. Mnogim je videti, da jih je bolezen precej prizadela, vendar nikjer ni bolniškega malodušja. Res da je včasih hoja še počasna in okorna, vendar so obrazi živi. Z ma-
lo	dobre volje je vse takoj boljše.
V	recepciji so povedali, da so vse sobe zasedene (okrog 300 ležišč). Zavarovancev skoraj ni. Je pa nekaj invalidov, nekaj tujcev, drugi pa so domači gostje, ki sami plačujejo oskrbo Težko je razločiti bolnike in turiste. Vse kaže, da obstoja neko ravnotežje med zdravstvom in turizmom.
Hudičev stolp bodo preuredili
O METLIŠKEM TURIZMU
Še dovolj neizkoriščenih možnosti
Turiste je treba privabiti z nizkimi cenami — Gostom moramo nuditi tudi domače specialitete — V načrtu je kmečka gostilna — Dobre ceste so
pogoj za razvoj turizma
(Foto: P. Šobar)
Novomeška turistična taksa največja v Sloveniji?
■	Turistom, ki nočejo v hotele ali turistične sobe, je dovoljeno postaviti šotor, seveda na za to določenem prostoru ali kampingu. Kam-pingi so navadno urejeni, se pravi, da imajo tekočo vodo, bife in druge neobhodne reči. Motoriziranemu turistu, ki hoče kampirati, ni treba narediti drugega kot plačati predpisane pristojbine, pa lahko uživa v miru, soncu, zraku — v naravi.
Na Dolenjskem imamo precej kampingov, v novomeški občini pa med drugim: v Novem mestu (pri stadionu), Dolenjskih Toplicah, na Otočcu. Pristojbine so 200 do 400 Sdin na osebo, razen tega je treba plačati turistično takso
—	120 Sdin na osebo (res največja v Sloveniji?) in posebej za avtomobile ter prikolice. Pristojbine pobirajo turistična društva, precej tega denarja pa morajo odvesti v občinski proračun.
■ Kampingi so torej urejeni s čisto določenim namenom. Zal ta namen ni povsem dosežen, kar dnevna praksa in izkušnje turističnih društev prepričljivo dokazujejo.
Znano je, da so se razpasli kampingi na črno, kar pomeni, da turisti taborijo tam, kjer ni dovoljeno. Vzdolž avtomobilske in drugih cest lahko večer za večerom vidimo več razpetih šotorov in avtomobile tujih registracij, jugoslovanske bolj redko. Ni treba posebej poudarjati, da tem turistom ni treba ničesar plačati, tudi ne škode, ki jo nemalokdaj pustijo za seboj. Turističnim društvom tako zbežijo težki tisočaki in ne morejo .prav nič, čeprav jim turisti taborijo pred nosom. Zato pa toliko bolj pazijo na tiste, ki se utaborijo na kam-pingih.
■ Nedovoljeno kampiranje
je seveda prekršek, predvidene so tudi kazni, ker pa se nihče ne spomni, da bi kršilce kaznoval, je kampiranju na črno življenjska doba podaljšana za nedoločen čas.
Pa kaj bi tarnali ob tem, kar se dogaja ob avtomobilski cesti, če pa smo, kot kaže, brez moči tudi pred tem, kar se dogaja v središču Novega mesta! Ce človek pogleda malo gor in dol, dobi precej dokaz za to, da je v Novem mestu le dovoljeno parkirati avtomobile in druga motoma vozila tudi v parkih ali kjer si že bodi in da predpisi nič ne veljajo. Določene so budi parkirne ure, ki pa jih, žal, skoraj nihče ne upošteva, Res je treba upoštevati, da spričo vsak dan večjega števila motornih vozil prostora za parkiranje zmanjkuje, boda red le mora biti. Pomislimo, koliko dohodkov bi imeli, če bi vse kršilce kaznovali za prekrške!!!
„Čakam na novo pošiljko spominkov"
DOGAJA SE KLJUB PREDPISOM IN PREDVIDENIM KAZNIM
Čedalje več kampingov na črno
»Uspeli bomo samo z nižjimi cenami,« nam je dejal pred dnevi direktor metliškega hotela »Bela krajina« bov. Obrad Dimič.
—	Mnogi turisti, ki se vračajo z morja skozi naše kraje, se čudijo razliki med cenami na morju in pri nas. Pravijo, da če bi vedeli bo, bi raje letovali v naših krajih kot na morju. Sicer pa jim lahko nudimo skoraj toliko kot morje ali pa še več. Saj je res: morje je morje, vendar tudi naši kraji s Kolpo niso kar tako!.
V	drugi polovici julija je bil hotel »Bela krajina« docela zaseden, zato smo morali nekaj gostov namestiti v privatne sobe. Največ prihajajo Nemci, Danci, Francozi, Italijani in Avstrijci. Pred nedavnim se je tu ustavil celo indijski oficir. Vsi so pohvalili naše kraje, posebno Kolpo.
Mislim, da se ne zavedamo vseh turističnih možnosti, ki nam jih nudi naša okolica. Turistični lov, na primer, bi se pri nas lahko lepo razvil. Res je, da se pernata divjad ne obnese najbolj, zato pa bi bilo treba propagirati lov na veliko divjačino, ki je je pri nas dovolj. Prav tako bi lahko na posameznih področjih dovolili loviti samo tujcem. Domači lovci ne bi bili s tem nič prizadeta, lovska družina pa bi dobro zaslužila. Razen tega moramo gostom nuditi tudi domača jedila in vina. Zrezke in podobne jedi dobijo povsod, naše domače jedi pa
»Vse spominke sem prodala, v kratkem pa dobim novo pošiljko,« je rekla trafikantka v Dolenjskih Toplicah, Anica Dragičevič, medtem ko je sbregla obiskovalcem. Ta je želed časnik, oni revijo, pa razglednice, cigarete itd. Lahko, saj se v tej trafiki vse dobi!
Anica Dragičevič je naštevala:	»24 raznih časopisov,
revije, 12 različnih razglednic
kraja, razglednice z Lamutovimi in Jakčevimi slikami ozirama reprodukcijami njunih del, več vrst okrasnih krožnikov, ribniški pušeljc in drugi spominki, šolske potrebščine — tisto pošiljko zadaj moram še sortirati, cigarete, glavničke, olja... pa kaj bi naštevala: vse, kar potrebujejo obiskovalci, domačini in turisti.«
Med dnevnim in tedenskim
časopisjem je precej tujega tiska, toda »manjka nemških časnikov«, je pripomnila trafikantka.
Promet? Poleti vsak mesec za več kot 1,500.000 Sdin.
»Zdaj je malo manjši, dokler sem v zasilnih prostorih, ko se bom preselila v* novo trafiko, bo spet vse dobro,« je dodala Anica Dragičevič .	Pred	mladinskim	barom	v	Kočevju
Blizu ruševin gradu Soteska stoji znani »Hudičev stolp« ali »tajfeltum«, kot mu pravijo 1» nemško. Ta stolp je bil sezidan okoli leta 1680. Ustno izročilo govori, da je v tem stolpu včasih strašilo. Preprosti ljudje so v svoji domišljiji videli hudiča, ki naj bi hodil v goste h grajski gospodi. Najbrž so grajski gospodarji lepo urejene prostore v stolpu, ki je malo odmaknjen od gradu, uporabljali za svoje orgije. To povedo tudi dobro ohranjene freske v stolpu, ki prikazujejo paradiž. Slišati je, da bodo »Hudičev stolp« začeli kmalu preurejevati, saj je to za turizem v dolini Kilte zelo pomemben In privlačen objekt.
(—Sd)
Hudičev stolp v Soteski (Foto: S. Dokl)
bodo lahko jedli samo pri nas. Na Kolpi bi lahko še pospešili turistični ribolov. Mi sodelujemo z ribiško družino in prodajamo ribolovne karte. Vendar se turisti pritožujejo, da so te predrage. Mislim, da bi morali znižati ceno teh kart. Ne da se vedno zaslužiti z visokimi cenami! Dinar moramo čimhibreje obračati, da nam bo prinesel dobiček. Zato je naše podjetje znižalo cene pijač in jedil za 10 do 15 odst.
V	načrtu imamo tudi gradnjo kmečke gostilne, kajti
kmet se le stežka odloči, da gre v hotel. Pri novem sejmi-šču, ki bo nekje izven Metlike, bomo zgradili kmečko gostilno s prenočišči in posebnim prostorom, kjer bodo lahko sejmarji pustili živino-
Ko bo asfaltirana cesta do metliškega kopališča, pa od Črnomlja do Vinice, zgrajen novi most čez Kolpo in če bo asfaltirana tudj cesta do Karlovca, bodo v naš konec prihajali turisti tudi v drugih* letnih časih in ne samo poleta.
F. P.
Letos se izletniki
kar precej vrstijo
Zdaj, ko daljave med kraji, državami ali celo kontinenti ne povzročajo več nekdanjih težav, je turistična dejavnost v vrsti držav med najmočnejšimi gospodarskimi	dejav-
nostmi. Prav isto velja za posamezne kraje ali mesta.
Da bi pospešilj razmah turizma v Kočevju, si tamkajšnje turistično društvo prizadeva, da bi zadovoljilo obiskovalce, ki prihajajo v mesto. Letos jih je več kot prejšnja leta, saj se skupine domačih in tujih izletnikov	vrstijo
ena za drugo. Ljudje so. z mestom zelo zadovoljni; mnogi pravijo, da se bodo v Kočevje še radi vračali.
V	hotelu Pugled so po turistični dejavnosti najbolj zadovoljni s poslovnimi ljudmi, ki prihajajo tudi iz	drugih
držav v kočevske delovne kolektive po službeni dolžnosti. Tako tudi gospodarska’dejavnost pospešuje turizem. Letos je največ tujcev iz Nemčije, Avstrije, ZDA, Italije in Nizozemske.
Turistično društvo ima na voljo veliko spominkov, ki jih lahko ponudi turistom. V zadnjih dneh je dobilo tudi nove barvne razglednice s šestimi motivi, ki jihvje naredil Matajur iz Vidma v Italiji. Tudi tujci priznavajo, da ima Kočevje . lepo podobo. Kvari jo le Rinža z odpadki, ki jih meščani mečejo vanjo. To je posebno vidno z mostu na Ljubljanski cesti pri tržnici in pri samopostrežni trgovini. Takim stvarem bomo morali narediti konec!
P. ŠOBAR
ZAPIS O AVTOBUSNEM IN TOVORNEM PROMETU
,Gorjanci’ vozijo po novih cestah
Povpraševanje po prevozih se je zmanjšalo, tovornjaki in avtobusi pa vozijo zdaj po »novih« cestah, ki se vijejo skozi reformo — V prvem polletju 1967 ustvarjen promet še ne povzroča strahu — Zakaj so na nekaterih progah gneče zaradi desetin avtobusov raznih podjetij, ki povzročajo s tem nelojalno konkurenco, ki ni nikomur v korist?
Podjetje Avtopromet GORJANCI iz Straže ima za 980 ton tovornjakov in prikolic in 36 avtobusov. Vsa osnovna sredstva so vredna 1.200 milijonov Sdin, pri tem pa imajo le 50 milijonov Sdin anuitet na leto. Na reformo so se začeli pripravljati že pred leti in danes se že kažejo sadovi gospodarnih odločitev (npr. na lastno pobudo povečane amortizacije), ki so se ob sprejemu marsikomu v kolektivu in izven njega najbrž zdele takrat nerazumljive.
Tudi v cestnem prometu je letos opaziti manjše povpraševanje po prevozih kot lani. Pri prevozih tovorov je to posledica manjšega povpraševanja po blagu in dejstvo, da ima gospodarstvo na voljo manj obratnih sredstev. Ker želijo podjetja denar hitreje obračati, naročajo manjše pošiljke in tovori so zato letos manjši. Povečalo se je število dolžnikov in pri GORJANCIH jih imajo za 323 milijonov Sdin; kar 90 odst. tega je iz tovornega prometa.
Zmanjšal se je tudi potniški promet. Na to je vplivala deloma ukinitev regresa, deloma pa tudi to, da so potniki postali bolj varčni. Letos je veliko manj poseb-‘ nih in kolektivnih voženj. Promet se v prvem polletju po vrednosti sicer ni zmanjšal, toda GORJANCI imajo letos 6 avtobusov več kot tani.
čeprav so cene storitev v cestnem prometu v sosednih državah višje od naših, bodo pri nas ostale neizpremen j ene. Pri GORJANCIH se s tem strinjajo, saj je tc najboljša pot k stabilizaciji gospodarstva. Povprečni o-sebni dohodki so bili lani 116.000 Sdin, letos pa so za 5 odst. višji. Od 1,600 milijonov letnega plana so v polletju uresničili 874 milijonom ali za 9 odst. več. Avtobusni promet se je povečal v prvem polletju za 3. odst., tovorni za 11 odst., tuji prevozniki za 38 odst., storitve delavnic pa so bile za 8 odst. manjše. Realizacija je bila večja za 4 odst., izplačani osebni dohodki za 16 odst., osnovna sredstva za 42 odst., skladi pa za 14 odst. večji V celoti so uresničili inve stioijski program:	porabili
so 126 milijonov Sdin za nakup osnovnih sredstev in vplačali 21,5 milijona Sdin anuitet.
Težave, ki jih je prinesla v cestni promet reforma, pa še povečujejo prevozniška
podjetja. Na nekaterih avtobusnih progah je preveč avtobusov raznih podjetij, ki bijejo med seboj bitko »kdo bo koga« in pri tem izgubljajo akumulacijo, ki je že tako majhna. Tak primer je proga Grosuplje—Žužemberk —Bela krajina—Vinica, na kateri se gnetejo avtobusi štirih podjetij, nobeno pa nima zaslužka, ker je premalo potnikov! Za progo Ljubljana—Kočevje so prijavila podjetja letos toliko avtobusov, da bi skozi ves dan vozili po teti progi vsakih 13 minut po 1 avtobus, potnikov pa je komatj za sproti zdaj, ko pelje vsake pol ure eden! Zakaj tako?
V avtobusnem prometu ugotavljajo še to, da so naši potniki preveč zahtevni. Reforma pa tudi tu uveljavlja načelo: kolikor plačaš, toliko dobiš! V tujini uporabljajo na lokalnih progah stare avtobuse, ki bi jih naši potniki izžvižgali. Ena izmena rezerv se skriva tudi v sprevodnikih: imamo jih na nekaterih progah, ki ustvarjajo od 500 tisoč do 1,5 milijona S dinarjev prometa na mesec, vozniki pa vozijo na takšnih progah le po 5 ur na dan. Vse torej kaže, da bodo morali sprevodnikovo delo marsikje prevzeti kar vozniki.
M. J.
Na sliki je eden izmed najbolj komfortno opremljenih avtobusov domače proizr vodnje: »Dubrava«, izdelek tovarne FAP. Takšnih avtobusov so GORJANCI kupili lani in letos 6, razen tega pa še 1 avtobus »Janez«, izdelek tovarne TAM, ki za »Dubravo« nič ne zaostaja. Ob dejstvu, da imajo GORJANCI 36 avtobusov, je 7 no« vih v letu dni vsekakor velik prispevek k izboljšanju prevoza potnikov
(Foto: M. Moškon)
Gozdarji se hočejo ločiti
Želijo samostojno delovno organizacijo, KGP Kočevje pa je bilo ustanovljeno zato, da enotno rešuje probleme kmetijstva in gozdarstva — Pred dokončno odločitvijo so potrebne temeljite analize — O predlogu gozdarjev so razpravljali organi podjetja,
občine in republike
»Z gozdovi naj gospodarijo gozdarji, zato naj se kmetijski in gozdarski sektor pri kmetijskem gozdarskem posestvu Kočevje ločita,« je bi-
la poglavitna misel sklepov, ki so jih sprejeli 4. avgusta letos na razširjeni seji društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za
predelavo lesa v Kočevju.
Od takrat pa do 24. avgusta letos se je zvrstilo več sestankov v delovni organizaciji KGP, pri občinski
skupščini, pri družbeno političnih organizacijah in več sestankov raznih republiških organov (republiški sekretariat za gospodarstvo iM.). V zvezi s predlogom gozdarjev so vsi našteti sprejeli naslednje sklepe, ki jih je v glavnem oblikoval in sprejel tudi republiški sekretariat za gospodarstvo, z njim pa se je strinjal tudi občinski komite ZK Kočevje:
Republiški sekretariat za gozdarstvo daje v tej zadevi svoja mnenja in stališča, vendar ne misli posegati v področje samoupravnih organov podjetja in organov občinske skupščine, ki so pristojni za odločanje v zadevi.
Prt obravnavanju problematike je treba izhajati iz stališča, čemu. je bilo podjetje ustanovljeno. Znano je namreč, da je bilo KGP Kočevje ustanovljeno leta 1952 z namenom, da na ondotnem območju enotno rešuje probleme socialističnega kmetijstva in gozdarstva. Predlog imenovanega društva pa se poteguje le za reševanje gozdarstva.
Izločitev gozdarske panoge iz KGP ni rešitev. Uresničitev tega predloga bi pomenila korak nazaj, ker bi u-stvarila še težje probleme, kot so sedanji.
Republiški sekretariat za gospodarstvo podpira sklepe delavskega sveta KGP Kočevje o ukrepih za ureditev nastalih problemov. Pri tem je potrebna večja in konkretna pomoč občinske skupščine Kočevje ter drugih prizadetih organov in organizacij.'
Za nadaljnji razvoj podjetja je izredno pomembno, da se jasno uredijo vsa notranja poslovna razmerja med posameznimi organizacijskimi enotami. V okviru podjetja mora biti predvsem jasno opredeljeno prelivanje sredstev, predvsem pa prelivanje sredstev iz gozdarstva v kmetijstvo. Ker tega doslej ni bilo, je to stanje povzročilo malodušje zaposlenih v gozdarski panogi. Gotovo je tudi, da takšna neurejena razmerja niso niti spodbudna, niti pozitivna.
Temeljito je treba analizirati stranske kmetijske Obrate in skladno s tem ustrezno ukrepati. Pri tem velja posebno opozorita na obrata klavnica in agroservis.
Sedanje stanje podjetja kaže, da je treba proučiti zaposlitev delavcev, vprašanje
Pogled v veliko »jamo« — bodoči plavalni bazen z olimpijskimi merami, ki ga gradijo ta čas v čateških Toplicah. Načrt obeta posebno zanimivost: voda v bazenu bo tako topla, da bo tudi pozimi omogočala kopanje na prostem, saj bo sama ustvarila plast toplega zraka nad vodno gladino. Do bazena bodo plavalci pozimi lahko prišli pod zemljo! Vsekakor: velika turistična atrakcija in nov magnet za še večji obisk v Čateških Toplicah, kjer sedanji bazen v poletnih mesecih že davno ne zadošča več za vedno večji obisk. (Foto: Baškovič, Brežice)
stroškov proizvodnje, organizacijo strokovnih služb, delitev dohodka, nagrajevanje zaposlenih in nadaljnji razvoj temeljnih panog.
Gozdarstvo ▼ okviru podjetja je treba posvetiti večjo in sistematično skrb, predvsem še njegovemu nadaljnjemu razvoju, razširjeni reprodukciji, osebnim dohodkom in uporabiti sredstva, ld jih gozdarstvo usbvarja.
Dokler niso izdelane vse analize in storjeni ukrepi, ki so jih sprejeli samoupravni organi, je obravnavanje o izločitvi gozdarstva preuranjeno, razen tega pa pobuda DIT gozdarstva pravno nd pravilna, ker je treba urejati vprašanja take izločitve skladno s predpisi in s samoupravnimi akti podjetja.
Za sanacijo obratnih sredstev je treba izdelati stvaren sanacijska načrt in s tem v zvezi vse ukreniti, da se sedaj prekomerno vezana sredstva čimprej sprostijo.
Pri obravnavanju te problematike je treba upoštevati tudi mnenje pristojnih občinskih skupščin in prizadetih družbenih organizacij.
Ugotovita je treba, da je obstoječe podjetje vkljub objektivnim težavam doseglo viden napredek in da bi bilo zelo enostransko, če bi se vprašanje o izločitvi gozdafP-ske panoge obravnavano le s stališča gozdarstva, čeprav je seveda treba zagotoviti gozdarstvu vso pozornost z ozirom na njegov nadaljnji razvoj.
Poudarjamo, da je nastala problematika rešljiva v ofcvi-ru sedanje organizacijske oblike podjetja in priporočamo, da se s tega stališča prizadeti lotijo reševanja celote. Po teg poti naj bd obravnavali zadevo tudi pri KGP zaposleni gozdarski inženirji in tehniki, kakor tudi društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa v Kočevju.
V pogovoru z direktorjem Milanom Sepetavcem je marsikaj postalo bolj
jasno.
Ko se je zavod za socialno zavarovanje odpovedal plačevanju zdravljenja v zdraviliščih, so se čateške Toplice z mnogimi drugimi zdravilišči znašle v krizi. Bilo je očitno, da po stari poti ne gre več. Tako so sklenili, da se preusmerijo od izključno zdraviliški dejavnosti tudi v turizmu. Z novo strukturo gostov in njihovimi zahtevami so se pojavili tudi novi problemi.
Postalo je jasno, da brez investicij ne bo šlo. Tako so letos začeli graditi nov olimpijski bazen, od katerega pričakujejo, da bo podaljšal kopalno sezono na vse leto. Preuredili so staro zdraviliško zgradbo, iz s kare restavracije pa bodo naredili bar in kavarno. V začetku septembra bosta bazen in bar gotova, za prihodnje leto pa imajo v načrtu gradnjo nove restavracije, ureditev parkirnega prostora za tisoč motornih vozil, igrišč itd.
Do največje mere so tudi izboljšali
zdravstveno službo in uvedli nove metode v zdravljenju, kar so mnoga zdravilišča po preusmeritvi na turizem zanemarila. Prednosti termalne vode je treba do kraja izkoristiti! Danes zdravijo v Cateških Toplicah revmatična obolenja, degenarativne bolezni lokomotornega aparata, ženske bolezni in rekonva-lescenco. Uspehi so izredni in tako dobivajo vedno nove ponudbe. V septembru se bo v Čatežu zdravilo 60 Švedov in upajo, da bodo v novih objektih lahko zadovoljili tudi vse njihove želje po zabavi in družbenem življenju. Mnoge ponudbe obetajo 100 odst. zasedenost tudi v zimskem času. V decembru bo v Cateških Toplicah šahovski šampionat, nato praznovanje novega leta in tako naprej.
Zaenkrat imajo ves potreben kader: zdravstveni, strežno osebje itd. Problemi vodilnih kadrov bodo v kratkem urejeni. Kolektiv se nenehno trudi, da bi čimprej ustregel vsem željam svojih gostov. Pritožbe so redke.
Dosedanji uspehi so obetajoči kljub temu, da še marsikaj ni urejeno. Vse
kaže, da je glavna kriza minila in da se bo stanje v naslednjih letih izboljšalo. Tako bodo že letos dvignili povprečno raven osebnih dohodkov od 59.000 Sdin do 75.000 oz. 80.000 Sdin.
Vodstvo Cateških Toplic si prizadeva ustvariti aktivno sodelovanje z mnogimi drugimi podjetji, kjer je povezava mogoča. Tako že obstaja tesna povezava s turistično zvezo. Včasih se pojavijo tudi nesoglasja in nesporazumi s poslovnimi partnerji. Tako še vedno ni uvedena redna avtobusna zveza z Brežicami, kar predstavlja oviro predvsem za obisk prehodnih gostov in tistih, ki hodijo v Cateške Toplice samo na zdravstveno terapijo.
še marsikaj je, o čemer bi lahko pisah. Veliko je še neodkritih možnosti, ki jih bo pokazalo delo samo. Predvsem od kolektiva pa je odvisno, koliko mu bo uspelo prisluhniti željam gostov in jih ustvariti ter si tako zagotoviti prihodnost. Dosedanji uspehi vzbujajo optimistična pričakovanja.
STANKA KUNEJ
Rekordi v pridelovanju krompirja
Po zadnjih podatkih kmetijske služibe dosega področje kmetijske zadruge Trebnje zadnja leta največje pridelke krompirja na hektar v vsej Sloveniji. Razen toga pa krompirjeve sorte, posajene na teh zemljiščih, dosegajo tudi naj večji odstotek suši-ne. Kljub temu, da je že veliko kmetovalcev pravih mojstrov za to pomembno poljščino, še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki jih daje zemlja in podnebje v tem predelu Dolenjske.
Prijetno srečanje delavcev PTT stroke
V primerjavi z lanskim prvim polletjem je Podjetje za PTT promet v Novem mestu letos izvršilo za 22 odst. več poštnih storitev in doseglo za 18 odst. večje dohodke, čeprav so stroški v istem času narasli za 14 odst. — ATC v Dobovi sta se v nedeljo pridružili še novi avtomatski telefonski centrali v Straži in Žužemberku, prihodnji mesec pa jo dobi Krmelj in v oktobru verjetno še Mokronog — Konec leta 1967 bo na širšem Dolenjskem že 18 ATC, 28 telefonskih central pa bo imelo polavtomatsko telefonsko posredovanje
Nad 400 delavcev, upokojencev, družinskih članov zapo-, slencev PTT ter nekaj gostov se je zbralo v nedeljo dopoldne na prijaznem Sremiču nad Krškim na IV. zboru delavcev PTT podjetja Novo mesto. Ce kje, potem gojijo prisrčno družabnost in tesne medsebojne stike prav v PTT stroki, konkretno v novomeškem PTT podjetju, ki zdru-
žuje vse poštne delavce s področja 7 občin. Prizadevnost sindikata, ki ima vso pomoč upravnega odbora podjetja, se je znova pokazala, saj je zbor potekel lepo in vsi so bili zadovoljni.
V	imenu pripravljalnega odbora je slavje začel okoli 9.30 Jože Kukec, za njim pa je zbrane delavce PTT stroke ter njihove svojce pozdravil
Lado Trampuš, predsednik obč. zbora ObS Krško. Slavja sta se udeležila tudi Rudi Druškovič, načelnik družbenih služb pri ObS, ter Marjan 2i-bert, tajnik ObSS Krško. Pred spomenik krškim žrtvam so medtem odnesli lep venec, hkrati pa je na Sremič prispela planinska štafeta delavcev PTT, ki jo je vodil sekretar podjetja tov. Slana;
planinci so prehodili od sobote na nedeljo nad 80 km, na pot pa so šli s partizanske Frate.
Enoletni prerez dela, uspehov, načrtov in tudi težav PTT podjetja je nato podala direktorica podjetja Dragica Rome (o zanimivih podatkih ter načrtih kolektiva za PTT promet na Dolenjskem bomo obširneje poročali prihodnji teden!). Prav ta dan sta začeli poslovati novi avtomatski telefonski centrali v Straži in žužemberku, konec leta pa bo na področju PTT podjetja Novo mesto že 18 ATC.
S svečanim nagovorom so nato pozdravili najzaslužnejše člane podjetja, ki delajo v stroki že 25 oz. 30 let; izročili so jim tudi skromna darila, nato pa so razglasili uspehe tekmovanj in podelili zmagovalcem priznanja. Vmes so lepo peli brežiški oz. artiški pevci, med njimi tudi trije uslužbenci brežiške pošte. — S prijetno zabavo je minilo nedeljsko srečanje delavcev PTT podjetja, na katerega so tudi tokrat povabili svoje upokojence. Peto srečanje bo prihodnje poletje na Vinji gorici pri Trebnjem.	Tg.
i KAKO ŽIVI, DELA IN SE ZABAVA MLADINA V NAŠIH OBČINAH
■
[METLIKA:
■ -
j Poleti manjša aktivnost
»Naš komite ni med najboljšimi, pa tudi med najslab-
■ šimi ne,« je dejal predsednik metliškega komiteja ZMS
■ Tone Pezdirc.
Letošnja najboljša akcija metliških mladincev je bilo
■ vsekakor tekmovanje za dan mladosti z naslovom »kul-
■ turni spomeniki Metlike«. Udeležili so se ga mladinski
■ aktivi BETI, KOMETA in osnovne šole. Zabavni program J pa so pripravili vojaki črnomaljske garnizije. Komite je S sodeloval tudi pri organizaciji »dneva cvetja na Suhorju. S Sami so pripravili srečanje članov Počitniške zveze Do-S lenjske, ki so se ga udeležili mladinci iz Trebnjega, No-
■ vega mesta in Bele krajine.
Kulturno zabavno življenje je bilo med šolskim letom
■ živahnejše. Poklicna šola BETI je namreč organizirala
■ več mladinskih plesov in drugih prireditev. Zdaj razen S v hotelu in na veselicah mladinci nimajo kje plesati. Je-
■ seni namerava komite s sodelovanjem garnizije v črnom-
■ lju organizirati mladinske plese. Imajo pa težave z dvo-
■ rano, ker je najemnina zelo visoka.
V sodelovanju s črnomaljskim je metliški komite or-5 ganiziral za sekretarje in predsednike mladinskih aktivov S trodnevni seminar, na katerem so poslušali predavanja o S samoupravljanju, gospodarstvu in drugih zanimivih za-S devah.
»Pred vsako večjo akcijo skličemo skupni sestanek
■ vseh predsednikov terenskih aktivov in izdelamo program
■ ter razdelimo delo, tako da ni nobenih prepirov o tem, g kaj mora kdo delati,« je še povedal tov. Pezdirc.
■
■
■■iiiimiiiiiNiiiiiaiiiBiiiiiiimiBiiiiHaii
,Rentabilnost' vajencev in ,moški' poklic
Kje so vzroki pomanjkanja dela in vajenskih mest za dekleta? — Nekaj ugotovitev iz kočevske občine
HOJA PISMONOŠ je postala že »klasična« tekmovalna panoga na vseh srečanjih PTT podjetja Novo mesto. V nedeljo so se pomerili v hoji s krške pošte na Sremič. Na sliki: Jože Kukec, vodja pripravljalnega odbora in Herman Pregl, predsednik upravnega odbora PTT podjetja ter upravnik krške pošte, izročata priznanje zmagovalcem najznačilnejše discipline v poštni službi: prvak je bil Jože Klemenčič, pismonoša iz Novega mesta, sledita pa mu Vili Božič iz Leskovca in Anton Bregar iz Šentjanža. — Posebej so nagradili tudi 50-letnega Franca Glavana iz Dobrniča, ki se je kljub svojim letom prijavil na tekmovanje in vztrajal do konca. (Na sliki: vsi našteti z leve proti desni — foto: Tone Gošnik.)
Govorili in pisali smo že o težavah mladine, ki zdaj kon-šuje šolanje in o neprilikah onih mladih ljudi, ki že od lani ali še od prej čakajo na zaposlitev. Pri tem smo ugotovili, da je zelo težko zaposliti dekleta in da za njih ni vajenskih mest.
Ob tem si velja ogledati nekaj vzrokov za to. Omenil bi samo štiri stvari, ki jih moramo imeti pred očmi.
V	delovnih organizacijah morajo vodstva resno in temeljito preučiti »rentabilnost« vajencev. Nenehno smo priče posplošeni trditvi, da so vajenci »samo izguba za podjetje«. Če to za prvi letnik
Tržaški kmetje bodo obiskali Dolenjsko
Dvodnevni izlet po Dolenjski in Kočevski združen z ogledom vinskega sejma v Ljubljani — Veliko zanimanje med tržaškimi kmeti — Obiskali bodo kartuzijo Pleterje, se ustavili v hotelu Kandija v Novem mestu in si ogledali živinorejske obrate v novomeški okolici — V Črnomlju in Semiču bodo poskusili belokranjsko kapljico, od tam bodo odšli v Dol. Toplice in nato
na Kočevsko
V	letu mednarodnega turizma bo pomemben množični obisk slovenskih kmetov s tržaškega ozemlja. Namenjen je ogledu zanimivosti in privlačnosti Dolenjske in Kočevskega. Na kraju dvodnevnega izleta bodo izletniki iz Trsta -in okoliških vasi obiskali še ljubljansko vinsko razstavo.
Za izlet v Slovenijo vlada med tržaškimi kmsti veliko zanimanje; v posameznih vaseh tržaške okolice so zaupniki, ki pomagajo pri organizaciji tega avtobusnega izleta. Vodstvo izleta je v rokah dveh tržaških organizacij: Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. Obe organizaciji imata svoje poslovne prostore v Trstu, v ulici Geppa št. 9. Organizacijski odbor skupnega izleta je sestavil podroben program/ ki obsega naslednjo turo: skupni odhod bo iz Trsta v soboto, 2. septembra ob 6. uri zjutraj. Zatem bodo vozili tržaški avtobusi z malimi vmesnimi postanki v Ljubljano, od koder bodo krenili po avtomobilski cesti mimo Višnje gore in Stične in mimo Novega mesta pod znamenitimi vinskimi goricami Trške gore.
Prvi večji postanek bo v Pleterjih, kjer si bodo ogledali znamenito kartuzijo pod Gorjanci in njene kmetijske n&prave. Seveda bodo obiskali tudi samostan, ki ga poznajo mnogi tržaški kmetje iz člankov in knjige dosedanjega pleterskega priorja dr. Edgarja. Tržaški izletniki se bodo odpravili nato v Novo mesto, kjer bodo imeli v hotelu Kandija kosilo. Popoldne si bodo ogledali živinorejska posestva v novomeški okolici in farmo bekonov.
Pot bodo nadaljevali po gorjanski cesti v Črnomelj, da spoznajo Trdinovo dolenj-sko-belokranjsko pokrajino, življenje in delo belokranjskega kmeta. Nova cesta preko Gorjancev je dvignila raven belokranjskega kmeta in prav to hočejo videti tržaški kmetovalci. V Črnomlju in Semiču bodo poskusili belokranjsko kapljico — znamenito črnino. Po napornem celodnevnem potovanju se bodo odpravili gostje iz Trsta v Dolenjske Toplice, še prej pa si bodo ogledali kraje na poti iz vinorodnega Semiča mimo črmošnjic in krajev iz NOB, Stare žage itd. Izletniki bodo prenočili v Dolenj-sikih Toplicah.
V	nedeljo, 3. septembra, se bodo po zajtrku odpravili na Kočevsko. Videli bodo svet, kjer je pred vojno živela nemška manjšina na Kočevskem, a so se Kočevarji po dogovoru med obema voditeljema fašizma in nacizma Hitlerjem in Mussolinijem prostovoljno izselili iz krajev, kjer so živeli več stoletij. Nemški rajh jim je dodelil zemljo izgnanih slov. kmetov v Posavju, v okolici Krškega in Brežic. Od tam so pobegnili v zadnjem vojnem letu v Nemčijo.
Ko bodo tržaški izletniki spoznali pokrajino na robu Roga, kjer je bil med NOB sedež partizanskega gibanja, in spoznali kraje, kjer so še danes razpadajoče kočevarske vasi, bodo dospeli v Kočevje.
V	mestu in okolici si bodo ogledali nekatere zanimive objekte gozdno kmetijskega kombinata v Kočevju. Skupno kosilo bo v hotelu Pugled.
Po ogledih še drugih domačih zanimivosti, zlasti šeško-vega doma, se bodo odpravili proti Ljubljani skozi Ribnico in Velike Lašče, mimo krajev, kjer so se rodili slovenski kulturni možje Primož Trubar, Fran Levstik, Josip
Stritar in mnogi drugi. Popoldanske vire bodo namenjene ogledu Ljubljane in skupnemu Obisku vinskega razstavišča s pokušnjo vin.
Tržaški gostje se bodo zadržali v Ljubljani do pol osme zvečer, ko se bodo vrnili v svoje domače mesto.
Za množični izlet tržaških in okoliških kmetov v Slovenijo vlada veliko zanimanje. Celotni izlet z vožnjo in prehrano bo veljal posameznika 8800 lir. Poverjeniki v posameznih vaseh okrog Trsta imajo že dosti dela s prijavnicami.	J.	Ž.
še lahko velja, prav gotovo ne more za višje razrede, če ima podjetje le izgubo z njimi, bi bilo treba pogledati, kako so vajenci pri praktičnem delu sploh zaposleni! Najpogosteje so v pomoč pomočnikom in mojstrom, ki se pehajo za svojimi normami in nimajo časa za poučevanje vajencev. Samo pomožno delo in opazovanje pa za izučitev neke obrti ni dovolj. Nujna je torej primerna zaposlitev, če hočemo vzgojiti kvalificiranega delavca.
Na Kočevskem je največ vajenskih mest v tako imenovanih moških strokah: v kovinski, lesni in gradbeni. Izkušnje naprednejših držav pa nas učijo, da lahko ženske opravljajo tudi vsa dela, celo v težki industriji Ni razloga, da se v ugodnejših delovnih pogojih ne bi mogle izučiti poklica. Treba je le prebiti led: podjetja morajo premagati pomisleke, dekleta pa spoznati, da ni njihova prihodnost samo v administraciji in nekaterih redkih obrteh.
Pomisleke je treba premagati tudi s seznanjanjem.
Gradbena stroka daje vajencem veliko ugodnosti prav zato, ker je že vrsto let v stiski za novimi delavci. In vendar je malo primerov, da bi prišli kadroviki gradbenih podjetij v šole in učencem obeh spolov prikazali delo v .gradbeništvu, ki ga je mehanizacija že močno olajšala.
Zadnje, vendarle ne najmanj pomembno pa je vprašanje o vajencih iz zelo oddaljenih krajev. Ti večkrat zasedejo mesto učencem kočevskih šol, čeprav predvsem tista, za katere ni zanimanja domačih učencev. Z vztrajnim delom bi lahko zasedli vsa mesta z domačimi mladinci in mladinkami ter zmanjšali brezposelnost. Delovne organizacije ne bi v prihodnjih letih bile več pred tako velikimi zahtevami za stanovanja, saj izučeni vajenci od drugod nočejo več stanovati v domu »Dušana Remiha«, ampak zahtevajo večje stanovanje.
Vse te misli bi lahko podprl s številkami, z dokazi in s podatki, vendar bi to preseglo obseg tega zapisa.
MARKO ŽVOKELJ
Geološka ekskurzija na kočevsko stran
»Težko čakam na petek...«
»Petek mi je najljubši dan v tednu, ker takrat dobim Dolenjski list,« nam piše Edo Kos, ki služi vojaški rok v Koprivnici.
»Počutim se kot doma, ko ga prebiram. Zdi se mi, da poslušam znanca ali prijatelja, ki mi pripo-veduje o domačih novicah.-Naš časopis' si predstavljam kot most, ki me povezuje z domom. Vsem Dolenjcem, ki so zdaj pri vojakih priporočam, naj si ga naroče, saj sem prepri’ čan, da ne bo nikomur žal!«
Ob koncu pisma prosi naš naročnik Edo Kos, naj pozdravimo vse bralce, posebno pa njegove prijatelje in znance.
Naslednja letošnja geološka ekskurzija po Dolenjski bo 3. septembra. Slovensko geološko društvo bo tudi za ta dan pripravilo pisan in zanimiv program.
Avtobus bo ljubitelje narave popeljal v zgodnjih jutranjih urah iz Ljubljane proti Ribnici. Ob kratkih postankih si bodo v okolici Turjaka ogledali mezozojske plasti, v katerih je ponekod veliko okamenin. Daljši postanek bo v Ortneku, kjer bo dr. A.Ramovš, profesor geologije na ljubljanski univerzi, razložil razvoj tamkajšnjih mladopa-leozojskih plasti. Za slovensko geologijo ima prav okolica Ortneka velik pomen. V zadnjem času so namreč ugotovili, da so plasti pri Ortneku mlajše kot so nekoč fnisli-
li.	To so dokazali z bogato favno, ki so jo našli po vztrajnem iskanju. Nove ugotovitve glede starosti mlado-paleozojskih plasti pri Ortneku pa so omajale tudi dosedanja stališča o starosti podobnih plasti po Sloveniji
Kmalu za Kočevjem bomo -prišli v mogočne, globoke gozdove. To bo prava priložnost, da bo udeležencem povedal nekaj o sestavi in zgodovini teh gozdov dr. M. Wra-ber — stalni spremljevalec naših ekskurzij.
Ko se bomo približali dolini Kolpe, geologi ne bodo razlagali samo zgradbe zemeljskih plasti, ampak bodo povedali nekaj o hidroloških razmerah. Te je v zadnjih letih zelo podrobno opazoval D. Novak.
Od Broda na Kolpi proti Čabru se bodo udeleženci vozili ob Kolpi, ki smo jo srečah na naši zadnji ekskurziji
—	na poti v Belo krajino.
Od čabra bo avtobus odpeljal proti Cerknici ter naprej v Ljubljano Noč bo že, zato geoloških zanimivosti tu ne bomo mogli več spoznavati. Prepričani pa smo lahko, da bo tudi sedaj — kot na vseh dosedanjih letošnjih ekskurzijah — vladalo na povratku sproščeno in prijetno razpoloženje.	R.	P.
f:
v
Naš sodelavec se je v začetku julija pridružil strokovni ekskurziji skupine predavateljev slovenskih kmetijskih šol in v enajstih dneh prepotoval Bolgarijo in Romunijo. V več nadaljevanjih bo opisal del življenja, predvsem pa kmetijstvo naših vzhodnih sosedov
znemirjen sem bil, ko je v dalji za nami ostal Dimi-trograd, ko je kot preprogo pisana srbska polja zamenjala bolgarska krajina, kjer so ogromne žitne pahljače rahlo va-jovile v blagem poletnem vetriču. O tej deželi, nji utripu, pijenju in ljudeh naj prikažem Podobo, dobro in slabo, razvezujoče in manj prijetno; resico, kolikor jo je mogoče v ta-Ko kratkem času in na tako bež-srečanjih sploh ugotoviti.
Parole — naš stalni spremljevalec
, Povečajmo produktivnost de-
V	boj za še večjimi proizvodnji uspehi! Naj živi mir v sve-
Na vseh javnih zgradbah, popuno zadružnih domovih je bi-videti nešteto različnih gesel, nas je spremljalo po vsej f^gariji, na vseh posestvih, ki jih obiskali. Parole so manjše le ob čudoviti črnomorski obali pri Varni, kjer se na tiso ?e in tisoče Evropejcev valja po peketajočem pesku, ki je nastal zdrobljenih školjk, si prekri-nosove s papirnatimi ščitniki ^ ne mara za to moralno spod-
budo, ki je že nam Jugoslovanom za čuda preveč tuja.
Na prvih poljih, mimo katerih smo brzeli proti Sofiji, se je zibal ponekod čudovito lep plevel. »Kar se plevela tiče, se Bolgarija lepo razvija,« je hitro zlobno pristavil nekdo, njegov sosed, pa ga je še dopolnil: »Saj to je vendar žlahtni sadež administrativnega socializma.« To pa je bil samo prvi varljiv vtis, zakaj kar smo kasneje videli po vsej deželi, je bilo čisto drugače. Tako lepih polj, tako skrbno obdelanih vinogradov, kot jih ima velika plodna ravnica ob reki Marici, nimamo pri nas v Vojvodini.
še nekaj nam je zapustilo že takoj pri vratih Bolgarije nepozaben vtis. To so bile brigade delavcev na poljih. Ko se je v vrsti pomikala z motikami na rami skupina zadružnikov, ko se je vrsta koscev drug za drugim zajedala v travnato pobočje, ko je za brigado žensk, oblečenih v značilna bolgarska .oblačila, stala prehodna zastava, smo grabili za fotoaparate in kar med vožnjo hiteli slikati bežeče prizore. Zakaj ne, saj kaj takega pri nas še komaj pomnimo.
Sofija — ponos dežele .
Videti bi morali blesk oči in občutiti ponos mladega Atanasa
Paneva, turističnega vodiča, ki nas je vodil po njegovi domovini, govoril'O njenih znamenitosti, zgodovini, kulturi, gospodarstvu. Njegov ponos je bil še mnogo večji, ko nas je vodil po Sofiji, mestu parkov, 800-tisoč glavi prestolnici dežele, v kateri živi vsak deseti Bolgar.
Mesto ima evropsko podobo. Z Vitoše planine, kamor se lahko popeljete po cesti ali z žičnico, ga je videti kot na dlani. Središče mesta je zazidano z veličastnimi, po ruskem vzorcu zgrajenimi stavbami, ki delajo vtis spoštljivosti in starosti, tako da komaj verjamemo, da jih pred dobrim desetletjem tam še ni bilo. Med njimi je partijska palača, centralni univerzalni magazin — največja bolgarska trgovska hiša, mavzolej Georgija Dimitrova, slovitega bolgarskega voditelja, ki so ga hitlerjevci v času, ko so prišli na oblast, ob dolžili, da je zažgal Reichstag v Berlinu. V bližini je cerkev sv. Nedelja, kjer so hoteli pred 42 leti narediti atentat na bolgarskega kralja Borisa in kot največja znamenitost: cerkev Aleksandra Nevskega. Ta mojstrovina, ki je bila dokončana do začetka prve svetovne vojne, je bila zgrajena v spomin osvoboditve dežele izpod stoletnega turškega suženjstva in v spomin prijateljski pomoči Rusije. 56 m visoka cerkev je takrat stala 56 milijonov zlatih levov (1 lev je približno 600 starih dinarjev); — gradili so jo več desetletij, 50 najboljših ruskih in bolgarskih slikarjev je upodabljalo freske v njeni notranjosti. Njen 12-ton-ski zvon je slišati 30 kilometrov daleč.
če bi hoteli videti kaj več sta rejših spomenikov, starejše bolgarske arhitekture in slikarstva, bi morali v druga bolgarska mesta, predvsem v nekdanje prestolnice Plisko, Preslav in Timovo.
Ko mine delovni dan, sofijske ulice zaživijo. Posebno veliko ljudi je pred mogočno, v starem slogu zgrajeno stavbo (na sliki), v kateri meščani kupujejo hrano in pijačo.
Grafikoni na tržnici
želeli smo videti predvsem sedanje življenje. Steno sobe v hotelu Vitoša je krasila slika modernega industrijskega objekta, na hodniku drugega nadstropja je visela prehodna zastavica »Prvenec« v znak priznanja najboljši brigadi? domačini so z veliko prizadevnostjo govorili o svoji poti, o idealih, h katerim jih žene.
En bolgarski lev je vreden nekako 600 starih dinarjev. Razdeljen je na sto stotink, ki imajo tudi tako ime. Delavec in zadružnik zaslužita od 70 do 140, pa tudi več levov, učitelj 150 levov, direktor večjega podjetja 250 levov. »Na borba za mir« piše na vratih tržnice, zelo velike stavbe, ki bi ji na zunaj prej prisodili, da je umetniška galerija. —
V	njej nas spremlja vrvež in duh po mesu, siru in sadju. Kilogram mesa stane 1,90 leva, kilogram navadne salame 2 leva, sir je po 2,10, kruh po 30 stotink, 1 kg čokolade pa celih 8 levov. Največ ljudi se gnete ob prodajalnah kruha, najmanj pa okrog prodajalcev mesa.
Kot pripovedujejo oni, ki so deželo obiskali že pred več leti, je bilo takrat še zelo težko dobiti goveje meso. Govedoreja je v deželi še zdaj precej slabo razvita, saj je v vsej Bolgariji le polovica več krav kot pa jih imamo v Sloveniji. Nad vsemi blagajnami tržnice stoje veliki grafikoni: proizvodnjo jajc bomo do leta 1970 povečali za 30 odstotkov, prirejo govejega mesa za 42 odstotkov; mleka bomo namolzli 40 odstotkov več. — Tujci se pod temi številkami ustavljajo, za domačine pa so nekaj povsem običajnega.
Kapljica diši šest mesecev
V ogromno palačo in iz nje se popoldne vali reka ljudi. Vozijo se po premičnih stopnicah, tekajo od pulta do pulta, ogledujejo si različno blago. To je na j več j a trgovska hiša — CUM imenovana (centralni univerzalni magacin). »Man spricht deutsch« nas opozarjajo napisi. — Moška obleka stane 50 levov, televizor 450, najlon srajca pa kar 18 levov.
Kaj se tam preriva toliko tujcev? Prodajalec jim pripoveduje:
»Gram olja stane osem levov, če kanete eno kapljico v stanovanje, vam bo dišalo šest mesecev! Rožno olje, rožno olje!« —
V	rokah drži stekleničko, podobno onim za dragocena zdravila. Po tej dišavi, narejeni iz soka vrtnic, so evropske žene poznale Bolgarijo že desetletja in desetletja. Ker pa so kemiki iznašli celo umetne vonjave, so se začeli nasadi vortnic med Ka-zanlikom in Levskigradom iz leta v leto manjšati. Nekako 3000 kilogramov rožnega olja še iztisnejo na leto iz nežnih cvetov; tega olja, ki je vredno več kot zlato, saj je en kilogram vreden pet milijonov v našem denarju.
Hotel Grande, kjer smo večerjali, je čudovit. Ogromne jedilnice, s stotinami lučmi razsvetljene dvorane, delajo vtis, da smo pri obredu. Kot »pokvarjeni Evropci«, ki jih je že zajel val »civilizacije«, smo si po večerji hoteli ogledati tudi sofijsko nočno življenje, mogoče celo strip-tease. Slednja neumnost pa je v tej deželi prepovedana. Ko je v barskih prostorih hotela prišel k naši mizi Cigan z violino in zaigral tako, kot znajo samo lju-
dje njegovega rodu, smo hitro pozabili na naše »velike pridobitve«.
99 odstotkov zemlje imajo zadruge in posestva
Bolgarija je kmetijska dežela, saj še danes tri četrtine prebivalstva živi od zemlje. Pred zadnjo vojno je bilo 4,5 milijona ha obdelovalne zemlje, kolikor jo imajo, razdeljeno na 1,1 milijona kmetij, velik del te zemlje pa so imeli tudi vaški bogataši-ku-laki. Ko so leta 1934 v deželi prešteli število plugov, so ob tem ugotovili, da je še vsak tretji lesen.
Današnja podoba dežele je povsem drugačna. Pri socializaciji vasi se niso ustavili na začetku ali na pol poti: kar 99 odstotkov vse zemlje obdelujejo zadruge in državna posestva, s stroji, ki jih dobivajo pri strojno-traktorskih postajah. V deželi je 980 zadrug, ki imajo povprečno 3860 hektarjev zemlje in 85 državnih posestev s povprečno 4100 hektarjev površin.
Za bolgarsko zadružništvo, ki se je, kot sami zatrjujejo osnovalo na prostovoljni podlagi, je značilno, da je zemlja še vedno zasebna last zadružnikov, vendar jo skupno obdelujejo. Nekdanje meje so zabrisane, zemljo obdelujejo v velikih poljanah, kjer s strojno obdelavo lahko pocenijo pridelovanje. V zadnjih petnajstih letih so Balgari vložili v kmetijstvo čez tri milijarde levov in imajo več osnovne mehanizacije na hektar površine, kot jo imaipo pri nas v Jugoslaviji. Strojev pa jim še vedno primanjkuje in marsikje je še videti brigade mož, ki kosijo s kosami in vrste žensk, ki okopavajo z motikami.
1N2. MARJAN LEGAN PIŠE O POPOTOVANJU PO BOLGARIJI IN ROMUNIJI	M
w	•	r-H	w-. w	.v <>■	.4 * <• %	■	j	n. Vi "
ter V**/	/■*£•	.<J^Vv,, -i	l?*. KI■■*&**%	rTm s /•
/	<yl-V~v	v. Hfl	\% M£3F^ sHlk, - »3 Ifii^ 1 |W mIž ■*»-^MAilldfefr-
/	wM& ^ fisift< IIHraffinnniB«/ SB»I raliKBBMBflB/
iL^^^I^^BBwL™BBHBii&jSi &m B •, B	Mm	B	Bral4 "§f 8 |b S BH šfpf HIs BB B	*
^ w& B -\ BBBB^BBB' krBBBfiBflBBi^^BBHIflt51»11118 IBIT* x
am&BBB BBBB BBSBliB	|n9flS'8ffBB6vBMVV\	osr	Učili	m	la	safe
I-3 I '%y	C	X|L	/	<	%	j	T	’:'^w	*V.
^°skusite tole, ravno prav zrela je!« nam ponujata Bolgarki, ki Jpta na posestvu Samokov. Povsod se obiskovalec lahko prepriča, a 5e ljudem te dežele veliko ostalo od nekdaj znane slovanske gostoljubnosti. Jedli smo čudovite jagode!
MIRAN OGRIN:
Ognji beduinov
Tudi v Etiopiji gore umetne luči, toda za beduine je ogenj še vedno simbol svetlobe. Za nas pa je predvsem simbol življenja. Koliko globokih misli nenadoma prikliče v spomin!
Kako smo kot otroci strmeli v ogenj! Skušali smo razumeli, česar taikrat sploh še nismo mogli. Kako smo se ga bali, kako smo bili zbegani, če je kje gorelo! Se danes se vsi stresemo ob besedi požar.
Kaj bi dal, če bi zagorel sedaj tak ogenj, ki bi razsvetlil vse nebo. Čutil sem vse močneje, da se bom moral pomeriti iz oči v oči s tistimi, ki se naslanjajo s hrbtom na drevo, z zenico svojega očesa pa merijo cesto; s tistimi, ki hodijo s ko pjem v roki tako skrivnostno ob robu ceste. Pa s tistimi, ki strmijo na videz v ogenj, v resnici pa motre naokrog, kakor bi imeli nevidni žaromet sredi čela.
Ni lahko razumeti Afrike
in njenih ljudi. Se Arabci, najmlajši med semiti, so za nas uganka. Pa ne bodo črnci, zlasti tisti, ki kurijo ponoči ognje ali pa hodijo po cesti s kopjem v roki — tako tankim, da bi lahko z njim pobili do smrti kvečjemu mladega leoparda!
Kako naj jim pokažem, da bi rad govoril z njimi? Ali naj skočim iz avtomobila, pomaham šoferju v slovo in pristopim z iztegnjeno roko k fantom, zavitim od nog do glave v debelo odejo? K neznanim ljudem, ki mi lahko z enim samim zamahom kopja končajo življenje in se potem z nekaj dolarji izgube v temno noč?
»Ali bi prisedli?« je vprašal šofer. »Ali bi?« je ponovil in že ustavil vozilo.
Nihče me ni pogledal v oči. Nihče me ni vprašal, od kod sem, tudi pipe miru mi niso ponudili. Gala so vlekli naprej, prihod neznanega človeka jih ni prav nič zmotil.
Le starec, ki je sedel na
Slovenski svetovni popotnik Miran Ogrin, ki je sicer novinar pri Ljubljanskem dnevniku, je v knjigi OD NILA DO KARTAGINE popisal svojo pot od Carigrada do Etiopije in Kartagine. Knjiga ni potopis v navadnem smislu besede, saj preide včasih v sociološko in politično-gospodarsko študijo. Ogrinov namen pa vsekakor je dati bralcem knjigo o današnji Afriki, takšni, kot je, o Afriki tradicij, nasprotij ter prihodnosti.
vzvišenem mestu, z leopardovo kožo in v sandalah, je prekinil svojo zgodbo. Vendar je kmalu nadaljeval:
»V naslednjem trenutku je črnec zalučal kopje v leva, pa ga je le ranil. Tedaj je lev planil na črnca, ga zgra-
V. Slavkin:
VELIKI EV MALI
Na klopi v parku je sedel pri mend starček in zibal v vozičku rdečeličnega otročička.
— Lep fantič, sem pohvalil otročička. — Kako pa mu je ime?
— Peter. Zdaj imamo dva Petra pri hiši. Velikega in malega Ampak pravim vam, z otroki je mnogo dela. Petrček vedno kaj potrebuje.
— Veliki?
— Ne, mali. Pa tudi z velikim ni nikoli miru. Sedi, uči se... žena in jaz nimava časa za Petrčka.
— Za malega?
— Ne, za velikega. Moral bi stopiti na fakulteto in pojasniti dekanu, kako je težko študirati in pri tem vzgajati otroka, hoditi z njim na sprehod, hraniti ga. Pojasnil bi mu, koliko posla je s Petr-čkom.
— Z velikim?
— Ne, z malim. Pravim vam, ne bilo bi me sram oditi na fakulteto, ampak ne utegnem. Moram skr-
beti za otročička. Z njim hodim na sprehod, hranim ga... Petrček ničesar ne more sam.
— Mah?
— Ne, veliki. Siromak ima posla čez glavo.
— Kaj pa Petrova mati?
— Doma je. Skrbi za gospodinjstvo, poleg tega pa še pere plenice, kuha kašico ...
— Mama malega Petrčka?
— Ne, velikega. Moja žena. Mama malega se je vpisala na fakulteto. Cele dneve se uči... Ampak Petrčka ima zelo rada.
— Malega?
— Tudi velikega. Od nje ne zahtevamo nobene pomoči. Ampak Petrček tega ne razume ...
— Veliki?
— Ne, mali. Potrebna mu je nepirenehna skrb. Zato sva si z ženo raadelila dolžnosti ... Jaz otročičku nadomestujem očeta, moja žena pa mater. In tako Petrček nima skrbi.
— Mali?
— Ne, veliki in njegova žena tudi ne. Storimo vse.
da hi bil Petrček močan, pameten...
— Veliki?
— Ne, mali. Sicer pa se bo vse kmalu uredilo. Petrček bo odšel v šolo ...
— Mah?
— Ne, veliki. Letos bo končal višjo pedagoško in bo postal učitelj. Imel bo več časa. 2e naprej se veselim, kadar pomislim, kako se bo Petrček osamosvojil ...
— Veliki?
— Ne, mali. Mama bo pričela hoditi na fakulteto. Včasih bo lahko odšla s Petrčkom v park na sprehod.
— Z malim?
— Ne, z velikim. Pa tudi midva z babico bova imela manj dela. šele tedaj se bova lahko popolnoma posvetila vzreji otročička. Za zdaj je mah Petrček še premajhen, veliki pa še ni dovolj velik. Zdaj je še težko ...
— Komu? Velikemu ali malemu?
— Meni! je odgovoril starček in odšel z vozičkom po parku.
bil za ledja in ...« Vsi so obnemeli od groze.
»Toda,« je nadaljeval, »tudi lev ni mogel več uiti usodi, ki mu je bila namenjena. Obroč okrog njega je bil sklenjen. Ves dan so se Aru-si potili. Odnesel jim je dvoje telet — pa naj bi jim ušel sedaj, ko ga imajo že skoraj v rokah!
Lev je sprevidel, da je obkoljen, zato je spustil svojo žrtev. Z odločnimi skoki je skušal prebiti obroč, toda v tem trenutku je neki črnec zalučal vanj kopje in lev se je zgrudil smrtno zadet. Pokončali so ga s sulicami.«
Črnci so spet odprli usta, eden je dregnil s palico v ogenj, da so završale iskre.
Tako love še sedaj Masaji.
V	njihovem rezervatu Masai Reserve je več levov kot v vsej Etiopiji. Tako so nekdaj lovih tudi Gala — še danes love povodne konje s sulicami. Kralj živali je zaščiten s posebnimi zakoni.
Starec je že umolknil, vsi so molčali Sedel sem na častnem mestu zraven poglavarja, gledal sem s polodprtimi očmi zdaj v ogenj zdaj v neznane može.
Lahko bi jih imel za Arabce iz Jemena, dežele Sebe, za Beludže, za tavajoče beduine iz Saudove Arabije, toda njihov ritem govora, njihove oči... Afriški pogovor je bil slikovit, skala čustev je pri črncih še bogatejša kot pri Arabcih, njihove misli se nikoli ne ujemajo z vašimi. Nikoli nisem čutil, da jim lahko berem tudi iz oči.
Gala govore o kakem dogodku tudi sto let, mi je nekoč ob neki priliki razlagal star afriški lovec. Stare zgodbe se prenašajo iz roda v rod. Tako živi preteklost v sedanjosti.
NA ZNAMENJU v Ratju pri Hinjah blizu domačije Staneta Papeža je na eni strani lepo obdelanega kamna vsekana črka »S«, na drugi strani pa črka »Z«. Kaj pomenita črki, ni še nihče dognal. Ljudje so si izmislili celo bajko o srebru in zlatu, ki pripoveduje, da so nekoč iz Novega mesta prišli neki možje in okoli kamna začeli kopati, vendar kasneje o zlatu in srebru ni bilo sledu (Foto: Polde Miklič)
Ali ni evropa poznala trubadurjev? Ali nimamo mi še sedaj svojih guslarjev? Ali ne govore pri nas stari ljudje še vedno o ljubljanskem potresu, o ruskem ujetništvu, Sibiriji, o strašnem mrazu leta 1929! To so tudi zgodbe!
»Lev je pravi gentleman,« jes tari Gala odgovoril na moje vprašanje, kaj mislim o kralju živali. »Napade le, kadar je razdražen ali ranjen, sicer pa ni zahrbten.«
»Kaj pa leopard?« sem vprašal.
»To je pravi maček, nemiren duh je, vedno nekaj išče...«
»Pa gepard?«
»Dirkahu konj,« se je odrezal. Nič več nisem smel siliti vanj.
»Naše glavno bogastvo je živina, konji, voh, kamele,« je dejal kar sam od sebe. Jaz pa sprašujem za divje živali, O, kako malo poznam te ljudi! Samo za senzacijo mi je.
Gala ima živino, ki se je rodila istega dne kot on sam, za svoje brate in sestre, tai je pozneje razlagal šofer. K o mu umre živinče, pa prevzamejo teleta njihovo mesto. Vsi so ena velika družina.
Trans, v katerega je spravil nepismeni starec svoje poslušalce, je polagoma popustil, zato šem se moral posloviti. Temne postave s koščenimi rokami in velikimi uhani — segali so jim do polovice vratu — so mi brez besed zaželele srečno pot.
Topla afriška noč je že za-čela bledeti, mesec se je pravkar skril za obzorjem, ko mi je »chief« še enkrat pomahal.
Se je bilo nevarno hoditi okrog, toda čez eno uro so začeli nomadi že pospravljati šotore. Karavana oslov i*1 mezgov, žensk in otrok )e spet krenila na pot.
Uro po sončnem vzhodu sem bil že v Negeliju. »Pio-colo Negheli!« je zaklical šofer.
Z ljudmi je znal dobro občevati, vedefc je, kaj je dobro, kaj slabo blago, in ker se Je bil gospodar njegove poštenosti do dobrega prepričal, imel je veliko zaupanje vanj. Poleg zgovorjene plače mu je dajail po vrhu še nekoliko od dobička pri kupčiji, in tako sta bila oba zadovoljna.
Za sina je bila torej Liza brez skrbi, in ker se ji je bil tudi mož tako na bolje obrnil, bila je žena mirna in zadovoljna. Ali sam hudobni duh ji je bil pripeljal te nesrečne tuje može, ko jih je bilo najmanj treba. Zdaj je bil mož zopet ves izpremenjen; začelo se je zopet poprejšnje neredno življenje. Ni čudo torej, da je iz globočine svojega srca mrzila te zapeljivce. Ne tako Andrej; v svoji bistroumnosti je takoj sprevidel, da bo tu kaj žeti, da ga čaka lep zaslužek; držati se je mož, ki imajo toliko oblasti in toliko denarja v roki. Sreča se je po vračala v njegovo hišo, in on ni bil, da bi ji duri zapiral. Dela bo imel zopet, lahkega, prijetnega dela in živina mu ne bo več praznovala v hlevu.
Ni se motil. Zidanja je bila potreba za novo, velikansko podjetje; vse je bilo raz m er j eno in določeno. Tukaj, kjer je zdaj še 'gozd, bo stalo veliko poslopje, kjer se bo železo lilo, in okrog vsakemu uradniku posebej svojo hišo! To bo pravo mesto; novi graščak mora biti zares bogat in radodaren mož! Treba je bilo iskati človeka, da prevzame zidanje. Ta človek mora biti veljaven mož, ki pozna kraj in ljudi. Ta mož je mogel biti samo Andrej Sćdnik. Glavni dobiček bo njegov, drugi dobe, kar jim on da zaslužka, vsega sam ne bo mogel.
Hitro je bilo vse dogovorjeno, pri vinu; gospodje se niso krčili, saj ni šlo za njihove žulje, in s tujo roko je lahko gade loviti. Poroštva ni bilo treba, še gotovine se mu je naštelo na roko za razne priprave.
Andrej Sddnik je zopet lahko hodil pokonci, in tega mu ni bilo treba velevati. Nazaj je zopet glavo držal grede in oblastno je mahal z rokama, kakor da bi hotel reči: Vse našel
Tu ne smemo pozabiti Nđsana poštenjaka. Nekaj časa poprej sta se bila sprla, tako da ga ni bilo več v hišo, kar je Lizo posebno veselilo; zdaj ga je Sćdnik zopet potreboval, vajen ga je bil kakor lovec psa, in tako ga je tudi rabil, tako je ravnal z njim. Psa ni treba prositi, samo zažvižga se mu; N6san še tega ni čakal, ko je videl, da ga je treba, pa je bil na svojem mestu. In ako hočemo biti pravični tudi proti takemu človeku, kakršen je bil Nćsan, moramo reči, da si Sodnik skoraj ni mogel želeti boljšega pomočnika v raznih svojih novih opravilih. Z jezikom ali s peresom, z rokami ali z nogami, kakor je bilo treba, Nćsan je bil povsod za rabo. Tudi tuji gospodje so ga bili veseli, zlasti pri vinu. Kratkočasiti jih je znal kakor malokdo, in kar je bilo največ vredno, občuten ni bil, delati so smeli ž njim kakor svinja z mehom, ako se jim je ljubilo; Ndsan ni vedel, kaj je zamera.
Neko popoldne, ko je Liza sama v sobi pri mizi zamišljena sedela, vstopi Andrej ter jo ogovori:
»Nu, kaj pa zopet povešaš glavo kakor bolna kura? Zdaj jo lahko zopet pokonci nosiš; skrbi je konec! Nekaj dolga je med nama; ravno tebi sem nerad dolžan. Na, spravi, za to si lahko kupiš, kar si prodala ali pa še kaj več!«
Rekši, položi pred njo nekaj lepih, čisto novih stotakov. Liza jih še ne pogleda, z roko mu jih porine nazaj, rekoč:
»Posodila ti nisem nič, zato mi tudi nisi nič dolžan; kar sem dala, sem dala rada, da bi le kaj zaleglo. Ta denar spravi, treba ti ga bo na drugo stran!«
»Jaz pa pravim, da smo zdaj zopet na trdnem; Andreja Sćdnika ni tako lahko ugonobiti. Nekako v stiski sem res bil, to se lahko vsakemu pripeti, to ni nič sramotnega, saj še cesar včasih na posodo jemlje. Zdaj smo spet na konju, zaslužka bo — «
»Poštenega?«
»2ena, tako se ne govori z Andrejem Sodnikom!«
»Ne zameri, Andrej, nič napačnega nisem mislila; ali ti možje, ki so prišli bogvedi odkod — jaz jim nič prav ne zaupam; glej da se ne boš kesal!«
»Moja skrb! — Zdaj pa spravi to. jaz nimam časa se pogovarjati s teboj.«
»Naj bo, kakor ti hočeš, saj vem, da ne odjenjaš; denar naj leži tu, ko bi ga kdaj potreboval kar reci mi.«	v
»Ti zmeraj svojo godeš; kakor hočeš, stori, da bo le mir besedi.«
Liza spravi denar, mož se obrne proti vratom. Ko je že držal za kljuko, obstoji, kakor da bi bil kaj pozabil. Obrne proti ženi, vedno še za kljuko držeč:
»Res, kaj pa oni trmoglavec? Koliko časa se bo še klatil po svetu? Ali se ni še izučil? Ako se ti zdi, velevam ti ne, sporočiš mu lahko, da sme domov. £e hoče delati, doma je dela dovolj, jaz se ne utegnem pečati s kmetovanjem. Samo pameten naj mi bo m
—	jezik za zobmi!«
Led se je tajal. Mati je mislila: zdaj je prava priliga govoriti. Prijazno mu reče:
»Andrej, torej si vendar spoznal, da si se Pre" naglil?«
»Kdo prenaglil, jaz prenaglil?«
Zakaj obnavljaj# Novo Štifto
Stara cerkev v Novi Štifti pri Ribnici bo v kratkem postala nova zanimivost za vse ljubitelje in poznavalce naše kulturne dediščine
Ko se je Matiji Furlanu iz Sušja nekoč prikazala Mati božja, je to pomenilo, da je treba postaviti cerkve ...
Takšna je stara ljudska legenda o nastanku cerkve Vnebovzetja Device Marije v Novi Štifti pri Ribnici. Sezidali so jo v letih 1641—1671.
V	»italijanski maniri,« kot je dejal Valvasor, pri čemer je mislil na mešanost slogov — gotika, barok, renesansa.
Cerkev ima 20 m visoko kupolo z laterno s štirimi okni, tri oltarje, izredno lepo prižnico, zunaj pa obokan hodnik, ki je bil dolga leta namenjen predvsem romarjem. Nova Štifta je namreč znana po božjih poteh. Notranjost cerkve je baročna.
V	treh stoletjih so ljudje marsikaj spremenili. Tudi v v cerkvi v Novi Štifti ni o-stalo vse kot včasih. Zazidali so nekaj oken, od prvotnih sedmih baročnih oltarjev so se ohranili le trije, na severni strani pa so cerkvi 1780. leta prizidali »sveto stopnišče«. Pod njim leži grob. Spodnji del stopnišča je obložen s slikovitim marmorjem, zgornji del pa poslikan na presno (prizori iz Kristusovega trpljenja).
Kupolo je pred dobrimi štiridesetimi leti preslikal samouk Blaž Farčnik. Ker je barva povsem zaprla pore v ometu (tempera voščena tehnika), se je začel omet luščiti in odpadati. K temu je pripomogel še požar, v katerem je 1925. leta zgorela lesena cerkvena streha.
Letos so se očetje frančiškani (ki oskrbujejo cerkev že od 1914) odločili, da cerkev urede. Delo je prevzel zavod za spomeniško varstvo, vodi pa ga akademski slikar in restavrator Izidor Mole.
Čimbolj jasno preteklost — čimbolj čiste spomenike! Pod starim ometom se je rodila zamisel za novo podobo kupole. Ko so restavratorji o-strgali ostanke Farčnikove slikarije, so našli sledi črt, ki so včasih potekale od laterne proti tlom. Tako bo kupola znova progasta. Uporabili bodo tri barve: sivo, rumeno in rdečo. Prostoročno bodo narisali sive črte, ki bodo razporejene kot žarki. Pod zidnimi venci bosta potekala rdeča pasova. Kupola bo tako vzkipela v višino (navidezno samo) in človek bo doživel skladnost prostorskih razmerij.
Znova bodo odprli tudi nekaj oken, ki so pripadala pr-
votni podobi cerkve in sojih pozneje zazidali.
Novo in domače sta si pri ljudeh vedno v laseh. Pravzaprav gre tokrat za staro. Tako staro, da je ljudem tuje. Domačini so se navezali na Farčnikovo slikarijo in sprejemajo delo restavratorjev kot novotarije, čemu novotarije ravno v njihovi dobri stari cerkvi? Prepričani, da so z ostrganim ometom kupole izgubili neprecenljivo vrednost, se ljudje razburjajo.
Ni težko razumeti negodovanja ljudi, kadar gre za nekaj, kar je tesno povezano z njihovim duševnim življenjem, kot je domača cerkev. Mnogo huje je, kadar se lotijo ocenjevanja umetniških vrednot nestrokovnjaki.
V	takih primerih je pravzaprav le ena rešitev — prepustiti odločitev strokovnjakom, kajti gre za objekt, ki daje pečat naši kulturni zrelosti. Spreminjati se in vplivati na spremembe drugih, medtem ko čas teče. To je življenje. Včasih so ljudje gradili cerkve s posnemanjem. Odmev, ki ga bo prenovljena stavba našla v življenju ljudi danes, bo drugačen. V treh stoletjih se namreč marsikaj spremeni.
Medtem ko je dolga leta privabljala samo romarje, jo bo v bodoče obiskovalo vse več poznavalcev in ljubiteljev naše kulturne dediščine.
Ko govorimo o . obiskovalcih, se pojavi novo vprašanje, ki nima na prvi pogled nobene zveze s kulturnim spomenikom samim, v res-
nici pa igra precej pomembno vlogo. V Novi Štifti imajo turisti velike težave s preskrbo. Vse kaže, da bo povečan dotok domačih in. tujih gostov to še bolj zaostril.
Že dvajset let je minilo, odkar je domačin iz Nove Štifte zaprosil za dovoljenje, da odpre privatno gostilno. Celo denar je priložil, pa vendar ni bilo nič iz vsega. Iz kočevskega okiaja ni dobil niti odgovora niti denarja. Danes je zanj gotovo prepozno.
3. Nadvse koristno bi bilo, ko bi v Novi Štifti to vprašanje hitro odpravili in izkoristili izredno priložnost, ki jo turizmu nudi posebnost domačega kraja.
IVAN ŠEGA
Pogled na cerkev v Novi Štifti (Foto: D. Mohar)
Ob koncu Dolenjskega poletja 67
Ob zaključku prireditev Dolenjskega poletja 67 smo se pogovarjali z Lojzetom Kastelicem, direktorjem zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu.
»Tovariš Kastelic, nam lahko poveste, kakšno je razmerje med zamislijo Dolenjskega poletja 67 in izvedbo?«
»Zavod za kulturno dejav-
nost se je trudil, da bi našel stike s turističnimi društvi in organiziral kulturne prireditve. Doslej ni bila navada, da se v kakršnikoli obliki najdejo skupne poti kulturniških ustanov in turističnih društev. Turistično društvo Otočec-šmarješke Toplice je v svojem programu predvidelo tudi kulturne prireditve. Do-
Ponovitev „Otoka in Struge66
Novomeška gledališka skupina Oder mladih bo v septembru ponovila igro Otok in Stri ga v Novem mestu, Kostanjevici na Krki ter v Do-lenjski Toplicah. Na zavodu
Mali kulturni barometer
PODBEVSEK BO RAZSTAVLJAL V PORTOROŽU
Na povabilo Komisije za raz stave bo v tamkajšnji galeriji razstavljal svoja dela novo meški intarzist Ciril Podbev-šek. Naj omenimo, 'da je ta Podbevškova razstava že sedma v letu dni. Fodbevšek namerava v kratkem razstav-folklornimi zanimivostmi ter Kranju. Ker je tematika njegovih upodobitev Dolenjska s folklornimi zanimivostmi ter posebno pokrajino, prispeva intarzist s svojimi razstavami tudi k popularizaciji Dolenjske v slovenskem turizmu.
KOSTANJEVICA SKOZI VSE LETO. Ravnatelj kostanj eviške	osemletke Lado
Smrekar je povedal, da bodo drugo leto, ko bo v Kostanj e-
V Lamutovem salonu v Kostanjevici na Krki je odprta zanimiva razstava oljnatih slik in risb iz zbirke galerij dolenjskih gradov, last Dolenjskega muzeja iz Novega mesta. Obiščite zanimivo razstavo, ki Vas bo seznanila z bogato likovno dediščino Dolenjske! Na sliki: Portret ANTONA SMOLETA (delo neznanega slikarja)
vici znova kiparski simpozij, kulturne prireditve tudi poleti.
FRESKE V MIKLAVŽEVI CERKVI OBNAVLJAJO. \ V Kostanjevici na Krki po naročilu Gorjupove galerije restavrator, akademski slikar Tomaž Kvas, restavrira Gorjupove freske, ki so zaradi izredno velike vlage v cerkvi začele odpadati. Hkrati obnavljajo tudi streho.
DOLENJSKO POLETJE 67 JE MIMO Prireditve Dolenjskega poletja 67 so za nami. Številni nastopi raznih umetniških skupin so bili dokaj dobro obiskani. Led je bil prebit in upajmo, da tudi prihodnje leto ne bo poleti kulturnega mrtvila.
OKVIRNI KOLEDARČEK KULTURNIH PRIREDITEV
V KOSTANJEVICI NA KRKI.
V knjižici »Srečanje na Dolenjskem«, ki so jo izdali ob prvem srečanju dolenjskih izseljencev v Kostanjevici na Krki, je tudi okvirni koledarček kulturnih prireditev, ki bodo od 1. septembra dalje, ko se začne drugi del Dolenjskega kulturnega festivala. Med razstavami, ki jih bomo videli v Lamutovem likovnem salonu, je mala retrospektiva Mihe Maleša, razstava del slikarjev Simčiča ter Tisnikarja in razstava So-darstvo na Slovenskem. Domačini bodo uprizorili Divjega lovca. Računajo, da bodo z njim zacelili praznine v financiranju drugih prireditev.
»Divji lovec« potrebuje harmoniko!
Prosvetno društvo »Lojze Košak« iz Kostanjevice, ki pripravlja uprizoritev Finž-garjeve ljudske igre »Divji lovec«, potrebuje za predstavo staro harmoniko (ne klavirsko!). Proti odškodnini bi jo radi na posodo za dobo enega leta. Če bi dobili kako harmoniko, bi jo tudi odkupili. Seveda mora biti instrument star in dobro ohranjen!
za kulturno dejavnost, v čigar okviru deluje ta gledališka skupina, smo izvedeli, da pripravljajo vrsto kulturnih prireditev. Poslovalnica za kulturne prireditve pri zavodu pripravlja program za proslavljanje 200-letnice zdravilišča Dolenjske Toplice (prireditve bodo od 10. do 17. septembra), pripravlja pa tudi jesenska gostovanja poklicnih gledaliških skupin iz Ljubljane ter Celja. V delu so tudi programi za proslavljanje 50 letnice oktobrske revolucije ter občinskega praznika. Za raznoliko dejavnost zavod za kulturno dejavnost nima dovolj denarja; ves kolektiv si mora osebne dohodke zagotoviti s svojim delom, čeprav je jasno, da je dejavnost, s katero se ukvarja, predvsem deficitna. Za jesenske kulturne prireditve ima zavod zagotovljen del denarja iz republiških virov s pogojem, da dobi dve tretjini sredstev od občinske skupščine.
lenjsko poletje 67 je bil prvi korak k ustvarjanju poletnega kulturnega vzdušja na Dolenjskem. Ljudje si v poletnih mesecih žele narave, zato smo sklenili, da prenesemo kulturne prireditve v center novomeškega družabnega življenja, na Otočec ter v šmarješke Toplice. Oba turistična centra sta postala, lahko rečemo, skoraj že integralni del Novega mesta.«
»Bo tudi prihodnje poletje v znamenju kulturnih prireditev?«
»Skušali bomo organizirati Dolenjsko poletje 68 za celotno Dolenjsko. Turistična društva so spoznala, da je ta dejavnost uspešno vplivala na razvoj turizma na našem področju. V prihodnje nameravamo skupno programirati kulturne prireditve.«
»Morda še besedo ali dve o organizaciji letošnjih prireditev?«
»Lahko nečem, da je bilo dela, zlasti tistega drobnega, zelo veliko. Naj poudarim, da je Dolenjsko poletje 67 izraz prizadevanj amaterskih družin, to pa je bistvenega pomena.«
Slovenskemu slikarstvu na rob
Pred nami je knjiga, o 'kateri poročamo z veliko zamu-do: reprezentančna izdaja, ki nosi naslov »Slovensko slikarstvo«. Cankarjeva založba v Ljubljani jo je pripravila za novoletno darilo in ne mo-rem se iznebiti občutka, da pri tej knjigi v vsem njenem sijaju nekaj ni v redu — ali pa so postavili herme Stip-lovška, Lamuta ter Gorjupa v avli Dolenjske galerije iz nekake provincialne in lokali-stične samovšečnosti, ki naj bi vsaj na zunaj izpodbijala misli o netvomosti »notranjosti« m nas reševala pred praznino tako imenovanega vsakdanjega, netvomega dne.
Dlje časa je že, kar je bila v Kostanjevici na Krki postavljena v Lamutovem likovnem salonu razstava Posledr nji listi Vladimirja Lamuta. Svojevrstni ustvarjalec, ki ga je oplodila dolenjska pokrajina in mu začrtala umetniško in človeško pot, se je predstavil z deli, ki jih je ustva* ril v času agonije svoje biti in so posebna, izjemna izpoved. Ta ga sicer določajo kot slikarja, ki je prišel na tla improvizacije, abstrakcije, so pa poštena umetnikova izpoved. Lamut je bil svojevrsten lirik; del slovenske pokrajine in ljudi je zaživel pod njegovo roko, hlastno je ustvarjal: v Novem mestu, Kostanjevici na Krki, po vaseh pod Gor-janci, v Parizu in drugje.
V	»Slovenskem 'slikarstvu* je omenjen z enim stavkom in pol.
Brez slike, brez večjih besed, mimogrede...
Kaj naj p*tem počnemo, kadar govorimo z nekom o umetnikih, likovnikih, ki jih je rodil ta del slovenske zemlje, kako naj se vnaprej pripravimo na to, da bomo govorili manj iz srca — kajti očitno smo v zmoti. Avtorjev strokovni koncept nas je prezrl. V zmoti smo ali pa je v zmoti nekdo drug.
Ne bomo priznali, da smo mi tisti, ki se motimo, sicer je morda tudi to, kar delamo in v kar verujemo, nično.
P, BREŠČAK
Zupančev Krvavi zid
Izpod peresa plodovitega pisatelja Lojzeta Zupanca — enega prvih sodelavcev v Dolenjskega lista — je minuli mesec prišla v svet nova knji-
SLOVENŠC1NA ZA SLOVENCE
Ribniški fantje na ražnju
Poletje se je razbohotilo, kakor se lahko razšopiri le v juliju, pritisnila je tropska vročina, nazadnje pa je izbruhnil še republiški praznik. In prav tiste dni je Grmada, turistično-izletniška točka nad Ortnekom praznovala svoj deseti rojstni dan.
Obletnica, ki jo je pač treba dostojno proslaviti.
In Ribničanje bi ne bili Ribničanje, če bi tega ne praznovali prav po Ribniško! Pripravili so veliko zabavo z mnogo pijače in jedače. Organizatorji niso pozabili niti	na kulturni
del proslave.	Pri tem so že
večkrat povedano misel, da so ljudje na podeželju prav lačni kulture, vzeli in razumeli	dobesedno.
Razen janca	so namreč
pripravili na ražnju tudi ribniške fante, ki sicer prav lepo pojejo.
Tako vsaj	je oznanjal
velik plakat sredi Ribnice:
»Velika veselica itd ... z Jancem in Ribniškimi fanti na ražnju ...«
Hopla, sem si mislil, tole pa bo!
škoda fantov, ki so fantje sicer le po srcu, sicer pa večinoma že možje, pa tako lepo znajo peti...
Minil je praznik, minila je proslava z veselico in spet sem videl fante, kako se zdravi in celi sprehajajo po Ribnici. Oddahnil sem si: torej le ni ribniš-lca kultura končala na razbeljenem ražnju in v želodcih veselih nedeljskih turistov, poplaknjena z nekaj steklenicami piva!
P. S.: Naj mi ne zamerijo fantje, da sem zapisal vse to, saj mi jih je bilo iskreno žal. Precej namreč dam na domačo kulturo!
Naj mi ne zamerijo niti organizatorji prireditve, če jim prav potiho prišepnem na uho tole: raženj je raženj, veselica je veselica, kultura pa kultura. Seveda, tudi slovenščina je še vedno slovenščina in ne gre, da bi vse to zmešali v enem loncu: kulturo, veselico, raženj in slovenščino.	F.	G.
ga zgodb in črtic iz partizanskega življenja. Delo, ki je namenjeno predvsem mladim bralcem, zajema v prvem razdelku 27 zgodb in aneikdot iz življenja naših partizanov, te-rencev, kurirčkov in drugih, ki so se v zadnji vojni borili za svobodno domovino. Te ljudi, katerih junaštva, trpljenje in žrtve nam nenehno žive v spominu, je pisatelj našel v Škofji Loki in njeni širši okolici. Z nekaterimi zgodbami pa je posegel tudi na Dolenjsko, Kočevsko in v Belo krajino.
čeprav bodo mladim bralcem verjetno bolj ugajale drobne anekdotične zgodbe, pa je teža knjige v njenem drugem delu, kjer je pisatelj zbral devet črtic, od katerih je najdaljša Krvavi zid tudi dala naslov vsej zbirki.
V	tej zgodbi je Zupanc s peresom tenkočutnega oblikovalca prikazal skupno trpljenje vaščanov v Lazah ob Kolpi, kjer so Nemci zaradi domačega izdajalca pobili šest nedolžnih vaščanov. Upor, samozavest, junaštvo in žrtve v težkem vojnem času pa srečujemo tudi v vseh drugih zgodbah, od katerih zapuste močan vtis v bralcu zlasti iskreno napisana Domača naloga in zgodba o blejski materi.
Skratka: zgodbe 90 vredne, da jih prebere vsakdo izmed nas, zlasti pa mladina, kateri so predvsem namenjene. Knjiga je izšla v mariborski založbi Obzorja, ilustriral in opremil pa jo je slikar Ive Šubic.
Valvasor o gradovih v dolini Krke
POLJE »OMEGA«
ipM
pilili«
Prvič v jame ob Kolpi
Črnomaljski jamarji so pred kratkim spet izvedli eno večjih raziskovalnih akcij — Raziskovali so podzemni svet ob Kolpi — Kamor pridejo, jim
vaščani radi pomagajo
ozke prehode, prešla sva manjše jezerce, ko nas je dobditel Stane in prosil, naj njemu prepustiva človeško ribico, če bi jo kje zagledala.'
Pirišli smo do prečnega preloma. Ozka špranja se je videla pred nami, vendar nam je novo jezerce zaprlo pot. Kaj zdaj? Eden se je moral okopati, da bi ugotovil, kam vodi razpoka, žreb je določil mene. Ugotovil sem, da je na koncu sifon, zato smo se morali vrniti. Spotoma smo pregledali še nekaj razpok, vendar ni bilo nič posebnega. Tako o dolgem potovanju, ki smo ga pričakovali, ni bilo kaj zapisati. Dež je še vedno padal, ko smo p riki do šotorov.
Tretji dan je bil uspešnejši
Zjutraj so se podile nad Kolpo meglice, nad njimi pa so se vlekli težki oblaki. Daleč pred nami, v Gorskem Kotarju je deževalo. Spet smo si oblekli pajace in si oprta-
Kot sta ugotovila privatni detektiv Solar Ponče in njegov prijatelj, eksotični Vzhod ne izvaža samo začimbe in modrijane. Jasnoviden uvoznik mora zaradi tega dobro razlikovati pravo in sumljivo blago
Bilo je lepo jutro, komaj teden dni, ko sva se vrnila iz deželel v London. S Solarjem Fonceom sva ravno zaj. trkovala, ko so se na stežaj odprla vrata v hiši* kjer sva stanovala in delala. Na stopnicah sva zaslišala korake, potem pa so nenadoma utihnili pred pragom. Ponče je pogledal in telo se mu je kar napelo od pozornosti. Tudi njegove živahne, sive oči so se zapičile v vrata.
»Sodim, da je neko dekle,« je rekel Ponče. »Razburjeno. Nekaj nujnega jo je prignalo.« Pogledal je na ura ))Š6l6 sedem ((
Obiskovalka je še malo postala pred vrati, nato pa boječe potrkala in zaMicala s preplašenim glasom:
»Gospod Ponče! Gospod Solar Ponče!«
»Parker, daj, odpri ji,« mi je rekel. »Bodi gentleman!« Skočil sem in odprl vrata.
Dekle s pepelnatimi lasmi, stara od dvajset do petindvajset let, si je pritiskala na prsi v šal zavit paketek. Na nežnih, tu ’ pa tam pegastih licih ji je cvetela rdečica in ustnice so ji rahlo podrhtavale, ko je pogledovala zdaj Pon-cea, zdaj mene. Nazadnje je s pravo žensko intuicijo uprla pogled v Poncea.
»Oh, gospod Ponče,« je rekla, »upam, da vas ne motim. Toda morala sem priti tako zgodaj. Morala sem vas obiskati kajti stric ne bi ničesar ukrenil. Oh, boste videli, kaj imam! Grozno je, gospod Ponče, grozno!«
»Le naprej, gospodična, le naprej. No predvsem: kako se pišete?«
»Flora Moreland, iz Morelandovega parka, gospod Ponče. Morda ste že kaj slišali o mojem stricu polkovniku Morelandu?«
»Nekdanji upravnik v Malaki, sedaj upokojen,« je hitro odgovoril Ponče. »Le pomirite se, gospodična Moreland, in dajte mi ta zavitek.«
»Ne, ne!« je kriknila prestrašeno in si zavitek še močneje pritisnila na prsi. Nato se je ugriznila v ustnico in se medlo nasmehnila: »Oh, seveda ga vam dam, saj sem prav zato prišla, gospod Ponče. Toda grozno je, boste videli.«	•>
Razvila je šal in pokazala skrinjico, podobno skrinjicam, v katerih ženske hranijo nakit. Bila je narejena iz neke vrste mahagonija. Pokrov je bil izdelan v intarziji, stranice pa so bile izrezljane in okrašene z drobnimi reliefnimi figuricami. Vsekakor orientalski izdelek.
»Odprite jo, gospod Ponče!« je rekla in se stresla. »Ne vem, kako sem’ jo sploh lahko prinesla do vas. Ne upam se je znova pogledati.«
Ponče je skrinjico previdno prijel. Odmaknil je servis od zajtrka in postavil skrinjico na sredo mize. Nekaj trenutkov je opazoval, kako čudovito je izdelana. Flora Moreland je napeto čakala in zdelo se je, da je tudi vse v sobi nenadola postalo napeto. Potem je Pance skrinjico odprl.
Kar zijal sem od začudenja. Ne vem, kaj sem si obetal
—	morda dragoceni nakit ali neko redko knjigo, sploh nekaj takega, kar bi bilo primerno za to čudovito skrinjico. Toda kar sem videl, je preseglo vso domišljijo. V skrinjici je bila balzamirana človeška roka, odsekana tdfk v zapestju in pritrjena na dno skrinjice s svilenimi trakovi.
Ponče je bil razburjen, toda to se mu je videlo samo v očeh, ki so zasijale od pozornosti. Z eno roko se je dotaknil posušene kože na odsekani pesti, z drugo pa je pobožal skrinjico.
»Intarzija,« je zamrmral. »Italijanska umetnost, gospodična Moreland. Vendar se mi zdi, da je tale skrinjica izdelana na Vzhodu. Ves ornament je orientalski. Kako ste skrinjico dobili?«
»Ne vem, kako naj začnem...«
»Začnite s to presenetljivo posušeno roko, ki ste mi jo prinesli,« je rekel Ponče in si natlačil pipo s peklensko močnim tobakom.
»Skrinjico je dobil moj stric pred tremi dnevi. Prinesel jo je poštar in prav jaz sem jo sprejela. Poslana je bila iz Kuala Lumpura. Stric je bdi v svoji delovni sobi, ko sem mu jo izročila. Ko je vzel zavitek, mu je obraz potemnel, toda mislila sem, da pač zato, ker ni vedel, kdo mu je to poslal. Iz Malaje je odšel pred desetinu leti. Iskal je na zavitku naslov pošiljatelja, pa ga ni bilo. Začel je odvijati papir Jaz sem postavljala neke knjige na polico in bila s hrbtom obrnjena proti njemu, ko nenadoma zaslišim krik Stric je pal iz stola in omedlel. Skočila sem k njemu in videla, kaj je v skrinjici. Zraven je bil tudi listek tankega papirja, na katerem je pisalo: »Pridem po tebe.« »Listka ni več v skrinjici,« je rekel Ponče.
»Ne vem, kam je izginil. Zaprla sem skrinjico, ker nisem mogla gledati odsekane roke. Potem sem pomagala stricu, da se je zavedel. Mislila sem, da mi bo povedal, kaj naj to pomeni, toda ni rekel nobene besede. Kar sem videla, me je globoko razburilo, še bolj pa sem postala razburjena, ker mi stric ničesar ni pojasnil. Odkar je dobil to skrinjico, kar naprej samo dela in skuša urediti vse svoje zadeve.«
(Nadaljevanje sledi)
LUKNJA
Kje leži grad Luknja. Od kod ima ime. Kakšen je bil stari grad. Kakšen je novi grad. Kdaj so grad restavrirali. V izkopani zemlji so našli mnogo puščic. Voda, ki teče pod grajskim poslopjem. Pri gradu je lep mlin, ki nima nikoli ne preveč in ne premailo vode. Praznoverje zaradi ustreljenega liudiča. Zelo zanimiva podzemeljska jama nedaleč od gradu. Prejšnji lastniki graščine. Sedanji lastniki gospostva Luknje.
HRANILNE VLOGE OBRESTUJEMO
- navadne po 6%
- vezane do 8%
odmotavali lestve. Ko jih je bilo že 80 m v breznu, smo 'jih privezali. Franci je šel prvi navzdol. Vrv je polzela preko Nacetovega ramena proti ogromni odprtina pod prepadno steno.
»Spuščaj! Stoj... Spuščaj!«; smo slišali zamolkel glas iz globine. Vrv je bila vedno krajša. Naenkrat se je vrv ustavila in močno napela. Naceta je potegnilo ob drevo.
»Kaj je?« smo kričali v brezno. Slišali smo glas, toda nismo razumeli, vrv se je čez čas speit napela, tokrat trikrat močno. To pomeni, da se je Franci odvezal. Čez dve uri se je upehan in ves mo ker vmil na svetlo. Franci je ob desetih dosegel dno, osemdeset metrov globoko. Brezno ima poševno dno.
Pravijo, da se iz jam kadi
Četrta dan smo se nameravali kopati v Kolpi, toda slabo vreme nam je vzelo veselje do čofotanja v mrzili vodi. Stane in Marjan sita morala že domov, trije pa smo 'še ostali v taboru in se namenili vnovič v Gorico, ker smo slišali pripovedovati, da se iz nekaterih jam v zimskem času kadi. To je osnova za do-
TE DNI S HMELJIŠČA V ŠENTJANŽU: Marica in Aleks^jJ, > (na slild) iz Kremlja pravita, da sta zadovoljna z organizacijo del* ^	Le	škaf
je prepočasi poln, čeprav je na težji šentjanški zemlji, k* *<jn v	?	vlage,
lepši hmelj kot na prodnatih naplavinah Save v KomP0W	tl0«i. (Foto:
M. Legan)	Ve].
Tudi na Rojah pri Šentjerneju bodo ta teden končali	Pridelek
ni največji po količini, zato pa je kakovost izredna in bo sJr	zvrščen
v I. razred. Skoraj -nič slabše ni obrodil enoletni nasad v ^^nskiV	^bodnje
leto bo v Šentjerneju 25 ha hmeljišč, od tega 10 ha novu*>	m	strebrih.
ve hiše bo zdrsnilo vozilo na zračni blazini. Jean se bo odpeljal na rob mesta, k obširnim zgradbam EUCOS.
Stal bo pred komandantom. On in njegov kolega Peter. Sprejela bosta podrobna navodila za današnji polet. Komandant ju bo peljal k velikanski karti v svoji svetli pisarni. S palico bo potoval med ozvezdji, vrisanimi na vesoljski karti.
Odslovil ju bo s svojim značilnim nasmehom. Udarila bosta s petami in odšla, kramljaje o vsem drugem seveda, samo o bližnjem poletu ne...
uko Kponujal na mizi, bi najbrž neko-,anašnjega človeka. Marsičesa ne bi Nh .kih No, bil je to zajtrk, znanstveno P sli	“Cana,	njegovi	telesni	konstituciji,
C	hi tega dne stala pred Jeanom.
Cem reč kozmonavt EUCOS, evropskega h»r P	Ko	bo pozajtrkoval, bo robot-ku.
|/1Zo prav tako neslišno, kot je pripravil L	.nato	Odšel v spalnico in poljubil
'{\» v	m	ženo.	Kmalu	za	tem	se bodo od-
F	sove garaže in po cvetočem vrtu njego-
ne preveč ne premalo in da pozimi mlini nikoli ne zamrznejo; tamkajšnji jez pa je zgrajen iz samih, rezanih kamnov.
Nekoč se je voda v notranjosti hriba zamašila in tako je vzela mlinarju , njegovo delo in kruh. Zaradi tega je ta s puško streljal v luknjo, iz katere izvira voda, in po strelu je pritekla na dan krvavo rdeča voda. Temu se preprositi kmečki ljudje niso mogli dovolj načudita in na kraju so prišli do neumnega zaključka, češ: mlinar je v luknji sedečega hudiča gotovo smrtno zadel, to pa naj bi potrjevala kri, ki je iz luknje pritekla. Seveda s preproščino obdarjena pamet ni segala tako daleč, da bd mogla opaziti, da prihaja rdeče pobarvana voda od rdeče ilovnate zemlje, ki je povzročila zamašiitev vode.
Približno streljaj od omenjenih mlinov je lepa in zanimiva podzemeljska jama, v katere notranjost je z lučjo mogoče priti zelo daleč, toda nihče še ni mogel najti ali pa priti do njenega konca. Iz te jame teče ob daljšem deževju veliko vode, sicer pa je popolnoma suha.	*
Lastniki gradu in gospostva Luknja so, kakor smo to že omenili, boli gospodje Lukenjsfci, ki pa so se izkazali vredni svojega imena. Ko pa je bdi poslednji gospod Erazem Lukenjskd v nekem drugem gradu, ležečem na Notranjskem, tudi z imenom Luknja, ustreljen (kar sem na dolgo opisal v poglavju o znamenitosti te dežele), je deželni knez, k&r ni bilo moških dedičev družine gospodov Lukenj skih, gospostvo proglasil za deželnoknežje. Gospostvo Luknja je kasneje, leta 1494, podaril in prepustil cesar Maksimilijan I. gospodu Frideriku Gallen-bergu kot nagrado za zvesto službo cesarju in vsej nemški domovini.
Pozneje je gospostvo Luknja dobil gospod Franc Gali, stotnik na Kranjskem, ki je imel ženo iz rodbine Lambergov, ter je poskrbel, kakor je bilo že zgoraj omenjeno, da je grad v mnogo boljšem stanju; od njega je Luknja z dedovanjem prišla na družino Barbo in končno s poroko na gospode Bremnerje, barone. Tako je še danes lastnik tega gospostva gospod Wolf Danijel Brenner, baron.
Grad Luknja je stal približno
2 km zahodno od Prečne in je
danes popolnoma v razvalinah.
Grad in gospostvo Lueg, v kranjskem jeziku Luknja, prištevamo k Dolenjski, je pa od Ljubljane oddaljeno osem, od Novega mesta pa eno miljo.
Nemško ime je grad dobil po gospodih ustanoviteljih Lukenjskih, kranjsko pa od besede luknja, ker je bil stari grad pozidan v luknji neke skale ter imel pridvdžni most, o čemer še lahko pričajo stari ostanki.
Prav blizu gradu, za en sam streljaj proč od njega, so kasneje gospodje Lukenjski, ker se jim je omenjeni grad, ki je tičal v luknji, zdel premajhen, na skalnatem griču zgradili večjega in ga prav tako imenovali Luknja. Razdalja med starim in novim gradom pa bo znašala približno en streljaj.
Novi grad nima prav nikakršnega razgleda. Grad oklepa za pogled strašno hribovje tako močno in tesno, da je ta v zimskih dneh za precej časa oropan prijetne sončne luči, pa tudi poleti sonce tu že od štirih popoldne ne sije več. Ne oziraje se na to, pa je zrak, M veje okoli gradu in graščine, svež in zdrav in spričo teh reči bi grad lahko nudil sliko na griču postavljenega kot&astega hriba, ki ga zapirajo hribi.
Leta 1580 je gospod Franc Gali ta skoraj že popolnoma razpadli grad dvignil iz ruševin, ko je dal zgraditi tri stolpe, zidove in hodnik ter postaviti pridvižni most, ker je bil spoznal, da bi ta grad bdi dovolj trden in močan, da vzdrži sovražnikov napad in mu kljubuje. Zato je tudi dobil od cesar j ega veličanstva dovoljenje, da sme to zidavo in utrdbo dela izvršiti z deželno tlako.
Sedanji gospod lastnik ni nič manj prispeval k restavraciji tega gradu ter je razen tega dal napraviti še lepo pritlično dvorano in jo okrasiti s figurami iz mavca ali tako imenovanimi štukaturami in lepimi slikami. Ko se je pred nekaj leti pod starim gradom kopalo, so v izkopani zemlji našli mnogo puščic, ki so jih nekoč verjetno kaki napadalci brezuspešno streljali proti gradu.
Tik pod novam gradom priteče voda z imenom Prečna na dan s tako silo, da že takoj ob svojem nastanku in izviru žene sedem mlinskih koles, ki se lahko vsa obenem vrtijo in meljejo, in kar je najbolj občudovanja vredno, pa je to, da vode ni nikdar
Neznani divji ribiči so pred nedavnim spet lovili ribe v vodah ribiške družine Kostanjevica na zelo nečloveški način — z ostmi! Nekaterim članom družine se je posrečilo zapleniti del ulova. Na sliki: 2 soma (8 kg in 3 kg), ki sta bila ulovljena na osti. Naj dodamo še, da kopalci in ribiči velikokrat najdejo težko poškodovane velike ribe tudi v Krki, kjer nekateri turisti tebi nič meni nič lovijo s podvodnimi harpunami, čeprav tak ribolov v sladkih vodah prepovedan! (Foto: J. Zagorc, Prekopa)
i
Kakor vsakokrat, kadar se odpravljamo v neznani podzemski svet, smo bili tudi tokrat pred odhodom nervozni. Ugotovili smo, da nam je zmanjkala ena vrv ter videli, da nas je bilo od osmih fantov, ki so obljubili sodelovati, na avtobusu samo pet. Drugi trije- pa — morda so šli raje na Kolpo?
Ko smo izstopili na Vini-f ci, ni bilo časa premišljati.
! Imeli smo kup prtljage in ne vem, kako bi jo prinesli do Sinjega vrha, če ne bi med potjo ustavo! poltovomi volks-wagen in nam pomagal priti na cilj.
Taborišče na špeharjevem vrtu je zraslo v pičlih 20 mi-* nutah. Otroci iz vasi so nas radovedno ogledovali, kmalu pa smo bili dobri prijatelji. Opoldne smo naredili načrt za . obisk petih jam. Hišna opravila je prevzel Franci, Naceta smo izbrali za kuharja, jaz pa sem bil zadolžen za tehnično izvedbo akcije.
Že prvi dan nas je vleklo v jame. Najprej smo si ogledali šnelerjevo, nato pa nas je nasmejani Ivan vodil po zaraščenih stezicah vedno više v hrib. Pri vhodu v brezno so nam konserve dale novih moči, medtem ko so vodič in dva fanta iz vasi modrovali v globini. V Kobeči jami sta se lotila dela Franci in Stane. Prvi je moral jamo izmeriti, drugi pa loviti jamske živalce. čez ■ dobro uro smo imeli vse podatke napisane. Jama se odpira v 1,5 m široki raepoki v smeri hriba in je globok natanko
39 metrov. Brezno je morfološko zelo zanimivo, saj ima dve zanimivi polički z zasi-ganimi stenami.
Kako priti tri kilome« tre pod zemljo?
Naša beležka se je polnila. Nekaj smo imeli zapisanega že doma. Jama Kobil jača — v njej so bili Angleži in niso prišli do konca. Dolga je okoli 3 kilometre. Ti podatki, ki nam jih je posredoval Ivan Lakner iz Špeharjev že pred letom dni, so nas naslednji dan že ob 5. uri zvabili na noge.
Po blatni cesti smo se spuščali iz vasi po strmem pobočju proti Kolpi. Redke kaplje dežja so se spremenile v pravcati naliv. V Spe-harjevi hiši smo čakali, da se je narava umirila, nato smo si oblekli pajace in prižgali karbidovke. Nekaj sto metrov od hiše je tik Kolpe vhod v jamo. V 6 metrov širok rov greva preko skal dva na dno. Vlekla sva se skozi
Nek^^mni prehodi so sila ozkL Potrebna Je dobršna mera spretnosti, da se	predor,	ki ga je izdolbla voda, prerine bliže k cilju. Nemalokrat
je	^ obilno poplačan z novim odkritjem. Na sliki: jamar pleze skozi
ozek P	(Foto*. S. Klepec)
li 80	111 j:	ter vrvi. Tokrat	vodila v Go-
rico . »Ouge jame«.
sraO & j 3 Angleži niso	^	se	do-
^bližati vhod-
da s°v
jan® 5,j. •
Mi	™	Sajnozavestno
mnevo, da je pod zemljo večji prostor. Ugotovili pa smo, da brezno ni zelo veliko. Globoko je le 16 metrov in ima nekaj sige na steni. Tudi drugo brezno, ki smo ga na-
§E v bližini, nas je raao-
čaralo.
Nato smo imela več sreče. Z vaščani z Daljnih njiv smo Sli v brib Sebetih, kjer smo pokazali tehniko osvajanja jam. Tam smo bili v dveh jamah. V prvi, Sovini jami, smo na polici odkopali dve italijanski puški in dva zaboja za municijo. Najdene stvari je med vojno vrgla v jamo neka ženska, iz strahu, da jih ne bi našli Italijani in zaprli moža.
Druga jama leži 200 m stran in je zelo zanimiva zaradi dokaj velikega naravnega mostu, ki deli vhod na dva dela. Vaščana so menili, da je ta jama zelo globoka, vendar smo namerili v njej le 45 m globine, je pa zelo lepa. Na dnu smo videli nekaj .primerkov popolnoma belih kapnikov in celo galerijo zasiganih skal v obliki bodic.
Planirano število odkritih jam smo dosegli, spoznali košček novega podzemnega sve-1 ta ob robu Kolpe. Za konec ; ekspedicije smo se le name-■ nili kopat, še prej pa nam je Nace postregel z »expres srbskim pasuljem«.
:- Hvaležni vsem vodičem, po->, sebno pa gostiteljem, Špehar-i. jevim z Daljnih njiv, smo n ob slovesu zaklicali: »Srečno, li še se bomo videli!« i-	STANKO	KLEPEC
Mn
.CELJE.
Leto 2010. Ura je p«*lšestih. Rojeva se sončen, vesel dan...
Jean je pravkar stopil iz kopalnice. Vrgel je nase uniformo. Medtem ko je zapenjal gumbe na suknjiču, je z veščo kretnjo segel k armaturni plošči v prijetni, topli jedilnici. Kot spretna blagajničarka je pritisnil na pet, šest gumbov in v steni je zamolklo zabrnelo, čez nekaj trenutkov so se razklenila kovinska vrata v steni in iz odprtine je na mizo začel drčati obložen pladenj.
Izredna solidarnost z arabskim ljudstvom
Predsednik občanske konference SZDL v Brežicah Janez Pirnat je na zadnji seji seznanil izvršni odbor z uspehi zbiranja pomoči za a-rabsko ljudstvo. V občini je zbranih blizu pet milijonov S din, kar dokazuje izredno razumevanje ljudi za to akcijo. Primerjalni podatki z dragimi občinami kažejo, da sodi brežiška občina na prvo mesto v lestvici, upoštevajoč seveda njeno gospodarsko moč.
CERKLJE: 5000 din za kvadratni meter?
Trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA in občinska skupščina Brežice želita, da bi tudi Cerklje dobile sodobno trgovino. Dosedanja namreč ne zadošča več vedno večjemu prometu. V novi stavbi, ki bi jo sezidali, bi bil razen za trgovino tudi prostor za krajevni urad in za manjšo sejno dvorano. Nova stavba naj bi stala nasproti sedanje trgovine. Vse se je zataknilo pri odkupu zemljišča, ker zahtevata lastnika po 5000 S din za kvadratni meter!
Ob tako pretirani zahtevi bo investitor najbrž odstopil od gradnje, Cerkljam pa ne bodo dobili težko pričakovane trgovine in družbenih prostorov!
SZDL preučuje zaposlovanje
V brežiški občini je vedno več prijav za zaposlitev. Novih delovnih mest je le malo odprtih, zato je število brezposelnih že zaskrbljujoče. Izvršni odbor občinske konference SZDL je imenoval komisijo in ji naročil, da bo preučila zadevo in pripravila ustrezno obrazložitev.
Nova trgovina v Spodnji Pohanci
V Spodnji Pohanci so pred kratkim začeli graditi novo trgovino trgovskega podjetja KRKA Brežice. Prostor, v katerem je stara trgovina, je premajhen, saj kupujejo tu občani iz bližnje in daljne okolice. Tudi avtomobilisti se radi ustavijo v tej trgovini, kjer kupijo kruh, konzerve, mesne izdelke, pivo, kislo vodo, kdkto in drugo.
J. L.
Skopice: obljuba bo izpolnjena
Cestno podjetje iz Novega mesta bo med 20. septembrom in 1. oktobrom asfaltiralo cesto skozi vas Skopice. Cesta je že stabilizirana. Ljudje so sami navozili gramoz nanjo. Asfalt bodo položili na poldrugi kilometer dolgem odseku. Obljuba, ki so jo dobili vaščani že lani, bo torej kmalu izpolnjena.
Perspektivni plan na svetlem v jeseni
Septembra bodo prebivalci brežiške občine že lahko javno razpravljali o družbenem in gospodarskem razvoju občine v prihodnjih letih. Gradivo za načrt pripravlja strokovna služba v občinski upravi. Predlog z zanimanjem pričakujejo zlasti odborniki, ker bo to osnova za delo skupščine. Trenutno ne morejo planirati tudi nobenih investicij, čeprav bi radi določili njihov vrstni red v obdobju do 1970. leta.
Z OBISKA NA FARMI PIŠČANCEV V BREŽICAH
Vzreja piščancev je rentabilna
Enoletno poslovanje farme kokošNnesnic je uspešno — Z Agrokombinatom Emona iz Ljubljane imajo petletno pogodbo — Le trije zaposleni skrbijo za
24.000 piščancev
Te dni so v Brežicah razkrili hišo trgovskega podjetja KRKA, v kateri ima sedež poslovalnica POSTREŽBA. Pritlično zgradbo bodo dvignili za eno nadstropje in nato ja preselili del uprave. (Foto: J. Teppey)
Ko so Italijani lani zelo povečali carino na meso, se je naš izvoz občutno zmanjšal, zato je postala živinoreja bolj ali manj povsod nerentabilna. Mnoga kmetijska gospodarstva so preusmerila svojo dejavnost v druge panoge, ki so bolj donosne. Tudi KGP Brežice je opustilo živinorejo. Da ne bi ostali prazni hlevi za govedo neizkoriščeni, jih je pogodbeno za pet let vzela v najem Ag-raria iz Brežic.
šest hlevov za govedo, vsak po 728 kv. m, so preuredili, napravili izolacijo, klimatske in krmilne naprave, skratka vse, kar je potrebno za vzrejo kokoši-nesnic. Farma je začela obratovati 27.
Volčanješk, Božičkova in Peček pred farmo (Foto: J. K.)
avgusta lani v koperaciji z Agrokombinatom Emona iz Ljubljane, s katerim imajo petletno pogodbeno sodelova-
ODGOVARJA PREDSEDNIK ObS VINKO JURKAS
Iz dolgov počasi spet na zeleno vejo
Do 31. julija je občinska skupščina poravnala za 180,000.000 Sdin obveznosti iz prejšnjih let — Proračun je bil skoraj ves ta čas blokiran, kar so njegovi porabniki močno občutili — Krajevne skupnosti do sedaj niso prejele nobenega dinarja, v kratkem pa lahko pričakujejo polovico letošnje vsote — V občini je letos za milijardo Sdin investicij, večinoma naložb
delovnih organizacij
»Tovariš predsednik, skupščina se je po poletnem oddihu 24. avgusta znova sestala. Kako ocenjujejo odborniki sedanjo proračunsko situacijo, kakšen je uspeh varčevanja v prvih sedmih mesecih in koliko zapadlih dolgov je občina že poravnala v tem obdobju?«
»Obveznosti iz prejšnjih let bremenijo občino za okrog 270,000.000 S din in od tega smo do konca julija poravnali že 180,000.000 S dan. To je velika vsota in odborniki upamo, da je najhuje za nami.
V	občinski proračun se je do 31. julija nateklo 577,324 tisoč S din, kar znaša 48 odst. letnega plana. V zaostanku so prispevki od osebnega dohodka v gospodarstvu, na kar sta vplivala predvsem KOVINA Bizeljsko in POSAVJE Brežice zaradi zakasnelega izplačevanja osebnih dohodkov. Nekaj je bilo tudi takih delovnih kolektivov, kjer niso mogli izplačati zaposlenim stoodstotnih prejemkov.
Prispevek od kmetijstva je bil realiziran komaj s 30 odst., prispevek od obrti pa s 40,9 odst. Z okrepitvijo izterjeval-ne službe se zaostanki manjšajo. — Proračun občine je bil spričo zapadlih obveznosti malone ves čas blokiran, kar so seveda močno občuti-
li	vsi njegovi porabniki. V upravi , šolstvu, socialnem varstvu in drugih službah so dobili le denar za osebne dohodke.
Obveznosti je za letos še precej, zlasti anuitet in zapadlih računov. Poravnali jih bomo iz dohodkov proračuna, ki še niso izterjani. Z varčevanjem in omejitvijo investicij, ki bi bremenile proračun, ki še niso izterjani. Z varčevanjem in omejitvijo investicij, ki bi bremenile proračun, se torej počasi vzpenjamo na zeleno vejo.
Nasploh pa v občini investicijska dejavnost ni zamrla.
V	glavnem so to naložbe delovnih organizacij. Naj jih nekaj naštejem: zdravilišče Ča-teške Toplice — 265 milijonov S din, PETROL za restavracijo na Griču 150 milijonov, cesta Bizeljsko—2upe-levec 153 milijonov, osnovna šola Dobova 44 milijonov, stanovanjski stolpič v Brežicah 200 milijonov S din, KRKA BREŽICE 10 milijonov, Kmetijska zadruga Brežice prav toliko in LJUDSKA POTROŠNJA 5 milijonov S din.
»Kdaj bodo krajevne skupnosti dobile svoj delež za uresničevanje letošnjih načrtov?«
»Do sedaj še niso ničesar prejele. Na seji skupščine
smo se dogovorili, da jim bomo takoj po sprostitvi žiro računa nakazali 50 odst. celotne vsote, drugo polovico pa do konca leta. Neredno financiranje gotovo ovira njihovo delo, zato tega v prihodnje ne bomo smeli dopustiti.«
»Kaj obeta gospodarjenje delovnih organizacij v prvem poletju?«
»Skupščina je obravnavala poročilo o tem na zadnji seji in po sedanjih podatkih brez večje zaskrbljenosti pričakuje konec leta. Razen KOVINE 'Bizeljsko in Gostinskega podjetja Brežice so vse delovne* organizacije z uspehom zaključile poslovanje v prvem polletju. Izguba znaša pri Gostinskem podjetju 2,500.000 S din, pri KOVINI pa 60,000.000 S din.
Vsem delovnim kolektivom bo skupščina poslala pismo s priporočilom, naj tudi v naslednjih mesecih nadaljuje-
jo z varčevanjem, skrbe za visoko kvalificiran strokovni kader in se trudijo za zniževanje poslovnih stroškov ter kvaliteto izdelkov.«
J. T.
Posvet pred
*	novo sezono
Na današnji razširjeni seji občinskega sveta ZKPO in občinskega odbora SZDL v Brežicah bodo razpravljali o sklepih zadnje seje sveta, o ljudski knjižnici v Dobovi, kjer je že potreben stalni knjižničar, in o uskladitvi dela med občinskim svetom ZKPO ter zavodom za kulturo. Pogovorili se bodo o programu dela v jesenski in zimski sezoni.	v. P.
Priprave na reorganizacijo ZK
Komisija, ki jo je občinski komite ZK v Brežicah poob lastil za pripravo predloga o bodočih organizacijskih oblikah dela v ZK, je na seji 14. avgusta obravnavala prvi osnutek. Posredovala ga bo članom komiteja, da ga bodo lahko dopolnili s svojimi predlogi. V septembru bodo predlog za reorganizacijo pretresali člani ZK na sestankih osnovnih organizacij.
NOVO v BREŽICAH
■ NA REVIJO KMETIJSTVA V MURSKI SOBOTI vabi SAP interesente iz brežiške občine. Izlet združujejo z ogledom Blatnega jezera na Madžarskem. Odhod je predviden za 9. september. Prvi dan bodo izletniki preživeli ob Blatnem jezeru in se udeležili piknika s predstavniki madžarskih kmetijskih zadrug. Naslednje jutro bodo že v Murski Soboti, kjer si bodo ogledali revijo kmetijstva na Pomurskem sejmu.
■ V IZLOŽBAH TRGOVIN LJUDSKE POTROŠNJE obetajo lepaki poceni nakupe konfekcijskih izdelkov. V razprodaji so jesenski plašči za ženske, moške in otroke. Popust je precejšen. Tudi poletne moške srajce so zelo poceni. Znižane so za 50 odst.
• ■ V PRITLIČJU STANOVANJSKEGA BLOKA poleg tržnice je
BREŽIŠKE VESTI
šst
pred nedavnim odprl svoj lokal zasebni urar. V Brežicah je to zdaj drugi obrtnik urarske stroke.
■ OBČANI BODO GOTOVO Z VESELJEM SPREJELI VEST, da morajo vse obrtne delavnice bodisi v družbenem ali zasebnem sektorju na vidnem mestu izobesiU cene. Odlok o tem je občinska skupščina v Brežicah sprejela na seji 24. avgusta. Vsako spremembo cen morajo obrtniki prijaviti občinski upravi.
■ ZARADI KOKOŠJE KUGE, ki se je pojavila v brežiški občini, tržnica nekaj časa ne bo založena a perutnino. Prodaja je prepovedana iz varnostnih razlogov. Tudi kupovanje kokoši od neznanih prodajalcev na domovih ni dovoljeno, dokler bolezen ne bo zatrta.
■ VELIKO NEURJE Je razsajalo v nedeljo popoldne nad Brežicami. Naliv ni povzročil večje škode, le v oddajnik Radia Brežice je udarila strela in za poldrugo uro prekinila popoldanski program.
■ NOVA URARSKA DELAVNICA je odprta v bloku pri tržnici.
nje. Emona, ki se odloči z3 sorte piščancev, pošilja i2 svojih valilnic en dan stare piščančke, ki jih tukaj redijo do obdobja nesnosti, to je približno 22 tednov. Nato jih transportirajo v moderno urejene farme v Duplici pri Kamniku in Ihanu, kjer nesejo jajca. Poleg enodnevnih piščancev dobijo od Agrokombinata Emona tudi močna krmila in redijo piščance po njihovi predpisani tehnologiji.
Letos vzrejajo tri sorte piščancev: leghom, ki so zelo dobre nesnice, nadalje sorto nick shick, še boljše nesnice, saj znesejo letno do 250 jajc, in sorto nickols, to so starši od brojlerjev. Lansko leto so vzredil tudi 7000 brojlerjev, vendar so letos vzrejo le-teb opustili.
Zanimivo je, da oskrbujejo celo farmo s 24.000 piščanci le trije zaposleni: Elza Božiček, Franci Volčanšek in Anton Peček. Ce bi bili prostori zgrajeni prav za vzrejo kokoši-nesnic, bi bilo delo lažje. Vzreja piščancev zahteva stalno skrb, zato zaposleni ne poznajo ne nedelj, ne praznikov. Vse piščance morajo v času 22 tedenske vzreje tudi trikrat cepiti proti raznim boleznim, ki se na brežiškem obratu še ni nikoli pojavila. Tudi pogin je razmeroma majhen, komaj 3 odstoten.
Letos maja so odprli v brežiški občini še en obrat za vzrejo kokoši-nesnic. Na Malem vrhu so v ta namen pravtako preuredili prejšnje hleve za govedo. Tudi oni so v kooperaciji z ljubljansko Emono.
-jk
V senci stoletnih dreves v mokriškem parku stoje štiri kamnite postave, ki j*111 je zob časa vtisnil svoj pečat. Vsaka od njih ponazarja po en letni čas. žensk® figura na sliki z žitnim klasjem na rokah predstavlja Poletje. Kipi izvirajo 5 gradu Boštanj, kjer so krasili francoski vrt. Falk Gagem pripoveduje v svoj* kroniki, da jih je grof Gustav von Auersperg z dovoljenjem lastnika boštanjskc!p gradu grofa Marca Bombella dal prenesti v Mokrice, da bi jih otel propa^ v takrat že zapuščenem grajskem vrtu. Z mahom obrasli in na žalosten kon^ obsojeni letni časi so tako okoli leta 1870 dobili nov dom v Mokricah. (Foto-J. Teppey)
61.522 N din pomoči
Delovni kolektivi v občini Krško so z razumevanjem sprejeli priporočilo za zbiranje pomoči žrtvam imperialistične agresije v arabskih deželah. Zbrali so 61.522 Ndin.
V	naslednjih vtsticah navajamo prispevke posameznih kolektivov.
Trgovsko podjetje PRESKRBA Krško 1500 Ndin, Tovair-
Cenejši radijski sprejemniki pri »ELEKTROTEHNI«!
Prodajalna ELEKTROTEHNE v Krškem je te dni znižala cene radijskih aparatov (navajamo znamko sprejemnika, staro in znižano ceno):
Ndin Ndin od 502 na "381 od 528 na 398 od 462 na 347 od 540 na 400 od 416 na 331
Koncertino
Moderato
Menuet
Paloma
Venus
Violeta
Tarantella
Travi at a
na eeluipze 35.000 Ndin,. PA-PIRKONFEKCIJA 2000 Ndin, Zveza združenj borcev NOV 108 Ndin. AGROKOMBINAT 3833 Ndin, Služba družbenega knjigovodstva 680 Ndin, IM-PERIAL Krško 1000 Ndin, Splošno obrtno ipodjetje Krško 1500 Ndin, predsedstvo ObSS 500 Ndin, TERMOELEKTRARNA Brestanica 5000 Ndin, Rudnik rjavega premoga Senovo 6000 Ndin, Gradbeno podjetje SAVA Krško 2000 Ndin, KOVINARSKA Krško 1000 Ndin, Splošno kleparstvo Kostanjevica 141 N din, Kolektiv občinske skupščine 1593 Ndin in Občinsko sodišče 265 Ndin.
štirje delovni kolektivi (ELEKTRO Krško, Zavod za komunalno dejavnost, Zdravstveni dom in MIZARSTVO) še niso poslali podatkov koordinacijskemu odboru.
Delovodja Zdravko Tomše in šef delovišča Metod Šetinc pod opaži za »klavir« na levem bregu Save. Oba zaupata v tiho obljubo, da bo most v Krškem dokončan do 29. novembra (Foto: J. Teppey)
od 460 na 341 od 595 na 464 od 429 na 340
Vsi našteti radijski aparati so izdelek Elektronske industrije Niš, so kvalitetno izdelani in imajo čist sprejem. — Porabniki, izkoristite enkratno reklamno znižanje cen!
Ribnik bo letos zgrajen
Dela na krškem ribniku bodo kmalu končana. Verjetno bodo spustili vanj vodio žs oktobra. Ob ribniku bo bife in čolnarna, kjer si bodo izletniki in ribiči lahko sposojali čolne. Zaenkrat še ne vedo kakšne ribe bodo vložili, voda je dobra za vse vrste, celo za postrvi. V bodoče nameravajo zgraditi še en ribnik, v katerem bodo gojili samo postrvi.
ZA PROMET ČEZ NOVI KRŠKI MOST NE BO OMEJITEV
Velikan požira zadnje kubike betona
Samo v most so ga vgradili 3.000 kubikov, v priključke 1.000 in prav toliko v oporne zidove — Delo poteka v dveh izmenah in. za praznik republike bodo zapeljali čez most prvi avtomobili — Trenutno delajo oporni zid na desnem bregu Save ter priključke in podvoz na levi strani reke
Samo še tri mesece in Krčani bodo s ponosom izročili prometu orjaški most, ki bo povezoval oba bregova Save. Gradbišče je živahno od jutra do večera. Jutranja izmena začne delo ob petih in konča ob treh popoldne, popoldanska izmena pa dela od enih do sedmih zvečer.
Na desnem bregu Save gra-dijo oporni zid in širijo nasip za bodočo priključno ce-
Nepozabne počitnice za kmečke otroke ob Krki
Pionirji iz osnovnih šol Veliki Podlog, Leskovec, Zdole, Dolenja vas in Krško so letos v treh izmenah poceni letovali v Podbočju. Brezskrbne počitnice so trajale za vsako izmeno po deset dni. šolarji so se vsak dan kopali v Krki, hodili na izlete v bližnje kraje, zvečer pa prirejali kulturne in zabavne programe. Nikoli ne bodo pozabili tabornega ognja, ki so ga zakurili zadnji večer letovanja, in pa taborniške pesmi »Veseli štingelci«, ki so jo sami zložili in uglasbili.
Tov. Slavko Smerdel, ravnatelj osnove šole v Krškem, je povedal, da so v Podboč-
ju letovali predvsem kmečki otroci. Ti bi ostali sicer doma, saj si večina od njih ne bi mogla privoščiti letovanja v Rovinju, za kar bi morali starši odriniti po 17.000 S din. Počitnice v Podbočju so bile mnogo cenejše. V denarju so prispevali starši za enega otroka od 1.000 do
5.000	S din. Otroci so prinesli s seboj tudi živila. Stanovali so v šoli. Ves čas letovanja so imeli skrbno pedagoško vodstvo.
Počitnice ob Kriki so vsem prinesle mnogo veseilja in zdravja. Otrooi so se tudi naspali, kar je bila ob prihodu tudi njihova največja želja!	J-	T.
sto. Na nasprotni strani, ob PAPIRKONFEKCIJI, pa dokončujejo opaž za ploščo na podvozu in »klavirju«, kakor nazivajo priključke. Za omenjene objekte pripravljajo tudi betonsko železo. Vgradili ga bodo okoli 150 ton.
Na priključni cesti k tovarni celuloze morajo položiti le še robnike in jo asfaltirati. Asfaltno prevleko bodo hkrati napravili tudi na mostu.
Pri šefu delovišča Metodu Soncu in delovodji Zdravku Tomšetu sem se zanimala, če je morda kaj ovir, ki bi podaljšale rok dograditve. Oba sta dejala, da zaupata v tiho obljubo, ki jo je dal PIONIR, želita si tudi, da bi bilo vreme še naprej tako naklonjeno gradnji kot zadnje mesece.
Težave seveda tudi nastanejo, toda nekako se jih že sproti znebijo. Tako na primer tržišče ni dovolj založeno s potrebno armaturo. Betonsko železo za most dobavljajo deloma iz ženiške železarne, deloma pa z drugih gradbišč. Ker ni nikjer profilov zadostne dolžine, si pomagajo tako, da varijo železo kar na gradbišču.
Ko sem nato vprašala, kolikšno obtežitev bo most vzdržal, sta mi sobesednika pojasnila, da je preračunana na 60 ton. Čezenj torej brez skrbi lahko zapeljeta dva 30-tonska tanka. Lahko tudi re-
čemo, da je most prevozen brez omejitve, tako kot most v Kranju in Jankomirski most pri Zagrebu.
Orjak nad Savo v Krškem nenasitno požira beton. Samo v most so ga vgradili 3000 kubikov, v priključke okoli 1000 in prav toliko v oporne zidove.
Milijardna investicija je segla v žepe
Novi most bo veljal
945,840.000	Sdin. V tej vsoti so upoštevani priključki, projekti, geološke raziskave, odškodnine za zemljišča in zgradbe ter drugi stroški. Do
30. junija Je bilo izplačanih
596,108.000	Sdin.
Republiški sklad bo prispeval za gradnjo tega železo-betonskega velikana 420 milijonov Sdin, delovne organizacije občine Krško 342,717.000 Sdin, občinska skupščina Krško 63,840.000 Sdin, 120 milijonov Sdin pa bo znašalo bančno posojilo.
Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini je pripravil obsežno poročilo o gradnji in seznanil z njim odbornike. V njem ugotavlja, da poteka vse delo normalno in da je gradnja solidna in kvalitetna. Po pogodbi z izvajalcem naj bi bil most dokončan do novembra, otvoritev pa je predvidena za praznik republike. Vmesni tok je določen za preskusne obremenitve in tehnični pre-gled.	JOŽICA TEFPEY
Rudarji-invalidi so ogorčeni
V	senovskem rudniku je okoli 8 odst. članov kolektiva invalidov. V nedeljo, 27. avgusta, so imeli rudarji — invalidi na Senovem zbor, na katerem so razpravljali o novih predpisih socialnega zavarovanja. S temi predpisi je večina rudarjev — invalidov v celoti ali pa v večjem delu izgubila dosedanje nadomestilo osebnega dohodka, ali pa jim je to nadomestilo občutno zniža*-no.
Priznati je treba, da so bili mnogi rudarji — invalidi upravičeno ogorčeni, saj so novi predpisi zelo neživljentj-
ski in krivični. Z novim valorizacijskem faktorjem, ki ga je določila skupščina SRS in po novih odločbah, ki jih je te dni izdal zavod, so mnogi rudarji — invalidi izgubili to, kar jim je bilo pred letom ali dvema priznano. Za dolgotrajno delo v rudniku so ob izgubi zdravja (nekateri celo udov) danes, ko bi morali imeti primemo nadomestilo, to nadomestilo izgubili, z manjšimi dohodki na drugem delovnem mestu pa so že do zdaj težko preživljali družine. Na zboru so sklenili poslati merodajni morganom resolucijo.	K.	B.
V Mačkovcih bo še tretji ribnik
Letos je ribiška družina Brestanica-Krško vložila 6000 krapjih mladic V ribniku bodo lahko lovili tudi izletniki
2 letovanja šolarjev v Podbočju. Mladi kopalci, ki niso %nali plavati, so se počutili najvarneje na blazinah. Nekateri izmed njili so po desetih dneh že zaplavali. (Foto: Rezi Pirc)
Ribiška družina Brestanica —Krško je letos odkupila pri sedanjih dveh ribnikih v Mačkovcih pri Brestanici še 3,5 hektara zemlje. Tu nameravajo zgraditi nov ribnik, v katerem bodo gojili amerikanke in smuče za turistični odlov. Površina sedanjih dveh ribnikov, v katerih gojijo predvsem krape, znaša okoli
4,5	ha. Ko pa bo gotov še tretji, bo znašala okoli 7,5 ha. Letos so v ribnik vložili 6000 krapovih mladic. Ce računamo, da stane vsaka 85 Sdin, dobimo kar lepo vsoto. Razen tega bodo letos porabili za ribjo hrano 3000 kg koruznega zdroba. Člani ribiške družine s prostovoljnim delom večkrat počistijo in razkužijo ribnike z apnom, da ne bi prišlo do zastrupitve
med ribami. Razen tega so do ribnika speljali cesto, napeljali elektriko, zgradili stavbo, v kateri je gostilna, uredili sanitarije in zabetonirali plesno ploščo. Denar za vsa ta dela je družina dobila od podjetij kot odškodnino za onesnaženje voda.
Ribniki bi lahko postali lepa izletniška točka ne samo za ribiče, temveč tudi zadruge izletnike. Okoli ribnika so lepi gozdovi, v katerih rastejo gobe in drugi gozdni sadeži. Spomladi in jeseni pa si ljubitelji žabjih krakov lahko priredijo izvrstno pojedino. Razen tega lahko izletniki o lovopustu lovijo, tudi ribe, seveda proti primerni odškod-mini. Letos se je lovopust začel 15. julija, dnevna karta pa stane 700 Sdin. Prav toliko
plačajo izletniki tudi za vsak kilogram ulovljenih rib. V gostilni, ki je ob večjem ribniku, dobe izletniki ves ribiški pribor in tudi čolne, ki jih imajo sedaj pet, naročene pa imajo še tri.
Ribiška družina je julija letos priredila na manjšem ribniku tekmovanje v odlovu krapov, ki se ga je udeležilo 50 ribičev. Septembra bo še eno tekmovanje v še širšem obsegu na obeh ribnikih. Tega tekmovanja se bodo lahko udeležili tudi izletniki.
Za 5 milijonov dobitkov na tomboli v Krškem!
Na stadionu MATIJE GUBCA v Krškem bo 17. septembra velika turistična tombola. Prireditev se bo začela ob 14. uri popoldne, da jo bodo lahko obiskali tudi ljudje iz oddaljenih krajev. Tombolo organizira turistično društvo v Krškem, ki bo uporabilo njen čisti dohodek za ureditev rekreacijskega središča ob zdolski cesti in za lepšo podobo Krškega.
Skupna vrednost dobitkov znaša nad 5 milijonov Sdin. Tombol bo 18, drugih dobitkov pa okoli 200. Glavni dobitek je osebni avto znamke ŠKODA, nato motoma kosilnica, motoma žaga, motoma škropilnica, pralni stroj, televizor, moped itd.
Potrebujete vodno črpalko?
Potem si oglejte bogato zalogo vodnih črpalk raznih tipov z enofaznim ali trofaznim elektromotorjem v krški prodajalni trgovskega podjetja ELEKTROTEHNA! Tu dobite tudi hddroforje od 90 do 200 litrov prostornine z ustreznimi elektromotorji in' točno po Vaši želji.
Stalno na zalogi: kombinirane kopalne peči, električni bojlerji (Tiki, Kontakt in Standard) za 80, 50, 30, 10, 8 in 5 letrov. Vedno lahko kupite tudi sekretarske in navadne telefonske aparate, električne števce s priborom ter stikalne ure.
Trgovina je dobila pred kratkim lak žico za previjanje elektromotorjev (domačo in uvoženo).
Pl Ce želite kupiti hitro, m ugodno in poceni, si m oglejte bogato zalogo v H krški prodajalni ELEK-H TROTEHNE!
V	kinu spet »Filmske novice«
V	krškem kinu že dve lati niso predvajali filmskih novic. Uprava kina jih je morala odpovedati, kajti ze eoo samo številko so »Filmske novosti« zahtevale 26.000 S din. Ce primerjamo to ceno s povprečno naročnino za oe-lovečeren film, ki je 12.000 do
15.000	Sdin, vidimo da je ta za manjše kinematografe res previsoka.
Letos je zavod za kulturno dejavnost BTežice predlagal, da bi dolenjski kinematografi s skupno akcijo rešili ta problem. To jim je uspelo. Ta* ko bodo v krškem kinu v bližnji bodočnosti spet začeli predvajati filmske novice, ki na neposreden način seznanijo obiskovalce z važnejšimi dogodki doma in v svetu.
Drobne s Senovega
■ NA SENOVSKI TRŽNICI bo
odslej večkrat razprodaja tekstilnega blaga in pletenin, ki jo bodo organizirala razna trgovska podjetja. Prva razprodaja je bila K. avgusta.
■ SENOVSKI »SRECOLOVCI« morajo kupovati srečke in zamenjavati morebitne dobitke v Krškem ali drugih mestih. Prav bi bilo, če bi tudi na Senovem začeli prodajati srečke.
■ TISTI SENOVCANI, ki morajo vedno v službo zjutraj, popoldne ne morejo kupiti ne Časopisov, niti kruha, ker ju zmanjka že dopoldne. Kako dolgo bo to Se trajalo?
■ OKREPČEVALNICO s toplo hrano in z zmernimi cenami pogrešajo na Senovem tisti, ki hodijo na delo od daleč in tudi tisti, Id čakajo na avtobus.
ArV^STl IZ ČISTKE OBClNg-r
Slaki na Lisci
Planinsko društvo »L/sca« upa, da bo prihodnjo nedeljo, 3. septembra, lepše vreme in da bo mogoče izvesti PLANINSKO RAJANJE' na Lisci. Društvo vabi vse ljubitelje narodne glasbe, da pridejo k Tončkovemu domu v čim večjem številu. Dobro vas bomo postregli!
Vsi Slovenci jo naj dajo!
Poštni uslužbenec, vneti planinec in krvodajalec Tine Klemenčič iz Sevnice, ki je dal prvič kri že med vojno, je povedal:, »če bi vsak Slovenec dal kri
Pozdrav iz Rovinja
Prejšnji teden smo dobili od sevniških -pionirjev tole pisemce:
»Oglašamo se iz Rovinja, kjer smo na letovanju in od koder pozdravljamo vse bralce Dolenjskega lista, posebno naše starše! Z letovanjem smo zelo zadovoljni in se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali za naše počitnice. Prebivamo v gozdovem gozdičku, nedaleč od morja, v katerem se lahko kopljemo po mili volji. Skoraj vsi že znamo plavali. Za red in snago v taboru skrbimo sami; ker nas je 146, je delo hitro opravljeno.
Obljubljamo, da se bomo zdaj, ko smo se naužili sonca in morja, resno oprijeli dela doma in v šoli.«
Sevniški pionirji, ki letujejo v Rovinju
Trgovsko podjetje ZASAVJE gradi v Sevnici nasproti kolodvorske restavracije novo železnino. V trgovino, ki bo stala okoli 150 milijonov S din, se bodo verjetno vselili še letos. (Foto: F. Pungerčič)
Jugotanin: izguba tudi letos
Po molku - jeseni pevski zbor
Sevniški Jugotanin, obrat konjiškega Konusa, je imel v prvem polletju skoraj 38 milijonov Sdin več stroškov kot dohodka, čeprav je količinsko presegel polovico letnega načrta proizvodnje — Trajnejši izhod vidi razvojna služba kombinata v lastni predelavi izluženega lesa
samo enkrat, bi jo naše bolnišnice imele dovolj. Jaz sem jo po vojni dal že 31-krat, pa se vedno dobro počutim. Priporočal bi vsem voznikom motornih vozil, da se množično u-deležijo krvodajalskih akcij, saj nikoli ne vedo, kaj jih čaka na cesti!«
Razdelitev štipendij
28. avgusta je imel drugo sejo upravni odbor sklada Dušana Kvedra. Izmed 12 kandidatov — prosilcev za štipendije — so izbrali 9 dijakov oziroma študentov. Vsi prosilci so morali v skladu z razpisom štipendij predložiti šolsko spričevalo in mnenje šole. Upravni odbor je razpravljal Uidi o spremembi in dopolnitvi statu-ta sklada.
Zaskrbljujoče naraščanje prekrškov
Podobno kot v drugih občinah je tudi v sevniški že nekaj let spričo večanja motorizacije, slabih cest in brezposelnosti vse večje število ljudi, ki imajo opravka s sodnikom za krekrške. Zadnji sevniški podatki o prekrških v letošnjem prvem polletju pa so prav zaskrbljujoči. V tem času je bilo kar 609 predlogov za kaznovanje nasproti 395 v lanskem prvem polletju! Za cestno prometne prekrške je bilo 299 predlogov za kaznovanje, za kršitev javnega reda in miru 221, za gospodarske prestopke pa 89.
Tržno gospodarstvo ne pozna milosti za šibkega: uvoženi tanin je za četrtino cenejši kot je sevniški. Usnjar-ne to dobro vedo, zato Jugotanin ne more iskati poti iz zagate v višjih cenah, še manj pa si lahko obeta od izvoza. Osnovni surovini — lesu se je ob prvih ukrepih gospodarske preobrazbe povečala cena za eno tretjino, ceno tanina pa določajo svetovne cene. Letos se je tovrstnim povečanim stroškom pri družila še večja amortizacija, ki jo mora podjetje izdvajati za obnavljanje tovarniških naprav.
Kje je izhod iz tega, se sprašujejo delavci in oni, ki se zanimajo za gospodarstvo. Nedvoihno je treba zmanjšati stroške, toda kako? Ko so v podjetju prenehali kuriti kotle z izluženim lesom in začeli s cenejšim mazutom, so si od tega obetali precejšen prihranek. Pokazalo pa se je, da odjemalci tega lesa izsiljujejo nižje cene, saj vedo, da Jugotanin ne more z njim ničesar početi.
Telče: eni delajo, drugi nagajajo
Ce se bodo na Telčah spoprijeli z drugimi krajevnimi problemi tako, kot so se z vodovodom, potem jih še lep čas" ne bodo uredili. Medtem ko je za vodovod sprva kar dobro kazalo, so se zadnje časfe pojavili zavistni ljudje, ki delo ovirajo in nagajajo, če se le da. V takšnih razmerah tudi občina in širša družbena skupnost rte bo mogla pokazati večjega zanimanja za kraj, ki ima prav zdaj pred seboj najpomembnejšo akcijo — gradnjo prepotrebne nove šole.
Razvojna služba kombinata je začela proučevati možnosti, da bi obrat izlužen les na svoje predeloval in s tem odpravil precejšnje stroške prevo-
za do papirnic. Ta načrt pa bo zahteval precej denarja; enega od njegovih virov vidi Jo načrtovalci tudi v sodelovanju s tujimi tvrdkami.
Ob različnih svečanostih, ki jih prirejajo v sevniški občini, že vrsto let pogrešajo obiskovalci domače pevce ter zvoke domače godbe na pihala. Vsega tega mesto že dalj časa ne premore več, zato ne preostane njegovim prebivalcem nič drugega kot žalovati za nekdanjimi dobrimi časi ter zmajevati nad današnjo mladino ...
Zadnji čas pa se je vendarle premaknilo. Pred kratkim je bilo v okviru dejavnosti sveta za prosveto, kulturo in telesno vzgojo dogovorjeno, da bo to jesen začel delovati sevniški pevski zbor, ki ga bo vodil znani glasbeni delavec in pedagog Viktor Kren-čič. Pevskemu- zboru bo verjetno kmalu sledila še g dba
Dohodki ne dotekajo po načrtu
Sevniška občinska skupščina je v ponedeljek, 28. avgusta, sklenila za 5 % omejiti proračunsko porabo povsod tam, kjer je to možno
2e aprila in maja je bilo opaziti, da dotekajo dohodki občinskega proračuna počasneje, kot je bilo sprva predvideno. V teh dveh mesecih je znašal zaostanek 3 odstotke, v juniju pa se je povečal na 5 odstotkov. Med večjimi zaostanki je bil predvsem prispevek od kmetijske
dejavnosti, precej dolgujejo tudi obrtniki, prometnega davka pa je bilo plačanega občutno manj, kot je predvideval letni načrt. K pomanjkanju denarja je pripomogel še zaostanek republiške dotacije v znesku 8 milijonov S din.
Občinska skupščina je bila
prisiljena omejiti izdatke pri vseh tistih porabnikih, kjer je bilo to možno. Izvzeti so bili oni, ki so pogodbeno vezani na občinski proračun. Na občini pričakujejo, da bodo v prihodnje dohodki redneje dotekali, vendar bo v novembru ali decembru treba sprejeti rebalans proračuna.
Moralno priznanje za uspešno delo
Mizarski mojster Matija Kurnik iz Sevnice je dobil na letošnjem jubilejnem 10. sejmu obrtništva v Zagrebu najvišje priznanje — Medaljo in diplomo
Zadela nas je obtožba: ničesar niste pisali o njem, ker je pač zasebnik. Mar niso njegovi dosežki del naših skupnih uspehov? Zakaj zapišete takrat, ko odpirajo nove trgovine v Metliki, Krškem ali kje drugje, kdo je prerezal bel trak, niti z imenom pa ne omenjate moža, ki je zasnoval in naredil opremo in pripomogel, da bo lokal prijetnejši za kupca in prodajalca?
Brž smo pohiteli k ntjemu. Matija Kurnik, po rodu Sev-ničan, opravlja že 32 let mizarski poklic. Delal je v boljših in slabših časih; tudi takrat, ko je bilo za zasebno obrt manj razumevanja kot je sedaj. Za pridnega in poštenega obrtnika mora biti kruh, je menil in preživljal družino. Delo mu je vedno pomenilo
VESTI IZ SEVNICE
■ UPRAVA POŠTE se opravičuje telefonskim naročnikom zaradi motenj med telefonskimi pogovori, ki so bile te dnd. Vgrajevali so nove priključke, zato je bilo treba na telefonsko zvezo čakati dalj časa.
■ PROMETNA ZRCALA so te
dni namestili v Sevnici na ovinku pri kurilnici in pod pošto. Name-
SiVNISKIVE STNIk
stiti bi ga bilo treba še pn gostilni »Na križiSču« v Šmarju.
■ MOPEDE BODO REGISTRIRALI v Sevnici 7., 8. in 9. septembra, v Krmelju pa 6. septembra od 8. do 18. ure. Vozila morajo biti tehnično brezhibna; imeti morajo tudi luč za osvetlitev tablice. Lastniki morajo predložiti registracijski list, račun o nabavi vozila, kupoprodajno pogodbo ali carinsko deklaracijo in plačati 7 Ndin takse. Zamudniki bodo morali pe-ljate mopede na tehnični pregled v Krško ali Brežice.
■ AVTOBUSNI VOZNI RED bi že lahko izobesili v Sevnici, saj imajo že 6 prog: proti Novem mestu, Brežicam, Zagrebu, Mariboru in Šentjanžu. Vozni red naj ba namestili na Glavnem trgu in železniški postaji.
poklic, konjička in zadovoljstvo.
V	malem kabinetu nenehno snuje načrte, v delavnici prenaša zamisli na les, dela notranjo opremo za stanovanjske hiše, gostišča in trgovine. Njegovo delo poznajo že marsikje. Nedavno je opremil novo trgovino Elektrotehne v Krškem, v Metliki bo skupaj s pomočniki uredil notranjost že za tretjo trgovino. Za mojstra so zvedeli celo v Slovenj Gradcu in mu zaupali pomembno naročilo.
»Zdaj gre kar dobro, dela je dovolj,« pravi tov. Kurnik. »Okoli novega leta je bilo slabše, zato sem sklenil, da bom sodeloval na zagrebškem velesejmu v okviru desetega jubilejnega sejma obrtništva. Kot edini zasebni obrtnik iz Slovenije nisem imel dosti upanja na uspeh, čeprav je bilo moje razstavljeno delo plod dolgoletnih izkušenj in velikega truda. Dobil sem najvišje priznanje, ki ga lahko doseže razstavljalec. Priznam, da csin bil malo razočaran, ko
nisem v nobenem domačem listu zasledil niti drobne vesti. Menil sem, da še vedno gledajo na obrtništvo kot na nekaj slabega, kot na golo pridobivanje denarja in ne na prispevek k napredku naše družbe.«
Ko sem odhajal od mojstra, ki kljub bolehnosti tako vztrajno načrtuje in dela, ter premišljeval o najinem pogovoru, sem sklenil ponoviti že izrečeno misel:	naša	družba
je dolžna dati moralno priznanje za nadpovprečno delo, kar spodbuja k novim uspehom. Pri nas je premalo spodbude, premalo iskanja različnih možnosti. Ce bomo te stvari pravilno vrednotili, bomo hit/reje napredovali.
M .L.
na pihala, ki jo že pripravljajo.
Ne bo treba sedeti v plaščih?
Velika in svetla dvorana sevniškega gasilskega doma je znana tudi po tem, da je y zimskem času z navadnimi pečmi ni mogoče nikoli dovolj segreti. Oskrbniki razmišljajo, da bi za letošnjo zimo kupili peči na olje, ki prostor hitreje segrejejo in ljudi ne bi več zeblo. Te dni urejajo in popravljajo oder, na novo pa so prebelili tudi notranje stene.
Sevniški planinci v Tatrah
Pred nedavnim se je vrni-
lo	s Češke 15 sevniških planincev, ki so obiskali Visoke in Nizke Tatre. V 7 dnevnem izletu so se povzpeli na 2025 m visoko goro Chopkovi-na, 2425 m visoko goro Ry-si ter si ogledali 200 metrov globoko podzemno jamo Demnovsko. Ob povratku so se ustavili tudi v Budimpešti, kjer so si ogledali državni parlament, Margaretin otok na Donavi, cerkev Matijas Templum v Budimu in še nekaj drugih zanimivosti. Ustavili so se tudi ob Blatnem jezeru.
Zabukovje bo dalo
Pred nedavnim je bil v Za-bukovju sestanek OORK Sevnica, ki so se ga udeležili tudi predsednik tamkajšnjega odbora RK tov. Anton Jazbec, blagajničarka Vida Trefalt, odbornica iz Podgorja Marija Kozinc in šolski upravitelj Polde Hočevar. Na sestanku so razpravljali predvsem o krvodajalstvu. Odborniki so povedali, da bodo zbrali 20 do 30 krvodajalcev.
Lisca dobro obiskana
Planinski dom na Lasci je bal v letošnji turistični sezoni kar dobro obiskan. Razen nedeljskih izletnikov, je tu letovalo tudi nekaj turistov z družinami. Celodnevna oskrba s prenočiščem je za člane planinskega društva 2100 Sdin, za druge pa 2800 Sdin. Dom ima svoj vodovod in se lahko izletniki po sončenju tudi stuširajo. Posebno pozornost vzbuja osliček
—	nosač, s katerim se izletniki radi fotografirajo.
Testiranje vajencev
V	torek je delovni inšpektor občinske skupščine pripravil v prostorih občine testiranje vajencev vseh strok. Test ne vsebuje samo vprašanj s področja stroke, kjer se vajenec uči, temveč tudi vprašanja iz drugih področij. Rezultati testiranj iz prejšnjih let kažejo, da je precej vajencev, ki sploh ne poznajo organizacije podjetja, kjer so zaposleni, da ne govorimo o delovanju organov delavskega samoupravnja in njihovih nalogah. Manjka pa jim tudi splošne razgledanosti, ki bi jo od vajencev lahko pričakoval’.
Gubčevci so nam še danes vzor!
že nekaj let nazaj praznuje občina Trebnje svoj praznik 4. septembra, na dan, ko je bila pred 25 leti ustanovljena Gubčeva brigada na Trebelnem. — Prav zaradi pomembnega jubileja Gubčevcev, katerim je občinska skupščina Trebnje v preteklem letu Podelila domicil, ima letošnji občinski praznik še Posebno obeležje in slavnostni značaj.
čeprav se časovno vedno bolj oddaljujemo od osvobodilnega boja in nase revolucije, čeprav postaja NOB že zgodovina, ostaja to obdobje v nas še vedno živo., saj znova in zno-
va doživljamo velike spremembe, ki jih je to obdobje sprožilo v življenju naših narodov. Morda posamezni drobni dogodki tistih dni res nekoliko bledijo, zato pa tem bolj čutimo' pomen velikih odločitev in pomen celotnega našega boja. V tem boju je brigada Matije Gubca na svoji borbeni poti bila v neprestanih spopadih, v dolgih, do smrti utrujajočih ofenzivah, nekajkrat je prešla Dolenjsko, Notranjsko, Kočevsko, Belo krajino, Rog in Gorjance, pa tudi Zasavje in bližnje predele Hrvatske. Povsod je napadala sovražnika, ruši-
KMETIJSKA
ZADRUGA
TREBNJE
vošči vsem kmetovalcem in vsem drugim občanom za občinski praznik ter se jim priporoča!
Prisrčne čestitke
za občinski
praznik pošilja
delovni kolektiv 0
KOMUNALNEGA
PODJETJA
TREBNJE
Delovna skupnost veletrgovine
mercator
IMPORT EXPORT
čestitav sem prebivalcdm občine Trebnje za občinski praznik!
Prav tako pozdravlja borce Gubčeve brigade, ki slavijo 25-letnico ustanovitve svoje brigade.
Vsem porabnikom je
mercator
vedno na voljo z vsemi uslugami, ki jih nudi v svojih prodajalnah širom po Sloveniji.
la njegove postojanke, proge, mostove, bunkerje, osvobajala kraje, reševala ranjence in vlivala ljudem upanje v zmago in lepšo prihodnjost. Prav ti spomini in doseženi uspehi v razvoju naše občine bodo vsebina našega letošnjega praznovanja.
Običaj je, da se ob občinskem prazniku spominjamo tudi gospodarskih in drugih dosežkov občine v času od enega do drugega praznika. Tega namena letos nimam, čeprav smo tudi v zadnjem času dosegli nekaj lepih rezultatov. Naša občina je v svoji materialni osnovi še vedno med slabše razvitimi, zato se mora boriti z veliki težavami pri razvijanju svoje materialne osnove, družbenega standarda in osebne porabe občanov. Toda doseženi rezultati/ ki so sad velikih naporov naših delovnih kolektivov, organizacij in občanov so dokaz, da s skupnimi napori lahko uspemo — in uspeti moramo! Ta naš optimizem, porojen iz naših želja po napredku in srečnejšem življenju, črpa svojo moralno moč v svetlih zgledih slavnih dejanj Gubčeve brigade, ki je s svojo zavzetostjo, vztrajnostjo, iznajdljivostjo in junaštvom zmagala v borbi, ki nam je dala svobodo. In v tem je velik pomen praznovanja našega skupnega praznika — 4. septembra.
Ob tej priložnosti se v imenu občinske skupščine Trebnje in v svojem imenu zahvalim vsem delovnim kolektivom, organizacijam in občanom, ki so kakorkoli pripomogli k doseženim uspehom naše občine. Obenem želim, da se naše skupno začeto delo uspešno nadaljuje v korist in zadovoljstvo nas vseh.
čestitam vsem občanom za občinski praznik, posebej pa izrekam prisrčno dobrodošlico Gubčevcem in jim čestitam za njihov jubilej!
CIRIL PEVEC, predsednik občinske skupščine Trebnje
Narodni heroj Franc Krese — čoban, nekdanji borec Gubčeve brigade, je v nedeljo, 27. avgusta, s prvim strelom odprl novo strelišče v Prapročah pri Trebnjem. Poročilo o tekmovanju berite na športni strani. (Foto: M. Legan)
Za mlade nam je žal - časa!
Franc Režun, vodja trebanjskih tabornikov, o vzrokih popuščanja taborniške
dejavnosti
Pred nekaj dnevi so za trebanjske tabornike vedeli marsikje v Sloveniji. Pripadniki Sivih jelš so se udeleževali različnih republiških tekmovanj in na njih dobili mnoga priznanja. Zadnji dve leti pa o njih ni več toliko slišati kot prej.
Z delom sicer niso povsem prenehali. Lani so priredili pešačenje od Brežic čez Gorjance v Novo mesto in se ob strogi taborniški disciplini, skromnosti in fizičnih napo rih spoznavali s tihimi, ponekod še nedotaknjenimi lepotami naše ožje domovine. Letos je 26 članov taborilo ob Kolpi v Podzemlju. Obiskovalci tabora in domačini so bili navdušeni nad redom hi zgledno organizacijo taborniškega življenja.
Stopiil smo k Francu Režu-nu, (pomočniku ravnatelja trebanjske osnovne šole, duši tabornikov in organizatorju vseh taborjenj, h katerim so starši vedno radi puščali otroke in mladince, da bi ga povprašali za vzroki popuščanja dejavnosti. Nekako takole je povedal:
»Mladina ni slaba ali pokvarjena kot radi vsevprek govorimo starejši in ob tem mislimo, da smo bili sami mnogo boljši. Samo preveč prepuščena je, za njo nam je žal časa! Morali bi videti, kako zgledni so ti mladi ljudje pri taborjenju, ki človeka vzgaja, plemeniti, uči spozna-
vati naravo, privaja k skromnosti in iznajdljivosti, k premagovanju naporov ter k disciplini. Mladi zelo radi sodelujejo v taborniški organizaciji, manjka pa starejših ljudi, ki bi šli radi mednje, z njimi živeli ter jih tako neprisiljeno vzgajali in vodilL« M. I.
Trebanjski odbojkarji pred jesensko sezono
V nedeljo dopoldne se bodo v Trebnjem srečali s spomladanskim prvakom, z moštvom Kamnika
V nedeljo, 3. septembra se bo začel jesenski del tekmovanja v republiških odbojkarskih ligah. Moštvo TVD Partizan iz Trebnjega, ki ima trenutno 12 rednih igralcev, kolikor jih potrebuje^ za uigravanje prve ekipe (s tem športom pa se ukvarja še več drugih članov Partizana), je v spomladanskem delu tekmovanja zasedlo med desetimi moštvi tretje mesto. Tesno je izgubilo samo srečanji v Kamniku m v Kočevju, na domačem igrišču pa je bilo nepremag-
Ogrci nam uničujejo pridelek
Ogrci - ličinke majskega hrošča se gostijo s krompirjem, divji prašiči pa z ogrci in krompirjem vred! — Najbolj so prizadeti revnejši kraji na področju Trebelnega in Sela Šumberka — Ne bi tako kot nekdaj spet kazalo uvesti organizirano uničevanje škodljivca v hroščevih letih?_
ljivo. Oba nasprotnika bosta v jesenskem delu nastopila v Trebnjem, zato se ljubiteljem tega Športa obetajo lepa in zanimiva srečanja.
Trebanjski odbojkarji se po krajšem poletnem oddihu že nekaj časa intenzivno pripravljajo na jesen, saj so imeli celo po pet treningov na teden. Ker si je eden najboljših igralcev inž. P. Štor julija nalomil roko, je bila bojazen, da ne bo mogel igrati, vendar se zadnji čas njegovo zdravstveno stanje naglo boljša. Vodji moštva M Leganu so za jesen na voljo naslednji igralci: F. Opara, J. Pavlin, J. Mrvar, J. Mišmaš, I. Slak, D. Pindža, inž. P. Stor, L. Babnik, inž. T. Grandovec. Zakrajšek in nekdanji član kranjskega Triglava mladi predavatelj za telesno vzgojo Janez Mohorčič iz Žužemberka.
Pod krompirjevim grmom odkrije motika kaj žalostno podobo: od gomoljev ostane ponekod samo lupina, trije ali še več mastnih ogrcev je temeljito opravilo svoje delo. Pohoda škodljivcev zdaj ni mogoče ustaviti, škodo lahko zmanjšamo samo tako, da pridelke, ki delajo gomolje ali korene, čimprej umaknemo z njiv.
Razvoj od jajčeca do novega majskega hrošča traja tri leta. Prvo leto po tako imenovanem »hroščevem letu« je škodljivec najbolj nevaren. Tako je letos, ko ponekod v zemlji kar mrgoli zalege —
ličink, ki so se razvile iz množice jajčec, debelih kot konopljino zrnje. V zemljo so bila položena lansko pomlad.
Zadnja leta ta škodljivec ni povzročil večje škode, zato se je med ljudmi že uveljavilo prepričanje, da boj z njim ne bo več potreben. Zaradi izredno ugodnih vremenskih razmer in verjetno tudi zato, ker se je zmanjšalo število hroščevih naravnih sovražnikov, je letos nastopila prava ofenziva njegovih ličink!
Kmetijci poznajo različne načine boja proti temu sovražniku:	preoravanje njiv
pod sončno pripeko, posipanje z živim apnom, gameksa-nom ali vnašanje ogljikovega žveplenca v zemljo. Vse to pa zahteva veliko truda in denarja. zato ne bi bilo odveč v hroščevih letih organizirati med šolsko mladino nabiranje hroščev, tako kot je to bilo po vojni ali še pred njo. Takrat so otroci radi tekmovali, kdo bo nabral več te golazni, ki jo je mogoče porabiti za krmo prašičev ali za pripravo zelo dobrega komposta.	Inž-	M. L.
Čestitamo
vsem občanom za letošnji občinski praznik, kakor tudi vsem borcem Gubčeve brigade za slavno obletnico!
Občinska skupščina TREBNJE
Vsem svojim strankam in poslovnim • prijateljem, prav tako pa vsem prebivalcem domače občine iskreno čestita za bližnji praznik
KROJAŠKO PODJETJE TREBNJE
Priporočamo svoje usluge in izdelke!
Na Trebelno
bodo vozili v nedeljo zjutraj od 7. ure dalje še posebej trije avtobusi iz Trebnjega. Prevoz bo brezplačen. — Udeležite se slavja na Trebelnem in nato v Mokronogu!
Danes seja skupščine
Po poldrugi mesec trajajočem poletnem premoru se bodo danes dopoldne spet sestali trebanjski odborniki. Pretresali bodo gospodarsko stanje v prvem polletju, kooperacijo na področju kmetijstva, poročilo o delu osnovnih šol ter obravnavali več osnutkov odlokov.
Prve štipendije na Kočevskem
Prve štipendije za letošnje šolsko leto je kočevskim dijakom priskrbel komunalni zavod za zaposlovanje. Kandidate so začeli izbirati že marca letos. Izmed vseh, ki jim starši ne morejo daiti denarja za študij, so poslali iimpmfl. petnajstih najboljših dijakov zavodu za štipendiranje v Ljubljani.
Stipendije oz. študijske podpore pa je dobilo le 5 dijakov, ker so letos zavodu za štipendiranje	sredstva
od 17 na 4 milijone. Tri podpore so podelili za srednjo tehnično šolo (kemijski, strojni in elektro oddelek), eno za srednjo medicinsko šolo in eno za študij tehnične matematike na univerzi.
Ob tem, da mnogi dijaki ne bodo mogli nadaljevati šolanja, so gospodarske organizacije povsem ravnodušne. Samo KTK Melamin bo v avgustu podelila 4 študijska posojila.	M.	ŽVOKELJ
Urejajo cesto na Trato
Krajevna skupnost Kočevje mesto se je lestos s precejšnjo vnemo lotila reševanja komunalnih vprašanj na svojem področju. Razen vzdrževanja parkov7, zelenic in ulic, so pričeli urejati tudi cesto na Trato, medtem ko je v kratkem načrtu še nova trasa Tomšičeve ceste. Občani Kočevja, Trate, Mestnega loga in Mahovnika ugotavljajo, da svet krajevne skupnosti s sodelovanjem občinske skupščine, stanovanjskim podjetjem in delovnimi organizacijami, uspešno uresničuje zastavljen delovni načrt.
Stojala v samopostrežni
Trgopromet Kočevje namerava na željo kupcev postaviti v samopostrežni trgovini (nekje pri vhodu) posebna stojala, na katera bodo kupci odlagali torbe, mrežice in drugo, v katerem prenašajo nakupljeno blago. Nekateri kupca namreč pravijo, da imajo slab občutek, ko morajo po samopostrežni trgovini prenašati blago, ki so ga kupili v drugih trgovinah. Tega slabega občutka jih bodo rešila stojala.
Glasbena šola se seli
Stavba na Reški cesti v Kočevju, kjer je bila doslej med drugim tudi glasbena šola, je dodeljena Pletiljstvu. V novem šolskem letu bo imela glasbena šola pouk v stavbi na Ljubljanski cesti nasproti Državne založbe (v bivših prostorih notranje uprave). Ti prostori so šoli dodeljeni začasno. Ko bo dograjena nova osnovna Sola, se bo glasbena šola preselila v gimnazijo.
Cene v Kočevju
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene:	krompir 0,98
Ndin, sveže zelje 1,40 Ndin, (Kol v zrnju 4,40 Ndin, stroč-jl fižol 2,95 Ndin, čebula 1,84 Ndin, česen 5 Ndin, solata ZJB3 Ndin, paradižnik 1,36 Ndin, paprika 1,40 Ndin, ja-jolka 2 Ndin, hruške 3,49 Ndin, pomaranče 5 Ndin, limone 5,55 Ndin, banane 5 Ndin, grozdje 4,10 Ndin, slive 1,60 Ndin, breskve 3,40 do 4 Ndin, marel ce 3,40 Ndin, lubenice 1,50 Ndin — vse za kg. Jajca so bila od 0,48 do 0,65 novih dinarjev.
Pereče vprašanje: kam z otroci?
V jasli, vrtec ali malo šolo! Podjetja se slabo zanimajo, kako žive otroci
članov njihovega kolektiva
Vzgojno varsteni zavod Kočevje bo s septembrom spet začel sprejemati v vzgojo in varstvo otroke, stare od 3 mesecev do 7 let. Vendar pa
Prodajalke je nagnal s tržnice
Že nekajkrat smo pisali, da prodajajo na kočevski tržnici tudi prodajalci iz južnih krajev, ki ponujajo svoje kmetijske pridelke običajno dražje, kot so cene v trgovini »Sadje zelenjava#. 22. avgusta popoldne je neki prodajalec, tudi iz južnih krajev, zahteval za kg paprike 2,50 N din, poleg njega pa so prodajale papriko prodajalke trgovine »Sadje zelenjava« po 1,50 Ndin ali za 1 N din ceneje. Temperamentnemu prodajalcu z juga to ni šlo v račun in je prodajalke »Sadje zelenjave« enostavno izgnal s tržnice, češ naj one prodajajo v trgovini, tržnica pa je namenjena priložnostnim prodajalcem.
Miličniki so naslednji dan posredovali in ukrotili vročega južnaka, tako da imajo prodajalke »Sadje zelenjaven zdaj mir. Temperamentni prodajalec je znižal ceno svoji papriki na 2 Ndin kg.
bodo za sprejem otroka zahtevali tudi njegovo zdravniško spričevalo.
V	jasli za dojenčke bodo sprejemali otroke, stare od 3 mesecev do dveh let. Mesečna oskrbnina zanje bo znašala okoli 160 Ndin.
Za otroke od 2 do 6 let bo oskrbnina okoli 100 Ndin. V tem znesku sta vračunana tudi malica in kosilo. Za otroke je zagotovljeno varstvo od 5.30 do 14.30.
Zavod bo tudi letos organiziral malo šolo za otroke, stare 6 do 7 let. Pouk bo trikrat na teden po tri ure. Mala šola bo dopoldne, če bo dovolj otrok, ki ne obiskujejo redno vrtca, pa tudi popoldne. Na mesec bo treba za otroka, ki bo obiskoval malo šolo, plačati 20 Ndin.
Razen tega bo zavod sprejel v dopoldansko varstvo tudi učence od 1. do 4. razreda osnovne šole, ki imajo pouk popoldne in so njihovi starši dopoldne v službi. Mesečna oskrbnina še ni znana.
Pri zaivodu pa si že nekaj let prizadevajo, da bi organizirali še popoldansko varstvo otrok za otroke staršev, ki so v službi popoldne. Popoldansko varstvo bodo organizirali, ko bo zanj prijavljenih najmanj 15 do 20 otrok.
Vzgojno varsteni zavod se kar naprej otepa s pomanjkanjem denarja. Te težave pa ne bi imel, če bi se delovne organizacije zanimale, kako člani njihovih kolektivov žive izven službe in socialno šibkim pomagale vsaj delno pokriti oskrbnino v vzgojno
varstvenem domu. Oskrbnina je namreč posebno občutna za starše, ki imajo več otrok.
Cene v kočevskih trgovinah
Večkrat sem že slišal, da je blago v kočevskih trgovinah veliko dražje kot na primer v Ljubljani. Ko sem pred kratkim kupoval v trgovini, je po leg mene starejši možakar ogledoval neki artikel. Ko mu je prodajalec povedal ceno, je ta pripomnil: »O to je pa drago, v Ljubljani je to cenejše«. »Pa pojdite v Ljubljano in tam kupite«, mu je odgovoril pro dajalec.
Za predmet, ki sem ga kupoval jaz, je prodajalec rekel, da stane 960
S	din, v Ljubljani pa sem ga kupil za 760 Sdin.
Res je, da je trgovina svobodna in da lahko človek kupi, kjer hoče, toda tako velike razlike v ceni so pa le pretirane.
P. S.
Dedci ste slabši kot babe!"
Mladina od 7. leta starosti naprej preganja dolgčas, kot se sama znajde - Ženske kritizirajo vodilne »dedce«, češ da slabo skrbe za mladino
*Dedci ste slabši kot babe!* mi je oni dan zabrusila neka kočevska mama. »Za mladino sploh ne znate skrbeti. Moja 16-let-na hči ne more biti vedno doma. Dolgočasi se okoli bloka in po mestu. Lahko zaide na slaba pota. Podobno pa je z vso kočevsko mladino.
V	Gaju imamo lep športni park, na njem pa rastejo koprive. Nikogar ni, ki bi mladino, zbral in jo navdušil za kakšne igre. Tako se mladi ne bi dolgočasili, ne bi postopali okoli, pa tudi pod vodstvom in nadzorstvom starejših bi bili. Starši bi bili pripravljeni nekaj prispevati, samo da bi vedeli, kje otroci so in kaj delajo. Hkrati pa bi mladi lahko tudi kaj koristnega naredili, na primer vzdrževali športne naprave.«
Elektro: preveč ali premalo denarja:
Novi način pobiranja prispevka za e lektriko ni primeren za porabnike, tudi Elektro pride kasneje do denarja
DROBNE IZ KOČEVJA
Pred dobrimi tremi meseci je Elektro Kočevje uvedlo nov način pobiranja prispevka za elektriko. Inkasant zdaj
obišče vsako gospodinjstvo le na dva meseca, medtem ko ga Je prej vsak mesec.
Nov način pobiranja prispevka ima svoje dobre in slabe strani. Dobra stran je, da imajo pri Elektru manj dela (vprašanje pa je, če ni to poslabšanje prodajnih pogojev), slaba pa, da Elektro
■ PROMETNE ZNAKE so te dni postavili po sprehajališču ▼ parku Gaj. Tako se zdaj občani ne bodo mogli več Izgovarjati, da niso vedeli, da Je vožnja po parku prepovedana. Starfti bi morali poučiti otroke, da se tu ne smejo voziti, ker bodo drugače kaznovani oni.
■ V SKORAJ VSEH KOČEVSKIH TRGOVINAH prodajajo blago po znižanih cenah. Ker lahko občani hitro dobijo potroSnlški kredit, radi kupujejo to blago.
■ PREOBLOŽENE VOZOVE S HLODOVINO vse pogosteje vidimo v mestu. Brezvestno votanike ki ▼ lovu za čimvečjlm zaslužkom mučijo konje, bi bilo treba kaz-novaUl
■ SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA v Kidričevi ulici posluje že
več kot 3 mesece. Prodajalci in kupci so se že privadili novemu načinu poslovanja. V trgovini so povedali, da so zasačili nekaj občanov, ki so hoteli zastonj odnesti blago. Za zdaj so Jih ncno opomnili, v bodoče pa bodo vsakega tatu prijavili postaji milice.
■ V KINU JADRAN so te dni začeli popravljati pod. Starega so že odstranili, zdaj polagajo Izolacijsko podlago, na katero bodo položili nov pod. Dobro bi bilo, če bi zamenjali tudi stare peči z novimi na olje. Tako bi bila dvorana pozimi bolj topla, pa tudi ceneje bi bilo.
■ VODOVODNA CEV Je te dni' počila ▼ Cankarjevi ulici. Popravljati mo }o začeli takoj, toda ker Je cev položena ravno po sredini ceste, Je treba razkopati asfalt, kar zelo otežkoča dolo. Nekateri potrošniki vode nočejo razumoU, da za to ni kriv nihče in zabavljajo vsevprek.
■ SKARPA OB R1N2I je že zgrajena. Zdaj vozijo na njo material Iz sosednjo podrte hiSe in tako utrjujejo nasip. škarpo bi bilo tn»ba podaljšati Se ▼ ovinek struge, kajti le tako bodo preprečili poplave
  --------------------------
najbolj zadovoljni, ^ triko spet Plačeval ^ rem (vsak niesec), pn* Elektro bi teko	&
šlo do denarja, ker n* pl» ditiralo Porabnik* celo več mesccov, , za en mesec. Sedan ^ gju-pobiranja pri*pW" jft,# tttl, da imaJ<>	pre^
prodajajo el®^n str**1*jj denarja, po	ta	P£.
slišimo, da so	^
Jetja
triko spet podiraen*
Kočevje: avto na 26,5 prebivalca^
 ——
Število osebnih avtomobilov naglo narašča, motornih koles P _
Kočevje: elektrika pod zemljo
Dovoljenje *> zaradi prekopov po mestu izdali s težkim srcem — Mesto bo z elektriko krožno napajano, zato bo tudi napetost elektrike enaka v vseh delih mesta
Takihle kolutov električnega kabla je po Kočevju še precej. Medtem ko čakajo, da bodo kabel položili pod zemljo, uporabljajo kolute otroci za svoje igre (Foto: Primc)
Elektro Kočevje polaga pod zemljo 10 kilovatno kabelsko zanko, s katero bodo krožno povezane vse transformatorske postaje v mestu. Doslej te krožne povezave trafo-po-staj z razdelilno postajo še ni, zato je včasih napajanje nekaterih delov mesta z elek-i triko slabo.
j Elektro se na polaganje te I zanke pripravlja že nekaj let. j V dveh letih so že položili kabel od razdelilne transformatorske postaje do ITAS in na drugi strani od razdelilne postaje do Kidričeve ulice (samopostrežna trgovina). Manjka torej še del od Kidričeve ulice, preko Trga svobode in Trga’3. oktobra do ITAS, ki bo
predvidoma položen še letos. Ko bo 10 kilovatni kabel položen, pa mu bo treba prilagoditi še nizkonapetostno omrežje. Po opravljenem delu bo v vsem mestu elektrika primerne napetosti, razen tega pa bodo odstranjeni zračni električni priključki.
Prav pri izdaji dovoljenja za polaganje kabla pod zemljo je bila občinska skupščina zelo previdna, saj tako delo zahteva običajno pogostna prekopavanja cest, pločnikov, parkov in drugega. Občani pa so na zadnjem zboru volivcev najostreje kritizirali
prav taka, vedno ponovna prekopavanja.
Pred izdajo dovoljenja so na občini načrt temeljito pregledali, v razpravi o rujem pa j® sodelovala tudi krajevna skupnost. Seveda so načrt sprt* menili v toliko, da so se pr^ kopavanjem, kjer se je le da lo, izognili.
Kljub vsemu pa se ni dalo izogniti trem neljubim prekopom:	Ljubljanske ceste pn
skladišču Trgoprometa, mimo cerkve in pri njej preko ceste ter ceste med železnino in Obutvijo.
Druga mama je obujaj11 spomine na svojo mM" dost, ko je učitelj odp* Ijal pogosto mlade kam na izlet. Tretja se 1 spomnila mladinskih of lovnih brigad in drugih delovnih akcij, se jih je mladina včas*". veseljem udeleževala, tem nekaj koristnega na redila, se zabavala in s* ni dolgočasila ali celo šla na kriva pota.
Marsikaj so ženske s pokritizirale in predm* le; vse pa so se strinjal , da mladina ni kriva, c zaide na slaba pofa pak da smo tega kn odrasli, ki v glavne™ mislimo le nase in čimboljši zaslužek!
Mladoletniki za/cnue. Kočevju vedno več k vih dejanj, zato je nujn°> da poskrbimo za vzO ^ in varstvo mladine tu tistem času, ko mladi n so v šoli ali doma.
dobi kasneje denar in ima torej manj obratnih sredstev.
Vendar pa porabniki z novim načinom pobiranja prispevkov v glavnem niso zadovoljni. Ob prihodu inka-santa je namreč treba zdaj odriniti kar precejšen znesek. Znesek pa Je še večji, če stanovalca ob prihodu inkasanta ni doma in morajo potem plače/ti elektriko kar za štiri ali še več mesecev skupaj.
Seveda bi bili porabniki
Število osebnih avtomobilov se je v kočevski občini od konca leta 1964 do konca prvega polletja letos skoraj podvojilo. Konec leta 1964 Je bilo v občini 348 osebnih avtomobilov, do konca prvoga polletja letos pa 2e 679. Tako pride po en osebni avto že na približno 28,5 prebivalca.
V	istem obdobju se Je povečalo še število avtobusov od
6	na 12 in tovornih avtomobilov, traktorjev ter prikolic od 285 na 360. Zanimivo Je, da ima vedno več privatnikov tovorne avtomobile, saj se Je število privatnih prevoznikov v letu dni zvišalo od 5 na 20.
Hkrati pa še naprej hitro pada Število motornih koles
___________________  Tota	106* V
(brez mopedov).
bllo v občini -^
Vseh
mopedov) Je ^ !*% 1275. Le ena	*
nih vozil Je ▼ privez1' vsa ostala s°
Do kdaj še most smrti?
Ilc: »Vrag naj vzame tako občino!« — Na občini pa so prepričani, da so 2 Ilcem postopali človeško in da jih on vleče za nos — »Most smrti« še krepko stoji! — Občina je začela postopek za razlastitev zemljišč, ki so potrebna za gradnjo novega mostu — Tik pred začetkom gradnje se je vse
zamešalo...
Gradnja novega mostu v Goriči vasi se še ni začela, čeprav smo že pred meseci zapisali, da bodo nov most začeli graditi že julija letos. Že več ljudi nas je vprašalo, zakaj se je začetek del zavlekel in koliko časa bo »most smrti« še stal. Za odgovor smo zaprosili predsednika občin, skupščine Ribnica Boga Ab-rahamsberga, obiskali pa smo tudi Jožeta Ilca, lastnika zemlje, po kateri bo potekal del ceste, ki se bo priključila na novi most. # Bogo Abrahamsberg: Naša občinska skupščina je v zvezi s pripravami na gradnjo novega mostu v Goriči vasi letos dosegla naslednje:
— Investitor, Cestni sklad SRS, je pristal na spremembo trase za priključke in most.
— 1. avgusta letos je Cestno podjetje Novo mesto predložilo načrt in zaprosilo za Sradbeno dovoljenje.
— 3. avgusta je občinska skupščina izdala gradbeno dovoljenje za preložitev trase ceste v Goriči vasi in za gradnjo mostu čez Bistrico.
ta dela je bila odobrena todi predračunska vrednost 1,200.000 N din.
— Skupščini občin Kočevje 111 Ribnica sta zagotovili 20 n^ilijonov S din za odškodnino lastniku parcel in zgradb Jožetu Ilcu iz Goriče vasi.
— 3. avgusta je občinska skupščina Ribnica začela postopek za razlastitev zemljišč, kl so potrebna za gradnjo
mostu.
• 15. avgusta bi moralo Podjetje »Zidar« iz Kočevja *®ceti z gradnjo novega mo-
Jože Ilc je takrat izrazil nekatere pomisleke v zvezi z Sradnj.jmi na njegovi zemlji.
Glavni je bil ta, da se v 'fcsu, ki je bil določen za Bradnjo, ne more preseliti m Podreti svojih stavb. Občinska skupščina je že Predhodnem postopku in v sporazumu z Jožetom Ilcem °°l°čiia odškodnino za nje-8pvc stavbe in zemljo v vi-lni 18 milijonov Sdin. Ra-tega je pristala na pla-_ 0 stroškov za preselitev, P °Prostila plačila prispev-v in davkov iz kmetijstva dobo dveh let, sporazum-,	2 njim je določila grad-
ino zemljišče, kjer bi lah-sgradil hišo in gospodar-
* Poslopja in uredila vse w®Wtao za novo lokacijo.
° Pa smo mu predložili niiM°dpIs P°Kodbo o odškod-pr^’ Je podpis odklonil, če-v Je prej pismeno potrla ’ da ne nasprotuje gradnji da sporazumno z Od&v skupščino določi Irenino, ki je bila tudi določena.
Hou lns^a skupščina je šla je v vsem na roko, pristala n^ov odškodninski 8oipC^ 511 mu nudila vse po-bi ^ lahko preselil. Pali £a: z nJ,m sni0 posto-p« smo.
nja nJegovega zavlačeva-da ’ ^risiljeni ukreniti vse, 1x3 gradnja mostu začela?«
$ Jože Ilc se je ob mojem obisku, ko sem mu omenil most in njegovo posestvo, najprej razburil: »Vrag naj vzame tako. občino in oblast!« Potem se je umiril. Sedla sva na drva za hišo in začel je pripovedovati:
—	Res sem pristal na tiste pogoje in podpisal pogodibo, ki je mene vezala za mesec dni, občino pa nič. V tem mesecu pa ni bilo z občine nobenega blizu, zato pogodba ni veljavna in se moramo začeti o odškodnini znova pogajati.
Moji novi pogoji so, da mi d& občina zemljišče tam, kjer so mi ga že odikazali (150 m od hiše), da mi zgradijo hišo in gospodarska poslopja. Hiša je lahko nekoliko manjša, gospodarska poslopja pa enaka.
Zemlja, ki so mi jo od-kazali, je sioer res last SLP, na njej pa stoje objekti, ki so last »Gradbenika«. Nekdo mi je že dejal: »Občina ti bo dala loikacijo, ti se boš moral pa poitem z »Gradbenikom« pogovarjati, kako boš njegove objekte s svoje zemlje spravil, da boš lahko začel graditi.*
Jaz bi na pogoje občine že pristal, če bi zemljišče name prepisali (v tistem me-
secu, za katerega je veljala pogodba) in če bi z njega prej »Gradbenik« umaknil svoje zgradbe.
S preselitvijo v hišo številka 48 v Goriči vasi se nisem strinjal, ker ima hiša šest lastnikov. Občina mi je tudi obljubila, da bom šel lahko stanovat (dokler ne zgradim svoje hiše) v stanovanje, ki ga je izpraznil P. Lapajne. On se je preselil takrat, ko je bila enomesečna pogodba še veljavna, vendar me ni prišel nihče obvestit, naj se preselim. Sicer se pa tudi ne bi mogel preseliti, saj je stanovanje že naslednji dan po izpraznitvi zasedel nekdo drug.
Ni prav, da mi hočejo zdaj na zimo podreti hišo. Imam 6-člansko družino in sem prestal težavno operacijo. Sem dal vso zadevo, o kateri imam že kup papirjev, pravniku v roke.«
x
£ Odgovora na vprašanje: £ Do kdaj še »most smr-0 ti«? nismo dobili. Vse % kaže, da bo o zadevi od-£ ločalo celo sodišče. Kdo 0 ima prav in kdo ne, tudi 0 še ne vemo. Jasno je le, £ da »most smrti« še vedno £ stoji ter ogroža življenja 0 ljudi in avtomobile.
JOŽE PRIMC
Hi
Tukaj bo nova trgovina z mešanim blagom Trgovskega podjetja »Jelka« Ribnica. »Jelka« je namreč izgubila poslovalnico »Izbira«, ki je bila v zadružnem domu. Kmetijska zadruga potrebuje prostore »Izbire« zase. Novi lokal bo v kratkem gotov, njegova ureditev pa bo veljala okoli 100.000 N din. (Foto: Primc)
Pomoč arabskim državam
Ribnica bo lepša!
Kaže, da bo Ribnica v kratkem doživela veliko »žehto«. Posebna komisija, ki jo je imenovala občinska skupščina, si je ogledala vse ulice in ugotavljala pomanjkljivosti, ki kazijo zunanjo podobo kraja. Ugotovitve je posredovala pristojnemu občinskemu organu, ta pa bo poskrbel, da bo do 10. septembra mesto urejeno. Tedaj bo v Ribnici veliko partizansko slavje, ko bo občinska skupščina podelila domicil 8. SNOUB »Fran Levstik«. Tudi sicer bo septembra v Ribnici več gostov, zato bodo do tedaj mesto uredili in olepšali.
-r
Prebivalci ribniške občine so se odprtih src odzvali po zivu za zbiranje pomoči žrtvam izraelske agresije v arabskih deželah. Po doslej znanih podatkih so prispevali: sindikalna podružnica INLES, obrat Ribnica, 200.000 S din, sindikalna podružnica uprave INLES 20.000 S din, kolektiv gozdarskega obrata Grčarice 30.000 S din, kolektiv osnovne Sole Ribnica 51.000 S din, kolektiv tekstilnega obrata v Jurjeviča
V kinu je malo obiskovalcev
V	loškem kinu bodo ta mesec predvajali zelo dobre filme. Obisk kinopredstav je precej manjši bot včasih. V kino hodi predvsem mladina, ki je tu na počitnicah, medtem ko stalnih obiskovalcev skoraj ni. Uprava kina poskuša z dobrimi filmi pritegniti občane v kino kajti le tako bodo lahko plačali dolgove, ki so jih napravili pri -obnovi dvorane.
*
     .....................
Na smrt obsojeni »most smrti« še vedno stoji, ker se občina in lastnik zemljišča po katerem bo potekal priključek ceste na most, še nista sporazumela o odškodnini. (Foto: Primc)
Ribnica pred praznovanji
V teh dneh obišče Ribnico delegacija Arcevie, zvrstile se bodo prireditve »Ribniškega festivala« in podelili bodo domicil Levstikovi brigadi — Komisija TD je ocenila, da je najlepše urejena Pickova hiša in njena okolica
iPtava !e slaba
bnetfw>iVreme omogočilo ^ia ^ ribniškega pod-Wnj’o ^ 50 lahko pohiteli s te* ot.ft.v2 6, ^toSnji pridete Hrv! e fa J« tako slab kot bila o J! 1pta ne- K sreči je 4| j*. košnja dobra, tako <Wu i na ^otov le imela °lj knne » živino.
Posebna komisija turističnega društva Ribnica je v ponedeljek, 28. avgusta, pregledala in ocenila, kako so občani uredili fasade hiš in njihovo okolico. Turistično društvo je namreč že pred letošnjo sezono pozvalo občane, naj po svojih močeh prispevajo, da bo Ribnica čimlepša. Komisija se je odločila, da je najlep-še uredil hišo in okolico Janez Picek, ki bo tudi nagrajen z 10.000 Sdin.
Komisija je podelila še 5 drugih nagrad (po 4000 Sdin), 12 tretjih nagrad (po 3000 starih din), 10 četrtih nagrad (po 2000 Sdin), in 12 pohval (imena nagrajencev in pohvaljenih bomo objavili v prihodnji številki našega lista).
Komisija se je odločila za ocenitev v teh dneh zato, ker je Ribnica pred vrati večjih prireditev in praznovanj. Ta-ko bo v dneh od 3. do 10. septembra, ki so jih v Ribnici razglasili tudi za turistični te-
niškega festivala«, za zaključek praznovanj pa bodo v Ri-
bnici podelili domicil SNOB Frana Levstika.
PROGRAM VII. ribniškega festivala
V prvi polovici septembra bodo v okviru VII. ribniškega festivala naslednje kulturne prireditve:
5. septembra gostuje KUD »Tine Rožanc« iz Ljubljane z jugoslovanskimi narodnimi plesi, pesmijo in glasbo;
7. septembra bo narodno gledališče »Ivan Zajc« z Reke uprizorilo B. Ogrizoviča »Hasan-aginico«;
10. septembra bo Drama SNG iz Ljubljane uprizorila Goldonijeve »Primorske zdrahe«.
Vse prireditve bodo v letnem gledališču ▼ ribniškem gradu s pričetkom ob 19.30. V primeru slabega vremena predstav ne bo.
Od 5. do 10. septembra bo v prostorih de-lavske univerze slikarska razstava slikarja-ama-terja Slavka, Felicijana itz Ribnice. Obiskovalce iz bližnje in daljne okolice vabimo, da se prireditev v okviru VII. ribniškega festivala udeležijo v čimvečjem številu!	v
193.988 S din. Kolektiv občinske skupščine Ribnica je prispeval enodnevni zaslužek, kolektiv pietilnice žičnih mrež v Sodražici pa 4-urni zaslužek. Pomoč zbira tudi mladinska organizacija ter organizacija ZZB. Zbiranje pomoči še ni končano. Kot vidimo iz podatkov, je bilo doslej v ribniški občini zbranih v gotovini 500.000 S din.
—	r
Manj pitancev
V	Kmetijski zadrugi Ribnica nameravajo znižati lastno čredo pitancav (govedo do 450 kg teže) za 20 do 30 odstotkov. Ta ukrep so sprejeli zato, ker je nabavna cena za kg žive tež® telet višja kot prodajna cena za tog pitancev. Zdaj zredijo letno piri zadrugi okoli 700 pitancev.
Zafaaf iodm-%
Kdo se norčuje?
Razgovori okrog dveh hiš poleg ribniške restavracije so se vlekli nekaj let. Hiši je treba podreti in urediti parkirni prostor in vrt, so zatrjevali gostinci, sicer restavracija ne more poslovati. No, restavracija posluje menda le tri leta (z izgubo ali dobičkom, o tem ne bomo govorili!) in spomladi so hiši končno tudi podrli. Toda meseci tečejo. Prišla je turistična sezona in skoraj tudi minila, ruševine obeh hiš pa so še vedno ob restavraciji, na ostrem ovinku, vsakemu potniku na očeh. človek, Id je stavbi kupil, ju je zdržema podiral in odvažal opeko in podoben material, precej kamenja in ostalega neuporabnega materiala pa je še tam. Pred vrati je festival, čas, ko bodo prišli na obisk med drugim tudi gostje iz pobratenega mesta Arcevia v Italiji, pa jim bomo lahko namesto kvalitetnejših kulturnih prireditev pokazali med drugim tudi prostor, kjer bodo, če bo šlo vse po sreči, čez nekaj let mogoče lahko celo parkirali svoje avtomobile ...
Sicer pa nima smisla hiteti! Naglica nikakor ni prida. In, navsezadnje, saj bo kmalu zima, sezone je konec, kaj bi torej » parkirnim prostorom m restavracijskim vrtom?
V Ljubljano po ribe
Ribničani, ki imatfo radi ribe pa niso ribiči, se odpeljejo ponje z avtobusom v Ljubljano. Ljubljančani pa jim obiske vrnejo, kadar zavohajo, da imajo v ribniških mesnicah naprodaj teletino...
Pri kmetijski zadrugi v Ribnici pa smo zvedeli, da bo romanj za ribami v Ljubljano konec, ko bo zadruga dogradila hladilnico! Kidaj bo hladilnica zgrajena, še ne vemo. V KZ pravijo le, da bo kmalu (verjetno do konca leta), vendar le, če bodo imeli dovolj denarja.
Peš iz Ribnice v Kočevje
Prebivalci Kočevja in okolice še vedno nasedajo voznemu redu SAP, po katerem naj bi odpeljal iz Ljubljane proti Kočevju zadnji avtobus ob 22.15. Ta avtobus pa v resnici pelje le do Ribnice. Zato se Kočevarji znajdejo tako, da štopajo avtomobile, si, izposojajo avtomobile, prosijo manoe iz Ribnice, naj jih zapeljejo domov, prosijo za pomoč postajo milice itd. Zadnjič pa jo Je skupina 10 ljudi iz SaJr ke vasi mahnila iz Ribnice kar peš do Kočevja..
Cene v Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovini s sadjem in zelenjavo naslednje maloprodajne cene: krompir 1 Ndin, sveže zelje 1,40 Ndin, fižol v zrnju S Ndin, stročji fižol 3,25 Ndin, čebula 2,10 Ndin, česen 4,80 Ndin, solata Ndin, paradižnik 2 Ndin, paprika 1,60 Ndfat, jabolka 2,40 Ndin, hruške 2,30 Ndin, po-maranče 5,50 Ndin, limone 4,90 Ndin, banane 5 Ndin, grozdje 3,80 Ndin, slive S Ndin, breskve 3,50 Ndin, lubenice 1,50 Ndin - ne a kg. Jajca so bila od 0,56 de 0,65 Ndin.
%
REŠETO
Sami si bodo popravili šolo
Delati ali čakati? Vsekakor delati! Tako so se odločili gojenci Poklicne kovinarske šole v Črnomlju in se skupaj s svojimi mojstri in z ravnateljem lotili urejanja šole.
»Fantje si kar sami popravljajo Solo«, smo slišali. Nato smo jih obiskali.
V	eni izmed učilnic stare osnovne šole, kamor se je letos preselila Poklicna kovinarska šola v Črnomlju, smo našli tri fante. Bili so to Jože Špehar, Jože Jerman in Jože Umolac. Vsi trije bodo letos zapustili šolo. Kljub temu so pomagali pri popravilih. Delali so 14 dni. Prepleskali so okna, zamenjali razbite šipe in betonirali tla v pritličju, kjer bodo imela stroje za
praktični del pouka. Seveda je to šele začetek in veliko stvari bo še potrebno urediti. Vendar oni bodo odšli. Samo zaključni iapit jih še čaka.
Jerman bo šel k vojakom, Špehar verjetno v Dalmacijo na delo, Umolac pa še ne ve kam. Vsi trije so bili štipendisti »Belta«, ki jim je pomagal samo do poklica. Delo pa si morajo poiskati sami. Podjetje jih ne potrebuje.
Ko je prišel še ravnatelj Janez Dragoš, smo izvedeli marsikaj o težavah šole.
Tovarniški ostanki kamgama s 30 % popustom ter razprodaja vsega letnega blaga z 10 do 50-odstotnim popustom pri podjetju
LJeleieUstil« ČRNOMELJ
Včasih nismo tako delali
//
Prostovoljno gasilsko društvo v Petrovi vasi je eno najstarejših v občini Črnomelj in je vse do nedavnega veljalo tsa zgled drugim. Organizirali smo razna tekmovanja in zgradili tudi lasten gasilski diom. Ko je bilo vse to narejeno, smo izvolili nov mlajši odbor v upanju, da bo ta s še večjo vnemo nadaljeval začeto delo.
Marsikdo pa je razočaran, ko se je razvedelo o dveh »li-kofih«. Organizirali smo namreč vrtno veselico in bife na jurjevanju v Črnomlju, da bi ostvarili nekaj dobička, potrebnega za nadaljnje delo društva. Veselica pa je minila, toda o denarju ni nihče nič vedel toliko časa, dokler nismo
videli mladih gasilcev, kako 90 na ražnju pekli prašička. Seveda pa tudi vina in piva ni manjkalo, saj so polne steklenice frčale kar po zraku. Če je kdo prišel zraven, je bil dobrot deležen, toda proti plačilu, čeprav je pomagal delati morda več kot kateri tistih, ki so pekli.
Po prvi pojedini je ostalo še nekaj denarja, zato so priredili še drugi »likof«, samo da so tedaj pekli janca.
Vemo, kaj mislijo o takem početju drugi gasilci in sploh občani, ki so pomagali delati in so prispevali za gasilski dom. Morda bo kdo od vodilnih gasilcev javno odgovoril in dal izjavo?
Prizadeti gasilci
Od lani je šola samostojna. Prej je bila v okviru delovne organizacije »Belt«. Letos so se preselili v staro osnovno šolo, ki ji je potrebna temeljita obnova. Denarja pa ni! Niti za najnujnejša popravila. Ker ne upajo, da bodo kaj kmalu imeli denar, s poukom pa bo treba začeti, so se lotili popravil kar sami. Za najnujnejša dela bodo morali porabiti sredstva, ki so bila predvidena za osnovno dejavnost šole. Zato bo postalo vprašanje osebnih dohodkov precej kritično. Kljub vsem težavam pa le obstajajo možnosti, da se v nekaj letih znebijo najhujših težav.
Podjetje »Belt« bi jim dalo nekaj starejših strojev, s katerimi bi lahko pri praktičnem delu pouka izdelovali predmete zanj. S tem delom bi v približno dveh letih odplačali stroje in tako bi v naslednih letih lahko sami prodajali svoje izdelke. S pri-služenim denarjem bi urejali šolo.
Možnost je tu, obstaja pa vprašanje, če bo šola sploh še lahko delala. Gojenci namreč iz leta v leto težje najdejo zaposlitev. »Belt« jih sicer štipendira, to pa je tudi vse. Tako se je letos vpis v prvi letnik znatno zmanjšal. Od petdesetih predvidenih učencev se je vpisalo le 20 novincev. če se v naslednjih letih to število ne bo povečaso, oz. če bo še vnaprej padalo, bodo morali šolo ukiniti. Po mnenju ravnatelja so težave z zaposlitvijo le začasnega značaja in bodo dobri kovinarji še vedno potrebni, če ne v Beli krajini, pa kje drugje.
Zaenkrat si bodo prizadevali čimprej urediti svojo šolo, da bodo lahko pravočasno začeli s poukom, želimo jim veliko uspehov pri tem delu in da bi bilo njihovo prizadevanje vzor še mnogim drugim šolam!
S. K.
Pri črnomaljskih mlinarjih
Od blizu in daleč vozijo kmetje žito in koruzo mlet v Črnomelj — Z uslugami valjčnega mlina so ljudje kar zadovoljni — šestčlanski kolektiv ustvarja tudi sredstva za sklade in letos nameravajo začeti z gradnjo prostorov^
Črnomaljski valjčni mlin je precej velika stavba blizu že-feeniške postaje, pred katero venomer postajajo vprežni 'Vozovi. Vse poslopje pa je eno samo delovišče. Pisarne 4m sploh nimajo ki upravnik Rudolf Hutar prav tako ves bel od moke dela pri strojih.
Leta 1961 je bil valjčni mlin zgrajen in odtlej mu dela ne manjka. Res da bi lahko zmleli na dan 8.000 ton izdelkov bi da navadno ne delajo s polno zmogljivostjo, vendar pa 6 zaposlenih nima
V Semiču novo nadstropje šole
V	Semiču so te dni začeli »dvigati« šolsko poslopje za eno nadstropje. Dela bodo končali (do 3. faz«) v začetku septembra. Novo nadstropje bo pripravljeno za vselitev prihodnje leto, ker potrebujejo Se 20 milijonov Sdin, ki jth zdaj ni na voljo. Dela do
III.	faze bodo veljala okoli 20 milijonov Sdin.
navade držati križem rok. Proti Jeseni zmeljejo vsak dan okoli 6.000 ton žit in koruze, spomladi pa polovico manj. Včasih delajo po 16 tur dnevno, drugič manj, nikoli pa ne samo 8 ur, kolikor je običajen delovni čas v podjetjih. Mlinarji so plačani od ustvarjenega prometa, zato tako hite delati in se čez zaslužek ne pritožujejo. Povprečno dobivajo na mesec Okoli 80.000 dinarjev.
Električni stroji v mlinu res niso najmodernejši, vendar jih še vedno Štejejo za sodobne. V valjčni mlin pripeljejo kmetje mlet iz vini-škega ponča, Jugorja, iz okolice Uršnih sel in seveda iz bližnjih krajev. Všeč jim je to, da lahko žito" takoj zamenjajo za mlevske izdelke in tudi zoper 10 odstotni odtegljaj namesto plačila se ne pritožujejo. Kdor pa hoče ves pridelek nazaj in raje mletje plača, mora odšteti za navadno mletje konuse 10 din, za belo koruzo 15 din in za pšenioo 20 din.
V	podjetju pa zelo pogrešajo večje skladiščne prostore, sanitarije, itaopalnice in prostor za malico, zato so se odločili še letos začeti z gradnjo. Maloštevilnih kolektivov poleg razmerama dobrih osebnih dohodkov ustvarja namreč tudi sredstva za sklade. Okoli 6—7 milijonov Sdin
Na Brezovi rebri nad Štrekljevcem v Beli krajini so v nedeljo dopoldne odkrdi spomenik borcem in žrtvam fašističnega nasilja, ki so padli v tem kraju. Tako se je Brezova reber, kjer so bili partizani med NOB vedno dobrodošli m toplo sprejeti, še enkrat oddolžila žrtvam, ki so padle za svobodo. Slovesnosti na vaškem nokonališču ie prisostvovalo nekaj sto domačinov, gostov in svojcev padlih.
H 1	(Foto: Mirko Vesel)
Izguba zaradi pokvarjenih strojev?
Kemična čistilnica v Črnomlju je imela ob polletju nekaj več kot 400 tisočakov Sdin izgube — Po mnenju zaposlenih je nastala samo zaradi pokvarjenih strojev, za katere se 5 let nihče ni brigal!
so že zbrali in jih namenili gradnji, prosili pa so tudi za 12 milijonov Sdin kredita pri banki. Kaže, da'prošnja ne bo zavrnjena in da bodo svoje načrte lahko uresničili.
Odborniki občinske skupščine so bili na zadnji seji obveščeni o tem, da je imela v prvem polletju izgubo poleg nekaterih drugih kolektivov tudi kemična čistilnica. Ni sicer manjkalo veliko, vendar je za tako majhno delovno organizacijo tudi 400 tisočakov precej.
Učiteljev je letos dovolj
Lansko pomanjkanje prosvetnih delavcev ob začetku šolskega leta, ko se na razpise ni prijavilo dovolj ponudnikov, se letos v Črnomlju ni ponovilo. Na vseh osnovnih šolah v občini so vsa delovna mesta zasedena. Predmetnih učiteljev sicer še primanjkuje, vendar večina učiteljev pa predmetni pouk študira izredno, nekaj štipendistov pa bo ob koncu letošnjega oziroma v začetku prihodnjega leta končalo študij na pedagoški akademiji. Vsi diplomanti učiteljišča so letos dobili delovna mesta na šolah, prihodnje leto pa bo za diplomante učiteljišča najbrž teže.
T
Kako je prišlo do tega, da so morali predložiti negativno bilanco, sta pojasnila upravnik Niko Moravec in honorarni računovodja Slavko Vraničar.
— Že pozimi sem začel opazovati, da porabljajo v delavnici preveč kemikalij. To sem zlahka ugotovil pri plačilu pogostnih računov. Tako so čez čas le ugotovili, da je stroj pokvarjen. Puščali so ventili, zato so drage kemikalije odtekale v odtočne kanale, je izjavil Slavko Vraničar.
— Po mnenju — pa je dejal Niko Moravec — do izgube ne bi prišlo, Če ne bi ime-
li	prav letos večjih popravil na strojih. Pet let se zanje nihče ni zanimal, zato ni čudno, če je bilo treba marsikaj popraviti, čistiti in popravljati vsaj vsako drugo leto.
— Ali imate dela dovolj?
— Opažamo, da je reforma segla tudi do občanov. Ljudje so začeli varčevati in prav pri čiščenju oblačil se to pozna. Razen tega je v čistilnici preveč zaposlenih. Za 4 ljudi ni dovolj dela, zato so tudi osebni dohodki tako nizki — okoli 30.000 Sdin na mesec. Plačani smo po ustvar-
V	Črešnjevcu so prekrili streho
V	Črešnjevcu so prekrili vso šolsko streho, ker je staro opeko tako poškodovalo nedavno neurje, da je ni bilo vredno krpati. Stroške prekritja bo poravnala v glavnem zavarovalnica.
jenem prometu in navadno ne delamo 8 ur na dan, temveč manj. Seveda so zaslužki temu primerni.
— Ali obstaja možnost, da bi do konca leta izgubo P^ krili?
— Misliva da, vendar bo o tem in potrebnih ukrepih razpravljal ter sklepal svet krajevne skupnosti, v okivru katere poslujemo. Vsekakor pa ne smemo zaradi izgube zvišati cen!
V soboto otvoritev nove šole
V soboto, 2. septembra, bodo popoldne ob 16. uri svečano odprli novozgrajeno osemletko v L0**! pri Črnomlju. Ob tej priložnosti bo tudi krajši kulturni Pr0! gram. Ker so občan; za novo šolo Pre(!?j prispevali v oblik' krajevnega samoprj* spevka, jih vabijo otvoritvi in na °9'e prostorov, da bodo vj' deli, kaj je bilo z njihovo pomočjo zgraJ nega.
Pred valjčnim mlinom v Črnomlju je zmeraj promet z vprežno živino, saj tu meljejo žita in koruzo za celotno področje Bele krajine, stranke pa imajo tudi s hrvaške strani in celo iz okolice Novega mesta. (Foto: Ria Baeer)
Borci Cankarjeve brigade!
Odbor Cankarjeve brigade vas vabi na proslavo in partizansko srečanje* ki bosta v soboto in v nedeljo, 9. 111 10. septembra v Črnomlju. Prosimo, da se srečanja udeležijo tudi bore brigade, ki morda niso dobili vabi » ker bodo prejeli vabila na proslav v Črnomlju.	-
ODBOR CANKARJEVE BRIGAD*’ ČRNOMELJ
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
Druži nas prijateljstvo, skovano v borbah
Metlika je edini kraj v Sloveniji, kjer imajo domicil vsi partizanski borci — Judi letošnjega srečanja, ki bo to nedeljo, se bo udeležilo mnogo tovarišev >n tovarišic iz raznih krajev — Oživeli bodo spomini na stara prijateljstva,
skovana v borbah
Spet bodo Metličani sprejeli v svojo sredo nekdanje borce in aktiviste NOV. Prišli bodo tudi oni, ki so kot izgnanci preživeli vojna leta med Belokranjci. Dobrodošli vsi, ki znajo ceniti prisrčnost ljudstva, ki je v minuli vojni mnogo žrtvovalo, da bi bilo vsem lepše!
Nedvomno bo prisrčno sre-®3*Ue borcev in bork. Oživeli P°do stari spomini na borbe j® Pohode v zimi in vročini, ®° so lačni in raztrgani spo-Zdensko vas, Gorjance,
Sv. 'Ano, Pribič, Kordun in druge kraje. Spominjaln se bomo vseh, ki jih ni več in niso dočakali svobode. Priljubljenega komisarja XV. brigade Vaneta Groznika, Marije Gruden, ki ije padla v jurišu na bunker, šestnajstletnega Željka škofa in mnogih drugih, katerih zgodovina nebo pozabila.
Po kapitulaciji Italije so bile v Metliki v okviru odbora QF in pod njenim okriljem ustanovljene vse ustanove za redno poslovanje in delova-
nje oblasti, gospodarstva, trgovine in obrti. Tudi v šoli so začeli z rednim poukom, čeravno so se morali učenci z učitelji vred pogosto seliti zaradi zračnih napadov.
Tiste dni se je nenadoma raznesel glas, da bo blizu mesta ustanovljena nova brigada. Nepopisno je bilo navdušenje, zlasti med mladino. Poleg belokranjskega odreda, ki je prišel v sestav nove brigade, se je vanjo ijavilo tudi mnogo prostovoljcev in tudi več deklet. Za orožje so pri-
Metliška hmeljišča so obrana
letošnji pridelek hmelja je julijska toča močno prizadela - Kar pa je ostalo,'
je dobre kvalitete
Hmeljišča na Ravnih nji-in v Mestnem logu so ®Pst prazna, medtem ko je do osem dni na njih okoli obiralcev hmelja.
Srečanje borcev na Pungertu
Občinska skupščina Metlika in občinski jabor ZZB NOV Mehika vabita vse borce in prebivalstvo Da tradicionalno sre-Canie borcev na Pun-?ertu v Metliki. Sre-!*anie bo v nedeljo, septembra 1967, ob 10. uri.
V zadrugi so letos pričakovali lepo letino, vsekakor boljšo od lanske deževne, toda huda julijska toča je hmelj tako prizadela, da je zavarovalnica na posevku priznala povprečno 68 odst. škode. Kljub temu pa so od 14. do 21. avgusta marljivi obiralci nabrali približno polovico lanskoletnega pridelka hmelja. S kvaliteto in barvo so zadovoljni, žal je bil hmelj le nekoliko bolj droben kot lani. škoda bi bila še večja, če ne bi biil hmelj tako dobro zaščiten. Poznalo se je, da so ga letos škropili z novim strojem — molekul ato r-ljem.
V vsem času obiranja ni niti enkrat padal dež, zato so spravili hmelj pod streho z mnogo manjšimi stroški kpt lani, ko so plohe tudi po dva-
Skoro vse so že prodali
,>>2nižali smo oene — v trnLf1 zal°go«, razobešen v E?* s tekstilom št. 2 te privabil precej Času w ° so v kratkem flajj oraj povsem razpro-metrsko blago, ce *olen in najlon sraj-
flajaii J?^e’ w 450 Jih Pr°-^ah t^^miško znižanih
Vinogradniško cesto urejajo
Komunalno podjetje v Metliki je avgusta začelo urejati Vinogradniško cesto, ki je bila že dalj časa v načrtu za modernizacijo. Staro, dotrajalo kanalazicijo nadomeščajo z novimi cevmi, pri tem pa imajo delavci nemalo težav zaradi izrazito skalnatega terena. Pred kratkim se je pokvaril še kompresor, zato so morali nekaj dni z deli skoro povsem prenehati. Predvideno je, da bodo s kanalizacijo gotovi septembra, nakar bo prišla na delovišče ekipa delavcev za modernizacijo in asfaltiranje cestišča.
krat na dan pregnale obiralce.
Res pa je, da so imeli letos obiralci več deda. Prejšnja leta, ko je bil hmelj debelejši, so pridne obiralke nabrale na dan 16 do 20 meric, letos pa več kot 14 meric nihče ni prinesel. Metliška zadruga se je držala dogovora s hmeljarskim združenjem glede plačila 180 S din za merico obranega hmelja, čeprav nekateri s to ceno niso bili zadovoljni.
Ugotovili so tudi, da je ljudem letos več do zaslužka kot v preteklosti. Zadruga je vselej težko dobila zadostno število obiralcev, letos pa se ni bilo treba z vabili toliko truditi.
KAJ JE NOVEGA
V	GRADCU
Gradačani ne pomnijo, da
bi že kdaj vaščani toliko gradili kot letos. Trenutno je v gradnji kar 10 zasebnih hiš. Lastno streho si postavljajo večinoma zaposleni vaščani.
Čeprav ima v vasi vsaka hiši svoj vrt in sadje, v trgovini vseeno sproti prodajo zalogo sadja in zelenjave. Vselej gredo dobro v promet pomaranče, banane in drugo, četudi drago sadje, ki ga ljudje ne pridelajo doma.
Za šport je med mladimi m starimi precej zanimanja. Pomembnejše športne dogodke zasledujejo sproti iz dnevnega časopisja in preko televizije, kar pa so v trgovini začeli prodajati nov športni list ROTO-POTO-ŠPORT, ga takoj kupijo.
jeli vsi, ki so bili tega sposobni. Pri ustanovitvi brigade so s komando mesta Metlika-sodelovale tudi vse terenske, politične, gospodarske in vojaške ustanove. Zatem je novoustanovljena XV. brigada kmalu morala na pohod, kjer je doživela svoj prvi ognjeni krst. Prav gotovo lahko vsak posameznik prispeva k zgodovini te udarne brigade, če je le imel z njo kak stik, zato so srečanja, kot bo nedeljsko, zelo velikega pomena.
REOINA FIR
Kolpa je še topla
Medtem ko se je večina ljubiteljev Krke od nje za letos že poslovila, pa je vzdolž Kolpe: v Metliki, Podzemlju, Gribljah in na Vinici še vedno vse živo. Kolpa je še vedno topla. Kopalci ji temperature zadnje dni sicer niso merili, pravijo pa, da lahko v vodi še vedno vzdrže tudi pol ure.
Pozor - koši so za smeti!
Po vsej Metliki so ob glavnih cestah razpostavljeni kovinski koši za smeti in odpadke, toda malokdo jih uporablja. Po lepih in skrbno vzdrževanih zelenicah leže razmetani papirčki in odpadki; največ je cigaretnih škatel, sredi njih pa so koši za smeti popolnoma prazni. Nam je vseeno kakšno oceno man dajejo turisti?
GRADAC: sprememba na krajevnem uradu
Ker je stalna uslužbenka krajevnega urada Gradac, Mar lči Plut na dopustu, so uved-
li	spremenjen delovni čas, dokler jo nadomešča Nežika Travnika iz Metlike. Tako posluje gradaški krajevni urad začasno le ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.30 do 12.30 ure, čez kak teden dni pa bo uvedeno vsakodnevno uradovanje.
Poslednji brezskrbni dnevi Blatnikovih fantov. Ob bujni fantaziji se tudi takle voziček spremeni v luksuzen avtomobil, ki ga je mogoče voziti s »četrto brzino«.
Zadnje dni počitnic
Le kdaj so minile — te počitnice? Samo še nekaj prostih dni je ostalo šolarjem — potem pa znova na delo!
Pred knjigarno v Metliki smo srečali Bojana in Mirka Blatnika. Z mamico sta nakupovala še zadnje šolske potrebščine.
Bojan (9 let) bo šel že v tretji razred, Mirko (8 let) pa v drugega. Obema so bile počitnice prekratke. 14 dni sta preživela pri stari mami v Uršnih selih, kjer jima je bil najbolj
všeč stričkov avto. Prav lepo sta se imela, sedaj pa kar naenkrat — šola!
Pravzaprav se včasih že kar veselita, da bosta znova srečala stare sošolce in prijatelje. Res, da bosta imela nove skrbi in učenje, vendar z dobro voljo vse gre! In oba dečka imata veliko načrtov za novo šolsko leto.
Njima in vsem drugim šolarjem želimo čimveč uspehov pri učenju in da bi prijetno preživela še nekaj dni počitnic!
S. K.
Kdo in zakaj so šli na Plitvice?
Konec julija je Občinski odbor Rdečega križa v Metliki skupno z vodstvi občinskih družbeno-političniih organizacij priredil enodnevni avtobusni izlet na Plitvička jezera. Po Metliki pa se o tem izletu precej govori. Nekateri ga odobravajo, drugi kritizirajo. Da bi izvedeli, kaj je v resnici bilo, kdo je šel na izlet in zakaj, smo prosili za izjavo predsednico občinskega odbora RK Anioo Molek:
—	Na področju naše občine imamo nekaj zelo požrtvovalnih aktivistov RK, ki že vrsto let nesebično delajo v organizaciji, doslej pa niso dobili nobenega priznanja. S tem izletom smo se jim hoteli vsaj skromno oddolžiti, zato smo ga priredili s pomočjo prispevkov občinski družbeno-poli-tičnih organizacij.
Na izlet so bili vabljeni člani občinskega plenuma RK,
predstavniki organizacij, ki so prispevale, ter po 2 člana iz vsake krajevne organizacije RK na terenu. Razen tega je vsak udeleženec izleta sam prispeval po 2.000 Sdin za prevoz. Članarina RK nima s tem nobene zveze, zato so govorice, da je šel denar iz tega naslova, neutemeljene!
Mislim, da nismo naredili nič narobe, če smo enkrat po dolgih letih našim aktivistom nekaj nudili, saj prirejajo še vse drugačne izlete tudi druge organizacije in podjetja, a se vanje nihče ne obregne! Ce bodo le možnosti, bomo priredili še več izletov, da bi lahko prišli na vrsto še drugi aktivisti, ki tokrat zaradi omejenega števila sedežev v avtobusu niso mogli iti. Morali bi povabiti tudi stalne krvodajalce, ki so za svojo požrtvovalnost že dobili družbena priznanja.
Za kritike in govorice, vem.
V	tako majhnem mestu kot je Metlika, niso nič neobičajnega. Zal pa vedo povedati največ negativnega ljudje, ki so daleč od dela naše organizacije in nimajo z njo nobene zveze.
Vendarle so dočakali vozni red!
Več let so Metličani čakali dneva, da bi mesto dobilo javno razobešen vozni red, končno pa se jim je želja izpolnila. Pred kratkim so lepo omarico, v kateri so navedeni prihodi in odhodi avtobusov, namestili na stavbo poleg bifeja, kjer je avtobusno postajališče. Nameščenci bližnjih lokalov imajo zdaj mir, prej so jih potniki venomer hodili spraševat, kdaj odpelje ta ali oni avtobus.
Nove trgovine - kot gobe po dežju!
Te dni bo Mercator v Metliki odprl spet eno prenovljenih prodajaln — To veletrgovsko podjetje iz Ljubljane je zlasti zadnji dve Isti vložilo znatna sredstva v obnovo trgovskih lokalov na belokranjskem področju
Obnova trgovskega lokala na Glavnem trgu je bila v načrtu že ob preselitvi konfekcije v novo blagovnico, toda nekaj časa so bili prostori prazni, da so lahko pripravili dokončne načrte za preureditev. Metliško komunalno podjetje je pretekli mesec začelo z gradbenimi deli, ki gredo prav zdaj h vkoncu. Tudi nova oprema, izdelek mojstra Matije Kurnika iz Sevnice, je že pripravljena za montažo, tako da predvidevajo otvori-
£aaiti	^osupeljsko	gradbeno podjetje v novem naselju v Metliki začelo
h* s«vi u°nsIt0 stavbo- v kateri bo Mercatorjeva samopostrežna trgovina z bife* "»csnica domačega podjetja Klavnica in mesnica. Predvideno^ je,
1 **v trgovin že na občinski praznik, konec novembra. (Foto: Ria Bačer)
tev že v začetku prihodnjega tedna.
Mercator bo v novo urejenem lokalu prodajal usnjeno galanterijo, katero so doslej v Metliki povsem pogrešali, Šolske potrebščine — razen knjig, ter igrače in kozmetiko. Ce se bo izkazalo za potrebno, bodo zalogo v posameznih oddelkih povečali ali spremenili, odvisno od želja in zahtev kupcev.
Obnova lokala, ki bo cen* tralno ogrevan, bo veljala
okoli 10 milijonov Sdin. Sosednji prostor trgovine bo dobilo domače turistično društvo za pisarno, kjer se bodo ukvarjali tudi s prodajo belokranjskih in drugih spominkov.
metliški TEDNIK
Julij: za 24 odst. večja proizvodnja
Julija lani je bilo v novomeški občini v industrijski proizvodnji ustvarjeno za 1 milijardo 874 milijonov S din vrednosti. Julija letos pa je industrija ustvarila za 2 milijardi 315 milijonov S din vrednosti, kar je 24 odst. več kot lani.
Le za en odstotek več zaposlenih
Število zaposlenih se je v novomeški industriji povečalo v juliju v primerjavi z lanskim letom vsega za 1 odstotek. Julija lani je bilo zaposlenih v industriji 5630 delavcev, julija letos pa 5701 delavcev.
V jeseni spet jezikovni tečaji
4. ali 5. septembra se bodo pri zavodu za izobraževanje kadrov v Novem mestu pričeli tečaji za tuje jezike: za nemščino in angleščino — tečaji prve do tretje stopnje, ca italijanščino pa tečaj prve Stopnje. Poučevali bodo po sodobnih metodah — z raz-nfcni učnimi pripomočki.
V jeseni bo pri zavodu delala osnovna šola, razen tega gCt Se strojni, lesni in elektro Oddelek srednje šole, gozdarska srednja in poslovodska lola.
Zanimanje za jezikovne tečaje in šole je precejšnje.
Manj zaposlenih -pa večja proizvodnja
Čeprav so v kmetijski zadrugi Novo mesto zmanjšali Število zaposlenih v zadnjih Oreh letih od 435 na 268, se proizvodnja nenehno povečuje. V prvem polletju lani SO ustvarili 1 milijardo 397 milijonov Sdin vrednosti, v letošnjem prvem polletju pa kar 2 milijardi 105 milijonov 5 dinarjev.
Zanemarjena struga Sušice
V Dolenjskih Toplicah je Mio avgusta največ gostov v letošnji sezoni. Skoraj vse 80be v zdravilišču in pri zasebnikih so bile zasedene. Da Pa bodo turisti imeli o Dolenjskih Toplicah dobro mnenje, je treba skrbeti tudi za Čistočo ulic in drugih javnih mest! Suha struga Sušice, polna odpadkov in druge na-slake, nudi te dni kaj slabo Sjpričevaio. Občani bi jo mo-l&U večkrat očistiti, ne pa mnjo metati odpadke.
V NOVEM MESTU OD 28. AVGUSTA DO 10. SEPTEMBRA
Vse šolske potrebščine pod arkadami
Prodajalna Mladinske knjige na Glavnem trgu ima na zalogi vse šolske knjige, ki so do zdaj izšle — Šolske torbe cenejše kot lani!
Prodajalna Mladinske knjige se je tudi letos odločila prodajaM šolske knjige, zvezke, torbe in druge potrebščine zunaj, pod arkadami. Od 28. avgusta, ko so štirje študentje oziroma dijaki prvič stopili za stojnice vzdolž prodajalne in začeli sovrstnikom in mlajšim vrstnikom ponujati vse, kar potrebujejo v novem šolskem letu, do 10. septembra, ko bodo prodajo spet umaknili izpod arkad, bo prodajalna poskušala ustreči željam in potešita skrbi ob začetku pouka.
Povpraševanje po knjigah in drugih šolskih potrebščinah je bilo veliko že v juliju in avgustu, zato si je Mladinska knjiga pravočasno oskrbela v veliki izbiri vse, kar bodo v šolskem letu 1967/68 potrebovali osnovnošolci in dijaki srednjih ter strokovnih šol. Prodajalna nima le tistih knjig, ki še niso izšle: raču-
nic za nižje razrede osnovnih šol, srbohrvaškega berila, slovenskega berila za osmi razred in slovenske jezikovne vadnice za šesti razred. Za gimnazijo in strok, šole ima prodajalna vse knjige, ki so tudi drugod v prodaji. Nekatere osnovne šole so od prodajalne kupile vse knjige, ki jih bodo letos potrebovali
njihovi učenci.
Razen svinčnikov, peresnikov, zvezkov, radirk in drugih potrebščin ima prodajalna večjo pošiljko posebnih zvezkov za učence prvih razredov osnovnih šol (»crtanči-ce«, »biležnice«). Velika je tudi izbira ročnih in nahrbt-nih usnjenih šolskih torb, ki so letos cenejše kot lani. Do zdaj so jih prodali že okoli 600, približno toliko pa jih še imajo.
Za učne knjige in druge šolske potrebščine se letos ni treba bati. Knjige, ki bodo izšle med šolskim letom, bo Mladinska knjiga pravočasno nabavila, da jih bodo učenci in dijaki lahko takoj kupili.
NOVO V NOVOMEŠKI KMETIJSKI ZADRUGI
Zajci namesto pitanih piščancev
Rejo zajcev v Zalogu bo organiziral in vodil veterinar Jože Slapar, ki je bil dalj časa na specializaciji v Italiji - Za pogodbene rejce bodo tečaji - Vse
za izvoz
Novomeška kmetijska zadruga bo dobila te dni iz Italije za začetek reje zajcev v Zalogu opremo in osnovno čredo 340 zajcev novozelandske in borgogn-ske pasme. Zarod bodo dali v rejo pogodbenikom. Računajo, da bodo na leto zredili okoli 250 ton tržnih zajcev. Prodaja je vnaprej zagotovljena, vse zajce pa bodo poslali na tuja tržišča.
Za novo dejavnost se je zadruga odločila zato, da bi nadomestila nedonosno pogodbeno rejo piščancev. O organizaciji se je začela že v marcu dogovarjati z neko firmo iz okolice Bologne v Italiji. Ekonomski račun ji je povedal, da se reja zajcev splača. Zamisel se je postopoma uresničevala, zdaj pa je zadruga pred samim začet-, kom nove proizvodnje. Začela jo bo na svojem obratu v Zalogu, kjer bo možna najboljša kontrola živali. Rejo zajcev v Zalogu bo organiziral in vodil veterinar Jože Slapar, ki se je pred kratkim vrnil s specializacije iz Italije.
Na zaloškem obratu bodo skrbeli za razmnoževanje zajcev, rejo tržnih zajcev pa bo-dn nreroustili kooperantom.
Na upravi zadruge se je že oglasilo nekaj ljudi, ki bi radi pogodbeno redili zajce. Zadruga prosi tudi druge, ki imajo veselje za zajce, da se
prijavijo pri njenih terenskih vodjih kooperacije ali pa kar pri upravi v Novem mestu. Za rejo zajcev bo zadruga izbrala tiste ponudnike, ki imajo najbolj ustrezne prostore in druge možnosti. Prostore jim bodo strokovnjaki pregledali v septembru in oktobru. V tem času pa bo zadruga za nove kooperante priredila tečaje o reji oziroma pitanju zajcev.
Rumanjski jez, ki ga vidite na sliki, nudi kaj žalostno podobo. Zob časa ga je že tako zdelal, da ga bo prva večja voda močno poškodovala, če že ne porušila! Zdaj, ko je Krka nizka, je lepo videti, kje je jez načet: povsod tam, kjer zdaj pušča vodo. če ne bo ru* manjskega jezu, se bo vodostaj Krite med Stražo Sotesko tako znižal, da bodo ob srednjem vodostaju štrlele iz struge skale, presahnile pa bodo tudi edinstvene brzice. Na sliki: pogled na rumanjski jez ob zdajšnjem nizkem vodostaju (Foto: S. Dokl)
Popust in poseben vlak!
Na veliko zborovanje ob 25. obletnici ustanovitve slavne Gubčeve brigade, ki bo v Mokronogu v nedelja popoldne, bo vozil iz Novega mesta poseben vlak.
Odhod iz Novega mesta ob 11.15. Vlak se bo ustavljal na vseh postajah do Mokronoga. — Odhod iz Trebnjega proti Mokronogu: ob 12.20. Posebej
bodo za to priložnost imeli vsi vlaki na progah Novo mesto—Trebnje ter Veliki Gabar —Trebnje postanke na vseh postajah.
Za vse udeležence pro lave v Mokronogu bo veljal 50-odst. popust na vlaku. Kupiti je treba celo karto do Mokronoga, na povratku pa .io boste lahko uporabili brez posebnega žigosanja!
KRI,KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Preteklih 14 dni so darovali kri v novomeški bolnišnici -. Katica Adlešič, članica kolektiva Belsad, Črnomelj; Bogomir Novak, član kolektiva občinske skupščine Črnomelj; Francka Prelog, gospodinja iz Črnomlja; Rozalija Majerle, gospodinja iz Vojne vasi; Danica Majerle, gospodinja iz Vojne vasi; Ma rija Švajger, gospodinja iz Vojne vasi; Ivan Kastelic, član kolektiva IMV, Novo mesto; Anton Zigante in Jože Tavčar, člana kolektiva UNZ Novo mesto; Prane Glavan, član kolektiva osnovne Sole Smarjejta.
Jelka škoporc, Metka Pavlin in Ivan Zupančič, člani kolektiva Krka, tovarna zdravil Novo mesto; Martina Bračko, Franc Hančič, Lado Sefman, Anton Furlan, Polde Fink, Vik tor Breznik, Nežica Vesel, Ljubica Duh. Franc čečelič, Anica Skrbic, Pavla Smuk, Milan Vidlinovič in Ivan Šepec, člani kolektiva Pionir Novo mesto; Marija Dragan, gospodija iz Go-lobinjeka; Vera Brulc, Tatjana Šetinc, Marija Šime in Ciril Hudoklin, člani koletiva splošne bolnice Novo mesto; Terezija Krhln, gospodinja iz Dolnjega Gradišča; Miloš Premelč in Anica Rems, člana kolektiva cestno podjetje Novo mesto; Anica Mugerli, gospodinja iz Semiča.
Novo mesto je zbiralnik za atlete
Profesor Jože Glonar o problemih novomeške atletike
■ Kdaj in kje ste pričeli trenersko delo?
— S tem sem se začel baviti že pred vojno, ko sem bil Se aktiven atlet. Zastopal sem jugoslovansko ekipo na I. balkanskem prvenstvu ▼ krosu v Carigradu, kjer smo zasedli prvo mesto. V Novem mestu sem pričel delati takoj po vojni tn od takrat delam nepreki-rtfeflo.
■ Kakšen se vam zdi AK Novo mesto?
— Zdi se mi kot nekakšen Zbiralnik za druge klube. Brž ko atleti končajo Solo ▼ Novem mestu, odidejo v Ljubljano na Studij. Navadno Je tako, da prenehajo trenirati ali pa se vpišejo v kak drug klub.
■ V zadnjem času se je atletika v Novem mestu postavila zopet na noge.
— Za to je zaslužen predvsem Marjan špilar, ki dela z mladimi atleti zelo dobro. Lahko bi bilo še bolje, če bi mu pomagali tudi drugi strokovnjaki, ki jih v Novem mestu ne manjka. 2al pa je danes zelo malo ljudi, ki bi pomagali brez honorarja. — Zelo močno ekipo je imelo Novo mesto 1960. ko so tekmovali atleti, ld danes tekmujejo za druge klube (Marjan Spilar, Igor Penko, Vinko Istenič in drugi).
■ Ali se mladina zanima za atletiko?
— Da, toda le malo je takih, ki bi radi garali. V atletiki je treba trdo delata, ravno to pa ne mika današnje mladine.
■ Kakšne pa so možnosti?
— V Novem mestu zares dobre, saj imamo stadion Ob Kr-ki in novi stadion z gozdičkom! Prav vsi pa se bojimo zime. Telovadnica Je Se vedno pereč problem novomeškega Športa.
■ Kako je z atletiko tu Šolah?
— Zaradi dobrih strokovnjakov, la na novomeških Šolah poučujejo. Je tudi atletika dobro zastopana.
■ Kako pa je s sredstvi?
— To vprašanje še vedno ni rešeno. Za pomoč srno prosili podjetja, dobili pa zelo malo. Lahko omenim, da Imata novomeško športno društvo in občinska zveza za telespo kulturo za naše težave precej razumevanja.	_______
J. PEZEU
Lepo je biti - porabnik v Novem mestu
Jaz, porabnik, vam vsak dan nosim denar v hišo in vam kot najboljši kooperant pomagam ustvarjati promet! Sprašujem vas, ljubi trgovci: ali pri vas še ni potrkala reforma na vrata, saj se trudite živeti od velikega zaslužka ne pa od dela ob manjšem zaslužku in večkratnem obračanju? — Ali je delovni čas trgovin res samo zato, da je prilagojen zahtevam prodajalcev? — Ali je v Novem mestu res potrošnik zaradi trgovine in ne obratno kot povsod drugod po svetu?
To ve bolj ali manj že vsak Novo-meščan. Brez kakršnekoli zadrege si lahko ogleda večino zalog v trgovinah, ne da bi mu bilo treba kaj dosti kupiti. Precej je namreč stvari, ki jih v Novem mestu človek ne more (ali noče, ker mu ne ugajajo) kupiti, Ce ustreza mera, morda ne bo barva. In če že oboje, sta tu še vprašanji kvalitete in cene. Tako na koncu porabnik odide, trgovec pa se za njim jezi, češ — toliko hrupa za nič (ali komaj kakšen tisočak).
Zahteve porabnika iz dneva v dan naraščajo. Mnoge stvari se v kratkem času spremene iz potrate v neobhodno potrebo; z dobrim posluhom za želje kupcev lahko ostane precej denarja pod streho trgovine. Zato je hudo narobe, če se po neuspeli kupčiji Jezi trgovec, medtem ko kupec samo razočarano odide...
Bosonoga konkurenca
Zgodi se, da se poletni čevlji, ki ste jih kupili maja, do avgusta izrabijo. Ker je ostalo še nekaj toplih tednov, morate kupiti nove. Nič za to, saj bodo še drugo leto uporabni! Ali pa boste šli nekoliko pozneje na
dopust in potrebujete sandale.
Kakorkoli že, če bi še tako radi imeli nove čevlje, najbrž ne bo iz tega nič! Posebno še, če ste ženska. Zelo težko je namreč izbrati obutev med vsem, kar še imajo v prodajalni »Peko«. Poletne zaloge so že v avgustu razprodane, glavno povpraševanje je pojenjalo, za vse tiste pa, ki bi še radi kupili poletno obutev — teh je za trgovino žal premalo! Kljub temu bi poslovodja še rad naročil nekaj parov — tovarna pa nima! Prav nič. Niti nekaj parov za zapoznele kupce
Vsi, ki imajo vsaj malo trgovske žilice, bi sedaj utegnili pomisliti; »Sijajna priložnost za konkurenco!« Pa so se hudo zmotili, kajti v prodajalnah »Borovo« in »Alpina« prav tako ni dosti ostalo. Pravijo, da bi sicer še lahko nekaj prodali, ko bi naročili. Naročili pa ne bodo, ker se zaradi tistih 30 parov res ne izplača več, kot pravijo.
Medtem je v »Astri« sandal še precej, pa Jih nihče noče kupiti. Ne ugajajo. Ker oskrbuje to trgovino samo lastna tovarna (»Franjo Gorjup« iz Zagreba), njeni proizvodi pa Novomešča-nom vedno ne ugajajo, čakajo pri »Astri«, da bodo ljudje začeli kupovati to, kar jim ni všeč ...
Prepozno ali prezgodaj?
Težko bi ugotovili, katerega teh i& govorov uporabljajo bolj pogosto a11 bolj poredkoma:
»Saj razumete, sezona gre h kraju!« Ali pa:
»Kako? Zal tega nimamo, veste, S® ni pravi čas!«
Tako je prav vseeno, če ste name* ravali kupiti nekaj tako sezonskega kot so kopalke ali nekaj tako vsakdanjega kot so ženske nogavice. P® ne mislite, da res nimajo ničesar! S&' mo takšnega blaga nimajo, kot bi S® porabnik v tistem hipu želel. V P1^ dajalnici »Tekstil« že v začetku av£^ sta ne boste našli več kopalk. Leto5 jih ne bo več. Konec poletja. Za No vomeščane bo dovolj, kar je ostal« pri »Obrtniku«. Nič ne de, če vam £ bodo všeč ali če bodo malo prevelik oziroma premale. Ce pa ste bili cel tako naivni, da ste čakali na ugod00 nakup v »posezonski« razprodaji, 23 služite po pravici razočaranje.
Zenske niso nikoli z ničemer zaC^ voljne (ali zelo redkokdaj). To vedo « v^i in povsod. In trgovci se vrhu vS®" , prav nič ne potrudijo, da bi jim ^®® kdaj lahko ustregli. Ne, svetlih n°g‘ vic ni (Piri »Obrtniku«!) Glavne seZ°v tudi še ne, zato je vse lepo in Pr®^ Ce vam temne niso všeč, lahko £re' j, drugam (saj boste hitro nazaj, kajti . ponedeljkih je odprto samo pri »O®« niku«). Lahko bi vedeli, da ni glay e sezona! Razen tega jih imajo dr** trgovine in- ni lepo, če hodi trgov trgovcu v zelje.
Pa nikar se ne veselite, da se to vaša žena sprijaznila s tem kaf. . in postala manj izbirčna! Bolj verje
Pocenitev radijskih sprejemnikov
V prodajalni ELEKTROTEHNE v Novem mestu so °d 20 do 40 odstotkov znižali c«no bransistorjem Picolo, Hockey, Lipica, Dubrovnik, Othelo, Toledo, T 501, T502 ® Rytm-Diora. Prav tako so Pocenili radijske sprejemnike s srednjim, kratkim in z UKW valom Kozara, RR 340, Manuela, Paloma, Moderato ® Menuet. Televizor RIZ 222 80 pocenili od 243.320 Sdin ^ 175 Sdin.
S 50 razredi učencev v novo šolsko leto
5. septembra se bo za učence novomeške osnovne šole Katja Rupena začel pouk — Letos bo na šoli že 50 oddelkov — Za učence prvih razredov bo
nekaj novosti
Med počitnicami so stavbo osnovne šole temeljito očistili, prebelili nekaj učilnic, kjer je bila prej ekonomska šola ter prostore varstva, nabavili so novo opremo za dva razreda otrok, kaj več pa ni
Balet Pastirjeva pesem
V soboto, 26. avgusta, je bila na Otočcu zadnja prireditev Dolenjskega poletja ^ baletna pantomima Pastirjeva pesem, ki so jo, kot S0 povedali člani kulturno.
Umetniškega društva France ^ešeren iz Ljubljane, naštudirali prav za nastop na Otočcu. Terasa pri gradu je bila tokrat zelo primemo Prizorišče, žal pa so nekoliko pregroba tla plesalce ovirala. Predstava je bila torej Premierska in toliko bolj zadimiva, ker so nastopajoči °snovnošolci, se pravi najrajši baletniki (le vlogo pastirja je plesal slušatelj Za-yoda za glasbeno in baletno ^obraževanje). Lirična Pastirjeva pesem, ki govori o ljubezni med pastirjem in deklico Miriam, je delo sedaj
bilo mogoče. Stavba je torej nared in kmalu bo spet zaživela kot veliko mravljišče.
Letos bodo imeli na šoli dva razreda otrok več, se pravi, da bo vsega kar 50 oddelkov, zato bo pouk še vedno v izmenah. Prevozi za oddaljene otroke bodo ostali enako organizirani kot lani, prav tako bo že prve dni pouka začela delovati šolska kuhinja. Ker pa šola ne bo dobila več mednarodne pomoči RK, bo verjetno malica letos nekoliko dražja.
■ Novo šolsko leto se bo za*
■ čelo 5. septembra, ko se
■ bodo zbrali učenci lanske
■ I. izmene ob 8. uri in u-
■ čenči II. izmene ob 10. uri.
■ Po razporeditvi v razrede
■ bodo odšli domov, nasled-
■ nji dan pa se bo začelo
■ normalno šolsko delo.
Za učence vseh prvih razredov (letos jih bo 6) je uvedena novost. Medtem ko so prejšnja leta prvošolčke razporejali k tovarišicam po socialnem sestavu družin, so se letos odločili za preizkušnjo duševne razvitosti otrok — tako imenovano testiranje. Že nekaj dni pred začetkom pouka bo vodstvo šole povabilo na razgovor cicibane in njihove starše, kjer bodo na kratko ugotavljali, kolikšna je ročna spretnost otrok, ali
Novo mesto potrebuje turistično pisarno
V letošnjem mednarodnem letu turizma se je spet pokajo potrebno v Novem me-u odpreti turistično pisarji?* prostor, v katerem bi do-P11* domači in tuji gostje vse formacije o prenočiščih, ce-nah in zanimivostih ter prospekte in druge propagandne ^ateriale. Zdaj opravlja to oelo Dolenjske turistične -ve-^ oziroma novomeškega tu-r'stičnega društva, vendar Spbše kot bi bilo potrebno, "ekoč so že govorili o prodoru, kjer naj bi odprli tako Pisarno, pa je vse padlo v y°do. Nekateri manjši kraji ^ imajo turistične pisarne Pfi jim bojda niso nič v napoto.
M!
mmš
SAMO KOL OPOZARJA MIMOIDOČE na »turistično privlačnost« sredi Šentjerneja. Kakšna škoda, da niso postavili reklamne table, ker bi lahko še več ljudi videlo jamo v kanal. Nedavno se je kanal udrl pod osebnim avtom, na srečo brez večjih posledic za vozilo. Zdaj pa šalo na stran: koliko časa bo še udrtina? (Foto: Polde Miklič)
r®» da boste dali še dva tisočaka, da r° prišla do Ljubljane ali Zagreba ... In prišla bo, verjemite!
Včasih pa bo zadostoval korak do ''Mode«. Glej čudo! Naročili so novo Pošiljko kopalk, imajo celo stvari, ki J*h človek le redkokdaj potrebuje. Se zdi, da je zadišalo po konkurenci? e' To blago je izven konkurence, ker jf* preprosto v nobeni drugi trgovini j^majo! Drugod naročajo zgolj takšno ^ .So, ki ga zanesljiyo vsak dan kupuje eliko ljudi. Pa še tega ne preveč, da bi slučajno ostalo (če zmanjka, bo-r*0 ljudje pač počakali). In kakor hi* ,ro je plan prometa dosežen: »Najlep-Ka hvala in na svidenje drugič. Zaenkrat ^amo dovolj!« Kdaj je zadovoljen pomnik, to je seveda manj važno.
Ni lepo, če so ljudje malenkostni!,
in čakajo od sobote do ponedeljka, odpro »Drogerijo«, kjer lahko ku-čistilna sredstva, toaletne potreb-cine in podobno nekoliko ceneje. To “e sploh »srečna poslovalnica«, ker j^oko nabavlja blago tam, kjer ga dobi jrCeni. Vsem novomeškim trgovinam 5° °i dano. »Dolenjkine« poslovalnice razen »Drogerije«) imajo na vratu v°je lastno skladišče, na katerega so j\rav materinsko navezane, če se že iz-aii ne £>a imajo dražje blago, Jh sploh ne vznemirja, dokler se lahko ajde vsaj še ena trgovina, ki ima vsaj 2^° stvar dražjo. »Seveda, naše olje ^ sončenje, ki je skorkj celih sto di* rJev dražje kot prav *akšno v »Dro-. riji«, vidite, da imamo cenejše sadje, pa ne!«
s, vseh težav, ki jih ima »Samopo-^ežba«, tudi nihče ne vidi! Zamrznje-cene npr. in podobne stvari! Toda Porabnika so najbolj zanimive na-
lepke, na katerih so zapisane cene. Prav nič jih ne mika, da bi se morali ukvarjati še s težavami trgovine, ki jih slednjič le občutijo na svoji koži
Velike in lepe stvari
Prav takšne, ki so velik dogodek, kadar pridejo v hišo. Pralni stroji, hladilniki, televizorji in podobne stvari še vedno niso malenkosti za večino novomeških kupcev. Dovolj jih imajo v »Novo tehni« kakor tudi v »Elektrotehni«. Včasih so manjše razlike v ceni v korist »Elektrotehne« (seveda, če ne upoštevamo porabnika). To pa ni preveč hudo, kajti — pri velikih stvareh niso vsi malenkostni! Zato pa imajo v »No-votehni« znatno cenejši pralni prašek kot pri »Dolenjki« in »Standardu« in še veliko stvari, ki jih »Elektrotehna« sploh ne prodaja.
Pa smo spet tam:	Mačka	miško,
miš pšeničko itd....
Ne hišo, samo novo ključavnico!
Kadar se pri hiši pokvari ključavnica, gre Novomeščan v poslovalnico »Novotehne« v Kandiji. Sem pride tudi, kadar potrebuje žeblje, novo kladivo in podobne stvari. In največkrat ravno takrat, ko je doma kaj pokvarjeno, ko ga vsi nestrpno čakajo, da bo popravil će ima srečo, da medtem ura še ni 15, je že pol zmage tu. Potem pa se zgodi, da — nimajo! Nimajo ustreznega žeblja, nimajo ravno tako velikega oz. malega vijaka, nimajo ključavnice za naša vrata! In medtem ko se človek jezi in jezi, nemoteno prodajajo gradbeni material in si kaj malo belijo glavo. človek pa vseeno ne more kupiti nove hiše, če se pokvari ključavnica Vsaj večina ljudi ne.
To so drobne stvari
Resnično drobne, vam pravim! Sami mali vijaki, razna stikala, sukanec svetlozelene barve, košček pločevine in čisto majhne otroške nogavičke. Vsak dan potrebujejo ljudje takšne stvari in se jeze, če jih ni. Trgovci pa se ne menijo dosti zanje, še najrajši jih pripišejo človeškim kapricam, če pa se bo« ste skušali braniti in boste zatrjevali, da je vijak, zaradi katerega je vaš edini naslanjač neuporaben, za vas pomemben, bodo skomignili z rameni in morda povedali: »Se ne izplača!«
Nič ne bo iz tega!
Tako mislite, kadar opazite v izložbi listek — »Znižanje!« — Prepričani ste, da je to samo poizkus trgovine, da se reši odvečnih zalog in da gre le za razliko kakšnega stotaka, ki vam ne bo prav nič pomagal. Nihče vam ni povedal, koliko so znižali ceno blaga in prav nič vam zato ne brani, da bi mislili po svoje, četudi včasih narobe. Ko pa soseda pove, da je bila tista kom-bineža prej dvakrat dražja, se začnete jeziti. Sami nase, se razume! Veliko bolj prav pa bi imeli, ko bi stopili v prodajalno in malo povprašali, zakaj niso ob znižanju napisali tudi stare cene, da bi vas pravočasno obvarovali zmote
In če ne boste tega naredili niti tokrat, ko je znižanje v »Manufakturi« in ko ravno tako ni nikjer starih cen, če se boste vedno zadovoljili s tem, da zgolj veste kje lahko kaj kupite in česar se sploh ne dobi, če ne boste zahtevali in samo zahtevali, potem bodo trgovci nemara začeli misliti, da ste porabnik samo zato, ker je pri njih trgovina.
S.
KtJNEJ
znajo ločevati barve in koliko otrok že pozna črke in številke. Po razredih bodo razporedili nekaj bolj in nekaj manj razvitih otrok, da bi bila raven znanja približno povsod enaka. V vseh prvih razredih pa bo letos začetno delo nekoliko laže, ker je mnogo predšolskih otrok obiskovalo »malo šolo«.
Ko bodo malčki prvič prišli v šolo, jih bodo lepo sprejeli. Tudi oni bodo dne 5. septembra ob 9. uri najprej spoznali svoje tovarišice, nato pa bo zanje pripravljena skupna malica.
Naslednji dan, 6. septembra, bo v vseh razredih že pravi pouk. Lanska II. izmena otrok (razredi b, d, f, in h) bodo začeli z dopoldanskim poukom (zaradi enakih turnusov njihovih zaposlenih staršev), I. izmena (razredi a, c in g) pa popoldne ob 13.20 uri.
Kmalu po začetku šolskega leta bodo roditeljski sestanki, na katerih se bodo s starši pogovorili o uvedbi enotnih šolskih oblek za vse otroke. Za deklice so predvidene halje, za dečke suknjiči. Za uvedbo te novosti govorita v prid zlasti dva razloga: varčevanje obleke in preprečitev tekme v modi, ki se je preselila že v osnovnošolske klopi!
Veliko nočnin na Otočcu
Od 1. do 20. avgusta so imeli v novi restavraciji (motel) na Otočcu 2082 nočitev. Kapacitete »gornjega dela« Otočca so bile 100 odstotno zasedene. Veliko gdstov je bilo tudi v hotelu. V avgustu je bik) največ Italijanov, Zahodnih Nemcev ter Francozov. Italijani in Nemci so na Otočcu ostajali po več dni, Francozi pa • so bili v glavnem prehodni gosti. Povprečno so italijanski gosti ostali na Otočcu po dva dni in pol, Nemca po dva dni. Domači in tuji obiskovalci Otočca se zelo pohvalno izražajo o novih hišicah, ka jih je SGP Pionir izgradilo v roku, toi je bil predviden v pogodbi.
Obeta se dobra sadna letina
Na družbenem sadovnjaku ▼ Brezovici, ki je last KZ Novo mesto, pričakujejo letos dober pridelek sadja. Sadovnjak meri 18 ha. Po oceni strokovnjakov bodo obrali blizu 80 ton kvalitetnih jabolk.
Novice iz sindikatov
■ PRED OBČNIM ZBOROM
ObSS — V novomeški občini se bodo začeli te dni področni posveti, na katerih bodo predsedniki sindikalnih podružnic razpravljali o pripravah na občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Predsedstvo ObSS bo sredi septembra pripravilo sejo, na kateri bodo obravnavali polletno gibanje gospodarstva.
■ ANKETA O VLOGI SINDIKATA — Občinski odbor sindikata za industrijo in rudarstvo bo v prvi polovici septembra anketiral deset delovnih organizacij v novomeški občini. Anketirane organizacije bodo odgovarjale na vprašanja o vlogi in pomenu sindikatov. Podatke bo občinski odbor porabil pri delovnem načrtu za prihodnje obdobje.
■ ANKETIRANJE OBRTNIKOV
— Občinski sindikalni svet v Novem mestu bo na predlog republiškega sveta Zveze sindikatov anketiral zasebne obrtnike v novomeški občini. Obrtniki bodo odgovorili predvsem na vprašanja o stanju, razvojnih težavah in drugih problemih obrti v občini.
■ V PONEDELJEK SPET DŠI
— V ponedeljek, 4. septembra se bo v novomeški občini pričel jesenski del delavskih športnih iger. Tega dne se bodo tekmujoča moštva pomerila v namiznem tenisu, 6. septembra bo na vrsti mali nogomet, 10. sept. atletika itd. Delavske športne igre se bodo končale do občinskega praznika, ko bodo podelili priznanja.
53 milijonov za stanovanja
Kmetijska zadruga Novo mesto je letos namenila za investicije 187 milijonov Sdin iz svojih skladov. Od tega bodo porabili za gradnjo stanovanj 53 milijonov Sdin. Kmetijska zadruga ima že zdaj 157 družinskih in samskih stanovanj
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Gačnik z Mirne — Silvestra, Marija Tomšič iz češnjevka — Stanka, Jožica Luzar iz Žabje vasi — Mojco, Justina Stane iz Slovenske vasi — Cvetka, Slavka Zupančič iz Drga-njih sel — Bojana, Amalija Primc iz Sadinje vasi — Jolando, Jožefa Gorjanc iz Gornjega Maharovca — Suzano, Albina Hudoklin iz Gornjega Gradišča — Janeza, Alojzija škafar iz Krškega — Antonijo, Marija Stipič iz Podbočja — Janeza, Terezija Kuhar iz Mladja — Janeza, Vanda Možina iz Dobra-vice — Kamila, Marija Zupanc 1z Šentjerneja — Roberta, Ora Tuta anovič iz Okljuka — Joža, Katica Adlešič iz Črnomlja — deklico, Tončka FerkolJ iz Savinka — dečka, Ivanka Petan iz Gornjega Mraševa —- deklico, Jožefa Jakše iz Bršlina — dečka, Vera Strle iz Orštrca — deklico, Fani Fišter iz Mokronoga — dečka, Terezija Pegane iz Črnomlja — dečka, Magda BartolJ iz Zaloga — deklico, Marija Klemenc iz Črnomlja — dečka, Pavla Štukelj iz Doblič — deklico, Frančiška Vidic iz Meniške vasi — deklico, Marija Glazar iz Svibnika — deklico, Martina Štefanič iz Gornje Lokvice — deklico.
Novomeška kronika
■ FRIZERSKO DELAVNICO je pred kratkim odprl Feri Buk v svoji hiši na Mestnih njivah, na križišču pn stolpnicah. Odprto ima vsako popoldne. Lokacija je na dobrem mestu, lokal pa je sploh prvi v tem naselju. Zadovoljni prebivalci so prepričani, da so na Mestnih njivah tudi dobre lokacije za trafiko, bife in druge lokale. Kdo bo naslednji kaj podobnega odprl.
■ KAMPING PRI STADIONU bratstva in enotnosti na desnem bregu Krke je bil to sezono dobro obiskan. Kampirali so predvsem Francozi, Nizozemci m Nemci. Turistično društvo ima v načrtu kam-ping povečati, tako da bi izrabili prostor ob Krki. Prav bi bilo, da bi postavili tudi nekaj več in večjih opozorilnih tabel, da bi tujci že pred prihodom v mesto vedeli, kje je kamping..
■ PARTIZANSKO CESTO SO pred krakim popravili do Irče vasi. Zaradi dela na cesti je bil promet malo težji. Na novo so posuli z gramozom nekaj makadamskih cest.
■ AVTOMOBILSKIH DIRKAČEV je na mestnih cestah vsak dan več, kandijski most pa jim je za dikranje še posebno priljubljen. V minulem tednu so nekateri vozili na Glavni trg tudi po 80 do 90. km na uro, kar je enkrat hitreje
kot dovoljujejo predpisi. Gotovo ne bi bilo odveč, če ba dirkače poklicali na odgovornost, saj pešec tudi na pločniku m več varen!!
■ POŠTA JE ZDAJ ODPRTA tudi ob nedeljah: dopoldan od 9. do 10. ure,, in popoldan od 18. do 19. ure. Ob delavnikih je odprta od 7. do 20. ure.
■ POPRAVNE IZPITE je prejšnji četrtek in petek opravljalo v gimnaziji okoli 100 dijakov. Na ekonomski šoli, kjer se je prijavilo za izpite 41 dijakov, v šoli za zdravstvene delavce (18 dijakov) so bili pismeni izpiti včeraj, ustmeni pa so danes. V gimnaziji so povedali, da so bili dijaki na splošno zelo slabo pripravljeni.
B SADJE IN ZELENJAVA je bila v ponedeljek na trgu mnogo cenejša zaradi precejšnje konkurence prodajalcev z juga. Čebulo so prodajali po 200 Sdin kumare za vlaganje pa 300 Sdin, papriko po 100 Sdin, hruške po 300 Sdin, grozdje po 200 Sdin, slive po 200 Sdin, jabolka po 160 Sdin, solato do 300 Sdin in breskve po 340 Sdin kilogram.
« GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Slavka Sitar iz Kristanove ulice 6 — Aleksandra; Jožefa Draginc iz Kettejevega drevoreda 42 — Mojca in Marila Miklič z 40 _ Mojco in Marija Miklič a
že upokojene baletke ljubljanske Opere Milice Buh. Tovarišica Buhova vodi baletno skupino pri KUD France Prešeren že dvanajst let in iz vrst njenih učencev je zraslo že nekaj znanih plesalcev. Baletna šola, ki jo vodi, je ena redkih v Sloveniji, saj je podobna šola le še v Trbovljah. Baletna skupina, ki je nastopila na Otočcu, se je tudi sicer že dokaj uveljavila, pripravlja pa nekaj nastopov v zamejstvu in doma. Zvedeli smo, da bo v jeseni nastopila tudi v Novem mestu. Prijetnega večera, ki mu je dajal ton odlično prizorišče, prizadevnost in tu pa tam že precejšnja izrazna moč mladih plesalcev, se je udeležilo le manjše število obiskovalcev.
Ob zaključku nastopa mladih baletnikov je spregovoril v imenu prireditelja (turističnega društva Otočec-šmarješke toplice ter zavoda za kulturno dejavnost v Novem mestu) tov. Lojze Kastelic. Pozdravil je nastopajoče ter obiskovalce ter dejal, da bp »Dolenjska poletje 68« ob pridobljenih izkušnjah prav gotovo zaživelo še bolj kot letos.
Poglabljanje sodelovanja med turističnimi društvi in za*-vodom za kulturno dejavnost v Novem 'mestu bi lahko pripeljalo do kvalitetnih in tudi dobro obiskanih prireditev v času, ko smo sicer navajeni poletnega kulturnega mrtvila. Zvedeli smo, da se tudi druga turistična društva zanimajo za sodelovanje v prihodnjem letu, kajti otoški vzgled vleče.
P. B.
Pogovor z zdravnikom
JUTRI OB OSMIH NA NOVOMEŠKEM STADIONU
Pričetek farmacevtskih športnih iger
Slavnostni otvoritvi bo prisostvoval tudi pokrovitelj, večkratni evropski in svetovni prvak v orodni telovadbi Miroslav Cerar — Tri dni bojev za prehodni pokal med šestimi ekipami — V nedeljo, 3. septembra ob 15. uri, nastop slovenske reprezentance v orodni telovadbi na čelu s Cerarjem
Od J. do 3. septembra, oziroma od jutri do nedelje bodo novomeška športna igrišča zasedli udeleženci prvih športnih iger delavcev farmacevtske industrije. Erijavljenaih je okoli 200 tekmovalcev iz šestih večjih jugoslovanskih tovarn — sarajevske BOSNALI.JEK, beograjske GALENIKA, zagrebške JUGODIETETIKA, ljubljanske LEK, leskovške ZDRAVLJE in novomeške tovarne KRKA. šest ekip se bo v sedmih šport-■ndh disciplinah pomerilo za prehodni pokal.
Prve športne igre delavcev farmacevtske industrije bodo slovesno pričeli jutri, 1. septembra ob osinih na stadionu bratstva in enot-
Solidarnost pa taka!
Spomladi se je na nogometni tekmi v Šmartnem ob Paki igralec krškega Celulo-zarja poškodoval tako hudo, da so mu morali odrezati nogo v kolenu. Uprava kluba se je za pomoč mlademu igral' jj cu obrnila na vse klu- ' be I. in II. zvezne lige. Toda razen Dinama iz Zagreba, ki je odgovoril, da zaradi težkega finančnega položaja (?) ne more prispevati ničesar, ni do zdaj odgovoril še nihče. Res neverjetno: medtem ko dajejo klubi težke milijone za nakup igral-cev, ne morejo prispevati niti dinarja za mladeniča, ki ga je doletela tako huda nesreča.
Do zdaj se je pri SDK Krško na žiro računu 615-9-446 nabralo 120.000 S din, ki so jih aali posamezniki in u-stanove.
nosti ob navzočnosti predsednikov jugoslovanskih farmacevtskih tovarn in predstavnikov družbeno političnega življenja Novega mesta in novomeške občine. Pričakujejo, da se bo otvoritve udeležil tudi pokrovitelj teh iger, večkratni evropski in svetovni prvak v orodni telovadbi, Miroslav Cerar.
Po otvoritveni slovesnosti se bo na dveh igriščih okoli 8.40 pričelo
tekmovanje v malem nogometu. Popoldne ob 17. uri se bodo v šahovskem klubu na Novem trgu ali v šmihelskem internatu pomerili šahisti. V soboto, 2. septembra, bodo najprej začeli tekmovanje strelci (ob 7.30) v Ločni, nato pa ob 9. uri na Loki rokometaši ter dve uri kasneje tudi odbojkarji. Na Pionirjevem kegljišču bo ob 16. uri tekmovanje v kegljanju. V nedeljo, 3. septembra dopoldne, bodo v telovadnici tekmovali v namiznem tenisu moški in ženske.
Prehodni pokal in druge nagrade
bodo_ zmagovalcem podelili na zaključiti slovesnosti v nedeljo okoli 15. ure, kjer bodo tudi objavili, kje bodo druge tradicionalne farmacevtske športne igre. Za tem bo nastopila slovenska • reprezentanca v orodni telovadbi na čelu s pokroviteljem prireditve Miroslavom Cerarjem. Za udeležence in goste bo potem na Otočcu družabni večer.
■ Organizacijski odbor, ki ga
■ vodi mg. ph. Boris Andrijanič,
■ in štiričlanski odbor iz »Krke«,
■ prirediteljice prvih Iger, sta sl
■ prizadevala, da bi se priredi-
■ tev kar najbolje posrečila in da
■ bi se udeleženci ter drugi go-
■ st j e med kratkotrajnim biva-
■ njem v Novem mestu kar naj-
■ bolje počutili. Izpolnjena je tu-
■ cfi želja, da bi srečanje med
■ udeleženci prvih iger postalo
■ tradicionalno.
Planinski tabor v Vratih
V, dolini Vrat, pod severno triglavsko steno, je MK pri PZS organizirala planinsko šolo za mla-
otroška konfekcija športne hlačke ženske kopalke
Jutranjka
KONFEKCIJA • SEVNICA
Rokometaši krškega Partizana so spomladi osvojili v zasavski ligi prvo mesto in si priborili sodelovanje v ljubljanski conski ligi. Od leve proti desni: Jankovič, Rudi Iskra, Humar, šulc in Jelen, čepijo pa Dimc, Levičar in Stane Iskra. (Foto: S. Iskra)
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V WATERPOLU
CELULOZAR na drugem mestu
V Kopru je bilo 19. in 20. avgusta republiško prvenstvo v water-polu, ki so se ga udeležili štirje klubi:	Neptun Celje, Ljubljana,
Koper in Celulozar iz Krškega, ki se Je prijavil šele naknadno. Rezultati tekem: Koper : Ljubljana 4:4, Neptun : Celulozar 3:5, Neptun : Koper 3:2, Ljubljana : Celulozar 5:4, Ljubljana : Neptun 8:3 in Koper : Celulozar 4:4. Prvo mesto so zasedli vaterpolisti iz Ljubljane, drugi je bil Celulozar, tretji Koper in radnji Neptun.
Za Celulozar so igrali: Peter
Premočno je zmagal Igor Slak
Med ekipami je na občinskem strelskem prvenstvu na novem strelišču v Prapročah pri Trebnjem zmagala prva ekipa Trebnjega
V nedeljo, 27. avgusta, je trebanjska strelska družina, ki ima ime po narodnem heroju Francu Kresetu-Cobanu, dobila v Prapro-čah novo strelišče, ki si ga je želela že dolgo časa. Odprl ga je tov. Franc Krese s tem, da je po krajšem nagovoru izstrelil prvi naboj. Za tem je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Med šestimi ekipami, ki so se skoraj 5 ur kosale med seboj, je z veliko razliko zmagala prva ekipa Trebnjega, za katero so nastopili: Igor Slak, Tone Glogovšek, Ferdo Beci in Stane Ponikvar. Druge ekipe so se uvrstile takole: 2. Trebnje II, 3. Dob n, 4. mladinci Trebnjega, 5. Puščava in 6. Dob II.
Med posamezniki je bil daleč najboljši Igor Slak, ki je dosegel 214 krogov od 300 možnih. Drugi tekmovalci ga še zdaleč niso dosegli, saj so imeli: Stane Ponikvar
140, Ivan Lipar 139, Ferdo Becl 137 in Tone Glogovšek 135 krogov. Zmagovalna ekipa je prejela pokal predsednika občinske skupščine, najboljši posamezniki pa praktične nagrade in diplome.
Kravos, Janez in Andrej Svab, Franc Humar, Vojko Moguša, Dušan Zlatič, Jure Kroje, Toni šulc ter Rudi in Stane Iskra. Najboljši strelec prvenstva je bil Toni Sulc, ki Je dal 10 golov.
Puc spet prvak
Minilo je zadnje kolo slovenskega članskega prvenstva v šahu. Do zadnjega kola se ni vedelo, kdo bo novi prvak Slovenije v šahu, ker so bili za to kar štirje kandidati (Kržišnik, Puc, Stupica in Plainnc), Penko je v zadnjem kolu igral z Ivičem in igro izgubil, medtem ko Je Levičar v zadnjem kolu premagal Longerja.
Rezultati zadnjega kola: Ristič : Saradjen 0:1, Bratko : Kržišnik remi, Vošpemik : Bajec remi, Longer : Levičar 0:1, Šiška : Stupica 0:1, Ivič : Penko 1:0, Puc : Ivačič 1:0, Cuderman : Planinc remi.
Končni vrstni red prvenstva: Puc 11, Kržišnik in Stupica 10,5, Planinc 10, Bajec 9,5, Bratko in Cuderman 8,5, Ivačič in Saradjen 8, Vošpemik 7,5, Levičar 6,5, Longer in šiška 6, Penko 4,5, Ivič 2,5 in Ristič 2.
JAP
Krčani premagali Novomeščane
Preteklo nedeljo sta se v prvenstveni rokometni tekmi ljubljan-fk® conske lige pomerili ekipi krškega in novomeškega Partizana. Zmagali so domači s (18:7).
27:22
Krški rokometaši so v prvem polčasu popolnoma nadigrali Novomeškega Partizana so zaigrali slabo pripravljeni. V drugem delu igre pa so popustili In začeli goste podcenjevati, kar bi se Jim
PREDSEDNIKI OBČINSKIH ZVEZ
0 vprašanjih telesne vzgoje
dinske vodnike m rekreacijski tabor. V obeh izmenah po 10 dni je bilo 27 članov podmladka PD »Bohor« Senovo, 2 članici PD Brežice in 2 članici PD »Lisca« Sevnica. 6 članov je uspešno opravilo izpite za mladinske vodnike, drugi pa so se skupaj z njimi udeleževali tur na Triglav, Škrlatico, Kriške pode in pod severno triglavsko steno.
Ko je v soboto, 19. avgusta, dolga kolona — 105 mladih planincev iz vse Slovenije pod vodstvom Vida Mesariča in drugih vodnikov — prispela na vrh Triglava, je bilo komaj dovolj prostora za vse. Najmlajši četrtošolčki so komaj zmogli široke razkorake med klini. Tudi vzpon na Škrlatico je bil pravo doživetje. Po dnevni hoji skozi meglo se je naenkrat pokazalo sonce in iz morja megle ped nami so se dvigali samo najvišji vrhovi Julijskih alp — Triglav, Stenar, Cmir, Razor m še nekateri.
Po turah je ob tabornem ognju kmalu prešla vsa utrujenost in mladi planinci iz Zasavja so sklenili mnogo znanstev z mln/tinn iz cele Slovenije. Komaj čakajo, da se spet srečajo kje v gorah.
Planinski zvezi Slovenije gre vsa zahvala, da je omogočila mladim planincem tako ceneno taborjenje: 5000 starih dinarjev za 10 dni, za mladinske vodnike pa samo 3000 Sdin.	IGOR	MAHOVNE
Ekipno prvenstvo SFRJ v plavanju
Plavalni klub CELULOZAR bo priredil od nedelje do prihod, torka na bazenu v Krškem ekipno prvenstvo SFRJ v plavanju — II. razred. Nastopili bodo: PK Korčula, Velež Mostar, POSK Split, Odred Kiklnda, Medveščak Zagreb, Ilirija Ljubljana, Rudar Trbovlje in domači Celulozar.
Trener Celulozarja Niko 2ibret meni, da bodo domači plavalci tokrat resni kandidati za 3. oz. 4. mesto. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 17. uri, ob tej uri pa bodo vsak dan tudi tekme popro-pozicijah. Moška ekipa domačih plavalcev bo vložila na tekmah vse svoje znanje in sile, ženska ekipa pa je mlada in še nima dovolj izkušenosti za tako pomemb na srečanja.
Obarvanost človeških tkiv
Obarvanost ali pigmentacija človeka takoj zbode v oči. ker je na koži navadno toliko opazna, da se dobro razli-kuje od normalne kože. čeprav je obarvanje tudi v no* tranjosti — obarvani so posamezni organi — si bomo sku-šali predstaviti na tem mestu le tisto obarvanje, ki S8 lahko opazimo na zunaj.
Normalna človeška koža vsebuje barvilo melanin, & daje barvo očem, lasem in koži. črnci ga imajo seveda zelo veliko, rumeni in rdeči ljudje ga imajo spet več ko1 beli. Naloga tega barvila je v tem, da varuje telo pred preglobokim vplivom ultravijoličastih sončnih žarkov, v očesni šarenici in drugih očesnih delih pa stvori temnico, da sploh lahko gledamo.
Sončenje kožo porjavi, ker se pod vplivom sevanja ultravijoličastih sončnih žarkov tvori melanin. Ker je koža svetlolasih in rdečelasih ljudi bolj občutljiva, ker ima normalno manj melanina kot koža rjavolasih in črnolasih, se morajo prvi previdneje sončiti, da se ne opečejo. nekaterih ljudeh se melanin nabere v manjših ali večjih lisah na koži; takrat pravimo, da so dobili sončne peg®' Posamezne obarvane lise na koži vidimo okrog zaceljenih ran na kračah, okrog zaceljenih opeklin, na posameznih brazgotinah, pa tudi pri nekaterih boleznih okrog o& posebno na vekah. Normalno se pri nosečnicah temneje obarvajo prsne bradavice in okolica, sredinska črta od popka navzdol, pojavijo se tudi temnejše maroge po obrazu, vratu in prsih. Z istim barvilom so obarvana materina znamenja, ki so lahko večja ali manjša, eno samo ali P8 jih je več. Večinoma rastejo iz njih tudi debele kocine Temnejše obarvanje kože najdemo pri nevarni Addisono^ bolezni: bolnik postane skoraj temnorjav.
VSakdo je že staknil zaradi udarnine podplutbo. Koža postane temnomodra, ker proseva skozi kožo v podkožje izlita kri. Barva se v nekaj dneh začne spreminjati. Obod podplutbe postane rumen ali rjav, sredina zelenkasto mo-dra, pozneje je vse skupaj rumenorjavo in končno izg*' ne brez posledic.
Pri mornarjih, vojakih in še nekaterih poklicih je v navadi, da si dajo vtetovirati v kožo posebna neizbrisna znamenja: od pomanjkljivo oblečenih lepotic do sidra, letnice rojstva, raznih znamenj in podobno. Nemci so med preteklo vojno vtetovirali jetnikom v koncentracijskih t3' boriščih številke v kožo.
Zastrupitev s srebrom ali srebrovimi preparati povzroča sivovijoličasto barvo kože. Enako obarvane so dlesni-Zastrupitev s svincem pa obarva rob dlesni temnosivo. vsa površina ustne votline, večinoma tudi jezik, pa )e sivkasta. Tudi druga redkejša zastrupljenja povzročaj0 večinoma posebno obarvanje dlesen, ki je značilno 29 zastrupljenje.
Tudi razbarvan je kože, kar pomeni, da barvila spl°h ni, je takoj opazen pojav. Dokaj pogosta bolezen je v#’ ligo, kjer se pojavljajo svetlobele pege in Use po obrazi rokah, stopalih in drugod na koži, se sčasoma večaj0 in med seboj stekajo ter včasih razširijo po vsem telesu Tudi lasje in kocine v lisah in pegah so svetlobeli. Drug pojav je dedni albinizem, bolezen, kjer je npr. šop belih las, rdeče oči ali pa splošno pomanjkanje barvila; človek je brezbarven, koža je rdečkasta, ker proseva kri v drobnih žilicah. Zaradi teda so tudi oči rdeče ^ in bele!
Zlatenica je posledica bolezni, je bolezenski znak. Najprej opazimo rumene beločnice, pozneje vse telo; posainf zni deli so prav lisasto rumeni. Zlatenica nastane zara~j okvare jeter, ovire v odtoku žolča ali pa zaradi Pazpa^ rdečih krvnih telesc. V vsakem primeru mora tako obarvanega bolnika videti zdravnik, ki ukrepa naprej. t
Dr. Božo Obl**
II. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA — ZAHOD
Dober start dolenjskih nogometašev
Nogometaši Novega mesta In Bele krajine so imeli v nedeljo krst v II. slovenski nogometni ligi — zahod. V nekoliko slabšem položaju so bili nogometaši Novega mesta, ki so šli v goste k sedanjemu ligašu SLOVANU v Ljubljano. Rezultat je več kot zadovoljiv; po vodstvu v prvem polčasu so domači izenačili na 1:1, kar je nedvomno uspeh novomeških nogometašev. Upajmo, da jim bo ta uspeh vlil še več poleta, nikakor pa ne preveč samozavesti!
Belokranjci so na domačem terenu gostili nogometaše iz Tolmina in jih premagali z 1:0, vendar zasluženo.
Prihodnjo nedeljo igrajo Novomcščani doma z NK Zagorjem, ki je premagal preteklo nedeljo DK Kamnik s 3:0, k temu pa gredo v goste Belokranjci.
kmalu maščevalo. Rokometaši novomeškega vPrtlzana so zaigrali precej bolje kot v prvem polčasu in znižali razliko s 14 na 5 Kolov.	TO
Sodnik Peter Simčič lz Brežic je sodil zelo dobro. Za Krčane so igrali: Levičar, Kovačič (1), Slamnik (5), Sulc (3), Humar (2), Jelen (3), Stane Iskra (1), Rudi Tskra (8), AŠič (2), Koman (2) in Skoberne; za Novomeščane pa: Perko, šetina (5), Jaklič (8), Jon-čič, Jožef, Benčina (2), Gantar, Seničar in Lozar (7).
Krški rokometaši se pritožujejo, da jim blagajna na bazenu pobere več kot polovico vstopnine. Veliko gledalcev, ki pride gledat Izredno pestro in živahno je	sameanih občinah da bi na-	?0,£0metno	plača	vstopnino
področje številnih rešenih in	šim bralcem pojasnili trenut-	^
nerešenih vprašanj o telesni no stanje in perspektive te- niku prod rokometnim igriščem.
vzgoji. Da bi dobili širje od- lesne vzgoje v občini.	 —_________________
govore in stališča do pasamez-	Prihodnji četrtek: odgovar-
nih vprašanj, smo se obrni-	ja prof. Jože Glonar, podpred-
li na predsednike občanskih	sednik obč. zveze za telesno
Tsvez za telesno kulturo v po-	kulturo v Novem mestu.
Kaj se vsak tefen zgodi pri nas, vam pove DOLENJSKI LIST!
Slovan - Elan 1:1
Novomeški nogometaši so v prvi tekmi drugo Slovenske lige zahod gostovali v Ljubljani pri Slovanu in osvojili neplanirano točko. V začetku tekme so Novomeščani zaradi treme igrali nepovezano, toda kmalu so začeli s hitrimi in nevarnimi napadi Maksimovič Je po prekršku močno streljal na gol in zadel vratnico. 2oga se Je odbila v polje do Velagiča, ki Jo Je hitro poslal v gol.
V drugem polčasu se je igra umirila. Deset minut pred koncem tekme je Slovanov napadalec Potrata ukanil najboljšega moža na Igrišču Retlja in rezultat izenačil.
ELAN : JLA 6:1
V četrtek sta se na stadionu bratstva in enotnosti ▼ Novem mestu v prijateljski nogometni tekmi pomerili ekipi novomeškega Elana in ekipa JLA. Gledalci so tokrat gledali zelo slab nogomet. Gole za Elan so dosegli: Ma-cele 3, Mrvar 1, Klemenčič 1 in Mirkovič 1. Edini gol za goste je zabil Stankov.
Po lepem vremenu je tekmo vodil Protič iz Novega mesta.
JAP
Tekmo je pred 300 gledalci vodil Romih iz Ljubljane. Postavi — Elan: Retelj, Košir, Murn, Stojanovič, Turk, Velagič, Macele, Injac, Mrvar, Maksimovič Klemenčič. — Slovan: Gomzi, Supan, če-čellč, Sokač, Krtalič, Radovan, Štraus, Radovan 1., Potrata, Coš, Popovič.	JAP
Prva zmaga Bele krajine
V I. kolu slovenske conske nogometne lige — zahod so v čmom-
lju domači igralci premagali storico Tolmina z 1:0. Nog Bele krajino bi lahko zmagali z večjo iazliko v golih; če bljgZ izkoristiti svojo premoč na i Edini zadetek je v 70 minuti ^ segel Kopanja.	A'
NK Lončar - NK Velenj6 5:0
Prejšnjo sredo sta se v pomerili v prijateljski nogome tekmi mladinski moštvi LONČAR iz Dolenje vasi. so gostje s 5:0. Za NK igrali:	Merhar,	Kopač,
Starc, Derenda, Berkopec, j P. Dejak, Zbašnjik, Marinšek » ‘ Dejak; gole pa so dosegli: šek 2, Zbašnik 2 In Dejak.
V mladinski podvzezni »LONCAR« iz Dolenje vasi ^ p komu trd nasprotnik.
Novomeški atleti v Celju
Minulo soboto In nedeljo Je bilo v Celju republiško atletsko prvenstvo za člane ta članice, ki so se ga udeležili tudi novomeški atleti. Najboljši je bil spet Marjan Spilar, ki Je vrgel kopje 64,76 m in zasedel prvo mesto. Njegov učenec Branko Suhi je vrgel kopje 53,41 metra. Marjan Potrč Je skočil v višino samo 1.75 m in ni ponovil rezultata, ki ga je dosegel na zadnjem tekmovanju. Mladi Anton Kovač Je pretekel 1500 m v 4 minutah, 20 sekundah in 2 desetinkah. To Je sicer nekoliko slabše od njegovega osebnega rekorda, toda če bo mar-
ljivo treniral, tudi uspehi izostali. Na prvenstvu je **r '&0' še Jože Smodej, ki je vrg® glo 11,29 m.
Od članic se prvenstva n* žila nobena novomeška	^iJ9
Katja in Danica Močnik ter Bratkovič so poškodovane.
Novomeški atleti bodo ^ rufltfk stopili še na četveroboju ske, Primorske, Zasavja ‘JJ rep ske, ki bo v Trbovljah ^erjctr!, zentanco Dolenjske bodo tekmovali tudi atleti Iz j.
In Črnomlja.
20
Odhod avtobusa iz Novega mesta na Trebelno:
čez Dol. Toplice,
čez Šentjernej, Šmarjeto:
Žužemberk:	iz Novega mesta 5,30
iz Novega mesta 5,25	Kandija	5,32
Kandija	5,28	žabja vas	5,33
Brod	5,30	Mali Slatnik	5,35
Srebrniče	5,32	Ratež-Brusnice	5,45
Volavče	5,33	Mokro polje	5,50
Jurka vas	5,37	Gradišče	5,53
Vavta vas	5,40	Maharovec	5,55
Rumanja vas	5,42	Vrh	5,57
Gradišče	5,43	Šentjernej	6,00
Dol. Toplice	5,45	Groblje	6,02
Podturn	5,48	Prekopa	6,05
Podhosta	5,51	Dobe	6,07
Loška vas	5,53	Kostanjevica	6,10
Soteska	5,55	Zameško	6,25
Koti	.	6,00	Dobrava	6,30
Dvor	6,05	Škocijan	6,40
Žužemberk	6,12	Zbure	6,50
Dobrava	6,22	šmarjeta	6,55
Dobrnič	6,30	Zbure	7,05
Knežja vas	6,35	Male Poljane	7,10
Občine	6,45	Dolnje Lakence 7,12
Velika Loka	6,50	Gornje Lakence 7,15
Trebnje	7,00	Mokronog	7,20
Brezovica	7,05	Trebelno	7,35
Mirna	7,10
Dob-Rakovneik	7,13
Bistrica	7,15
Mokronog	7,20
Trebelno	7,35
Ob 19. uri istega dne odpeljeta avtobusa udeležence proslave v obratni smeri proti Novemu mestu.
Oba avtobusa bosta ob 8,30 odpeljala udeležence proslave iz Trebnjega na Trebelno. Eventuelni ostali prevozi bodo določeni po potrebi.
Prevozi iz Trebnjega na Trebelno in obratno so brezplačni.
KAJ BI VI STORILI V TEM PRIMERU? Poznate ljudi na tej fotografiji? Zbrali so se, da bi pretehtali... Kaj? — BITI ALI NE BITI?! Kdaj? Kje? Zakaj? Vsi odgovori v prihodnji številki! (Foto: M. Moškon)
PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Morajo res vsi kupovati nove knjige?
Cez nekaj dni se bodo spet oglasili šolski zvonci. Za začetek pouka. Razredi bodo oživeli. Pričele se bodo skrbi.
Skrb za šolske knjige ni zadnja. Nove so drage, pa tudi kupiti se jih ne da vedno. Dijaki, predvsem tisti iz manj premožnih družin, jih bodo težko kupili. Stare knjige bi dobili ceneje. Na srečo so učni načrti že toliko ustaljeni, da se za isti razred lahko ra-
Vozni red posebnih avtobusov in posebnega vlaka
Za prevoz borcev Gubčeve brigade in drugih udeležencev na proslavo ob 25. letnici ustanovitve IV. SNOUB, ki bo v nedeljo, 3.9.1967 ob 9. uri na Trebelnem, in na veliko zborovanje, ki bo istega dne v Mokronogu ob 14. uri, bo na voljo dovolj posebnih avtobusov in še poseben vlak.
VOZNI RED POSEBNIH AVTOBUSOV:
Iz spodaj naštetih krajev bodo vozili posebni avtobusi na Trebelno oz. v Mokronog (navajamo kraj odhoda avtobusa in uro):
Na zborovanje v Mokronog bodo vozili iz naslednjih krajev avtobusi ob:
I. Rdeči kal	12.00
Knežja vas	12.30
n. Dobrnič	12.10
III. Čatež	12.00
Račje selo	12.30
Hudeje	12.35
IV. Gor. Ponikve	12.15
Dol. Nemška vas 12.20 Rodine	12.30
II. In IV. Trebnje	13.00
Gomila	13.10
Mirna	13.15
Slovenska vas	13.20
Bistrica	13.30
Puščava	13.30
Mokronog	13.40
(dva avtobusa)
I. In III. Šentrupert	13.15
Žel. postaja Mokronog	13.25
Mokronog	13.35
(dva avtobusa)
Trebnje	8.00
Mirna	8.15
Slovenska vas 8.20 Mokronog	8.30
Trebelno	8.45
V.	In VI. 2el. postaja
Mokronog	13.05
Mokronog	13.15
(dva avtobusa bosta večkrat prepeljala udeležence proslave, ki bodo prisil v Mokronog s posebnim vlakom).
■	VOZNI RED POSEBNEGA VLAKA, ki bo vozil v nedeljo, 3.9.1967:
Odhod iz Trebnjega ob 12.20 — vlaik; se bo ustavljal na vseh železniških postajah,
v Mokronog pa bo prišel ob 13.05.
Odhod iz Mokronoga ob
19. uri — postanek na vseh postajah do Trebnjega.
Avtobusi se bodo vračali iz Mokronoga ob 18. uri.
VABLJENI!
bi več let ista knjiga. Kdor razred konča, je ne potrebuje več. Proda jo, ali pa tudi ne.
Včasih je bilo v navadi, da so dijaki prodajali stare šolske knjige v začetku novega šolskega leta pred šolskim poslopjem. V Ljubljani, Mariboru in še kje je to še danes v navadi. Temu rečejo sejem starih šolskih knjig.
Srednje in 'druge šole imamo tudi v Novem mestu. Tudi tu bi se dobile stare šolske knjige. Bi bilo odveč, če bi prodajo organizirali, recimo pred gimnazijo? Saj nihče ne trdi, da dijakom ostajajo knjige, da jih kam nalagajo, da jih uničujejo. Seveda jih dijaki kupujejo od starejših vrstnikov, kar je povsem razumljivo. Marsikdo pa le ne ve, kje bi dobil knjige za višji razred. Temu bi bil zelo prav takle sejem. Ne le zato, da bi knjigo dobil, bolj zato, da bi jo dobil poceni. Menda res ni treba vsem kupovati novih knjig.
»♦♦♦♦♦♦♦♦
m
an
SPREJEMA IN ODDAJA VAŠE ŽELJE
Sejme šolskih knjig pa bi Ce s tern nimamo izkušenj, lahko prirejali tudi v vseh velja vseeno poskusiti, drugih občinskih središčih.	(iz)
Kuharske bukvice
MESNE JUHE
ZELJNATA JUHA
Pripravi meso in vso zelenjavo za navadno govejo juho ter pusti, da zavre. Skuhaj potem na polovici juhe glavico svežega, na krpice zrezanega zelja in na majhne kocke zrezanega krompirja. Ko je vse kuhano, odcedi še drugo juho od mesa k tisti, ▼ kateri se je kuhalo zelje in jo malo popopraj.
BORŠČ
Deni v trilitrski lonec Va kg govedine, nalij vode, osoli in daj kuhat. Posebej praži na masti ali kurji masti dve srednji dobro zrezani rdeči pesi, dva majhna kosa korenja, dva debela petršilja, srednjo čebulo in vse drobno zrezano potresi z malo moke. Praži ne več kakor 10 minut. Ko juha že nekaj časa vre, stresi opraženo zelenjavo v juho in kuhaj pol ure. Potem prideni še četrt kilograma suhega svinjskega mesa, na koščke zrezanega zelja, pol glave, dva na kocke zrezana krompirja, eno do dve žlici paradižnika. Vse naj vre še uro. Ko deliš juho po krožnikih, prideni na vsak krožnik pol žlice kisle smetane.
PERUTNINA V OBARI
Osnaženega piščanca (ali kokoš ali raco itd.) razreži na primerne koščke in ga pristavi v loncu vode, kateri si pridala: rdečega korenčka, peteršilja, zelene, pretlačenega paradižnika in na kocke zrezanega krompirja ter soli. Ko je meso mehko kuhano, napravi v kozici prežganje in vanj previdno vlij malo juhe. Potem pretresi prežganje v lonec in prideni majarona, popra in kisa ter pusti še nekoliko provreti. Nekateri devajo v prežganje tudi malo drobtin.
Dr. ŽELJKO ŠRIBAR:	(1)
Nosečnost
Največjo doto svojemu otroku da tista mati, ki rodi zdravega otroka, saj vemo, da je zdravje sreča in naj večje bogastvo. Od spočetja dalje moramo skrbeti za zdravje novega bitja; pomembno je tudi dejstvo, da sta oče in mati telesno in duševna zdrava, še posebno pa morajo biti zdrava rodila.
Pravilen razvoj v maternici omogoča pravilen porod in zdrava otroška leta, to pa hkrati zagotavlja nadaljnji razvoj in zdravo življenje do visoke starosti.
Danes znamo ženam že marsikaj svetovati za pravilen potek nosečnosti. Razen te naloge je sodobno porodništvo močno razmahnilo svoje delo. Včasih so se ukvarjali samo s porodi, danes pa skrbe porodničarji tudi za potek nosečnosti in celo za zdravje rodil pred noseč-
nostjo. Porodničarji se ukvarjajo tudi s planiranjem družine, za kar bi bil morda bolj poklican socialni delavec. Toda v carstvu rojstva je vse povezano. Vemo, da želena nosečnost pravilneje poteka, porod je lažji in ženo osrečuje. Mladi rod raste v zdravem in srečnem družinskem okolju, kar je koristno za posameznika kot za družbo.
Slovensko porodništvo ima že skoraj dvestoletno tradicijo; tako dolgo imamo namreč že namreč babiška šolo. Razen babic, ki so se v začetku same ukvarjale s porodništvom, smo imeli že tedaj nekfij zdravnikov, ki so se pričeli posvečati zgolj porodništvu. Danes imamo že širom po Sloveniji številne porodničarje in porodnišnice. Slovenija sodi med tiste dežele na svetu, kjer je porodništvo na višku. Poroda brez
strokovne pomoči pri nas skoraj ni. Večina porodov poteka v porodnišnici, kjer sta vedno na voljo babica in porodničar. S tem je umrljivost in obolelost dojenčkov neznatna.
Kljub temu opaža-mo, da se nosečnice še premalo zatekajo v posvetovalnice v času nosečnosti, saj bi z rednimi pregledi lahko preprečili skoraj vse prirojene bolezni in s tem še bolj znižali umrljivost novorojenčkov.
Mimogrede naj omenim, da je še v mnogih predelih naše države komaj 10 odst. strokovno vodenih porodov, zato je tam umrljivost in obolelost novorojenčkov precejšnja. Pripomniti moram, da so razen porodničarjev k zdravemu naraščaju v veliki meri pripomogli otroški zdravniki.
V	dobi plodnosti se vsak mesec rodila pripravljajo na nosečnost. V kolikor ne pride do oploditve, je vsa priprava zaman in nastopi mesečna či-šča. Običajno dozori v jajčniku eno jajčece, le včasih po dva ali več. To se zgodi praviloma 10 — 11 dan, računano
od začetka perila, oziroma le nekaj dni po končanem perlu. Po Knaus — Oginovi teoriji so to edini plodni dnevi. Jajčece potuje po jajcevodu proti maternici. Ce so v tem času v nožnico vnesena moška seman-čeca, potujejo le-ta iz nožnice skozi maternico v jajcevod in združitve jajčeca (ženske spolne cfelice) in semenčeca (moške spolne celice). Kal novega življenja potuje iz jajcevoda v maternico, kjer se vgnezdi in se razvija. S tem nastopi nosečnost.
Pri oploditvi prispeva žensko spolovilo le eno jajčno celico, medtem ko moško spolovilo izprazni v nožnico več sto milijonov semenčic, čeprav oplodi jajčece le ena sama semenčica, vse druge pa številčno veliko prispevajo k oploditvi. Vemo namreč, da znižanje semenčic, čeravno še dosega sto milijonov, onemogoči oploditev.
Tako v moški kot v ženski spolni celici je nešteto dednih zasnov. Otrok jih dobi točno polovico od matere in polovico od očeta. V življenju pa
pridejo do izraza samo nekatere, druge pa se prekrite prenašajo iz roda v rod. Tako je lahko otrok podoben samo materi, čeravno ima v sebi ravno toliko zasnov od očeta, a niso prišle do izraza; le-te se lahko pojavijo pri kasnejših potomcih. Kot vidimo, so nekatere dedne zasnove prevladujoče, druge pa prikrite.
Zanimivo je nasledstvo spola. Vsaka ženska spolna celica ima zasnovo samo za ženski spol, izmed milijonskih moških spolnih celic pa ima ena polovica samo zasnovo za ženski spol in druga polovica za rpoški spol. če oplodi jajčece tristo semenčece, ki ima zasnovo za ženski spol, nastane deklica — spojih sta se obe zasnovi za ženski spol. Kadar pa oplodi jajčece tistjo semenčece, ki ima zasnovo za moški spol, nastane deček, ker sta se spojili ena ženska in ena moška zasnova. Torej —
■ ženski spol: spojeni dve ženski zasnovi;
■ moški spol: spojena ena ženska in ena moška zasnova.
Vozni red posebnih avtobusov za borce
Gubčeve brigade
Na proslavo Gubčeve brigade bosta 3. septembra vozila dva avtobusa avtobusnega podjetja Gorjanci iz Novega mesta na Trebelno in v Mokronog. Posebna avtobusa sta namenjena za udeležence proslave.
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA -oddelek za odrasle v Novem mestu
bo sprejemala prošnje za
VPIS v 1. letnik oddelka za odrasle
do 10. septembra 1967. Prošnja mora biti kol-kovana z 0,50'Ndin in ji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo in izpisek iz rojstne matične knjige.
Prvi sestanek na novo vpisanih slušateljev bo v ponedeljek, 11. septembra 1967, ob 16. uri v šolskih prostorih.
Pouk v ostalih razredih na oddelku za odrasle v Novem mestu se bo začel v torek, 12. septembra 1967, ob 16. uri.	RAVNATELJSTVO
Solidno in po zmernih cenah opravljam vsa
izolacijska dela centralnih kurjav
ter drugih objektov.
Naročila pošljite na na: slov: FERDINAND KLADNIK, Izolacija, Prešernov trg 16 — Novo mesto.
3e priporočam!
Komisija za delovna razmerja	VSE VRSTE
»N 0 V O T E H N E«	betonskih zidakov
NOVO MESTO	ter
strešno opeko
razpisuj e
prosto delovno mesto	izdelujemo	po ugodni
SKLADIŠČNEGA DELAVCA	beŽ,uk,	gril, po-
V SKLADIŠČU NA DEBELO V BUČNI VASI.	Ijane 17, Dol. Toplice.
Prošnje sprejema splošni sektor podjetja do 2. sep-	Material dostavljamo tudi
tembra 1967.	na dom.
VOLKSVVAGEN
......
Posredujemo prodajo vseh tipov vozil VW
Cene izredne in najnižje:
VW 1200	.... DM 3.780
VW 1300	.... DM 4.370
VW 1500	.... DM 4.540
in carina ter prometni davki
V najkrajšem času servis za vsa vozila VOLKSVVAGEN v lastnih delavnicah.
Novo mesto, Kettejev drevored 37, telefon: 21-243 in 21-060.
Vsa pojasnila in ponudbe pri
AVTO-SERVIS ..PIONIR"
VSEM
RAČUNOVODSTVOM!
Uprava Dolenjskega lista ponovno prosi računovodstva delovnih organizacij, ki še niso poravnale računov za objavljene razpise, objave in reklamne oglase, naj takoj nakažejo denar.
Zaradi dolžnikov, ki nam trenutno dolgujejo skoraj 10 milijonov Sdin, ne moremo izpolniti svojih obveznosti do tiskarne DELO v Ljubljani in do drugih dobaviteljev. Tako neredno poslovanje ovira normalno izhajanje tednika. Zato pozivamo vse dolžnike, naj takoj poravnajo vse svoje obveznosti do domačega pokrajinskega tednika.
Uprava Dol. lista
KR'
NE
K
Oglašujte v DL!
Avto podrl otroka
25. avgusta ob 13.30 je v Ribnici pred hišo St. 15 avto podrl otroka. Avtomobilist Marjan Tanko je peljal po cesti precej hitro, ko mu je pred avto skočil otrok B. K. Avto ga je zadel in odbil nad 8 m daleč. Otroka so prepeljali v ljubljansko bolniSnico, na Avto pa je za 200 Ndin škode.
Vinjena motorista
27. avgusta ob 22. uri so na cesti Kočevje—Stara cerkev skušali miličniki ustaviti motorista Jožeta Račkega iz Stare cerkve. Motorist jim je ušel, a so ga kmalu dohiteli. Ugotovili so, da je vozil vinjen, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje.
Isti večer ob 23.30 so miličniki ustavili v Kočevju še motorista Marjana Skočibušiča, ki je vozil cik-cak. Preizkus z elkoskopom Je tudi pri njem pokazal, da je vinjen, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje.
Voznikov, ki varijo vinjeni, je v kočevski občini kar precej, zato so miličniki zaostrili kontrolo.
Hudo trčenje
23. avgusta ob 10.30 se je na oesti v vasi Breg pri Ribnici zgodila huda nesreča. Janez Centa, ki je vozil tovornjak ribniške »Komunale«, je na nepreglednem ovinku prehitveal vprežni voz. Prav takrat je pripeljal nasproti z osebnim avtom Anton Zidar iz Ljubljane. Pri trčenju sta bila lažje poškodovana Zidar in njegov sopotnik, na obeh vozilih pa je za 15.000 Ndin škode.
Na cesto je pritekel deček
20. avgusta je okoli 14. ure motorist Alojz Strucelj iz Gribelj podrl na tla 5-letnega Dušana Adle-šiča iz Adlešič. V križišču pri Malih selih je deček nenadoma pritekel na cesto in zadel v motor. Zlo-
Tudi prijatelji,
delovni tovariši in znanci
bi radi izkazali poslednjo čast Vašemu umrlemu svojcu. Ne pozabite zato, prosimo, obvestiti krog Vaših znancev z osmrtnico v
DOLENJSKEM LISTU
Osmrtnice in zahvale v obliki osmrtnic objavljamo po znižani ceni. Osmrtnica v tej velikosti stane
110.- Ndin.
Tovarna nalivnih peres, kemičnih svinčnikov in plastičnih izdelkov
E M I — MIRNA na Dolenjskem
pošilja za občinski praznik iskrena voščila ter priporoča svoje izdelke!
3 nagradna potovanja po Jugoslaviji
je namenila
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA Novo mesto
svojim varčevalcem v letu turizma
2reb bo dodelil nagrade varčevalcem, ki bodo od 1. aprila do 31. avgusta 1967 na novo vložili ali povečali svojo vlogo za 1.000 Ndin — Pri žrebanju bodo sodelovali varčevalci vseh vrst hranilnih vlog.
□ Izžrebanci si bodo od 15. do 19. septembra 1967
□ ogledali Plitvice, Zadar, Split, Mostar, Sarajevo,
□ Jajce, Banja Luko in Otočec.
Vloge sprejemajo vse poslovne enote DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO ter vse pošte na njenem območju!
POSEBNA UGODNOST: zvišane obrestne mere po 1. avgustu 1967 od 6,50% do 8%
f
mil sa je nogo in se poškodoval, zato so ga odpeljali v novomeško bolnišnic«.
Hudo trčenje brez telesnih poškodb
21. avgusta dopoldne se je Ivan čuvajda iz Ljubljane peljal z avtom proti Zagrebu. Pri Benečiji je prehiteval neki avtomobil, toda ko je bdi že mimo, vendar še na sredi ceste, je nasproti pripeljal avto zastava 1300, ki ga je prav tedaj nameraval prehiteti Italijan Torchio iz Torina, čuvaj da in Italijan sta se znašla nenadoma oba na sredi ceste in silovito udarila skupaj, tako da ju Je odbilo vsakega na svojo stran. Kljub hudemu trčenju pa ni bilo telesnih poškodb, na avtomobilih pa je za več kot 11.000 Ndin škode.
Nenadoma je padel z voza
Feliks Stupar z Vinkovega vrha je 23. avgusta proti večeru peljal s konjsko vprego skozi Žužemberk. Kar naenkrat pa je padel z voza in si zelo močno poškodoval hrbtenico. Takoj so ga prepeljali v novomeško bolnišnico.
Po levi je pripeljal z mopedom
Darko Komljanec iz Zloganja se je 24. 8. peljal * motorjem iz Škocjana proti Hrastuljam, ko mu je naproti po levi strani pripeljal Prane Štrk iz Hrastulj. Štrk je zapeljal v Komljančev motor in padel tako močno, da so morali hudo poškodovanega odpeljati v bolnišnico. Na obeh vozilih je za 1.500 Ndinarjev škode
Lasten avto ga je podrl
V Griču pri Dobličah se je 24. 8. pripetila prometna nesreča Jožetu Klavši iz Studenca pri Ljubljani. Klavša je ustavil svoj avtomobil in izstopil, da bi se prepričal, če je na pravi pc^i. Nenadoma pa ga je sopotnik Franc Jakič opozoril, da se avtomobil premika. Voznik je takoj priskočil in skušal avto zadržati, toda bil je prešibak. Lasten avto ga je podrl in porinil v grapo ob cesti, vozilo pa se je ustavilo ob drevesu. Voznik Klavša se je močno poškodoval, škoda pa znaša 800 Ndin
Spet smrt ob prehitevanju kolone
Na avtomobilski cesti pri Hmelj-čiču se je 27. 8. ob 12.05 zgodila prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 50 letni Anton Gričar iz Dol. Nemške vasi. Mariborčan Josip Kos se je po cesti peljal z avtom, dohitel 'kolono avtomobilov in jo začel prehitevati, ko se je naproti pripeljal z mopedom Anton Gričar. Avtomobil je zadel mopedista in ga zbil na tla. Obležal je s tako hudimi poškodbami, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Na avtomobilu in mopedu pa je za 6.800 Ndin škode.
Otrok je skočil pred avto
Kikelj Jože iz Ljubljane se je 27. 8. dopoldne peljal z osebnim avtomobilom skozi Ivanjo vas, ko je nepričakovano skočil na cesto 5-let-ni Jože Župančič Avtomobilst je zbil dečka na tla. Zaradi pretresa možgan so ga odpeljali v bolnišnico.
Bila ]e utrujena
Iddija Popek Iz Zagreba se je 28. 8. vozila z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti domu. Pri vasi Podboršt pa je zaradi utrujenosti in neizkušenosti zapeljala s ceste in se prevrnila na travnik, škode Je za več kot 4000 Ndin .
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili bi iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Anton Jankovič, mizar iz Krške vasi, Je padel z motorjem in si poškodoval obraz; Jura Kenda, gasilec iz Pod vrha, je padel s kolesom in si poškodoval obraz; Antonija Dežni ar, upokojenka iz Zagreba, je padla na poti in si zlomila levo nogo; Fani Drstvenšek, gospodinja iz Sevnice, je padla na poti in si zlomila levo nogo; Andrej Prišel, vnuk kmeta iz Ponikve, je padel pod voz in si zlomil desno nogo; Boris Hercog, sin dedav-ca Iz Tuhinja, se je opekel z og-
Slem po levi roki; Andrija Kono-
5, upokojenec iz Galgovega- je padel z voza ln sl poškodoval desno stopalo; Rudolf Pavuna, kmet iz Pologov, Je padel z voza in sl poškodoval prsni koš; Anastazija Vlašič, gospodinja iz Strmca, J® padla na vrtu In si poškodovala desni kolk; Milica Brlič, žena upokojenca iz Jesenic na Dol., je padla na dvorišču in si poškodovala desni kolk; Mihelin Franc, kmet iz Stare vasi. Je padel z lestve in » poškodoval glavo, desno roko v* levo nogo; Josipa šafar, žena krnita iz Movrače, Je padla s hleva in sl poškodovala desna rebra.
Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-2J-227!
Vedno več mladih krivolovcev
Otrok lovil ribe ob 22. uri sredi mesta in s tem napravil tri prekrške — Pionirji in mladinci lahko dobe dovoljenje za ribolov med počitnicami ali
za vse leto
Mladoletna tatica
22. avgusta med 10. in 11.
vi V Kočevju in sploh ob Rin-^ je vedno več mladih krivolovcev, ki love ribe. Starši bi morali bolj varovati svoje °troke, ki zahajajo na kazni-78 pota krivolovstva, razen tega pa so lahko kaznovani tu-& starši. Ribiški predpisi namreč določajo, da je lahko vs^k, ki lovi ribe brez dojenja, kaznovan z zaporom do 30 dni ali z občutno denarno kaznijo.
še enkrat hujši prekršek pa naredi, kidor lovi ribe ponoči brez dovoljenja. Pred kratkim je dobil neki ribič otroka, ki je lovil ribe ob 22. uri in to sredi Kočevja — kar z mostu pri tržnici! Ze po odloku o javnem redu in miru bi moral biti otrok ob tej uri doma.
Vendar pa ribiška družina omogoča mladim, ki so navdušeni ribiči, da love ribe zakonito, brez strahu, da bodo kaznovani. Solarji lahko dobe samo za 10 N din dovoljenje za ribolov med počitnicami. Taikrat lahko love sami, v spremstvu staršev ali pa ribiča. Mladinci, ki jim ribiška žilica ne da miru, lahko love vse leto v spremstvu ribiča, če se vpišejo v mladinsko sekcijo pri ribiški družini. Letna članarina je 50 N din.
Možnosti za ribolov brez strahu pred kaznijo torej so. Starši naj jih upoštevajo, ker se bodo tako izognili kaznim, pa tudi njihov otrok pri ribolovu ne bo imel občutka, da krade.
Košmrljjeva je imela denar spravljen v kuverti v kuhinjski kredenci. V kuverti je bi-
lo	takrat 1960 Ndin, vendar ni ves zginil.
Sumijo, da je denar vzela 16. do 18-letna M.B., ki je prišla v Retje nekje od Brestanice. Mladoletnica, ki se
Kdaj asfalt na cesti Krško-Brežice?
Tov. urednik!
Republiška cesta II. reda, ** se vije od Krškega proti Brežicam po levem bregu Sa-je v zelo slabem stanju, cesti je jama pri jami. Ob Snhem vremenu dvigajo avtomobili velike oblake prahu, fofco da imajo občani naselij *tori grad jn Dolenja vas cel ari zaprta okna in ne more-J0 zračiti stanovanj. Ne vem, Sakaj te ceste še niso asfalti-TQti- Res je, da na njej ni bilo Vetilco prometnih nesreč, toda nzar čakamo nanje? Cesta je fo prometna; po njej vozijo tovornjaki papir iz tovarne ce-u^°2e, precej pa je tudi dela-^ev, ]d
se vozijo v službo z 'fvtomobili in z drugimi motornimi vozili.
^ naši občini veliko govori-***0 o napredku turizma. Po-
faxKčit,c občutke ima-
J° tuji lovci, ki prihajajo v °°Qata lovišča Vrbine in Lib-po drago plačan plen v Modernih avtomobilih, ki niso 'jeni za take ceste. Kako v®# Libna privabi turiste, ki se lahko naužili čistega Qka med vinogradi in idilič-.trni hramčki ter uživali ob ^rn razgledu po Krškem Tudi lovska koča, ki jo ff^ijo videmski lovci na vr-,u Libne, ne bo privlačna za Z^te, dokler ne bo boljše es*e.
t Krškega do Brežic je asfaltirati še 11 km ce-?*ta, 5 lan v krški in 6 v £.ežiški občini. Ko bodo ob-, možje razpravljali, ka-® ceste je treba na.jprej Remizirati, naj ne pozabi-2 ^ le ta cesta gospodarsko važna ter da se bodo tu zena sredstva najprej obuvala.
in s podobnim, je prišla v Retje z nekim moškim. V Re-tjah se je ponujala, da bi ve-
NEPREVIDNOST, NAGLICA, LAHKOMISELNOST? — Morda nič od tega, morda eno ali drugo, morda tudi vse hkrati, le da se je tokrat končalo samo s presekano ustnico motorista in s precej polomljenim motorjem ter odrgnjenim avtomobilom. Kar berite kroniko nesreč! Komur se ne ljubi več živeti, si lahko s »prometno nesrečo« hitro poišče pot v »večna lovišča« ...
Mrlič v opuščenem rudniškem kopu
22. avgusta od 15.30 so naš-
li	v opuščenem površinskem kopu rudnika rjavega premoga Kočevje mrtvo 77-letno Ivano Meglič iz šalke vasi 99 b. Pokojnico so pogrešali od 19. avgusta. Zdravniki so ugotovili, da jo je zadela srčna kap. Pokojnica, ki je rada pila, se je skušala pred dvema mesecema utopiti
Pretep v Dol. Suhadolu
27. avgusta sta se na vaški poti v Dol. Suhadolu srečala 59-lemi Janez Gorjanc in 36-letni Janez Gorjanc. Ker sta ta dan nekaj pila in se kregala, je 59-letnl Gorjanc z nožem zabodel starejšega soimenjaka tako močno, da so morali odpeljati v novomeško bolnico, kjer so ga operirali. Zadevo raziskuje Postaja milice v Novem mestu.
Prehitro je vozil
22. avgusta popoldne se je peljal
z osebnim avtomobilom iz Tržišča proti Krmelju voznik Jurij Lipovšek iz Mokronoga. Zaradi neprimerne hitrosti je zadel v betonšiko ograjo mostu. Na avtomobilu je za okrog 2500 Ndin škode
Gorel je kombi
V servisni delavnici JMV ob Karlovški cesti v Novem mestu se je 23. 8. popoldne vžgal kombi. Delavec, ki je opravljal servis na vozilu, ni izpraznil goriva, zato je izhlapevalo in se ob iskri vžgalo. Ugotovili so za okoli 9000 Ndin škode.
Ljubi vožnje s tujimi avtomobili
Franc Lesar iz Ribnice se je letos izposodil že avtobus, ^osebni avto in tovornjak. Prva dva je karamboliral, pri tretjem pa je šlo že vse po sreči
Bila je le šala, ne mučenje!
tokrat tovornjak Petra Sobarja, v Gorenji vasi izpred Klu-nove hiše. Z njim se Je od-
Franc Lesar iz Ribnice je postal znan zaradi voženj s tujimi vozili.	Ze pozimi je
vzel na parkirnem prostoru v Ribnici avtobus, se z njim vozil, ga karamboliral in pripeljal nazaj na parkirni prostor. Takrat mu Je občinsko sodišče prisodilo 6 mesecev zapora, Vrhovno sodišče SRS pa je kazen znižalo na globo 500 Ndin.
V noči iz 6. na 7. julij si Je v Ribnici spet sposodil osebni avto nekega trgovskega potnika, se z njim odpeljal proti Ljubljani in ga karamboliral v Pijavi gorici, kjer je avto, preobrnjen na streho, tudi pustil.
V noči med 18. in 19. avgustom pa je spet vzel avto,
TELEVIZIJSKI
SPORED
Goljufal je občane
Izdajal se je za uslužbenca Vodovodne skupnosti — Goljufal je v Kočevju in v vaseh ob Kolpi
NEDELJA, 3. SEPTEMBRA
8.25 POROČILA (Ljubljana)
8.30 DOPOLDANSKI FILM (Ljubljana)
9.00 BUKAREŠTA — svetovno prvenstvo v rokoborbi (Beograd)
10.30 KMETIJSKA ODDAJA (Beograd)
11.15 »TREZNI VRABČEK« — sovjetska risanka (Ljubljana)
11.30 POTUJTE Z NAMA OB SAVI BOHINJKI (Ljubljana)
12.00 BUKAREŠTA — svetovno prvenstvo v rokoborbi (Beograd)
18.50 POROČILA (Ljubljana)
18.55 »DOLGO, VROČE POLETJE*
— serijski film (Ljubljana)
19.45 TV PROSPEKT — zagrebška oddaja (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK JTV
20.45 CIK CAK (Ljubljana)
20.50 GRAND GALA DU DISQUE
— zabavno glasbena oddaja (Zagreb)
'22.50 LIRIKA (Skopje)
23.05 TV DNEVNIK II. (JTV)
PONEDELJEK, \. SEPTEMBRA
18.45 ZDRAVSTVENI FILM (Ljubljana)
19.05 ZAMEJCI PRI NAS — turistična oddaja (Ljubljana)
19.15 TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED (JTV)
19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (JTV)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.38 A. CEHOV: ‘ »IVANOV« — predstava jugoslov. dramskega gledališča v Beogradu — (Beograd)
21.40 PREDSTAVLJAJTE SI — glasbena oddaja (Beograd)
22.10 TV DNEVNIK II. (JTV)
TOREK, 5. SEPTEMBRA
18.05 SPET DOMA — lutkovna igra o Drejčku in treh Marsovč-kih (Ljubljana)
18.20	SAMOSIL ALI IZ DEŽJA POD KAP — potovanje po Aziji (Ljubljana)
18.50 MONOGRAFIJA (Ljubljana)
19.30 CIK CAK (Ljubljana)
19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 »ZENA NA OBALIa — ameriški celovečerni film (Ljubljana)
21.30 JURCIC-KERSNIK: »BERITE NOVICE« (Ljubljana)
22.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
SREDA, 6. SEPTEMBRA
18.15 ODDAJA ZA OTROKE (Beograd)
19.00 PO JUGOSLAVIJI (Beograd)
19.30 CIK CAK (Ljubljana)
19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (JTV)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 BISERI V GLASBENI UTEJ-RATURI (Skopje)
20.55 SPOMINI IN REPORTAŽE (Beograd)
21.25 AVSTRIJA : MADŽARSKA — nogometno srečanje na Dunaju (Zagreb)
22.55 TV DNEVNIK H. (JTV)
ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA
9.00	OTVORITEV ZAGREBŠKEGA VELESEJMA (Zagreb)
17.05 POROČILA (Ljubljana^
17.10 TEKTAK:	LISASTI	ZAJČEK
— drugo nadaljevanje (Ljubljana)
17.25 SLIKE SVETA (Beograd)
17.55 VEČNI LEDENIKI — francoski film (Ljubljana)
18.15 KAM, KJE IN KAKO V SOBOTO IN NEDELJO? (Ljubljana)
18.36 SAM Z GLASBO (Sarajevo)
19.00 POTEPUH — humoristična oddaja (Beograd)
19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (JTV)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 KO JE MEČ KROJIL PRAVICO — H. del serijske igre— (Zagreb)
21.15 VELESEJEMSKI BIRO (Zagreb)
21.30 DOSEŽKI V MEDICINI: ŽILE PO MERI (Ljubljana)
22.00 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
PETEK, 8. SEPTEMBRA
16.45 MEDITERANSKE ŠPORTNE IGRE V TUNISU — prenos začetka tekmovanj (Evrovt-zija)
18.10	TV TRIBUNA (Ljubljana)
18.45 VIZITKA (Ljubljana)
19.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA »SPOROČILO« — film S. Za-ninoviča (Ljubljana)
19.30 CIK CAK (Ljubljana)
19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (JTV)
20.30 CIK CAK (Ljubljana)
20.40 TOLPA HULIGANOV - polj-ski celovečerni film (Ljubljana)
22.15 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
22.30 MEDITERANSKE IGRE — tek na 10.000 m (Evrovizija)
SOBOTA, 9. SEPTEMBRA
11.00 PRENOS PARTIZANSKE PROSLAVE (do 13.00) (Zagreb)
14.25	VICHY: EVROPSKO VESLA-SKO PRVENSTVO (do 17.15) (Evrovizija)
18.00 VSAKO SOBOTO (Ljubljana)
18.15 ZAČARANI BRATJE — mladinska igra (Zagreb)
19.05	ZAPLEŠITE Z NAMI — 7. oddaja (Ljubljana)
19.40 TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (JTV)
20.30 REZERVIRAN CAS (Zagreb)
21.30 CIK CAK (Ljubljana)
21.40 ŠTIRI PLAVOLASKE IN ŠTIRI RJAVOLASKE — zabavno glasbena oddaja sovjetske TV (Zagreb)
22.35	ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Sarajevo)
22.55 GOLO MESTO - senjski film (Ljubljana)
23.45 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
4. in 8. avgusta je obiskal Martin Žnidaršič — Darko iz Roške ceste 31 v Kočevju stanovanje Pride Bižal v Rožni ulici 20. Predstavil se je kot delavec Vodovodne skupnosti, ki mora v Rožni in Bračičevi ulici popraviti in montirati vodovodne števce. Žnidaršič pa v resnici ni nikjer zaposlen in je znan delomrznež.
Bižalovi je za popravilo vodovodnega števca, ki ga pa sploh ni popravil, zaračunal 38 Ndin. .'Kasneje je vodo-
RADIO LJUBLJANA
6iJSAK DAN: poročila ob 5.15, 19^ 7.00, 8.00, 12.00, 15,00, 17.00, In 22.00 Pisan glasbeni spo-°d 4.30 do 8.00.
0£p*j?EK, l. SEPTEMBRA:	8.05
^4* matineja. 9.30 Melodije za štet* 111 godala. 10.35 Naš podli-PcnLjr J. P. Serge: Jajce. 11.00 Ud« „ a •— Turistični napotki za "* v!0316- *2.30 Kmetijski nasveti Pihal«. v septembru. 12.40 Igrajo orkestri. 13.30 Priporočajo Stitn/‘ • 14-35 Naši poslušalci če-Ponj k* pozdravljajo. 15.20 Nabijal Kriste. 17.05 Koncert po glohn* Poslušalcev. 18.45 Kulturni ZO.fc®- 20.00 Lahko noč, otroci! °kim° se ob isti uri. 21.15 So*S*2 niorju in pomorščakih. GlajT^TA, 2. SEPTEMBRA: 8.05 >7?, ua matineja. 9.30 Revija » °Toa!i ^kavnih ansamblov. 11.00
—	Na današnji dan. 12.30 feg. J^ki nasveti — InS. Miljeva ^cirii naj še škropimo s her-v nasadih? 13.30 Priporočajo MiU • • 14.05 Od melodije do me-r	Gremo v kino. 18.15
;90s v?, 111 pevci po naši deželi. (^ Glasbene razglednice. 20.00 noč, otroci! 20.80 Zabavna ,lgra — J- Perret — J. *Ur ' *Korporrala se drži smola«. Hi »,oka®. kal znaš«. 22.10 Od-Hjv® naSe izseljence.
^ 00 fHA> 3. SEPTEMBRA: 6.00 jutro! 8.0S Radijska
igra za otroke — Svetiš lav Ruškuc: »Krave v stolpnici«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
I. del. 10.00 Se pomnite, tovariši . .. Franc Rozman: Čakal sem na smrt. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	n. del. 13.30 Nedeljska reportar ža. 13.50 Cez hrib in dol. 16.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahko noč, otroci! 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 4. SEPTEMBRA:
8.05	Glasbena matineja. 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu. 10.15 Bela Bartok: Plesna suita. 10.35 Naš podlistek — Pearl Buck: Naborek — I. del.
II.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Josip Butinar: Program izobraževanja za kmetijske poklice v Sloveniji. 12.40 Kvintet »Niko Stritol« ob spremljavi »Štirih fantov«. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 17.06 Operni koncert. 18.36 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 20.00 Lahko noč, otroci!	______
TOREK, 5. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Pisana paleta melodij. 12.30 Kme-
tijski nasveti — Juriča Zadravec: Značilnosti vinogradništva in vinarstva v Franciji. 13.30 Priporoča-
Žo vam . . . 14.05 Orkestri in za-•avni zbori. 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 17.05 Iz naših koncertnih dvoran. 18.15 Domače pesmi in napevi. 19.05 Glasbene razglednice.
20.00	Lahko noč, otroci! 20.30 Radijska igra — Smiljan Rozman: »Veter«.
SREDA, 6. SEPTEMBRA:	8.05
Glsabena matineja. 9.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Erik Eiselt: Paša in krmljenje krav v jesenskem času. 12.40 Polke in valčki. 13.30 Priporočajo vam ...
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-mezzo. 17.05 Mladina sebi in vam.
19.05	Glasbene razglednice. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Velike ure opere. 22.10 Za ljubitelje jazza.
ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Z današnjih baleti, h odrov. 11.00 Poročila
—	Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Miljeva Kač: Preverjanje novih sredstev za varstvo rastlin pri nas.
13.10	Obvestila in zabavna glasba.
13.30 Priporočajo vam ...	14.06 Zbori in orkestri v zabavni glasbi.
15.20	Glasbeni intermezzo. 15.40 Pesmi z angleških otokov. 17.05 Popoldanski spored narodnih pesmi in napevov. 18.15 Turistična oddaja. 20.00 Lahko noč, otroci! 20.10 Melodije s festivalov slovenskih popevk.
RADIO BREŽICE
PETEK, 1. SEPTEMBRA: 20.00 do 21.15. — Obvestila — Nove plošče RTB — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, vmes — humoristična priloga: Tovariš, to ne zadeva tebe!
NEDELJA, S. SEPTEMBRA:
11.00	— Poročila — Franc Buko-vinski: Novosti v delu Zveze komunistov — Ta teden v Delavski enotnosti — Mimica Avsec: Kako smo gospodarili v letošnjem prvem polletju — Za naše kmetovalce — Dve melodiji v različnih izvedbah — Magnetofonski zapis razgovora s predsednikom temeljne izobraževalne skupnosti pred novim šolskim letom — Pozor, nimaš prednosti! — Obvestila, reklame ln spored kinematografov.
12.40	— Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 5. SEPTEMBRA: 18.00 do 19.00 — Novo v knjižnici — Nove plošče Jugotona — Tedenski športni komentar — Obvestila in filmski pregled. 19.00—19.30	—
Glasbena oddaja:	Po slovenski
zemlji.
POJASNILO
Podlistek »SODNIKOVI« smo morali zaradi drugačne razvrstitve novih rubrik v Dolenjskem listu prestaviti na bralno stran. Cenjene bralce prosimo, da berejo Stritarjevo povest poslej na 10. strani našega tednika!
UREDNIŠTVO
28. avgusta so se oglasili v našem uredništvu Stane Petek, Janez Bolha, Franc Henigman in Prane Bolha, vsi iz Goriče vasi pri Ribnici. Prišli so se pritožit, da vest v Dolenjskem listu pa dne 17.8.1967 »Mučili so človeka« ni resnična, prav tako pa, da niso točni podatki v dopolnilni notici »Kdo je mučil Jožeta Kluna?« (DL — 24.8. 1967). Vsi štirje pravijo tole:
»Ni nas sram povedati, da
je opisana zadeva potekla popolnoma drugače, kot pa jo je neznani dopisnik poslal Dolenjskemu listu. Izjavljamo, da gre za pretiravanje — vsa stvar je bila pravzaprav šala, v nobenem primeru pa ne mučenje človeka!
Res je 7.8.1967 prišel Jože Klun v Goričo vas na veselični prostor že vinjen; tam je sitnaril in zahteval pijače. V šali mu je eden izmed nas (tam pa je bilo več kot 20 ljudi!) pomočil glavo v čeber z vodo, česa drugega pa s Klunom nihče ni počel! Klim sam je zadevo vzel . kot šalo, saj mu je človek, ki mu je prej potunkal glavo v čeber, še isto dopoldne pomagal pri kovanju konja pri domačem kovaču. Zadevo so, kakor vse kaže, napihnili drugi ljudje, ki jih sploh ni bilo zraven in jo
močno pretirali. Iz šale na veseličnem prostoru se je razvilo neokusno govoričenje in netočno pisanje.
Radi bi še povedali, da nihče ni Kluna vlačil po tleh, saj je šel že drugi dan v gozd na delo. Res pa je, da je na veseličnem prostoru razgrajal.«
Na željo naštetih vaščanov iz Goriče vasi objavljamo njihovo pojasnilo.
UREDNIŠTVO LISTA
peljal, verjetno do Ljubljane in nazaj, tokrat že brez karambola.
vodni števec, vreden 250 N din, še vzel in ga prodal za 40 N din.
12. avgusta pa je Žnidaršič obiskal vasi Faro, Potok in Vas ob Kolpi. Tu je spet v imenu Vodovodne skupnosti pobiral vodarino in prispevke za namestitev vodovodnih števcev. Tokrat je nabral 179,90 N din, ki si jih je seveda pridržal.
Žnidaršič je stalni gost sodnika za prekrške in tudi zdaj prestaja upravno kazen v novomeških zaporih.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
TEDENSK^LEDftR
Eotok, 1. septembra — Tilen Sobota, 2. septembra — Stefan Nedelja, 3. septembra — Darija Ponedeljek, 4. septembra — Ida Torek, 5. septembra — Lovrcnc Sreda, 6. septembra — Ljuba Četrtek, 7. septembra — Marko
MMM
Roziki Volčjak iz St, Thomasa v Kanadi za dvojno praznovanje in hčerki Olgici ob rojstnem dneva iskreno čestitajo in jima želijo veliko osebne sreče, Sandija ln sinčka Sandka pa toplo pozdravljajo: ata, mama, Ivan z Jožico, Milena z Danijem in malim Borutom.
Marija Smrekar, Šmarje ta 19, prepovedujem pašo živine po mo-***■ travnikih. Kdor tega ne bo išteval, ga bom sodno prega-Ja.
Rozalija Hrastar iz Vel. Brus-82, pošta Brusnice, prepovedu-hojo in vožnjo po Dulih, Hri-in drugih zemljiščih. Kdor tene upošteval, ga bom sodno ijala.
Dušan Sajevec, Vavta vas 9, po-ita Straža, prepovedujem pašo in bojo po mojih njivah. Kdor preklica ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Bratkovič is Prečne 14 pri Hovem mestu, prepovedujem ho-
trnimo vinograda v Novi gori. or tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Izdelujem vsa kleparska dela, žlebove z montažo na stavbi, razvite širine 25 cm po 16 N din, razvite širine 28 cm po 18 Ndin. Aloj* Žabkar, klepar, Šentjernej 117.
Marija Gregorič, Mali log 40, Kafki potok, preklicujem žaljive besedo, ki sem jih izrekla o dru-Snl Jožefe Bartol iz Malega loga O., kot neresnične.
Za sodoben okus...
Izključni proizvajalec v Jugoslaviji Destilacija »DANA« MIRNA na Dol.
Gostilna Romana Hudoklina iz Gaberja priredi v nedeljo, 3. septembra, vinsko trgatev. Igrali bodo dc^ači fantje. — Pridite, solidno vam bomo postregli!
Oglas bi se moral pravilno glasiti: »V CENTRU ŠENTJERNEJA prodam vseljivo enonadstropno hišo ... zaradi tiskarske napake ga danes med malimi oglasi v celoti ponavljamo, tovarišici Gabrijeli Merlak iz šentlenarta 34 pri Brežicah pa se opravičujemo, ker Je imela zaradi napake v omenjenem malem oglasu nepotrebno delo in sitnosti. Do napake v malem oglasu je prišlo v tiskarni »Delo« v Ljubljani.
Uredništvo Dolenjskega lista
MOTORNA VOZILA
PRODAM registriran avtomobil olimpia v voznem stanju ali po delih. Cena nizka. Jože Lavrin, tovarna zdravil Krka, Novo mesto.
PRODAM prikolico za fiat 750. — Thorževskij, Mestne njive XI, Novo mesto.
PRODAM
Pouk na šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu se bo začel 5 septembra ob 8. uri.
Ravnateljstvo
Vsa stavbena in pohištvena dola, preklopna okna SVN, roto opremo za švedske kuhinje, stenske obloge, vse vrste lesenih stopnišč izdeluje z jamstvom — hitro in solidno po zmernih cenah — mizarstvo Crtalič, Dobrava, Kostanjevica.
Jože Franko is Ločne 48 pri Novem mestu, prepovedujem hojo ln Aofcijo po moji njivi. Kdor tega y bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Prane Z amida, Občice 9, Dol. tbpiice, prepovedujem pašo koko-£ po mojem vinogradu na Maku Riglu. Kdor tega ne bo upošteval. mu bom kokoši zastrupil.
KŽOEVESTIIA1
Vodovodno instalacijo in montažo hidrofarja v vaši hiši vam najhitreje in poceni opravi vodovodni inštalater Lojse Rozman, Crttnova 12. Novo mesto.
SUPERAVTOMATIČNI
PRALNI STROJI
vseh znamk ln
KMETIJSKI STROJI
40.000 Sdin zmanjšana carina za pralne stroje!
VSE INFORMACIJE DOBITE
NOVO MESTO: BRAČKO, Ragovska 7: §t telefona 068-21—659 SEVNICA: rOTER,
Heroja Maroka 4
PEROTTI-EXPORT
S. FRANCESCO 41. TRST
Perilo opere, oblačila očisti — pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.
Gostilna Selak v Dobrovi priredi v nedeljo, J. septembra vinsko trgatev. Za obisk s« priporočamo!
Glasbena šola Kočevje se je preselila na Ljubljansko 17 (nasproti knjigarne). Začetek pouka bo v petek, 15. septembra.
Ravnateljstvo
POJASNILO
Bralce obveščamo, da objavljeni mali oglas v zadnji številki našega lista, ki se je začel ze besedami: V CENTRU ŠENTLENARTA prodam . . « ni veljaven! —
Po dolgi in mučm bolezni nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče
ALOJZ GRMŠEK
iz Resljeve 4, Novo mesto.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem m znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku, dr. Oblaku in dr. Pavliču za vso skrb in zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni »Labodu« iz Novega mesta za vso pomoč ter družinama Pungartnik in Doljak.
Žalujoča žena, hčerka Slavka z družino, sin Lado z družino in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega ljubljenega moža in očeta, starega očeta	*
FRANCA REBOLJA
upokojenca
smo dolžni posebno zahvalo dr.
Jožetu Benki, zdravniku- iz Metlike, ki je ves čas bolezni nesebično / bel zanj in mu lajšal življenje Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu in medicinskemu osebju bolnišnice v Novem mestu, posebno dr. Hiibscherju, ki so mu lajšali trpljenje v zadnjih dneh, družini Rajmar iz Novega mesta za pomoč v najtežjih trenutkih, vsem sosedom za pomoč in številnim znancem in prijateljem, ki so počastili pokojnikov spomin. Zahvalo smo dolžni kolektivoma osnovne šole Novo mesto in združenju kemične industrije Domžale, tovarišu Tomiču za tople besede ob grobu, vsem darovalcem cvetja in vsem. ki so nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Marija in otroci z družinami
Ob nepričakovani in prerani izgubi mojega dragega sina in bra-
JOŽETA SEVŠKA
iz Zelnj pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, sosedom in znancem. Posebno se zahvaljujemo Tekstilani iz Kočevja, govorniku tovarišu Držku za poslovilne besede, kočevski godbi, častiti duhovščini ter vsem, ki so ga spremili v njegov prerani grob.
Žalujoča mama Marija, bratje in sestre z družinami
ZARADI selitve prodam dobro ohranjen pianino. — Naslov v upravi lista (1252-67).
PRODAM dvokrilno omaro, otroško posteljico z vložkom in odejo, vse v dobrem stanju. — Naslov v upravi lista (1285-67).
UGODNO prodam dva divana, kavč in tri fotelje, vse dobro ohranjeno. — Spahčč, Zagrebška 6-1, levo
UGODNO prodam klavir m dve palmi. Naslov v upravi lista — (1279-67).
PRODAM stiskalnico 6 ton, primemo za kovinsko galanterijo. Stanko Ceglar, Črnomelj, Metliška 15.
PRODAM stroj za izdelavo cementnih zidakov, zmogljivost 120 kosov na uro. Drago Požun, Brestanica 121.
OBRAČALNIK za seno, dobro ohranjen, prodam za 1200 Ndin. Stupar, Vodnikova 268, Ljubljana.
PRODAM novo prešo za grozdje. Ivan Hozner, Petrova vas 8, Črnomelj.
PRODAM motorni mlin za jabolka. Zefran, Gotna vas 23. Novo mesto.
PRODAM samohodni cirkular, takoj pripravljen za žaganje drv Anton Malenšek, Gubčeva 2, Novo mesto
PRODAM dobro ohranjen štedilnik in kompletno posteljo z nočno omarico. Rus, Paderšiče-va ulica. Novo mesto.
POCENI prodam kuhinjsko kredenco, predsteno (obešalnik) in pomivalno korito. Kos, Valantičema 17. Novo mesto.
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Trdinova 21, Novo mesto.
UGODNO prodam spalnico. Marija Luteršek, Društveni trg 2 — (sindikalni dom). Novo mesto. Vprašajte od 15. ure dalje.
POCENI prodam 25 ton »Stanco« z elektromotorjem. Ogled: Silvo Barle, Železno 13, Trebnje.
PRODAM dobro ohranjen izkopa* za krompir. Jože Bogovič, Gor.
Lenart 12, Brežice.
UGODNO prodam betonski mešalec, 100 litrov in avtomobil fort taunus 17 M. letnik 1963. Adamičeva 9, Novo mesto.
PRODAM rabljeno spalnico in omaro. Ogled vsak dan. Novi trg 3, Novo mesto
KUPIM
SLUŽBO DOBI
GOSPODINJSKO pomočnico »če družina. Plača visoka. Inž. Lukač, Dolomitska 15, Ljubljana.
GOSPODINJSKO pomočnico (lahko upokojenko) sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji k manjši družini. Kavčič, Črnomelj, Staneta Rozmana 1.
MLAJŠO kmečko dekle sprejmem takoj za gospodinjsko pomočnico. Ivica Jalovec, Križevniška 0, Ljubljana.
SPREJMEM mizarskega pomočnika ali priučenega na strojih ln fanta za priučitev. Nastop takoj — stanovanje priskrbljeno. Kanin, Avsecova 36, Ljubljana.
FANTA sprejmem na hrano in stanovanje za pomoč v prostem času na Kmetiji. Jenko, Vodnikova 52, Ljubljana.
SPREJMEM dekle za kmečka ln gospodinjska dela. Smuk, pošte Križe, Retje 40.
SLUŽBO IŠČE
PAZIM otroka v središču mesta po dogovoru. Strma pot 2, Novo mesto.
STANOVANJA
PRODAM enosobno stanovanje — približno 30 kvadratnih metrov) at dobo deset do petnajst let upokojenemu paru. Stanovanje J® suho, sončno ln mirno ter se nahaja približno 8,5 kilometra is Krškega. Naslov v upravi Usta pod »Ugodna priložnost«.
LEPO sončno sobo oddam dvema mirnima dijakoma. Kettejev drevored 11, Novo mesto.
ZA DOGRADITEV enosobnega stanovanja aU večje sobe s uporabo sanitarij nudim posojilo. Marija Luteršek, Društveni trg
2	(sindikalni dom), Moro mesto. Vprašajte od 16. ni* daljo.
NAGRADO dam ali plačam vnaprej za eno ali večsobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi lista (1251-67)
DVE dekleti iščeta prazno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1263-67).
PRODAM hišo v Žabji vasi. Naslov v upravi lista (1281-67) PRODAM zidano hišo v Dobovi z lepim vrtom in sadovnjakom. Naslov v upravi lista (1271-67)
V	SREDISCU Šentjerneja prodam vseljivo enanadstropno hišo z dvema trgovskima lokalo ma in gospodarskim poslopjem. Stavba Je primerna za kakršnokoli obrt Naslov v upravi lista (1224-67).
UPOKOJENKI nudim stanovanje pod zelo ugodnimi pogoji v večjem podeželskem kraju. Naslov v upravi lista (1293-67).
ODDAM opremljeno sobo z uporabo kopalnice za 120 Ndin. — Zupančič, Cesta herojev 45, Novo mesto.
UGODNO prodam vseljivo enodružinsko hišo (vrstno) z garažo in opremljeno kuhinjo. Naslov v upravi lista (1296-67)
SAMI LAHKO NAROČITE mali oglas, preklic, zahvalo IN VSAKO OBVESTILO!
Mnogi naročniki nas sprašujejo, kako bi lahko hitro objavili v našem listu mali oglas, preklic, zahvalo ali drugo obvestilo. Nič lažjega kot to! Objava takega oglasa oziroma obvestila mora biti plačana vnaprej, zato jo lepo in čitljivo napišite na list papirja, nato pa preštejte, koliko besed je v oglasu. Takle je cenik za male oglase:
Vsak oglas do deset besed — 9 Ndin, vsaka nadaljnja beseda — 1 Ndin. Za naslov v upravi lista: pribitek 1 Ndin. Za oglase s ponudbo na upravo lista pod geslom: pribitek 3 Ndin.
Po tem ceniku si sami izračunajte, koliko bo vaš oglas stal. Redni (stalni) zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, čestitkah, preklicah in pri podobnih obvestilih 20 odstotkov popusta, če ste naš redni naročnik, si torej odbijte še teh 20 odstotkov popusta, nato pa nakažite denar: s poštno položnico, z denarno nakaznico ali v gotovini, ki jo vložite skupaj z naročilom v priporočeno pismo. Seveda lahko oglas naročite in plačate tudi osebno v upravi lista v Novem mestu. Vsak ponedeljek dela uprava od 7. do 16. ure brez prestanka, vsak drug delavnik pa od 7. do 14. ure.
Urejevanje lista, s tem pa tudi sprejemanje malih oglasov, zaključimo vsak torek do 14. ure. če boste naročili mali oglas po pošti, nam torej pošljite besedilo oglasa na naslov:	DOLENJSKI LIST,
Novo mesto, poštni predal 33. V vsakem primeru tudi pripišite, koliko denarja ste poslali in na kak način (s položnico, z denarno nakaznico ali v priporočenem pismu).
če se vam z objavo mudi m ste oglas naročili šele v ponedeljek, priložite naročilu tudi odrezek položnice oziroma nakaznice kot potrdilo, da je oglas medtem tudi že plačan, če se vam z objavo ne mudi, pošljite naročilo kar nam; takoj vam bomo poslali predračun in našo položnico, že prihodnji teden pa bo vaš oglas tiskan!
Vsak oglas v domačem pokrajinskem tedniku ima velik uspeh — prepričajte se o tem sami!
UPRAVA DOLENJSKEGA USTA
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Dušanka Kom-Ijanc iz Sevnice — Ignaca, Tažica Vrbančič iz Luga — dečka, Terezija Umek iz Zepelevc — Zdravka, Hilda Novšak iz Boštanja — dekli-
co, Terezija Tomše is Dobenega —■ Romana, Ljudmila Rožman iz Podgorja — Damjana, And jela Tursan iz Križa — Roberta, Ana Koprivci« Brežine — Marjana, Karolina Stefani* ^ Mrtvic — Renato, Antonija Androjna iz Bogarčice — Bernardo, Jožefa Humek iz Loč — Rada, Neža Irt iz Čateža — Roberta, Marija Zaplatar iz Zg. Mladeteč — Vinka.
RADIJSKI SPORED
Naročnike in bralce obveščamo, da bosta poslej programa radijskih postaj Ljubljana in Brežice stalno na 23. strani našega časnika, kjer smo določili tudi prostor za televizijski spored. Zadnjo stran smo v celoti namenili oglasom.
UREDNIŠTVO
KUPIM rabljeno kuhinjsko kredenco v Novem mestu. Ponudbe pošljite na upravo lista (1286-67)
RAZNO
VDOVA s svojo hišo želi spoznati treznega upokojenca. Ponudbe na upravo lista (1273-67). POROČNE prstane po najnovejši modi in vsa zlatarska dela — opravlja zlatar, Ljubljana, Gosposka 5 (poleg univerze). POZIVAM znano osebo, ki je vzela 55-litrski sodček v Mačkovcu 21, da ga takoj vrne lastniku, sicer bom zadevo izročil v postopek odvetniku. — Franc Avsec, Mačkovec 21, Novo mesto.
ZAPRTJE je zelo zoprna nadlega, ki vam povzroča bolečine, hkrati za tudi celo vrsto nevarnih bolezni. Najučinkovitejše prirod -dno sredstvo je voda DONAT vrelca. Zahtevajte jo v svoji trgovini, te pa jo dobe v Novem mestu pri HMELJNIKTT telefon 21-129 in STANDAFDU 'Mercatorju) telefon 21-158
Brežice: 1. in 2. 9. ameriški barvni bdim »Ne pošiljaj mi cvetlic«.
3 in 4. 9. mehiški film »En dan življenja«. 5. in 6. 9. francoski barvni film »Vikend v Dunker queu«.
Kočevje »Jadran«: 1. tn 2. 9. ju-goslovansko-nemški barvni film »Winnetou in Old Firehandct. 3. in
4 9. ameriški barvni film »Veliki pobeg«. 5. do 7. 9. jugoslovanski film »Enooki vojaki«.
Kostanjevica: 2. 9. slovenski film »Lucija«. 3. 9. ameriški film »Notredamski zvonar«. 0. 9. poljski film »Ko bi bila ljubljena«.
Metlika: 2. in 3. 9, ameriški barvni film »Goli in mrtvi«. 4. in 5. 9. ruski barvni film »Krotiteljica tigrov«. 6. in 7. 9. francoski film »Nevarne zveze«.
Novo mesto »Krka«: 1. do 3. 9. angleški film »Darling«. 4. in 5, 9. avstrijsko-češki barvni film »Tri pipe«. 6. in 7. 9. nemški film »Skrivnostna grobnica«.
Ribnica: 2. in 3. 9. češki film »In peti Jezdec Je strah«.
Sevnica: 2. in 3. 9. francoski film »Človek iz Hong-Konga«. 6. 9. ameriški film »Revojveraši ranča Casa Grande«.
Sodražica: 2. m 3. 9. Italijanski film »Tarzanova smrt«.
Šentjernej: 2. in 3. 9. italijanski barvni film »Pod okriljem no««.
Trebnje: 2. tn 3. 9. grSkd tragift-ni, nagrajena film »EJoktra«.
Ob nepozabni izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCA KAPSA
S	STARIHOVEGA VRHA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na “>£n£ poti mu darovali vence in cvetje in nam ustno m pismeno izrazili sožalje.
Posebna hvala dr. Savlju. dr. Cepudru in vsem drugim zdravnikom ter medicinskemu in strežnemu osebju Splošne bolnašnU ▼ Novem mestu. Prisrčna hvala sorodnikom in sosedom £ pomoč. Zahvaljujemo se semtškemu oktetu, kakor tu<U Cr nomaljski godbi. Iskrena hvala tov. Tomcu. tajniku^ObS cr namel.t za poslovilne besede ob odprtem gromi.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Družina Kapšova in sorodniki
Ob in nepozabni izgubi moje ljube žene in naSe mamice
PAVLE FABJAN, roj PAVLIN
IZ ŽABJE VASI
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence hi cvetje ber Jo v tako velikem številu spremili ne pota. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom Splošne tolnism-ce iz Novega mesta za vso skrb ln nego ▼ Časi bolezni ter kolektivoma podjetij KREMEN in LABOD iz Novega meata.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, fdnčok Marjančck, mama, tete in drugo sorodstvo.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone	Gošn*
(glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš J&-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey m Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA: vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (50 starih din) — Letna naročnina 20 novih a* nar jev (2000 starih din), polletna 10 novih dinarje (1000 starih din); plačljiva je vnaprej — Za stvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih din) oz. 3 am£ riške dolarje — Tekoči račun pri podrumi S® v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV U^EDNIj^VA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — P°s predal 33 - Telefon 21-227 - Nenaročenih rokop* sov in fotografij. ne vračamo — Tiska: Casopi podjetje »Delo« v Ljubljani