-
likala vak
dalj ia pnunikor
dailj MMpt Suadaj« ud Holid*y».
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne jednote
Urrdaiikl U upravaltki prostori i a«57 B. Uwn<Ulo a v.
Offtoe of pubUcatlou: 8S57 Bo. Lawndal« «r». Telophono: LawadaU 40S5.

LETO—YEAR XIII. *	^'SSLZ.TSŽttttB tfTJ^^TJSItlSt Chicngo, IU., torek, 26. oktobra (October 26th) 1920.
!*fe«H»«i*» M-00
Ymmrtf.
5TEV.—NUMBER 2S1.
PublUb*d ud di.tribHt*<l ««Ur p»lt (No. 148) w»WW by tb. Act of October S, 1917. o. fllo mt tkm P o. t Offic« of Ckk**o, lllimoU By «r4«r t( Um Pr««UMt. A. S. BurU.on, Po.loM.Ur Gooorol
»ur
mt >i>.ci.l roU of po.togo providod for i» M«tioo 1103, Act «f Ost. S, ItlT. »Hlboriaod m J«m 14, lili.
NEVARNA PREDLOGA NA SPLOSNEM GLASOVANJU.
CE BO SPREJETA, JO MOOO CI SMATRAJO JAPONCJE £A IZKAZ »PRIJATELJSTVA.
Glasovi sa predlogo in proti nji.
8&d Francisco. OaL — Volilci bodo imeli priliko dno drugega novembra odložiti, da se umakne popolnoma privilegij oddajanja zemljišč v najem tujezenifeem, ki ne morejo postati ameriški državljani
Dalje določa predloga, da pridejo mladoletni zemljišču i posestniki pod kontrolo javnega u-pravitelja. Postava iz leta 1913 prepoveduje oddajo zemlji&č v najem tujezemcem, ki ne morejo postati ameriški državljani.
Zagovorniki nove predloge pravijo, da predloga odgovarja besedam v pogodbi med Združenimi državami in Japonsko, ki se glase, "da japonski stanovniki lahko lastujejo ali najamejo hiše, tovarne, skladišča, delavnice in najamejo svet v stanovniške in komercialne svrhe."
Nasprotniki predlaganega zakona pa izjavljajo, da ni stvar taka, amp&k da predloga zastavlja vprašanje, kako naj se te besede tolmčijo v predlogi
Nasprotniki predloge pravijo, če se svet lahko odda v komerci-jalne svrhe, todaj »e lahko izrabi tudi za poljedelstvo.
Mr. McClatchy, zagovornik predlog«, prfm:
"£ to odredibo želi Kalifornija na podlagi svoje dedne ohraniti svoj »vet nt ravno tako, kot Japonska h svoje svet za Japonce. Njen glav ni namen je, zabraniti orijental eem, ki ne morejo postati ameri ški državljani, kontrole nad na širni rodovitnimi zemljišči.
'Naša sedanja pogodba zara-
POZIV NA WILSONA, DA PO MAOA ODSTRANITI ZAMORSKE ČETE IZ NEMČIJE.
Chicago, IU. — Na javnem sho du v M e d mah Templu, katerega se je udeležilo 5000 oseb v nedeljo zvečer, je. bila sprejeta resolucija, ki vsebuje protest proti vporabi francoskih čet ob Reni in poziv na prdtlsednika Wilsona, da posreduje pri francoski vladi, tlu pol barbarske zamorske čete, ki po vsej praviei zaslužijo ime 4'črna sramota dvajsetega stoletja", za puste Nemčijo.
KAPITALISTI V EVROPI POZDRAVLJAJO LAKOTO.
Danski finančniki izražajo željo, da bi bUo dobro, de več miljo nov ljudi pogine gladu.
"LJUDI PREVEČ IN J&VIL PREMALO".
kopenhagen, 25. okt. — Kari Thalbitzer, urednik tukajšnjega glasila danskih finančnikov in in-dustrijalnih mogotcev vobče, napoveduje veliko lakoto sa Evropo in pravi, da ne bo nikakšne škode, ako "več miljonov ljudi umre vsled gladu." Danska doslej ni toliko trpela radi splošne finančne depresije v Evropi, ker je v večjem delu agrikulturna država, toda vbodoče morajo tudi Danci kolikor toliko deliti usodo nesrečne Evrope. Zunanja trgovina počiva, industrija je v stagnaciji in to mora prinesti slabe posledice ra splošno gospodarstvo. Thalbitzer piše: "Danci bodo rali manj jesti in omejiti se z V drugih državah bflh veli
rastla toliko časa, dokler ne pomete z velikim delom prebivalstva, ki mora poginiti ali pa izseliti se iz Evrope. ^ <
Nafte edino upanje je morda v lakoti, kajti če več mUjonov Evro
jvaaa aeaanja pogoaoa zara- . y jne ysM fc^to, ^ ^ di trgovino na niorju z Japonsko I Jjj^ boljše za one, ki ostanejo, namenoma izpušča iz privilegi-; Kadar pride kriza do vrhunca, to jtr, dovoljenih	* * L pravi, ko padejo zaloge živil na
najemni- L*_______
PRIVATNI INTERESI SE 2E OGLAŠAJO.
NOVI OUNOVODNI PROJEKT V MEHIKI JIM NI V&EČ.
Ta projekt iarabljajo sa podiiga-nje ljudstv^.
Mehika, Meh. — Mehiški listi se na pritisk gotovih i interesov oglašajo in kriče, da je plovbcni odbor Združenih držav nedirekt-no intcresiran v prošnji, predloženi pctrolejskemu depar^mentu, za koncesijo oljnovodne naprave prek dežele do morja, ki naj bi služila ameriškemu pacifičnenm brodovju za dobavo olja.
"Excelsior" jo prinesel članek s kričečim napisom, v katerem svari mehiško vlado pred kompa-nijo, ki je sicer mehiška, ampak njeni člani so tudi člani ameriškega plovbenega odbora.
Članek pravi, da je pajprvo vprašala za koncesijo pristna mehiška kompanija. 'Poleg njo sta pa vprašali za konccsijo še dve kompaniji, ki nimata zveze s plovbenim odborom. Dalje naglaša članek, da a me
ANGLEŠKI RUDARJI ZO PET SPELJANI NA LED?
Lloyd Oeorge je ponudU rudar jem nov kompromis, ki pa še , „ ni sprejet.
riška pomorska strategija zahte. ^ tvegc> Frwlk Hodges, tajnik
deželi, posestniško in ško pravico do sveta, ki služi v
■■	Tnnrinslrn |	ijuujc B^ouiciu»«M« »v*«
od a.kd.j propoved.r.Xom d'j	dobl ^»"»trukcije to
ccra ali Američanom la.tov.ti al| |ve»elje do proizvajanja najeti svet ns Japonskem."
ničlo za stradajoče mase, tedaj se poljedelske svrhe.	i. I bodo ljudje spametovali in šele te-
vs, da se za ameriško brodovje hitro transport i ra olje z atlanti-škega obrežja na pacifično, pravzaprav od Mehiškega zaliva in da projektirana oljnovodna naprava garantira hitro tranuportacijo olja, ker je za več milj krajša pot ko skozi panamski prekop. , Članek opozarja tudi na mehiško postavo, ki prepoveduje take vrste koncesije.
Projektirana oljnovodna naprava bi pričela pri Salina Cruxu in bi končala pri Puertu. Projekt bo stal več miljbnov dolarjev, a-ko se izvede. Roberte V. Peeque-ris, mehiški vladni agent, je imenovan v članku kot zainteresira-nec pri tem podjetju. OČividno so inspirirali drugi pri. vatni interesi članek, ki se boje, da omenjena družba dobi koncesijo, katero bi radi sami dobili.
Vojni minister Calles je izje-vil, da poročila niso resnična, ki pripovedujejo, da je dospel v Mehiko Andido Aguilar, zet bivšega predsednika Carranza, z namenom, da zaneti novo revoluci-jo. —
za predlogo h
Mr. Jrish je
pravf:
"Upoštevajoč v lt/či štirinajstega ustavnega aniendmeuta Združenih drŽav, ki pravi — No-
stavka krojaških delav cev v bostonu si traja.
Boston, Masa. — Stavka krojaških delavcev pri tvrdki Talbot bena država ne sme v svojem delCo. še traja. Kompauija skuša v lokrogu nobeni osebi odreči ena- drugih mestih dafciti stsvkokaze, ko postavno obrambo — pfronaj- ker jih doma najeti itf more. A-demo, da je inicijativa v proti- gentje privatnih delavskih posre-sl o v ju z našo ustsvo, ker predls- dovslnic pripovedujejo kroja-rs di»kriminatorično klasifikaci- škim delavcem, ki no vedo, da je jo tujesemeev, ker daje varstvo stsvka pri tej tvrdki, da tvrdka enemu rasredu, drugemu ga pa plačuje višjo mezdo, kot jo zahte odklanja.-	va organizacija, a kljub Umu ne
"Ta diskriminacija pošto ji v more dobiti domu delaveev, kor tem, da se prepove oddsjanje jih ni.
zemljišč Japoncem, dovoljuje pa Dozdaj niso imeli agent je pri oddajanje zemljišč drugim ttije- vatnih posredovalnic sa delo no-zengeem. Dalje poatoji v tem, da bene sreče s takimi pripovedka pridejo mladoletni J#ponci, ki mi, ker je organissicija krojaških lastujejo svet ,pod javno upravo, delavcev povsod na straži. Stav drugi mladoletni tnjezemcl, ki | ka traja že več tednov, lastujejo svet, pa ne pridejo pod
javno upravo."	» .	M Ruha T IUUj|T
V krogih politično organizira	"	T/-	, -—-------
nega delavstva prevladuje mne Mii.lain- 25 f0** —J*?*! ™ >*	in prejemati mezdo samo za njs, da so profesijonslni politi-ln»vl>jo v«-st», ds prihsja miliUn
<'arji namenoma sprožili to 'vpr«.J»,Wnl v IuHJi- »'Annnnzio •«nje, da tako zmešajo volile« in admiral Tshon <!<» Revel, general da jim ni treba govoriti o važnih Oianlino in poslanec Foderzoni socialnih reformah. V splošnem vodja naeionalistlčne strsnke, so vleče liga narodov, speeljelno hia čelu gibanja za puč. j Kalifornijo so pa izumili še t<> Govori se, da puš pride 3. no predlogo, ker je zavlsdaia me<l vembra. Po vsej Italiji nabirajo vinogradniki velika nejevolja, rekrule med dijaki in v raznih odkar js prohihicija p«Mrtala me-lkonservstivnih slojih za b«lo ar-»ohtal	I mm lo. ki ima prsprsčiti komuni
stično revolucijo. D'Annunzio baje pride c eroplanom v Rim. Položaj je zelo kritičen. Vlada Clsrei-d, O. - Ko je Clsn-n-li« r>ravkar naznanila, da se ura-^ Kuri sem dospel s svojo malo d*U dva brezmesna dneva v tednu ladjo na motor v družini svoje U»i zniža ss tudi odourek kruha ^proge hi Qns*ton Barreta it|l*ologni js generalna stavka vsUd Port Huroos, Ont. so Wll vsi tri »P*«*««' arrtaHj« dndikalktov je aretirani, ker ao na ladji našli Parlament ss otvort deset zabojev flnega iganja. I vembra.
t—S MED TIHOTAPCI
PODJETNIKI SO POKAZALI SVOJE PRAVO LICE.
New York, N. T. — Če še ne kateri delavec misli, da ni res, kar pripovedujejo delavski listi pripravah podjetnikov po 'končanih volitvah za naval ua delavske strokovno organizacije, tega ahko prepričajo znamenja na steni, da je tako, kot poročajo de-avski listi.
Organizirani delavci, ki so zaposleni pri prcvažalcih in ki Štejejo okoli petdeset tisoč, zahtev* ;o, da se dnevni delsvnik mila od devet -ns osem ur, dnevna mezda se pa poviša vpričo neznosne draginje na sedem dolarjev.
Zahteve torej niso pretiran«. Kaj so pa odgovorili podjetniki t Sprejeli so resolucijo, v kateri pravijo, da sedaj ni čas, ds se delovne ure znižsjo in se mezda poviša. Ampak po njihovem irnie njn morajo delavci delati deset
STAVKA V ANGLIJI KONČANA?
London, 25. Okt. — Danca po-poldne je prišlo poročilo is zs* nesljivega vira, da je stavka ru-darjev končana. Rudarji so dobili dva šilinga več na dan kot so zahtevali.
London, 25. okt. — Lloyd Geor-ge je včeraj konferiral z zastopniki rudarjev dve uri, toda defini-tivnega zaključka pi bilo. Kolikor je znano, je Ooorge ponudil ru darjem kompromisni načrt, ki se glasi, da rudarji dobe takoj zahtevano povišanje mozde pod pogojem, če takoj aranžirajo sestanek z lastniki premogovnikov In sklenejo z njimi pogodbo sa povečano produkcijo premoga.
Konferenca med zastopniki rudarjev in Lloydom Oeorgem ae danes nadaljuje. Rudarje zastopajo Robert Smilile, predsednik Rudar
In odbornika Hmith ter Robson.
Iz tega je razvideti, da se vlada še vedno drži stališča, da morajo rudarji dati več premoga sa večjo plačo. Stavka se nadaljuje v vseh premogovnih okoliših z isto odloč* nostjo kskor je pričela pred enim tednom. Pomanjkanje premoga je vedno večje in vsak dan se znižuje število vlakov in obratujočih tovarn, medtem ko narašča število brezposelnih dclavcov.
Simpatiška stavka železničarjev in transportnih delavcev je odip-Iona do srede. Takrat ae snidejo favrševalni odbori kongresa strokovnih unij, ki bodo razpravljali med drugim tudi o vprašanju slm-patlške stavke.
Kapltaliatičini listi poročajo s veseljem, da jo nevarnost goneral* ne stavke minula. Listi pišejo, da so "treznomlslečl voditelji v delavski trozvezi zopet dobili vajeti v roke in da so nadvladall vroče« Klavec(t), ki so hoteli ksr čez noč vprizoriti št rs j k in vreči Anglijo v kaos politične krize In revoluci. je." Največjo zaslugo pripisujejo kapitalistični časopisi H. J. Tho-masu, voditelju želesničsrjev, ki ni hotel podplssti odredbe izvrše. vslnegs odbora za takošnjo stav-ko na železnicah in kateri je baje rekel; "Oovoriti 6 generalni stav ki in boju do skrajnosti je nesmi sel. Takšno govorjenje je nepatri jotično. Delavci v Angliji so za mir, ne pa za industrijslnl kon flikt sli kskšno revolucijo." Tho mas je predsednik Zveze žeelcni Čsrjev.
ČE O RES V NEDELJO V CERKEV, SI LAB*O TUDI
Willmstte. IU. — Rev. Oeorge tapp se je posluftil nove metoda, da napolni svojo nmtodistovsko cerkev (A) nedeljah.
Pridigal je skorsj eno uro, da človek ne izvrši greha, če po pol dne igra žogo, ako je bil doj>ol dan v cerkvi.	/ »
Metoda Je sicer precej dobra, težko bo iKimaRala.
detet nr.
S to resolueijo so transportni podjetniki napovedali boj svojim delavcem. Povedali ao, da so zs znižanje delavake mezde in po-višanje delavnega časa in fodjet-fcaga profttn. Profit je pri teh goapodlh vsel
DEKLETA SO NAALI ZADA V UENBOA.
Nsw Toifc, N. T. — Detektiv skušnjo dognati, kdo je mlada lena, ki so jo našli zadavljeno blizo Weat Brightona v grmovju iena je bila zadavljena s vrvjo in vas znamenja govore, da se je odigrsl hud boj ss življenje in smrt. pred no je morilec svoj
ZASTOPNIKI JUSNOAFRISKIH LJUDSTEV GLASOVALI ZA ODPAD OD ANOLIJE.
Capetown, Južna Afrika, 24. okt. — Zastopniki kongresa za svobodne države v južni Afriki so sprejeli program, ki določa, da imajo ljudstva v južni Afriki pravico samoodločevanja in odcepa od Velike Britanije. Program ae tudi glaal, da je volja večine ljudstva najvišja suverena oblast in ds Anglija nima pravice diktirati južnoafriškim ljudstvom, kakšno vlado naj Imajo.
MicSWINEY UMRL) IZGREDI NA IRSKEM.
Ulioe okrog jod* ▼ kateri js umrl župan is Gorica, ao natlafene i policisti in vojaštvom.
vlada se boji izbruha 8in7 ajn o voev.
London, 25. okt. — Terence Mac&wlney,- alnfajnovski župan iz Corka, ki je bil v gladovni atavki od 12. avguata, jo danea zjutraj umrl v ječi Brlston v Londonu. Zadnjih 38 ur je bil neprotrgoma v ncsavestl.
Takoj po MaoHwlneyevl smrti jo vlada ukazala pomnožiti poli-cijake straže okrog ječe in močni oddelki kavalerije so zasedli vse strategične postojanke v 'bližnjih uliesh. Pred ječo se je tskoj zjutraj zbrala večja množica irskih pristašev, toda bili ao mirni In policisti jih niso nsdlegovall.
Is Dublina je -prišla vest, da so se v rasnih krajih Irske pojsvili izgredi, ko js prišls vest o Mae-Swineyevi smrti. Angleške oblasti so se menda pripravile sa ta efoteft ukavaj v vseh večjih me stih so blls vojaške garnisijc po-jačans.
"Evening Standard" poroča, ds bo vlada sabranila javni pogreb In da MacSwineyovo truplo ne bo prepeljano na Irsko.
Irski parlsment je objavil s-psi na ljudstvo, da as nsj vzdrži nasilja.
DELAVSKA ZADRUŽNA RANKA PROJEKTIRANA V CHICA6U.
USTANOVITI JO NAMERAVAJO OROANIZIRANI KROJAŠKI DELAV 01
Zanimanje aa ustanovitev banka
TEZ SENIKE SO UTONILE POD AVTOMOBILOM.
Ashland. Vab. - Tri ženske so utonile, katerih avtomobil se js prekucnil v jarek za umetno namakanje zemljišč, kajti avtomobil jih je pritisnil k tlom, da se niso mogle iskobsenti Is jarka
Bitka mod delavci in vojaki w južni Afriki
Port Bliža bet h. Cape Colony, Južna Afrika, 24. okt. — fctlri najst oseb js bilo ubitih In 30 ra njenih v bitki med doma&mi de Uvel In angleškimi vojaki, ki ss je vrMls v soboto sjatrsj. Bitka js naatals, k o ao vojaki aretirali predsednika domačih delavcev f iffi< u<'fji Masslebshs
lioa' jb strah pbofesuonalnih po liti Carjev
Washington, D. C. — Nobene
reči se pri letošnjih volitvah profesijonslni političarjl tako ne bo-je, kot "Neetrankarsko ligs," kajti v nevernosti niso le sedeži kongresnikov, ampak tudi aena-torjsv, ki ksndldlrsjo ns progrs-mu starih strsnk.
"Nestrankarska liga" je pri primarnih volitvah v nekaterih srednjessipadnih In zapadnih dr šavah popolnoma zdrobila politično malino starih strank. Zdaj se ti ostanki razbite politišne ma-šine starih strank sdrulujejo v eni stranki, ker upajo, da na ts način porazijo farmarje, ki so se organizirali v "Nestranksrski II-Si"
Prof asi jonalui političarjl se tudi zavedajo, sakaj jih je strah, če politično organizirani farmar Ji izvolijo tri do štiri senatorje, tedaj ne bodo Imeli ne demokrat ju iti ne republikanei večine v se natu In bodo odvisni dostikrat od glsaov farmarSke skupine. Če bo izvoljen še eden ali dva soeiall sta v senat, tedaj je ntvsrooat zs profssijonalne poltiIčsrJe še več-
Ja. -
V prejšnjih letih ao profesijo nslni političarjl že nsprsj ns glas In širokoustno prlpovedovsli, kdo bo isvoljen v senat. Leots ni tega vriakanja v veleblsnJškera čsso-plaju, ksr pove, da profesionalni [»olltičarji ne gredo s tako Nsmo. zsvesljo ? volilno bitko, kot so hodili droga leta.
je mod delavci isredno veliko.
Ohioago, HI. — likalne podru-žnico organizacije krojažkih delavcev A. C, W. so a velikim navdušenjem odobrile načrt, da njih organizacija ustanovi delavsko zadružno banko. Organiaaoija krojaških delavcev Šteje v Chi-eagu okol dva iu Štirideset tisoč članov. Ogromna večina članov je navdušena in Želi, ds se kmalu iivede načrt.
Ns sejsh podružnic so bils ob-državaua predavanja o ustanovitvi banke in Članstvo je s veseljem poslušalo govornike, ki so jim razlage 11 pomen sadružne delavak^ bsuke zs delavstvo.
Članstvo se Js izreklo, ds se u-stanovi narodna banka, ki bo prejela svojo poslovnico od svea-ttega zaklad n ištva iu Uko postane del zvesuega reservnega siate ma. Takoj, ko so je tole zgodilo, so se oglssili drugi Člsni, ki so de-jall, da je potrebna tudi državna banka po zakonih drla ve II-linois, ker zakoni te države ne dovolijo, da bi strokovne organizacije ustanovile svoje finančno podjetje, kot se to lahko zgodi v New Yorku. Ta državna banka bi imela nalogo, da |>oiha-ga članom graditi domove. Is enega načrta sta nastala dva
a rta in mesto dobi mesto ene ružne (fejavake banke, dve delavski zadružni banki
Bratovlčlna ielezniških stroja-vodij je pričela svojo ssdmtoo bsnko z vslikim uspehom, članom bo prodanih deset tisoč delnic po nI o dolarjev, da so dobj potrebni mlljou dolarjev zu otvoritev * * I trato vščluake st iy jevodniške zadružne narodne bsnke" v Ole-velsndu. Brstovščinska banka bo hprejemala hranilne vloge In po-so je vala denar na obresti. Po formi bo komereljalna banka, po delu pa ssdniins. Dlvidende ao omejene ns doeet odstotkov.
I)a se finančni pirat je ne mor* jo polastiti hsnks, je določeno, da lahko le člani bratovščine postanejo delničarji. Če hoče delničar prodati svoje delnice, jih mors nsjprvo ponudit! kupovsl-netnu odboru, ki ga postavi rav< nateljaki odbor, Ts delnice sa prrNlsjsjo |m» vrednosti, ki s« določi 4a podlagi kapitala, dobička in iierasdeljehe dividende. Če delničar umre, tedaj se delnice avtomatično (ponudijo (lopat nd prodsj kupovslnemu odboru. To veljs tudi sa vsakega dstničsrjs, ki prenehs biti član bratovftšino.
"Našim" članom, brojačim pet in osemdeset tisoč, in njih druši-nsm, se nI trebs več bstl advo-kstov, ambulančnlh lovcev in tint ih volkov, ki ss skulajo na različne načine polastiti njih dsdšči-ne," ae čils v okrožnici "Bratov* Ičinske banke."
Tako banko nameravajo usta* Movltl tudi organizirani krojaški dela vel v <%lcagu. t)nja bo lahko Izvesti ta načrt, ker organlsa« "I J s samo v Cklaagu štsje okoli dva In štlridesst tisoč člsnov.
Chieago In okoli*« \ ■ delevno. LsMii. s«premlnJajo«i se vetrovi Temperatura v red-njlk 24 urah: najvišja »7. najt.il js 66. Solnee izide ob 7tI4, zslds ob B M.
DRŽAVNA VZOOJA OTROK.
Washlngton, D. C. — Dne 3S. oktobra je bila tukaj otvorjena konferenca Narodne ženske stranke. Zastopanih ja več ženakih političnih Ju kulturnih organlza«'ij v Inozemstvu M las Allee Paul, prod-sednles organiiaelje. je dejaln, da glavno vprašanje, o katerem ss bo rssprsvljaio ns lumferenel, je, da poatane Žena popolnoma neodvisna od mola, da Ima kontrolo nad svojimi ideoel Is da drŽava pre-vsssae vzgojo otrok os svojo stroške. dokler niso otroei polnoletni MlaaCaul je mnenja, ds polit***" svoboda Je brez pomena, dokler nI šens tudi soapodsmko svobodna.
PROSVET A
GLASILO SLOVENSKI NAKOPNI PODTO***9UH90TE
PROSVETA
LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE
po dofOToru.
Naročnina: Zedinjene driavs
pol lota in $1.2* 91.60 w tri
M i«oz. rnetvo
> (izven Chiesgo) IS.00 aa loto, »2.60 ta Chi.-aito $0.60 M loto, M.26 sa psi leta, OtTO »H 00.	__
JTROSVETA^ THE ENL1GHTENMENT9
lo# tk«
D»taa o okUpasj« pr. (S«ptooO»or 1-20) poU«v*iow p 4 vmm io • im 4»sv— potald* mnMm. F< »m, io m vam mm —taol lUt__-
PRIVATNI INTERESI 2ELE NAPRAVITI IZ UČITELJEV PONIŽNE HLAPCE.
Privatni interesi niso zadovoljni, da izkoriščajo le delavce, ampak zahtevajo, da so učitelji pokorni hlapci, katerim je vsaka želja od strani privatnih vele-bizniikih interesov ukaz.
Učitelji in učiteljice dobro občutijo bič privatnih ve-lebifeniftkih interesov in zaradi tega se organizirajo in svoje organizacije združujejo z "Ameriško delavsko federacijo."
Organizirali so se tudi učitelji v Fresnu v Kaliforniji. Šolski odbor pa sestoji iz samih pripadnikov republikanske stranke. Tem republikanskim profesijonalnim poli-tičarjem, ki niso drugega kot golo orodje priviHgiranih privatnih interesov, pa ni bilo vfiei, da so se učitelji organizirali. Odslovili so vse učitelje, ki so se pridružili organizaciji, s pripombo, da nimajo sposobnost za poduk iol ske mladine.
Podpornikom velike denarne mošnje ni zadostovalo, da so postavili učitelje na cesto, ki imajo1 trdno hrbtišče in nočejo moliti zlatega malika, ampak so jim4 še utisnil pečat nesposobnosti, da bodo težje dobili službo v drugem mestu. Podporniki velike denarne mošnje niso le hudobni ampalf so tudi precej maščevanja željni.
Organizirani delavci ne bodo mirno gledali, kako golo orodje privatnih interesov preganja učitelje, ker se poslužujejo v ustavi zajamčenih pravic. Prva se je oglasila organizacija oljnih delavcev in je preganjenim učiteljem priskočila z dva tisoč dolarjev na pomoč, da vlože tožbo proti lolskfemu odboru zaradi obrekovanja.. To je lep izraz delavske solidarnosti, ki je sppdbudil tudi druge delavske organizacije k delu, da pomagajo preganjanim učiteljem, kajti če ostanejo učitelji osamljeni v tem boju, bodo poraženi od privatnih interesov, ki razpolagajo ogromnimi sredstvi.
Odpuščanje učiteljev iz službe s hudobno opazko, da niso sposobni za podučevanje šolske mladine, pa govori jasno kot beli dan, da hočejo privatni interesi spraviti šolo sa vsako ceno pod svojo oblatit, dasiravno se šola vzdržuje z javnimi sredstvi. Privatni interesi žele, da se otrokom že v nežni, mladosti vlije v glavo pasja pokorščina do velike denarne mošnje in za to stezajo svoje roke po javnih ljudskih šolah.
Delavstvo pa mora čuvati javne ljudske iole kot pun-čico v svojem očesu, ako hoče, da bo mladina vzgojena v takem duhu, kot se spodobi v republiki, da se bodo mladeniči zavedali, k<> odrastejo, da so suvereni državljani republike in da niso ponižni podložniki privatnih interesov. Da se vpliv denarne mošnje ne razširi preveč na l>oduk v javnih ljudskih šolah, delavci najbolje skrbe, če izvolijo v šolski svet može iz svoje srede, o katerih so prepričani, da so goreči zagovorniki svobodnega poduka v šoli in so nasprotniki vsakih ozkosrčnih omejitev, izdanih v interesu privatnih velebizniških interesov.
To je za delavce najbolj priporočljiva pot, ker jim prihrani taka razočaranja kot v Fresnu, kjer so bili učitelji odpuščeni, ker so se organizirali, poleg jim je pa bil še na hudoben način vtisnjen pečat nesposobnosti.
DOPISI.
Oreenwood, Wis. — Zopet *e usbajani na wiacoi»«inakHi formuli iu konec in novembra bom j i0 nioguAe v bližini atlantskega oceana. Prepotovala aem' le mnogo in videla monrikotero deželo, toda *im dalj« grem, tem dalje ml kaže. Toda velika večina rojakov ostane vedno na enem in »tem mestu, kjer ao *e na*tan< IV ko ho pritii iz stare domovine. Nekateri pa zopet potujejo iz kraja v kraj in iMejo boljže zreče. Jaz nem potovala iz premo garrite naselbine v industrije! no mesto, Iz mesta na farme hi iz farme zopet v metto hi tako na prej. In vsepovsod »cm opazila, da je delavce ravno tako izkori Ifan kot farmar. Toda kljub telim »cm sprevidela, da je /armar ic vseeno na boljftein kot pa in dustrijelni delavec, ker je 6c ko likor toliko neodvisen.
Na svojem potovanju aem opa zlla, da se farme zelo razlikujejo d m ga od drage in zemlja na en farmi ni tako rodovitna kot je na dragi/Ta razlika se opazi že v Wisconsinu m sploh povsod. Ne katere io zelo dobro obdelane nekatere zanemarjene. Kolikor sem opazila farme rojakov v Wi sconsinu h* nahajajo veJifTomu lepih krajih in kramii okolici in rojaki se tudi n* pritožujejo gle de letofinjih pridelkov. Pridobili ao veliko žita in tudi »ena »o spravili dosti pod streho. Rnzun koruze ao Ae vai pridelki precej Mrl, edino ta ne dozori naj\< < krat, ker je poletje prekratko m radi tega io farmarji požonjejo zeleno in jo spravijo v takozvano "silo", da jo imajo za krmo po zimi. Toda tukajinji farmarji ne sadijo dosti koruze, ker imajo druge krme dovolj.
Imela aem namen naseliti se na kako dobro farmo kje na vzhodu, toda no vam kak* bo. Mogoče, se ie premislim, ker nekateri pravijo, da zemlja na vzhodu ni tako rodovitna kot je tukaj. Razumno, da zemlja ni v vseh državah cna<* ko rodovitna, v nekaterih bolj, v nekaterih manj. V nekaterih državah so tudi vsi pridelki, katere postavijo farmarji na trg dr**# kot v drugih. Včasih sem žc fiula, da kolikor bolj proti vzhodu ,tem manj rodovitna je zemlja. ,Ko nem potovala z vlakom, res nfoem opazila mnogo dobre zemlje. To da z vlaka se itak ne moro natanko razvideti, ali je rodovitna ali ne.
V tukajšnji okolici je bila od 1.
HO. Marsikateri delavec se je že naaedel kakemu prebrisanattra a-gentu nt limanee in priiel ob svoj težko prisluženi denar. — 11 koncu dopiaa apeliram na vae rojake, da naj se ndeldftjo volitev % novembra t. K in naj oddajo svoje glasove kandidatom, katere so postavili politično organizirani delavci in farmarji In ravno tako apeliram na vae Klovenske žene in dekleta, da se tudi udeležite teh volitev in ad-daste svoje glasove kandidatom delavftke in farmarske politične stranke.
Nadalje priporočam vsem Slovencem, da ac naročajo na dobre slovenske liste iu sicer take, kv zagovarjajo dlelavske interese. Kajti iz teh sc bodete veliko ko-ristnega naučile kot sem ac jbz, ki setn vedno naročniea dobrih listov, ki'so v resnici'v poduk in i zobraffeo, — A. Klemenčič.
LISTNICA UEEDlflATVA.
"Tempora mutantur, sed nos
in i is mutamur." Tisti, ki so po ii uilapolnem in večletnem delu dospeli le do prvega klina latinske šole, pravijo, da je pravilno "Tempora mutantur, et nos mu tirnim- nun illis." Mi nismo strokovnjaki v latinščini, ker se ni-
Poročano
je že bilo, da ao priseljeniiki za kom Zdr. drŽav bHi po vojni v nekaterih ozirili spremenjeni in da je preiskava doOUh inoaemoev t>olj stroga v nekaterih odrih Da bo javnost bolje podučena, je mednarodni odbof (interna cionol rouncil) podal nekatere in formacije f^ede pfrtaeljivanja \ Zdr. države.
Vsakomur je že znano, da ao ra imeti sleherni faoaemee, ki hode stopiti na tla Zdr. držav potni listr izdan od tvoje vlade,'ki pa mora biti potrjen od amerKkega l-on/ulata v dotični državi in potem ponovne potrjen od konzu taiata v pristanišču, kjer se je oseba, ki naaaortiva potovati Zdr. države, vkrcala. Pria*ojbina za uradno potrditev potnega U sta od konzulata Zdr. držav znala deaet dolajev. Toda s tem ui reeeuo, da bodo priseljeniške oblasti Zdr. držav dovolile vstop v Zdr. drŽave. Poleg pa mora ic vsaki priseljenec plačati osem dolarjev davka, p redno se mu dovoli v v*tdp v Zdr. države. Priseljeniške oblasti tso zelo natonfi
Kino nikdar brigali za mrtve stvfe	preiskavi vsakega posaine-
ri, Sc toliko manj pa za »ibilU1nff|eH(rRa inawniea in afc p»v laKko
pripeti da kakemu inozemeu, ki ne zadovolji priseljeniške obla* sti, odrečejo vatop, akoravno je imel v^e, fli^tkie pravilno izpolnjene. Kajti tu je več kot trideset vzrokov, radi katerih lahko odrečejo vstop v Zdr. države. Posebno strogi ao pri zdravniški preiskavi in ne dovolijo vstopa inozemeu« ki je le kolčkaj sum 1 ji v da je bolan. Nadalje je tudi zelo stroga preiskava glede nrav nosti in političnega prepričanja, in kd6r jo le količkaj sumljiv, da je anarhist ali bolj&cvik, mu vrftop zabrahjen. Glede zdravn Ske preiskave naj bo omenjeno tudi Se ,da se vrili v nekaterih printaniSČih, kjer se potniki vkrcajo, toda ista ie ni uvedetfh vseh pristaniščih v inoaemetvp
Ko parnik pripluje v pristanišče v Now Yoi%, se potniki prve ga ift" druge«* razreda takoj
Poizvedovanja in preitkaTe ne bodo sgradil« kil. —
Newyorik» legislaturs je odredila, da se uvede preiskava, zakaj primanjkujejo stanovanjske hiie. Odbor ima neomejeno moč, da lahko uvede najobiirnejo preiskavo.
Zborničnih preiskav je bilo ie na stotine. Dognani so bili fakti in po dovtieni preiskavi so bili lepo poloieni na polico, da tam spe spanje pravičnega. Dokler bodo zbornice vodile samo preiskave, sakaj primanjkujejo sta* novanjske hite, ne bo odpravljena stanovanjska miserija, ampak po dovršenih preiskavah se bodo zopet vriilc nove in enake preiskave, rezultat bo pa vedno enak.
D*, Amerik* j« prv*. — Znana finančna tvrdka J.
P; Morgan Co. je netlavno }>osodila francoski vladi sto petdeset miljonov dolarjev po šest od sto. Ameriškim farmarjem so ustavljena posojila, ker je bila vloiena tožba.
Ravno ti poaojevalci in jnenjaJci denarja prav radi naslikajo na svoje avtomnbty<» Psckardovega sistema, ki stanejo po petnajst tisoč dolarjev: "Amerika je prva".
julija pa do 10. oktobra velika suša in huda vročina. V tem ča ni Je trikrat malo deževalo, toda dežja ni padlo toliko, da bi kaj vplival na poljske pridelke. Komaj ga je bilo dovolj za vrtno sc*. (enjavo. fte celo stari farmarji ne pomnijo take suic, kot je bila leto* Poleg tega pa fie veliki gor.d ni požari, ki ao divjali v sevetfea padnera Wiaconsinu. Oela tukbj-Inja okolica je bila vedno zaveta v gost cHin, ki se je vlačil tukaj okrog včasih tako gtsit, da nismo videli niti za pedenj naprej. Veli kokrat smo morali biti vsi doma, ker se nismo upali odstraniti bo: joe se, da sedaj iu sedaj pride po Žar v tukajšnjo okolico iu nam vsi" uniči. Posebno gost dim jo bil ti. in 7. oktobra, ki se je valil po zemlji. Vozniki, ki so vozili ml« ko v sirarno, so morali držati ko nja pri gobcu In gs voditi, »tecr bi trčili x drugimi vozuiki, ker sc nI videlo niti pedenj naprej. Ta ko gost dim s* je valil samo od ranega jutra pa do okrog desete are dopoldan.
Kot že omenjeno, poljski |>ri drlki so ic dosti dobri, Ir vrtna Mlenjava je bolj slaba in zelje Toda ni treba misliti, da so pazniki v sled mita in vrovinr, že m javi. — Mojo priporočilo bi bilo. da bi se rojaki naseljevali ua far me, kdor toliko zmore, da lahko farmo kupi ki da mu ie nekaj o-stane sa prve potrebo iu h> ims vmelji' do dela in da w rar.iftac aa kmetovanje. Kdor pa nima dovolj gotovega denar j* in m> veselja ter znanja o kmetijstvu, temu bi pa jas odavatovala.
Priporočala bi tudi rojak*ni farmarjev, da bi ar večkrat ogla lalt v slov. Mstih in porofeH. ka ko na prodaje jo in kaka je okoliša, kjer oo oni naarii? ni. Kajti bolj vrrojetM ao poroda 'K mirjev kot pa rainik imlji*^ agrntor, ki vedno le krMijo, koks dobra zemlja 1n jo bvsliaaio na vae na vse protege, kar je pa IvHikokra« «mo p»l resnies H* I veils vsak' berač Hvali svojo maU
prerokovanja ali vpoglede v bodočnost, zaradi tega tudi ne moremo odločiti, na čigavi strani je napaka, ker tisti, ki niso po dolgoletnem, niukapolnem in truda-polnem trpljenju dospeli do prvega klina latinske iole, pravijo, da. je pravilno: Tempora mutantur, no* et mutamrn- in illis. Kdo sodi, na čigavi strani je na-pAltaT Wt ntsmo koimpetentni I Ampak verjamemo pa, da so ljudje taki, kakršne so razmere.
OŽditc se, da vam sosed ni dal dobrih nasvetov, kako bi ujeli na trnek "košato" ribo. Prav ni t se ne čudite, saj tudi vi nikjer ne omenjate, da ste mu dali goron* cijo, da boste vse smatrali za dober nasvet, »kar Vam bo svetoval in da se boste tofcno ravnali po njegovih 'besedah.
Sanj pa ne moremo razvozlja-ti. Obrnili smo se na razne eksperte o sanjskih bukvieah in loterijskih zadevah, pa vsi so odkimali in rekli, da njih znanje ne sega dale«, J da bi refievali take sanje.
fte ena inStanea preostaja, katera mogoče razvozijo sanjski problem. To so moderni "zlato-iskalci," ki znajo in razumejo stvari, katerih niso mogli rešiti stari alkimisti in jih ne morejo rediti moderni kemičarji. Oni «e pač razumejo itn umetnost, di snajo spremeniti navadno železo v zlato. Nanj s« obrnite, če kateri slučajno /aleze v va#e hribe, ali povemo vam takoj, da ne garah> tiramo, da bo njegova razlaga pmviiua, kajti moderni 4<zlatois-kalel" sc radi pokade.
Zaradi lirbljavostl prav nič ne zamerimo in se tolažimo z izre kom Iriarta: £ .^V,; "Ouarda para »u regalo Ksta senteneia un autor: Ri uu sabio te reprehende malo; Si el n(!cio aplaude, peor!"
brbljajte še dalje, kolikor Vam je drago iu na vsako brbljanje bomo odgovorili, če bo na aa pamet tako ostružena, da lahko odgovorimo. Pozdrav!
BAMDITJS SO ftZ POJAVILI V HOTELU
ftttaburgh, Pa. — Ko jo nekdo potrkal im vrata sobe J. D. Arm-kronga. lmgatega trgovca, je ftel seveda odpirat. Ali mesto prlja* teljskega pozdrava jc zaOliJtal o* somi glaa, ki je rek«d roke kviiko, pred njegovim obraaom sta pa za-svetlikala samokresa. Armstrong je odprl, kajti spoznal je, da je vsak odpor zastonj. Handka sta vstopila v sobo in se Armstronga in njegove goste postavila lepo ob steno in jim pobrala vse vrednosti
k* densr. lUnditje ao uplenili dvo,^ ^ pre|ranjanj|l in tisoč dolarjev. Po izvrfcnem ro-|^0 tQ lfthko doktiejn r^seljcni pa sta bandita rast.vd. stol pro-U^, nmdnikom. Nadaljo im o-ti vratom, tako da je Armatrongo|protfrni od pr(.i«knl«je vsi
zdravn Ink o*; preiskani, dočim vHB preiskava potnikov tretjega razreda na otoku, Ellis, je »se lo natančna v vseh ozirkt zdravniki zvesnega zdravstvene ga urada, ki vodijo to prciakavo pronajdejo, da je kak imozemee okužen od kake kužne bolezni, ga talko j zavrnejo; zavrnejo tod Vsakogar, kdor boleha na kaki bolezni, ki mu onemogoča opravljati vsakdanja dela, ali JU so f žično ali duševno nezmožni sami sebe preživljati. One inozemce pa, ki so oboleli za kako nava* no boleznijo, pa poiiljejo v bolnišnico ,1(1 je nala&č v ta namen na tem otoku.
Po zdravniiki preiskavi pride jo vsi inocenfcci pred posebni preiskovalni odbor, ki preUčo položaj vsakega prišle« a. Priseljeniški uradniki imajo natančne sc znamke slehernega inazemea, katerem je ime, starost, poklic, spol, oienjen ali neoženjen, narodnost, zadnje bivališče, v ka teri kraj je namenjen, do , k uri« je namenjen, alf ima vosui listek do mesta, kamor je namenjen potovati, naidov svojega najbliinj-ga sorodnika v tej državi in sploh vse, kar ae tvčs osebnost vsakega potnika. Vsak inozemce ki pride pred priseljeniške uradnike mora pokazat^ odgoriti mo ra jasno in razločno na vsa stav l je na vpraiaaj* in kone^no mora prečitati v svojem materinem je siku nekaj feeaedi. Tega pa pri acljenitki uradniki ne zahtevajo od odeta ali starega očeta, ki ao stari nad 56 let In ki imajo svoje družine v Zdr. državah, ravno tako je oproMena od t« preisku snje žena, neomožens ali vdo%*e la hčer od kakega naaeljenea > Zdr. državah. Od to preiskufinje so oproftčcni tudi vsi inosemei, ki se Želijo izseliti v Zdr države
vstopa v Zdr. države te ' dotični jnozemec lahko dbrne do tajnika delavskega departm<at« sam «li njegovi prij^aiji, aonxl'
uiki ali kaiui organizacijo, Jti prevzame vso aadevo v svoje ro-
Prva preiskava na otoku E11L, l^ne vrH tako natančno, kajti' naval priseljencev je ogromen in itevilo uradnikov, ki vodijo preiskavo je le majhno. Ako bi hu teli ti uradniki voditi satanom preiskavo, bi n« mogii odpravit, vseli prioalienoev, in otok bi hii takoj premajhen. Koditega se o-mejijo samo na glaviui vpra>^. nja, katere stavijo vsakemu im-s«'ljeneu. V največ alučajih se o-zirajo na zapioke, katere dobijo vsakem naseljencu od parolni>. dne dražbe, a katero je naselje, nee priiel. Včasih dobijo tndi ka ko pojasnilo od ameri&kcfta kou-zulata iz dotttnega kraja.
Pred nekaj leti so imele razur organizacije svoje zastopnike pri naseljeuiiketn uradu, ki so pomagali pri preiskavi in pouiuku-tudi jiriseljeucem pri prečka, vi. Priseljenski zakon pa sedaj, dovoljuje, da imajo lahko pou piezae države %voje ofioijalnc,zastopnike pri naaeljenl&kciu uradu, ki zaatop* inozeu^e pri preiskavi in tako. olajša preiskavo. Toda kakor "še razvidi, sc nekatera države ne brigajo dosti a to ugodnost in dosedaj ima samo eua država svojega uradnega zastopnika in želeti bi bilo, du bi sleherna država imenovala zastopnika, ki bi olajSa! inozemeu preiskavo kakor tudi vposlihv. Toda <ka"kor se razvidi, so v tem slučaju države nekako indiferen-tne v tem ozim. Večinoma so naseljenci sedaj prepužčeni svojim sorodnikom, Drijatdjem ali znancem. *	"
V splošnem pa veljajo iste določbe glede priseljevanja, kakor-Snc so bile v veljavi pred vojno, razun, da so nekatere ostrejše določbe glede priseljevanja anarhistov ali radikalnih elementov, v katerem odru ao naaeljeni&ki uradniki pfecej Strogi. Vstop v Zdr. državo tudi ni dovoljen osebam, ki pridejo iz gotovih dežel, iz katerih priseljevanje v Zdr. države 6e ni dovoljeno, kot n. pr. iz sovjetske Rusije in i* dr-žav, s katerimi so Zdr. države se vedno v vojnem atanju iu mirov-Via pogodba Sc ni ratificirana V zadnjem slučaju so nekatere posebne izjeme.
oni inoaemei, ki so - fovMvall v 7Ar. drŽavah pet let in ki so od-XII v njih atiro domovino na o-Mak ter ae povrnili tekom *est
vselo des**t minut po o<lhodu ban ditov, da je osvoborlil sebe in svoje goate.	»
Dogotlek so je o<ligral kmalu po oamik v Pittovem hotelu. Arm-
Tii^u ^^''In V	^ naoaljenSki u-
acUj ju Wejo mestni helelski de-	dvftmij(, n Ukrnf ^
tekUvi. Armstrong je Ml naata-	obdrttj* ta n^ioločen
čas in^^oiO pOed posebno prsi«
skavahm komtMjo. ki nadalje
preiAfe rrlo zadevo Ako u po-
•ebua preMiovahia Vom.sija m
nje« v aoM fttev 500
Mestni detektivi izjavljajo, da ao MU taki ropi tevrArnl neilavno N*e« Vorkn in PMladelphiji
\ 3
Ottawa, Oan. — .Dokler ho ka nadaki kmetje capljali za vo<lit« lj> starib atrank, niao imeli v frrovin cijalnlh parlamentih nobenega svojega zastopnika in kmetje no prihajali iz dežja pod Vap Kmt t je so spoznali, da je velika nsp« ka, če hodijo čez din in strn za po litttarji starih strank. Organizira li so ae v avoji kmečki stranki iu napravili zvezo a politično orgini zi ranimi delavci.	tc«8 H]H>
znanja so zdaj tukaj Kmetje ima jo v vaeh provincijolnih zastopili sedem in šestdeset poslancev, delavci pa dva in tridoset. Ta pn obrat jc priiel ielc po vojni.
Prvikrat ao tli kmetje in delavri združeni v volilni boj v septembru v Assiniboji. Saakatchevauu. Bile so nadomestne volitve in kmetje in delavci so zmagali. Od tegs h-sa naprej zmagujejo delavci kmetje, obe atari stranki — M* ralna in konzervativna — p® gubi jata svoj vpUv med ljdj sfvom.	.	•"' |
Delavci in kmetje oo posuli nov. toda mogočen faktor v kanad»ki politiki m ve« ie ne dajo voditi od profadjonalnih politifsrj^ ampak postali so samostojni v p« lltiki in sami doloiajo smer. P® kateri ae giblje, da koristi deli* eem in kmetom. Delavei in kmetj« so prepričani, d* bo le pri prihod njih volitvak odpadla nanje ena tretjin* vaeh mandatov v ^^ nem kanadskem aaatopu
Miki S
I/ondon, 25. okt. —' I* Msdrid« je prižU nedatirana brzojavka,^ sroroH, do ao imeli > < izgube r neki Mtki z Marri v Mi roku. Dvalndvajoet španskih ro jnkov je Mio ubitih in ranje nih.
lojak, aUd
oddoj^miflaa ha ja is Pkje m
^ str:
Id pri-
Sltrash Narodu
-	M* Bmmrn »•« H« H, L. Mk ML
A* M« RmMMl Im n	uuu^jZk ,
ZAFADNO OOOftjK. Aat» a« |H	f , ||f - v
Ua KakMv •«■ Mt, uutrn. Ute, m iiinm,i|
Nadzorni odbor. iMtf ^ ^^ ** ^
Titkovni odbor.
Vtem Cafckar, Jaka UaJarvaa* la Malt FMtvM.
Združitveni odbor.
raaDSZDNIKi PtMk Ahl, 11M t*. Cravfw* Am, CM«*, UL M« TrMj, Ba« let, Uiiwi» K
Ovm, ml tmfhmtš, ootvati mmta
AKO tat I« domovin« ? • POSLATI P0T0VA1 obrnit« na
Oiolitti gTod upornim generalom • smrtjo.
Park, 25. okt. — Iz Rima jav-Ijajo, da je minlutriki predalnik Oiolitti rekel v intervjuvu, da ne vlada ne boji d'Annunxijevlh priprav ta vojaški pu£ v Italiji "Ako ee kateri polk oamell, pridružiti M> d'Annunfciju, l>o polk takoj raspuiČen in uporni tfonerall bodo ustreljeni," j« dejal (Holittl
Nemški sdravnik isnašel »reditvo aa "pomlajenJe".
Berlin, 25. okt. — Dr. Htelnaeb is Avetrlj«, ki *e nehajo v Berlinu, je t uapohom Uvriil ved poakute-vidnih operacij m pomladitev eta> rih ljudi. V notam elulaju je mol, ki je eter 70 let, dobil naaaj »Iv-Ijenako mol in moško kropoat, ki jo je Imel v tridcNctcm letu. Mteln* uaehova metoda je popolnoma drugačna od Voronove. Medtem ko trdi dr. Vroronov v Parizu, da
dobavo ivejeev.
ZA DOBIVA-NJE OSEB
v Ameriko, vam bomo navodil le druga Izkazila, ki ao fotovejia Hi imajo vet jam* atva kot imena v čaanikih. Za dobavo evojcev s aiare domovine
hwml zeatn^no potrjene, a katerimi ee mi obvezuje ■ohl Za va*. kar p<rtrebujate, obrnite pe k «?oj«*m.i mo, da vrnemo denar ako ae oaeba ne M mogla priti etovenetreimi bankirju	r	*
PtOSVETA
POTOP.
Zgodovinski — roman
Spia.1 H. S»c.,k»ewicž— Poalo vnil Podravaki. .......................
(Nadaljevanje.) ,
"Jaz p« utrdim tabor ter vae opravim na varno; napadel bodem Švede in pobijal one, ki a* drznejo in se prikažejo na robovih pojave/' re*e mečnik.»	1 -'V
'To je prekrasna misel. Tukaj rnno nepotreb-ui. tam pa zamoremo dokaj koristiti domovini."
Kdo ve, jda se ni ravnal mejnik po naavetu Ko«podi£ue Aleksandre radi tega, ker ee je dal v duhu Hakoviča, kateri bi utegnil v svojem obupu biti celo atraien .
Svet pa je bil aam po aebi dober, radi tega je bil vnem takoj všeč. Zato je rmsčnik fte isti dan odposlal pešce pod poveljnHfctvom Jurija Bilevtfa, da predro gozde proti Krakitovu, tam pa je odri-nil s konjico dva dni pozneje, in ne potrudil poprej za .poročila, če ni mar pri Kijdanih ali Roso-nah kak vetji Ivedaki oddelek. '
Oddelek ee je pomikal naprej počasi m previdno. Gospodični sta ae peljali na kmečkih vozovi, fceib p« sta zasedli konja, katera jima je pre-
»krbel metalk.
~ Anica Hrzobogata Je doMla pd Jurija v dar lahko aabljieo ter jo hrabro obesila na Hvilenem traku naae in • klobukom na drobni glavici je »kukala na konju liki »totnik pred oddelkom. Za baval jo je pohod in »ablje, bliskajoče se na eoln-eu, Ur ognji, prižgani na noč.
•	Mladi častniki in vojaki ho jo * zanosom gledali in ona je streljala t očmi na vso strani; na-lalč je spustila, da so se ji razpeli lasje, da je i-m<4a priložnost opletati jih po trikrat na dan na obrežju vrelcev., kateri so ji nadomeOčah zrcalo. frjfroMtoma je dejsla, da hoče videti liitko, da bi pokazala svojo hrabrost, pravzaprav pa je hotela le ugajati mladim vojakom.
Alenk« se Je po odhodu iz Tavrogov tudi vsa prerodila. Tam jo je mučila negotova prihodnost In neprestana bojazen; sedaj v tej lesni globeli se j«- čutila popolnoma varno. Zdravi zrak ji je vračal moči. Pogled na vojake, na orožje ter gibanje in trulč v taboru je vplival na njo liki balzam na rane. Tudi njej je ugajal pohod vojske in ni se bala slučajnih nevarnosti, kajti vitežka kri se je pretakala po njenih žilah. Ona se je redkeje pojavljala med vojaki ter ni hotela jezditi na konju preti vrstami, radi česar ni obračala toliko pozornosti na sebe. Navzlic temu pa jc vendar vživala splošno spoštovanje.
' Urkasta lica vojakov eo se pri pogledu na Aulco nasmijaia, ko ae je pa Alenka približala ' ognjeni, so ae ji vsi nivzoči spoštljivo odkrili. To spoštovanje eo je poflpejt iapronumHo v zanos. Slccr jo začelo marsikatero srce utripati za njo, toda oA niso smele zreti vanjo tako naravnost, kakor na ono Črnooko Ukrejinko.
Ali so po gozdih in goščavi, pogostoma ho pošiljali naprej poizvedovalce in še le sedmi dan so dospeli Že v pozni uočl v Ljubič, ki je ležal na robu lavdaueke okolice ter tvoril tako rekoč vrat* do nje. Konji ao bili že tako utrujeni, da nI bilo mogoče nadaljevati potovanja, dasi si je to želela Aleksandra BUeviČeva. Mečnik je odkazal vojakom prenočitte, aaui pa se je a deklicama nastanil s sobi kajti vreme je bilo hladno In megleno.
Navzlic pričakovanju nI bila ta naselbina polgnua. Sovražniki so ji prisaneall bržkone po naročilu kneza Januaa lladzivlU, radi tega ,ker je bila last Kmltičeva in dasi je knez pozneje ta-vedcl da ae mu je Kmhic izneveril, je na njo pozabil ali pa nI Imel Časa Izdati novih povelj. Vsta-šl pa so smatrali vse posestvo za Hilevlčevako laat-ulno, torej niso smeli lopovi tu pleniti, ker se Je naselbina nahajala v bližnjem sosedstvu ponosne , 1 javile. Torej se tudi tukaj nltcsar nI izpremenllo. ) Alenka je stopila s bridkimi občutki bolečine in
*	grenkobe p<H> t« streho. Tu jI je bil znan vsak kotičak, kajti skoraj slednji jo je spominjal na kak Kmhlčcv prestopek. Kvo, dospela je v obed-iiiea. ozaljfiano a portreti prednikov UllevlČev in z lobanjami gozdnih živalij. Lobanje, razbite od krogelj, so še visele na Aebljih, s sabljami poškodovani portreti so arii surovo s sten, kakor bi hoteli reči; "Olej deva, glej naša vmfklnja, on Je s svojo drrno roko posrkal nas. slike naših pose-ineljskih telea, ki že dsvno počivajo v grobovih!'
Alenka je začutila, da ne zapre dčes v tej o-' utrni« ževsni hiši. Zdelo je ji je, da še stoje v temnih kotih sobane senc«« strašnih nekdanjih Krni-tlčevlh tovarišev, katerim Šviga plamen ta nosnic.
In ta človek, katerega je nekoč tako zelo ljubila, kako urno je dospel ml nvojeglavnosti do nsjvečjih presekov. Poškodba |iortretov, razuzdanost, požig 11 pit« iu Volmoutovic. ugrabijenje nje same, dalje alušba pri lUdzlvilu, na to Maj-stvo, ovenčano a obljubo, da dvigne roko na kralja. na »Četa vae ljudovlade, vse to ji je sedaj rojil» |*o trudni glavi. . •
!W je minevala toda spaiun* je še lieial od ujenlh očij, Vae rane njene duše so se jI ponovile ter jI prizadejale novo bolečino. Na lice ji je zno-vič silila rdečina sramote, toda oči niso pretakale Mil z. kui m o aree ji je prevzela takšna neizrekljiva žalost, da ji je ondi zmanjkalo prostora.
/.a rem jo žalovala! Za tem, ker al je domisli-Is. kaj vse bi lahko bilo, ako bi on bil drugačen, ako ni imel pri svoji razbrzdanosti ln divji strasti dobra, pošteno srce; ako bi bila nekaka meja njetf«*vih prestopkov. Takrat bi mu njen« are« odpustilo n.nogo, mnogo. , •
Anica je sapaalla bolečino svoje tovariUer ter uganila, kaj je bilo temu varok, ter Je še poprej sačula vse to zgodovino od starega mečnika. Ker je bila ksj blagosrčna deva, Je stopila k Bilevič*. vi Jo objela okrog vratu ter refclffi
'Alenka, v tej hiši ee oči vidno m smerna spo-inmjiiu. ksr ti pruvaoča bolečine. , ,M
Hllrvič^va Je strepetals kakor lopolin I lat. i k očij eo ji privrele debele solze tu začela Je bridko jokati. KnVviio je prijela Auleo za roko,
naslonila svojo glavo na njeno rsino, od joka pa ae je tresla na vsem telesu.
Anica Je morala dolgo čakati, predno se Je Bilevičeva pomirila, in ko Je ta nekoliko utihnila, je rekla petihoma:	f
"Alenka, pomolivi zanj ..." ' Mlade deva si zakrije z obema rokama oči. "Ne, ne morem! . . ." reče s težavo. "Čez nekaj časa, popravijaje si ua tilnik lase, ki so se ji vsipavali na senci, je jela govoriti z zamolklim glasom:
"Hsj vidiš, da ne morem ... Ti si srečnal... Tvoj Babinič je spoštovan, vrl človek . pred fiogom in pred ljudmi ... Ti si srečna — jaz ne morem niti moliti Tu vidiš povsod sledove človeške krvi — pogorišče! Ko bi vsaj domovine ne bil izdal! Ko bi ne bil obljubil, da proda kralja! Jaz bi mu bila drugo že davno odpustila .... zakaj ljubila sem ga z vsem srcem! Toda sedaj ni več mogoče . . , Jaz sama bi rada umrla, ko bi le on ne livef. O usmiljeni Bog, sedaj ne morem!"
"Za vsako dušo je mogoče moliti," odvrne Anica, "kajti Bog je bolj uamiljen od ljudij. On nam zamore vse odpustili ..."
Na to ae je zgrudila na kolona ter jela moliti, Aleksandra Bilevičeva pa je padla z licem na tla ter tako preležala do jutra.
, Naslednji dan se je razširila po okolici novica, da je že dospel mečnik BileviČ na Lavd«. Vse, kar je bilo živega, mu je pohitelo naproti. V/, sosednih gozdov so jeli dohajati starci in ženske z malimi otroki. Na teh pristavah že dve leti ni nihče oral in sejal. Priatave so bile večinoma požgane in prazne. Ljudje so živeli v gozdovih. Vai možje, ki ao bili zmožni, da nosijo orožje, so odšli z Volodijevskim, ali pa so se pridružili različnim oddelkom; doma so ostali samo dečki, da so čuvali to, kar je še ostalo, ter zbežali v slur čaju nevarnosti v gozd.
"Torej ao pozdravljali mečnika kot rešitelja • solzami veselja v očeh. Ti prostaki so ai mislili, da mora biti, ako se že mečnik z "gospodično" vrača nazaj v rojstno gnezdo, sedaj Že konec vojne in nadlog. In brez obotavljanja so se vračali na svoje pristave ter gonili iz stepe že na pol divjo živino.
S ved je, resnica, niso bili daleč, namreč v Po-nevežu, toda na nje se že niso mnogo zmenili, ker so zaupali mečniku in drugim oddelkom, katere se je lahko v slučaju potrebe pozvalo na pomoč.
Mečnik je nameraval celo planiti na Pone-veš, da bi ves okraj ačiatil sovražnikov, ter je samo čakal, da bi se zbralo še več ljudij pod njegov prapor, zlasti da bi se pešci oborožili s puškami, katerih so imeli Domaševiči <Jokaj skriti v gozdu. Med tem1>a je ogledoval okolicp, in obiskoval vaai drugo za drugo.
Toda okolica je bila jako žaloatna; večina naselbin, pristav in vasij je bila požgana; le posebnemu slučaju ae je imelo kako seliŠče zahvaliti, da ga nI doletela ista usoda. V nekaterih va-s4h je bilo polovioa ljudij pomor jenih, ostalim moškim pa od starcev do dečkov so bile odsekane desne roke po zapovedi polkovnika Rosy-ja. i Predno je dovršil mečnik ogledovanje dkoft-ee t.t razatavll svoje pešce, so zopet dospele vesele novice. Jurij BileviČ, ki jc odhajal z nekoliko desetinami jozdecev k P.oncvežu, je ujel ondi nekoliko Švedov ter prvi izvedel o bitki jiod Prostkami. V naslednjih dneh -pa so dospele fte prijetnejše novice.
"Oosevakl," je ponavljalo plemstvo, "je pobil Waldeka, Izraela in kneza Dogoalava. Njih vojska je ugonobi jena, poveljniki so ujeti. Vsa Pruaija je v ognju!"
Nekoliko tednov pozneje so ljudje še jedno grozno ime ponavljali po vsem Žtnudakem, namreč ime Habiniča.
"BabiniČ je bil poglavitni zmagovalec pri Pfostksh," so govorili. "Babinič jo lastnoročno zmagal kneza Bogoslava ter ga celo ujel!"
Babinič požiga elektorsko Prosijo ter gre liki amrt na Zmudako, ln pobija potoma lire* u-Kiniljenja vse, kar mu pride pod roko."
Naposled jc prišla novica, da je Babmič po-žgal Tavroge, da je abtial tiakovič pred njim in da ae skriva po gozdih .. .
Poslednje se je pripetilo preblizu, da bi bilo mogoče o tem dolgo dvomiti, in resnica, ta novica se je skszsla kot povsem resnična.
Anica Brzobogfta je ves ta čas, ko so te novice dohajale, živela kakor omračena; sedaj se je smejala, pa zopet jokala, zacepetala ob tU z nogami, ako ji kdo ni hotel verjeti, ter ponavljala to vsem, naj si jo je že kdo hotel poslušati ali na;
"Babiniča jaz poznam!" Je dejala. "On ms je pripeljal iz Zamostja k Bsplehi. To je največji bojevnik na svetu. Ne vem, če se Čameokl zamore kosati i njim. On je pod Proatkaml dal knez« Bog mlavu popra ... On |>okaže SakoviČu ter še deseterim drugim takšnim, kakršen je Sakovič. — On pomete v enem mesecu Avedc iz dežele f" . . .
Njena napoved se je Jela kmalu ureaničevatj. Ni bilo niti najmanjšega dvoma, da bi ta grosni Babinič od Tavrogov ne odrinil v globel dežele.
Pod Koltinami jc pobil Krnit ie polkovnika Wslteka ter impolnoma razpršil njegov oddelok. Pri Voraah je ptmekal švedske pešce, ki ao bežali pred njim v Telšo. V Telil Je premagal polkovnika Normana in Hudettakiolda; v tej bitki Je po» gitiil IludeoNkiold, Norman pa Je bežal a ostanki h*oje vojske celo tja na ftraudsko mejo.
Od Tetšc Je odrinil Kmitte h Kuršanom in l>odil pred seboj manjše švedske oddelke, kateri so se skrivali na vso moč pred njim in se pridruževali bolj znatnim posadkam.
Od Tavrogov In Polon«« tje do Birš in VI-komi rs je slovelo ima zmagovalca. Dokaj so govorili tudi e njegovi grosovitnoati do 8vcdov. Pripovedovali ao, da narsMa njegova •vojAa, sestavljena iz poč«tka is Tatarjev in prostovolj. eev, od dne do dae, kajti vaakdo, ki Je možen noeiti orožje, Kiti brez omahovanja poti jnegovo povelj alitvo.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
/ ■ * ' ■ S* ' i. & -" VPBAfiANJZ V1TAV*.
Volilni boj za ikonstituanto se bo vršil v znamenju borbe za u-Htavo. Že v sedanjem narodnem predstavništvu so se bavili politiki, zlasti dr. Smodlak in-Stoja* Protič ustavnimi načrti, ki sta izdelala vsak po enega, tretjega le Izdelala ustavotvorna komisija, ki se je skoro popolnima prilagodila Protičevemu načrtu )r. Hmodlak deli vso državo v dvanajst precej avtonomnih pokrajin. Protič pa v deset tudi precej upravno altonomnih pokrajin, med katerimi pa imata posebne prednosti Srbija in Hrvatska. '
Demokrati oziroma naši liberalci niso zadovoljni z nijednim teh načrtov, marveč bodo skušali v konatltuanti prodreti s svojim načrtom ki pomeni strogo centralizacijo države dasi nam ti dve leti "svobodne" domovine dovolj jasno dokazujeta, da je v Jugoslaviji treba napraviti ustavo, po kateri bodo varovani kulturni in gospodarski interesi posameznih pokrajin drugače kakor, so danes. !
Dr. Smodlak predlaga načrt: ki je npkako podoben ustavi, ki so jo dali Angleži Burom v Južni Afriki. Demokrati pa pravijo, da je tam taka samouprava opravičena, ker se Buri Angležem tuji naroii. To utemeljevanje je smešno. Če Angleži zaupajo tujemu narodu avtonomijo, narodu, ki si Ka ne morejo že zaraditega ker je tuj, nikdar tako pridobiti žage, kakor pa' se ta vez lahko popolni v državi med plemeni ki jih obsega Jugoslavija, ker so ta-k o rekoč en narod, potem je to dovolj žalostno znamenje nezaupanja. Ne le nezaupanja, ampal za tem stališčem mora biti Še nekaj gorftogn, pohlep ' (gospodarstva nad plcmtenl, terorizem ln namen, da ae izvede v državi mogočna meščansko - kapitalistična hierarhija, ki ae je bo v okvirju nove iMave ta goapoda skušala polastiti. . ;>
Mi že razumemo, da mora biti država, če se osnuje, enoten organizem ki ustvari pravce, po katerih naj se razvija vse blagostanje in napredek v drŽavi, toda ta organizem mora upoštevati razmere, mora vedeti, da so razvojne fa«e v gospodarstvu in deloma tndi v kulturnem pogledu na različni stopnji ter da ta nova država ne sme uvajati balkaniz-ma, marveč ga odpraviti. Zaraditega mora nova ustava garantirati lp okvirne zakone, po katerih se bodo ravnale vse pokrajine, ter bodo (kljub temu v teh >o-kvirih zakonih lahko razvijale svoje delovanje. * f
S tem se doseže dvoje: prvič se pospešuje napredek, ker bodo posamezne pokrajine med seboj konkurirale, da se vsaka čimbolj razvije, in drugič se bo s tem po-spcševslo zbltžanje in stopljenje vseh plemen Šimpreje, ker ne bo terorja, ne bo krivic in jih bodo vezali med seboj le gospodarski, potem kulturni interesi ter one skupne zadeve, ki jih mora itak vsaka državna celota neglede na ustavo prevzeti kot skupno.
Naravnost nelogična je torej trditev, da je zaraditega treba stroge centralizacije, ker smo Jugoslovani le različna plemena, In vendar se bo vršil volilni boj do dne 2&>»novembrs v znamenju uatave: monarhija, avtonomična ustava, republikanska ustava. Razlogi,, ki smo jih že večkrat navedli, govore odločno proti strogi centralizaciji, proti nenaravnemu centralizmu, ki Je navadno nesreča drŽav zlasti tedaj, fe že zgodovinski razvoj ne govori p rs v nič za strogo centralizacijo, kar bi bil razmah, ki ga potrebuje jugoslovanska plemena nemogol.
Vaša MŠAmko čaaopiajs. —i
Naše meščansko časopisje je zopet pričelo lov za (razami, za besedami in za terorizmom, Id naj napravlja med volile! zmešnjavo in nejasnost v pojmovanju o pomenu volitev. Nekateri postavljajo v oapradje monarhijo, to so liberalci, drugi avtonomijo, to so klerikalci. Mi. socijalal demokrati smo seveda po svojem programu republikanci, torej t« Je jaa-ns črta, ki o njej pač ni treba razpravljati sedaj, ker . Je te še povsem znana stvar, o katerih ve
vsak politični abeeedar, kaj po-
menje. Če bi hoteli razpravljati o teh stvareh, bi sicer obravnavali s pridom, ker organizacija te sove države, uprave ni tako eno-itavna stvar, ni beseda, marveč je problem širšega pomena. To-14-naše meščanske stranke so uinenja, da zadostuje, če se za-lene med volilce geslo, beseda, ki terorizira in hipnotizira mno-Eiee, da oddajo pri volitvi svoje glasove za stranke, ki ao doalej {osppdarile in komandirale v Bel gradu in v Sloveniji
Razsodno volilatvo pa a^ takimi parolami ne more biti zadovoljno. Dejs&va, dejanja, gospodar-«ke in socijalne razmere, politične svobodičine, to so tiste stvari, ki so nas izučila v teh dveh letih svobodne domovine, da po tej po ti naša domača politika ne sme. iti Delali so in delali, mi smo protestirali, protestirali so tudi oni (proračun), v Belgradu so se nam pa smejali radrkalci, narodni klubovci, naši klerikalci in liberalci in mi pa lezemo fo danes v vedno večjo bedo. Življen ske razmere, ki jih imamo danes, |so neznosne in bodo pod režimom gospode, ki vidi ie sebe, ne pa ljudstvo, le še bolj neznosne, če bi ta gospoda dobila popolno o-hlast in prevelik vpliv v narod ni skupičini.
Zaraditega je potrebno, da preide volilni boj tk stvarnosti Volilci, ki bodo 28. novembra od dali avoje glasove, ee bodo obsodili sami, če ne bodo prav volili. Danes gre za vprašanje: ali smo zadovoljni s sedanja uprav« sedanjim državnim gospodar stvom, i aedanjimi razmerami T Oe smo, potem volimo to gospodo, k i vlada doslej, če pa nismo, pa od dajmo pri volitvah v konstituan to svoj glas za socijalno demo kracijo, ker le tedaj se bodo iz boljšale razmere. V državi je namreč treba energične roke, ki odpravi vso dosedanjo korupci jo, ki izžema ves narod. Te energične roke pa v meščanskih vrstah ni, ker se te stranke same rede ob korupciji.
Afera mokarjev. Kakor smo že pred mesecem obširno poročali*, jo ljubljansko okrajno sodišče razpravljalo o senzacionalni aferi ponarejenih živil, zlaati moke, ri aferi je bil glavni steber znani rodoljub" trgovec a žitom Ivan Khez. V tej aferi je bilo nekaj trgovcev že obsojenih, nekateri, med njimi tudi glavni ponarejevalec Ivan Knez, pa še čakajo na sodbo. Nekateri trgovci in peki niso bili zadovoljni s sodbo in so se pritožili. Ljubljansko deželno sodišče je 28. sept razpravljalo o treh pritožbah. Potrdilo je sodbo prvega sodnika v zadevi Matka Sokliča na kazen 100 K. Pečku Fridrichu Pauru in trgovcu Hinku Stamcarju pa je znižalo kazen od 300 K ne 100 K. Posebno zanimiv je bil zagovor peka Fridriha Paura, ki si je sestavil kratek, jedrnat zagovor, češ, da nJega ne zadene nobena krivda, ker jc Knezu zaupal in jc še le videl, da jc moka alaba, ko je <bil kruh pečen. Pek Paur in trgovec Štamcar pa sta si prihranila 200 K, ker nista pripeljala seboj dra gih zagovornikov.
Tragična amrt. Na športnem prostoru'Ilirije" se — kot znano — vrše lahko atletične tekme. Na zapadni strani športnega prostora tik ob ograji so 8. sept, tekmovali vojaki v metanju kopja. Nekaj minut po peti uri je neki vojak vrgel kopje tako nesrečno, da je preletelo preko ograje in zadelo ob ograji domov iz iole h i točo 12letno deklico Klaro Kopitar, hčerko uslužbenca južne Žel. Nesrečnica Je bila učenka 5. rareda ljudske šole v Sp. ftiški. Kopje, težko in * silo vrženo, je deklici priletelo od zsdaj v glavo s tako močjo, da jo je podrlo na tU ln ae globoko zasadilo v glavo Deklica se je onesvestile in Je po 12 minntsh Izdihnlls Msti ln sestre pokojne sts mends težko bolni in se nshsjate v bolnici.
ŽENITVENA PONUDBA.
-
Kad bi se seznanil a dekletom Slovenko ali Hrvatico v svrho ženit ve v starosti od 25 do 27 let. Ne zahtevam nobenega bogastva te». več samo, da je poštena. Za vsa pojasnila naj se obrne pismeno na moj naalov, priloži naj tudi sliko, tsjnos t zajemčena. Imam tudi svojo malo obrt. Moj naalov je-Goorge Pulliz, 120» Russell Street, Detroit, Mlch. *
JAVNA ZAHVALA.
Slovanska Naseljeniška Banka t 2 V New Yorku H tem Vam potrjujem, da seta prejel poslano mi prejemno potr-ilo za 4790 kron, katere sem poslal po Vaši banki Bofiji Tomič v Banat, i/ kHl«Tff»a se izvidi, da je imenovana šuma v celem njenem obsegu naslovnici izplačana in to v najkrajšem mogočem času.
Zato se Vam javno zahvaljujemo in Vas priporočam v vsem tistim, kateri še niso imeli priliko, da bi bili po Vašem posredovanju pošiljali denar svojcem, naj to poizkusijo in ne dobo se kesall, kajti Vaša točnost v tem oziru je posnemanja vredna. S pozdravom	.
Krist Tomič, 2624 So. Washington St. Peoria, IU., dne 4. oktobra 1920.
ZitoZM prtskuSaji ni M,
Dokazuje, ds Von Schlickov Bol-tsrski Krvni čsJ je msd nsjboljUai lomačimi zdravili, za želodec, irsTt, jetra, oblati in kri. Za prehlad, in-fluenco, gripo in plučnico, vlit vroi predno ležete v postelj. Ia je U eden pravi
Bolgarski krvni čaj
pazite pred ponaredbami, uprsiajti vašega lekarnarja po Von Schlicko-vem pravem Bolgarskem krvenem čaju, ali pa nam pošljite $1.26 za TeUk zavitek, ali $8.16 za tri zavitke in $6.26 za 6 zavitkov. Naslov: H. H. Von Sehlick, President Marvel Prc ducts Co., 8 Marvel Bldg., Pittsburgh,
Pennsylvania.	'	T
— - --
FRANCOSKA ČRTA "OOMPAONIE GENERALE TRANS ATLANTIQUE''
Naravnost v Hamburg. Parnik Niagara odpluje Nov. 10.
Kabine in tretji razred na razpolago.
Pilite na urad družbe 110 State 8t*eet, New Yoric, W. T.
NESREČNA PROHIBICUA
"če ne bi priila prohibicija, J. 4 W. zemljišča v North Carolini bi po-stala lahko slovita radi vinorejitv« in iganjarstva." Tako se je izrssil državni sadjCTejski komisar, ko ai J« prišel ogledati naša zemljišča ln jih dal preiskati po evejlh driavnih k»-mistih in strokovnjakih, ki so izJsvUi, ds je kakovost gorenie in spodnje prsti na naših zemljiščih taka, na kateri izvrstno uspevajo vae vrste vinske trte, posebno takozvana "aaper-nong" trta, katere grozdje da izvrat. no vino, poleg tega pa še ostane debela luščina, iz katere bi se dalo akn-ha ti najboljša žganje. Ampak prohibicija je tu ln farmarji bodo pridelovali koruzo, tobak, bombaž, navadni in sladki krompir, raznevrate fitoto, graha, peae, korenja, itd. za »vojo potrebo pa bodo imeli tudi trto in razno saeje.	...
Kdor teli več zvedeti o naših um-Ijiščih in kraju naj piše na:
A. H. SBUBIC A COMPANV, ^ Room 7», MatropollUa Block, Ckkaie. 10.
AVSTRIJSKI VOJAK
Moški, ki ao bili vojiki v »f-strijfld vojrfd za 6*u **** vojna, sedaj lahko pridejo is J* gozlavije t Ameriko, hna* pravi tozadevne prošnje In dw potrebne listine
MATIJA II1IDI* javni nolar ea Ameriko m ■Uri kraj. 8227 Bntle Str., Hltrtmrgh. Pa
On vam jamči, da Bfide eetfa U si Jo želite k sebi. - aM »a njj povrne denar. — V vseh pramm in notarskih poslih pa v tadevsh. ki eo v zvezi s potovsnjem *»šii ljudi iz starega kraja, se obnute nanj, pa boste v vseh zadovoljni, zakaj, on je sa vas, a vi bodiM sanj.	-
Naročite "Preeveto" sorodnika *H »rijaleljn t stari domovini.
ZA BOŽIČ LAHKO POSUE VSAK ZABOJ 5VOJ
CEM V STARI KRAJ.
Sprejmemo sabo je do 1.000 fantov biti aio^ni. da ae ae faH»j-j<«
zaboj:
miK ni, ua um n« ruuijvj".	.
Ml baaae edpoalali vse zaboja sred novembra, take da jih
to iS centor sa fant We» be I
ho 11/
4« 10.
EUROPEAN TRAOING
STRUKEL it HORAK, - Mi Avmes -«- -i- NEW
EXPORT CO.
H. T.