Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Vzroki mraza in toplote.
Od kod izhaja verstenje nar hujše vročiue in nar-hujšega mraza? S kakošnimi pomočki dela narava vse to?
Ne da se tajiti, da se vreme pozimi vede po stanja sonca. Zakaj ko zemlja v svojem letnem teka okrog @onca v tak kraj pride, da svojo severno stran od sonca proč obrača; ko sončni žarki sila poprek na nase kraje padajo, in sonce le malo ur nad našim krogovidom stoji, je nemogoče, da hi sončni žarki še nekoliko toplote napraviti mogli.
Ali stan in daljnost sonca ne more edini azrok mraza biti. Vsako leto pretečejo enake znamnja, in ni eno zimo dalje od nas, ko drago. Ia vendar so stopnje mraza naših zim sila različne. Večkrat je zima tako mehka ko jesen, drugikrat premerznejo globoke jezera, fn ljudje in živali si najdejo komaj zavetje pred mrazom. Celo v tistih deželah, v kterih sta si noč in dan skoraj celo leto enaka, je sončna vročina preslaba, da bi led na visocih verhih hribov stopiti mogla. Zgoraj je huda zima, spodaj pa sila vroče poletje, dasiravno oboje enaki žarki zadevajo.
Ko bi bilo sonce edino edini uzrok toplote in mraza, bi se ne dale razjasniti te prikazni.
Narava ima pripomočkov dokaj, in tisuč nam zna-biti neznanih uzrokov pomaga vspehom narave. Toliko ee pa vendar lahko spozna, da lastnost zraka in vetrov glede toplote in mraza v mnogoverstnih deželah eila veliko zamore. Od tod pride, da nardaljši poletni dnevi včasih merzli postanejo, če je ozračje z mnogimi hlapi napolnjeno, in nebo z oblaki dolgo prevlečeno, ali če ojstri severni vetrovi pihajo. Ravno to je tudi uzrok, da ni včasih še pozimi mraz nenavadno hud, če nam vetrovi iz južnih krajev toplejši zrak donašajo. Še celo lastnost zemlje pospešuje nekoliko vročino in mraz. Od tod pride, da je v Sibirii, kjer ima zemlja veliko soli v sebi, ki mraz množi, vselej hujši mraz, ko v krajih, ki so severnemu tečaju bližej, in na ktere sončni žarki bolj vprek padajo. Notranji toploti zemlje je tudi pripisati, da imajo nektere dežele toplejšo, nektere pa merzlejšo zemljo.
Ti, in zna biti še mnogi drugi pomočki, ki so našim ©če'm skriti, pospešujejo sedaj toploto, sedaj pa mraz v naravi. Pa kdo je v stanu vsa kolesa v veliki strogi narave spoznati in dopovedati? Večidel pri vsih naravnih prikaznih moramo ostermeti in obstati, da nobena znanost tudi nar modrejših ne seže v globočine narave. In gotovo nam je stvarnik iz nar modrejših uzrokov marsikaj v deržavi narave skril, da bi svoj razum sami na se obračali. Naj iz tega spoznamo kratkovidnost človeško, in to spoznanje naj kroti napuh modrijanstva, ktero scer veliko ve', še veliko več pa ne zapopade!
—   46   —