EQUALITY^
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ^ifc.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000
I SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, OHIO, ČETRTEK (THURSDAY) JAN. 11, 1923. '	ŠT. (NO.) 9.
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Con gress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c,
F He v d@ @ I^T v • ®
Iff! PRETRGALA DIPLOMATSKE IZ! S FRANCIJO 11 BELGIJO.
VELIKANSKE LJUDSKE DEMONSTRACIJE PROTI
FRANCOSKI INVAZIJI V ESSENU. — PONICA-
RE BO NAZNANIL PARLAMENTU DANES 0
PODVZETI AKCIJI.
Glavni fakti v evropski krizi.
Nemčija je prekinila diplomatske odndšaje s Framci-jo m Belgijo, ko je prejela uradno obvestilo o podvzeti akciji.
Veliki nemški premogovni sindikat ob Reni se je razpustil ter preselil urade in rekorde v Hamburg.
Poveljnik ameriških čet ob Reni, general Henry T Allen, čaka odredbe, da s svojimi četami zapusti Nemčijo v soglasju z odredbo predsednika Hardinga.
Francozi bodo prevzeli vse rudnike, tovarne in državne gozdove v renskem distriktu ter dohodke vračunali pri odškodnini.
Iz Mulheima se poroča, da francoske čete že korakajo preko Rene, Belgijci pa da napredujejo skozi Ruhrort.
Množica 5000 oseb bp je navalila na hotel v Essenu, ko se je mislilo, da se tam nahaja francoska komisija. Velike demonstracije proti okupaciji.
ZADNJE VESTI.
Mulheim, 10, jan., ob polenajsfih zvečer. — Francoske patro!e.6u ia č^čclfc Jajrakati preko mesto*? v okupacijskem ozemlju. Dospele so že v Mulheim v svojem pohodu na Essen in Boclium. Belgijci napredujejo skozi ftuhrort, čakajoč na Francoze.
Coblenz, 10. jan. — Francoske čete bodo zasedle nem-*ko industrijalno mesto Essen, kjer se nahajajo velike Kruppove tovarne ob 2. uri v četrtek zjutraj.
Pariz, 10. jan. -- Francija bo vpadla v Ruhr jutri zjutraj. Tanki, čete in aeroplani so že pripravljeni. Essen p r ide v francoske roke v zgodnjih jutranjih urah, in ko bo ministrski predsednik Poincare jutri dopoldne stopil pred parlament, ne bc razlagal načrtov, ki se jih 'namerava izvesti, temveč o načrtih, ki so že izvedeni.
Francija z Belgijo ob strani in poldprta od Italije, je 2apočela z dolgo obetano separatno akcijo proti Nemčiji. Sklep predsednika Hardinga, da se odpokliče ostanek ameriških čet, ki je bil nastanjen ob Reni, je prišel kot hud udarec za francoski ponos, akcJravno ni čuti nikakega Uradnee-a obsojanja, temveč le obžalovanje.
Medtem pa se v nemških pokrajinah ob Reni prikazujejo ^ed prebivalstvom znameinja u-kornosti proti francoski okupaci-Sem je došlo poročilo, da se dkrog hotela Kaiserhof v Es-SeiWi zbrala množica 5000 oseb ter zahtevala, da se izžeine franco komisijo o kateri se je mi-1 da je tamkaj nastanjena. En "od v hotel je bil razbit, toda "^»mu moškemu se je posrečilo ^hal pomiriti. Se preje se 'je ^šilo velijo javno zborovanje, atefemu je prisostvovalo 10,000 na katerem so bile sprejete Solucije, v katerih se vehe-,	protestira proti madaljni
oltl,Par.iji kot proti kršitvi vor-Saill^ke pogodbe.
Francoska vlada je danes po-® 80« uradno obvestilo o kupaciji, ^ Sft ima izvesti jutri. Podpora je zagotovljena, toda Ita-Se je neko/liko obotavljala 0?n^no je tudi talijanska vlada ^ reflila nekaj svojih inženirjev, * ^upno s francoskimi in bel-^ uvedejo 'kontrolo nad in-8t^jami 'novo zasedenega o-t^. " ^o Je Poincare navedel 1 v noti na Nemčijo. y Komunisti aretirani. ^ °dilni francoski komunisti z poslancem Marcelom 'n°m na čelu so se, podali v
Ruhr, da organizujejo tamkaj generalno stavko nemškega delavstva proti okupaciji. Francoska vlada je že proti vsem naperila obtožbo zarote proti državi in šest izmed njih je že v zaporu, rnedtem ko se štiri še išče. Obrnilo Ise je tudi na parlament, da razveljavi parlamentarno imuni-eto Cachina, da se ga zamor | aretirati in prosekutirati.
Poincare ne pričakuje, da bi naletel na kakšne teskoče, ko stopi pred parlament, ter zahteva odobritve vladnega koraka.
Berlin odpoklical poslanike.
Berlin, dO. jan. — Nemška vlada »ni nocoj prav nič izgubljala časa v razlaganju francoske in belgijske note in je takoj odpolk-licala poslanika dr. Meyeiija 6z Pariza ter dr. L.ansberga iz Belgije, Kancelar Cuno in zunanji minister Rosenberg sta se tri ure razgovarja'la s parlamentarnim odsekom za zunanje zadeve. Iz uradnih krogov dosedaj ni bila podana nlkaka izjava glede odpoklica ameriških čet.
....... ■ — O—-T-
— Slovenske Sokolice so prve v marsičem, in zato pa pri rede v soboto zvečer v Božeglavovi dvorani prvo maškeradno veselico. Ne pozabite torej!
Delavski položaj se boljša«
POROČILO DELAVSKEGA DE
PARTMENTA IZKAZUJE V
OHIO BOLJŠI POLOŽAJ KOT
JE OBIČAJNO OB TEM ČASU LETA.
Washington, 10. jan. — Brezposelnost letos v Zedinjenih državah in v Ohio ni toliko občutna kot je običajno c-D tem času leta. V Ohio je sploh jako malo brezposelnosti in izlboljšanje prometa na železnicah naglo izboljšuje splošni industrij alni in trgovski polcZ'B j.
Tozadevno poročilo podaje danes delavski department v svojem mesečnem pregledu industrijalne ga položaja v deželi.
Z ozirom na položaj pravi poročilo:
Bre?po;selnOstni položaj se izboljšuje, medtem ko vlada celo pomanljkainije navadnih delavcev. Produkcija železa in jekla raste navzlic transportnim in delavskim teškočam. Zahteva po jeklu je posebno velika od avtomobilskih fovaren in od tovaren za že-železniške vagone. Avtomobilska industrija je nenavadno živahna za! to. b do v letu- .Električna industrija je aktivna v vseh panogah, izvzemši cestno-železnišfco, ki je pod normalno .stopnjo.
"Produkcija gumijastih izdelkov izkazuje povečano produkcijo.
Tudi produkcija farmerskih strojev se veča, toda je še za-virana od razmer na farmah. V tekstilni industriji je opaziti Hiatno izboljšanje od preteklega meseca. Mrzln vreme zavira stav binsko delo, toda je ni ustavilo, tako, da je večina rokodelcev in navadnih delavcev zaposlenih."
O delavskem položaju v Akro-!iu se poroča, da je izvrsten, in da tamkajšnje industrije z avtomobilskimi obroči usposlujejo ravno toliko ljuldi kot so jih poleti. V kratkem se postavi novo tovarno, ki bo izdelovala gumijaste rokavice. V teku 30 dni se bo v Akronu pričelo z delcan na javnih napravah, katerih vrednost bo presegala $3,000,000.
Delavski položaj v Youngs-townu je tudi dober. Zahteva in potreba delavcev je približno so-(rlalsina, toda občutiti je celo nekoliko pomanjkanje navadnih delavcev za plavže. Jeklarska industrija obratuje s 80-procent-no paro. Ena sama tovarna z gumijastimi obroči producira dnev-n0 1,000 obrečev.
---o-
—	Sorodniki Fred Goettlinga,
morilca železniškega trgovca Kei-ma, so zaprosili včeraj oblasti, da naj odvedejo jetnika v kak umobolni zavod, kjer naj ga drže do smrti. Okrajni prosekutor Stantcn pa je proti temu ter pravi, da se ga bo sodilo kot vsakega drugega morilca. Ker Je umor že 9am priznal, se je pričelo z o-bravnavo že dane3 popoldne .
—	Pocahontas premog, ki j« najbolj sanitaren za kurjavo po »tšnovan.iih, ker ne dela sleoro ni kakega idimu, je poskočil v ceni kar naenkrat za $ I pri toni. Sedaj so prodaja po $14.50 tona, poleg tega ga je pa še jako
tf-lnmfi
Prohihicijski davek
OKRAJNI BLAGAJNIK JE ODREDIL IZTIRJATEV 1000-DOLARSKEGA DAVKA V SLUČAJU 1,038 KRŠITEV.
Okrajni blagajnik McBride jii včeraj že takoj po v ložitvi tozadevne tožbe pri najvišjem ohij-' skem sodišču izročil okrajnemu avditor'ju Zangerleju seznam 1,038 kršiteljev prohibicije, ki imajo po trditvi suhačev plačati takozvani Dovv-Aiken davek, ki je bil v veljavi še pred prihodom prohibcije za vse tiste, ki so la-stovali gostilne z opojnimi pijačami. Na podlagi tega seznama se ima v Cuyahoga okraju izbirja-ti skoro $1,000,000 v obliki takega davka.
Tožbo za iztirjatev tega davka je vložil pri 'najvišjem ohijskem sodišču tajnik lige za Vzdržanje suše v Clevelandu, George C. Southwell, kot rezultat dve leti trajajočega prepiranja med o-krajnimi uradniki in suhaškimi interesi, da-li se more prisiliti osebe, ki nepostsvno prodaja opoj- ■ no pijačo, da plačaje davek, kot so ga pre'je plačevali lastniki sa-loonov. Ta davek ima plačati, kot pravijo suhači, lastnik zemljišča oziroma poslopja, kjer se je opojno pijačo prodajalo. Ako se davek 'ne bo plačal, okrajne oblasti baje lahko posestvo prodajo ter od svote vzamejo $1000, ter ostanek vrnejo lastniku. Vse to pa očividnr^ne bo šlo tako gladko. Potreba bo za vsak posamezen slučaj uvesti posebno preiskavo, da se dožene lastništvo posestva, kar znači 1,038 preiskav. To bo vzelo precej časa in naj-brže bo prišlo še do večih tožb proti iztirjatvi tega davka. ——--o--
Mussolini m repara-cijski problem.
FAŠISTOVSKI PREMIER SI PRIZADEVA NAJTI REŠITEV PROBLEMA.
Berlin, 10. jan.— Nemčija je zavrgla konkerdat z Italijo, glasom katerega bi imela Nemčija plačati Italiji 800,000,000 mark za odkup nemške lastnine v I-ttaliji.
Rim, 10. jan. — Benito Musso. lini si jako prizadeva, da najde zadovoljivo rešitev reparacijske-ga problema. Med njim in posla-bikom v Parizu je bilo v zadnjih dneh izmenjanih več telerramov. V nekaterih političnih krogih s? širi vest, da je Mussolini izdelal načrt, glasom katerega naj bi se Nemčiji ekonomsko pomalgalo, nakar bi bila zmožna plačati odškodnino.
Do sedaj ni italijanska vlada odobrila še stališča nobene zavezniške vlade, temVeč želi zdržati Evropo v neizforemenjenem stanju ter povečiati dobro razmerje med člani entente navzlic nas-protstvom, ki vladajo med njimi glede raznih vprašanj.
— Uprava East Clevelanda je
tožena za $15,000 lodškodnilne. Včeraj je vložila tožbo Mrs. Margaret D. Monaghen, 3083 E. 93. St. za svojega 181etnega sina Williama, kateri pravi, da je bil poškodovan, ko je padel preko vodne zatvornice na Savannah Ave.
"Ameriška.' legija" napada povabilo Debsa.
CLEVELANDSKA ORGAN3ZA- ' CIJA PROTESTIRA PROTI POVABILU CITY KLUBA.
Eksekutivni odbor -'Ameriške legije" za Cuyahoga okraj je poslal na City Club pisan protest, ker se je sklenilo povabiti socjija-listionega voditelja Evgena V. ' Debsa, da predava pred ktlubom'. V protestnem pismo je rečeno, ] povabilo Debsa tvori "žaljenje ] vsakega bivšega Vojaka (in ^spo- j mina onih, ki so izgubili svojega življenja v vojni."
Akcija je bila podvzeta sinoči ! na redni mesečni seji okrajnega 1 koncila, ki ji je prisostvovalo o-sem članov. Predsedoval ji je v j odsotnosti poveljnika McQuigga -j podpovel'jnik dr. N. M. Jones. Da-li je bil sklep seje soglasen ali ne, se ni moglo zvedeti.
--o--- 1
Herriiiski proces;
_	"	o
PRIČA PRAVI, DA JE OBTO- y ŽENEC BRANIL ŽRTVE j
HERRINSKEGA POKOLJA. v - h
Marizon, lil., 10. jan. — Da-	n nes je izpričeval bivši rudar	n J. H. Hickls pri obravnavi petih	r rudarjev, ki So .cibitoženi umora,	^ da je Otis Clark, katerega se dol-ži, da je vodil četo ki je umo-	^ rila neunijske rudarje celo bra-	p nil nesrečne žrtve pred nasiljem	r ter skušal rešiti njih življenje.	p Hickls je na izpričevalnem sto-	c; lu pripovedoval, kako se je zjutraj 22. junija peljal z dvema	t moškima k Lester strip rudni-	j ku, in kako je videl skupino zaje-	r tih rudarjev, ki so bili gnani od	r rudnika.	g "Ali ste slišali koga kaj reči ?"	z je bil Hidks vprašan.	Ir
"Da. Slišal sem nekolga, katerega nisem poznal, reči: Pomo-	g rimo jih in znebimo se te zale-	(
sre." '	1
"Ali je bilo rečenega š« kaj	T
družeča?"	t
'Totem se je oglasil Otis Clark	c
m dejal: Fantje, ako boste tako	t
delali, jaz nečem imeti z vami	,.
več opravka. Prizadeval sem si	]
to zautetaviti že štiri dni in noči.	i
Mi rudarji ne bomo trpeli, da se	j
mori in ako storite to, sem pri	^
kraiiu z> vami."	(
"Kaj se je zgodilo potem?"	j
"Jaz sem segel v foko Clarku,	,
množica z jetniki pa je šla na-	■
prej, toda Clark, ki ni bil obo-	j rožen, ni šel dalje. Sledil sem množici v avtomobilu ter našel truplo superintendenta McDo-welia. Ko sem bil tam, se je pripeljal v avtomobilu za menoj tudi Clark."
—-o--
— Semkai je bil priveden 5z
Detroita moški, obtožen, da je sodeloval v ropu na Morris Ka-palanovo zlatarno, 1427 Central Ave. 19. decembra, lanskega leta. On in še neki drugi moški sta i vprizorila rop pii belem dnevu ' ter odnesla $3,000 v gotovini in zlatnini. Detroitska policija je postala sumljiva, ko je hotel moški zastaviti Večjo količino zlatnine. Bi) je aretiran, nakar je iz-oovedal, da je (sodeloval pri ropu na Kaplanovo zlatarno.
ISH ČETOB MENI.
TAJNIK HUGHES JE PO KONFERENCI S HARDIN-
GOM ODREDIL ODPOKLIC AMERIŠKE OKUPACIJSKE POSADKE.
Washington, 10. jan. — Ameriške-čete so bile danes odpoklicane iz Nemčije. Tajnik Hughes je danes po konferenci s predsednikom Hardingom izdal odredbo, da se ameriška okupacijska armada pdvrne domov.
Akcija predsednika in Hughesa 'sledi sprejemu resolucije senatorja Reeda v senatni z'bornici, v kateri se izraža mnenje, da bi bilo najboljše, ako bi se ameriške čete odpdklicalo.
Ameriška okupacijska posadka, ki ji poveljuje general Henrv T. Allen, ne šteje več kot 1000 mož in častnikov.
Tajinik Hughes je takoj po konferenci s Hardingom pozval k sebi časnikarske poročevalce ter naznanil sklep. Umakinitev ameriških Čet sledi sprejemu informacij, da se je l1 rancija defiriitivno odločila, da zasede Ruhr. Predsednik je že pozval vojnega 'tajnika Weeksa, da aranžira detajle umaknitve. V naznanilu sklepa je Hughes dejal da je prišel čas, ko je treba ameriške čete od poklicati_
Armardni transport Saint Michael, ki se sedaj nahaja v ne\v-yorsikem pristanišču je pripravljen, da vsak čas odpluje. Ko je vojni tajnik danes popoldne odhajal iz Bele hiše, je dejal da morda odpljuje že danes popoldne. Dejal je tudi, da boldo ameriške čete ob Reni doma že v tfeku dveh ali treh tednov. Mala četa, morda 50 mož in častnikov, bo še ostala v Coblenzu, da proda ameriško lastnino. To last-, nina, ki je precejšna, se ne da j prepeljati nazaj v Ameriko, je' dejal Weeks.
Amerika je odredila umakni-tev svojih čet i? Nemčije, ker Francija ni hotela 'Spfejeti a-meriškeiga načrta, glasom katerega naj bi se reparacijisko vprašanje predložilo mednarodnemu zborovanju gospodarskih in fi-[nanonih izvedencev.
Okupacijska armada oib Reni stane izza premirja že $300,000,-000. Vse to ima končno plačati Nemčija., toda do sedaj je poravnala še samo majhen del te svote. Ameriška okupacijska armada je prvotno štela 280,000 mož, toda na zahtevo kongresa se je i-itno nižala. Ako bi vlada ne vi-lai odredila odpoklica, je kongres grozil, da ne bo dovolil denarja, ki je potreben zla vzdrževanje čet. Splošno mnenje v washing-tonaki'h krogih je, da je evropski položaj danes najbolj kritičen, odkar se je sklenilo premirje.
Dekle izpričuje o Ku Kluksih.
BILA JE IZGNANA IZ OBČINE POD GROŽNJO, DA SE JO BO POVALJALO V SMOLI.
Bastrop, La., 10. jan. — Pri zasliševanju v aktivnosti Ku jKMdsov v Morehoulse občini je >danes izpričevala Miss Adie M. Hamilton. Izjavila je, da so jo Odpeljali v Little Rorik navzlic temu, da jih je njena mati na kolemiltj prosila, da jo pulstijo. ter da so ji zagrozili, da jo pova-Ijaj-o v smoli in perju, ako me ne pusti.
Dekle je povedalo, da no Ku Kluksi vdrli v stanovanje ter z revolverjem ustrahovali nekega mladeniča, tki je bil ravno takrat pri njih. Izjavila je, da so nosili črne kape in maske, in da; je med njimi spoznala Dr. McKoi-nia, ki je sedaj obtožen v zvezi 3 smrtjo Daniela in Riohardisa, ')o njegovem glastr. Nato so jo odgnali na postajo ter ji zagrozili, da jo povaljajo v ®moli in nerju, ako ne odpotuje s prihodnjim vlakom. To. se je zgodilo Se pred par leti, ko je bila priča stara šele 16 let. Kot vzrok za izgon so Ku Klukisi izjavili, da vodi nemoralno življenje.
POZOR TRGOVCI!
Cenjenim trgovcem naznanjamo, da smo prejeli krasno zbirko koledarjev za leto 1924. Vzofrci prekašajo vse dosedanje tako po lepoti kot po izredno nizki ccni. Ne naročajte torej koledarje pri tujih tvrdkah. ko jih lahko dobite pri nas. Naš zastopnik ves bo obiskal od februarja naprej, ki bo sprejemal naročila. Lahko se pa tudi zglasite v našem uradu in si poljubno izberete koledarje, s katerimi boste zadovoljni vi kot tudi vaši odjemalci.
Ameriško-Jugoslovanska Tisk. Družba
6418 ST. CLAIR AVE.
••ENAKOPRAVNOST'
JANUARY 11th 1923._'
i	i j • t — . —J
nakopra vnosf
WSUBft BYBRT OAT BXCEtT 3UNDAY8 AND HOUOAYS XHAJA VSAh DAN tZVZESlSl NKDELj IN PRAZNIKOV Owned «»a IBCIUUMI
H® AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO
•'">'*>'■— Pl*Cf of tb« Ccrpormtlo«	S418 ST. CLAQt AVI*
SUBSCRIPTION RATES:
»# Carrier .......................i yeal M.50. 6. mu. «8.00. t mo. 12.M
(e v eland, Colliawood. Newburth br mail.......1 year $6.00. 6 mo. M.5t>
£ mo. 12.00
*ited State* .....................1 year 34.50. 6 mo 2.75 S jao. 12.(
'»o« and Canada ........................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0
"QS4MKZNA SlEVli.KA it__SINGLE COPY »e_
Luiuie u> izdata c» Autsruko-jutrosiovanek* Tiskovna Družba.
6418 S,T. CLAIR AVE. ,
6a ■elUKi d(I(w' «1 lOiiioiirai. at jrrtlw6r«t> it iura> Ult< >
CLEVELAND, OHIO, ČETRTE K (THURSDAY) JAN. 11, 1923. Princeton 551	Randolph 5811
REGISTRACIJA TUJEZEMCEV"
Pred kratkim smoiprinesli neko izjavo, katero je-podal tajnik delavskega departmenta, Mr. Davis z ozirom na naseljeniško vprašanje. Kot se najbrže še spominjate, je Davis eden izmed najbolj vztrajnih propagatorjev ideje, da se tujezemce, živeče v Ameriki, amerikanizira po prusjansko-caristični metodi, to je, da se ji jih zakonitim potom prisili k rednemu javljanju pri oblastih,, ko t da so sumljivi karakterji ali kriminalci. Pred kratkim je to njegovo sugestijo odo'bril tudi kongres ameriških industrijalcev, ki se je vršil v New Yorku. Samo ob sebi je u-mevno, da lso predstavniki tujezemskega prebivalstva an • tagolniatični temu bedastemu načrtu. Kar pa je večje važnosti, je to, da so se tudi pošteni Amerikanci, ki ne mislijo po diktatu trgovskih in industrijalnih zbornic, pričeli zanimati za zadevo in da dvigajo protest proti nezmiselni propagandi, ki io Davis s tako doslednostjo vodi preti tli-jezemskemu elementu.
Ugledina new-yorška revija "The New Republic" pri naša v svoji zadnji izdaji uredniški članek, v katere? odločno zavrača Davisa in njegove sugestije z ozirom na uvedbo prisilne registracije tujezemskega prebivalstva.
"Registraciji tujezemcev, kot priznava sam tajni.: Davis," piše The New Republic, "nasprotuje večina 6:1 skoro tisoča tujezemskih listov v deželi. In nasprotoval:; bi ji trpko velika večina osmih milijonov tujzemcev, ki ži ve v deželi..In zakaj tudi ne bi? Propagandist! registracije hočejo naložiti na tujezemce, ki so najbolj siromaše; element, posebni davek, znašajoč od pet do deset dolarjev. In v kak namen? V prvi vrsti, da se upostavi ofcsežen spi jonski sistem nad njimi samimi, z nameinom, da se vrž? iz dežele onih 80,000, kot računa .tajnik Davis, aziroim 150,000, po proračunu W. J. Burnsa, katerih politična nabiranja so po mnenju birokratov in fanatikov nevarna. Tajnik Davis govori o uporabi denarja za pouk med tu-jezemci o Ameriki. Celo ako bi se ves denar porabil v ta namen, in bi se špijonsko stran načrta povsem opustilo, bi se ne moglo napraviti desti. Pet ali deset dolarjev od glave ni zelo velikodušna šolnina za financiranje pouka tako važnega obsega, kot je pomen Amerike. Tajni" Davis potrebuje za tozadevni pouk plačo kabinetnega člana za štiri leta," dostavlja The New Republic sarkastič • no, "in mi dvomimo, da bo po zaključku še popolnoma no jasnem o njem,"
Društvo narodov in
Jugoslavija.
__
Ideje, katerim je vdahnila duh vedno zmagovalna ljubezen m ki jim je pogon človečnost in pravica, so večne.
Rodijo se v, mraku starih nazorov in navad, ki so nam iz proži osti naložene kot težka — da-! si ne slučajna dediščina, katere !,se človeštvo ne more otresti na i mah, ker ga zavira coklja trad;-1 J cije ali pa sebičnost posamnih | slojev, ki jim je to vsečlovešlco ] breme v korist.
Velike ideje se pojavijo kakor zvezda na večernem nebu, zabli-, šče v nado potlačenim in v težke i telege vpreženim, pa zopet tonejo pred navalom zlega, ki začas-| n0 triumfira nad njimi. Ali, one ne ugasnejo. Po vsakem potonu vzhajajo jasnejše in silne j če in blišče vedno širšim slojem človeštva .One so večne.
Vse velike id^je imajo svojo pot evolucije. Nobena se ne u-dejstvi na mah, ker ,le V3aka ne-dogledno revolucijonarnega značaja, kateremu se zoperstavlja
sila podedovanih nazorov, ki so
__kajpada — samo dozdevno e-
dino pravilni.
Med te velike ideje, ki so več-, ne, spada tudi mirovna ideja.
Ona je stara. Davno pred svetovno vojno je že bila zamislena od marsikaterega človekoljuba, zaiskrila se je v glavi modroval-ca in modroslovca, pa je zopet prezrena tonila v pozabo. Preko n|ie je roži j al trdi korak zgodovine narodov. Ali že v prošlem veku so se začela osnivati mirovna društva, - kjuMgflc«e skupljaji« somišljeniki in pf^aaniki ideje. Brezmejno oboroži vanje narodov b;io je končno povbd, da je prišlo na pragu našega,stoletja v Ha-gu do konferenc, ki so bile bolj oficijelnega značaja. Stremljenje 'je nalo početek svoje rezultante, ' ki jo je jznenada in hipoma oja-čil polpretekli Veliki petek človeštva.
Danes ima ideja svoj konkreten izraz in svojo zaščito v instituciji Društva narodov.
Mirovna ideja .enkrat oficijel-no zasidrana na bregu valujočega morja mednarodnega nasprotst-Va in sovraštva, poganja in širi svoje korenine polagoma v vse
V drugem odstavku svojega Članka posega The New Republic celo globlje, ko pravi:
"Ako že res hočemo registracijo kot sredstvo za olajšanje amerikanizacije, tedaj' ne bodimo polovičarski in zahtevajmo registracijo vsake osebe, posameznika ali kdrporacije ki uposluje tujezemske delavce. Taka registra eija naj pokaže, kakšne plače se daje, koliko ur se dela in kakšni življenski pogoji so tujezemcem zagotovljeni, tajnik Davis pravi, da veruje v visoke plače. On ne zavrača principa "življonske plače" vsled tega, ker je previsoka, kot vladni železniško-delavski odbor, temveč zato, ker ni dovolj visoka. On bi jo nadomestil s plačo, ki omogoča tudi nekaj prihranka. Dobro. Ce bi se meglo delodajalcem prisiliti, da plačujejo tujezemskim delavcem take plače, da bi jim bilo lahko še nekaj prihraniti, sedaj bi a-merikanizacija jako jadmo napredovala. Tujezemci so jako podobni drugim ljudem v tem, da so tudi materialistični in da se jako naglo nauče ljubiti deželo, ki z njimi dobro postopa^ Taka plača bi grozovito udarila onih 80,-000 ali 150,000 , ki bi se jih baje moralo deportirati. Kaki posebno trdovratni agitatorji bi se ji morda nekoliko postavljali po robu toda bili bi kmalu prepuščeni neprijet-tni usodi, da agitirajo praznini. Registrirajte delodajalca na vsak način in naložite nanje tolike davke, v kolikor so plače., ki jih dajejo, manjše od plač ki omogočajo hranitev. Čudno se nam pač zdi, da se profesijonalni amerika-nizatorji še niso nikdar spomnili tega."
The New Republic je v izberno sarkastično-humori-stičnem tonu povedalo ono, kar predstavniki tujezemskega prebivalstva pripovedujejo raznim profesionalnim funerikanizacijskim elementom od vsega početka, namreč, da se tujezemce v ne bo "ameiikaniziralo" z registracijami in špijonskimi metodami, temveč z dobrimi ži-vlienskimi razmerami. "	______
ciele naše zemeljske krogle. Svo- E bodno se razprostira in napredu-
( V
je v rodovitni .kulturno obdelani , ^ zemllji, težje in počasi se rije v 2 pesečino. Tu se spodtakne ob pe- s čine skepticizma, tam ji šezausta-vijo ravno pot prodiranja trdnja- ^ ve nezaupanja, ki so jih postavile na eni strani krivice ekspanziv- ^ nega imperijalizma, na drugi strani nezadovoljeni nacionalizem.
J£ Sf. %	J
Pred nekaj tedni nas je ta ve- ® lika ideja obisikala. Prišla je ofi- ® cielno — ali skromno in brez- j£ šumno — v našo prestolnico.
Nosila jo je sila njenega notra- 1 njega prepričanja v svojo človekoljubnost, svojo vrednost in | vzvišenost, a vodila jo je opreznost, ki je potrebna pri prodira- ]
i
nju m terram in cognitam.
Da je veljal prvi obisk Društ- 1 va narodov ,po triletnem njegovem obstoju in delovanju, naši ' državi, smemo zabeležiti z zado- J voljstvom, dasi nam ne bo v kvar, ako o njem tudi malo razmišljamo.
Obiski s0 ali dolžnostni, ali I
v. 1
pa jim je povod želja, da se oži-ve medsebojni odnošaji. Velja , enako v življenju poedinca, kakor ] tudi v življenju narodov. Kratkovidnost ali domišljavnost, ki ste podtaknile obiskti predstavnikov Društva narodov dolžnosten povod, ne velja pred iskrenim pri-znanjemi da pripada v tem slučaju rrednost drugim državam in drugim narodom, katerih zemlje so se doslej pokazale mnogo plod nejše za ojačenje ideje Društva j narodov ,kakor pa naša.
Obisku je bil torej povod propaganden, ter je veljjal prvenstveno — seveda posredno — našemu narodu, naši javnosti.
Dasi so bili v prestolnici predstavniki tp svetovne institucije sprejeti z ono — kajpada neizbežno — uljudnostjp, ki jo zah-tevajo pravila dobrega ponašanja, vendar niso našli to, kar so svoje duš« prizadevali. Uijudne besede, banketi, govori priznanja, obiski, vsega je bilo, ni pa bilo izraza širšega javnega razumevanja in zanima" „'a, ki bi bilo vsaj enkrat zablisnilo v vse sloje našega naroda in za hip os-vetilo mračne globine, kjer se šopiri naša mlačnost in naše prezi-ranje napram ideji Društva narodov. Ze dejstvo, da so bili spre jeti žumalisti, ti prosvetitelji narodnih mas,jasno govori o nameri obiska predstavnikov Društva J narodov. No, odjeka s te strani | ni bilo. Po dnevnikih tu pa tam | komaj suhoparno registriranje o poteku obiska. Menda tudi ni bilo slučajno, da nas je Sir Erik ___4__
Drummond v enem svojih govo-11 vov poskušal ojunačiti k plodnej- { • ! Srrrvi sodelovanju. Saj je naša dr- r žavn po Versaille-ski mirovni po-! godbi izviren član Društva nart-dovt kar nam je naložilo moral- . no dolžnost; da tudi idejno sodelujemo pri izpolnitvi te institucije in ojačanju in širenju ideje, v v v
<
Naše naziranje, da bo javno in ; . glasno identificiranje z načeli in I , s stremljenjem Društva narodov j . še le potem na redu, ko bodo na- > i j še nacionalne težnje povsem za- ; ] | dovoljene, je pogrešno in fatalno nekoristno za nas.
Tudi druge države stresajo no- 1 tranje neprilike, ki se pojavljajo ' in menjajo, tudi one imajo nepo- j mirljive točke v svojih pTOgra- , mih zunanje politike, toda to jih ne vzdržava, da njih narodi spo-redno s svojimi nacionalnimi zah- [ j tevami idejno in umno prispevajo k velikemu prizadevanju te in-r i stitucije po privatnih ali od države subvencij oniranih udruženjih ! za Društvo narodov. Ta udruže-1 j nja so jako aktivna in plodna.
Ona izdajejo svoje mesečnike a- , ^ Ji tednike. drže predavanja ln o-, ] bjavljajo tozadevne članke po • raznih dnevnikih. Vse to v svrho, ; j da se širi zanimanje za idejo, da stvarna kritika osvetljuje seda- ' t nje nedostatke institucije in da se postavijo novi kažipoti za izpo- ! polnitev in ojačenje Društva na-^ rodov.
Baš naša nacionalna stremlje-j nja in naša težnja p0 kulturni e-^ nakovrednosti v zajednici narodov zahtevajo od nas, da tudi mi pokažemo naše razumevanje in zanimanje za ta občečlovečanski cilj, da sodelujemo in da se potrudimo, da v tem delu prednja,-čimo a tout prix vsaj v krogu naših sosedov.
n
To sodelovanje bo merilo naše kulturnosti, našega napredka in naše zunanje-politične zrelosti. 3 Od njega bo odvisno upoštevanje našega glasa na mednarodnih '*. lesfaiiSSh in ' konferencah". Brež . dvoma je tu eno od glavnih po-prišč za tekmo za mednarodni u-gled. Inicijativo bi morala dati država sama, delo naj bi izvrši-" lo naše udruženje za Društvo na- j rodov.
I-
Večno rožljanje z orožjem še .- nobenemu narodu ni pirineslo e simpatije drugih, ter postane fa-.- talno baš v trenotku, ko so te sim i- patije najbolj potrebne. A po-a za razžaljenega otroka, ki stoji ii ob strani in se noče udeležiti vse-n obče tekme, ker mu niso na mah o izpolnjene vse želje, ker mu ni-. izpcibijene vse kake želje, t je smešna in ob enem škodljiva.
ker je vsaka pasivnost zastoj in izgubljen čas, ki se nikdar več ne povrne.
An t an M. Petrinčič.
-0-
Clevelandske novice.
— Ubijalec Harry Keima bo
obtožen in sojen kot pameten človek. Uradniki umobolnic so ga v treh različnih slučajih spoznali pametnim in njih izjave se J bo rabilo kot podlaga obtožb. I Ubijalec se piše Fred. Goetling, | je 40 let star in stanuje na 2229 I E. 83. St. Včeraj je šel v spremstvi detektivov 'in, policajev 'v I železninsko prodajalno, kjer je iz I vršil grozni umor in pokazal na-I tančno, kako [}e istega izvršil. , Takoj nato se je naperilo proti njemu obtožbo umora prvega r'e-I da. Državna prosekucija bo za-^ htevala, da se ga posadi na elek-I Irični stol. C.oettilingoV zločinski rekord se pričeinja meseca no-! vembra v letu 1904. Tedaj je bil ' r.retian kot sumljiva oseba, toda izpuščen. Mesec, kasneje je vpra-, šal nekega voznika v nekem salonu za denar da si kupi pijače in ko mu ga ni hotel dati, ga je u-! "bil s sekiro na sličein način, kot jc sedaj Keima. Obsojen je bil v | poboljševalnico v Mansfield, O. Ko pa se ga je tam proglasilo *ne-' umnim, je bil poslan v cleve-landsko umobolnico, odkoder je bil izpuščen leta 1907 kot ozdravljen. Leta 1908 je bil poslan zopet v zapor in sicer vsled tatvine, kjer je odslužil 14 mesecev. V letu 1915 je bil spoznan zopet, da je neumen toda v treh letih zopet ozdravfljen (in spuščen na prosto. Za časa, ko sta bile u-morjene v Parmu okraju na brutalen način dve učiteljici, je bil aretiran, toda (je dokazal, cla je bil za časa umora nekje drugje. Vseeijo pa je bil poslan zopet v državno umobolnico v Lima, O., odkoder je bil zadnjega marca tretjič izpuščen.
— Včeraj je prijela tukajšnja
policija nekega A. V. Severino, 1259 E. 182. St., za katerega je dobila zaporno povelje od michi-ganskih oblasti, dolžeč ga kršitve državne kriminalne sindikali-stično postave. Prijeti je uradnik , neke tukajšnje delkvske organi-, zac'ie >n čil an več drugih. Koncil za narodno delavsko obrambo je pripravljen dobiti zanj odvetni-ke, da ga branijo in zagovarjajo.
1 — Slovencem in Hrvatom se tem potom naznanja, da imajo 1 še do 15. januarja priložnost vložiti svoj denar pri slovenski posojilnici ,cd 'ka'lertega dobijo 5% olbreisiti od 1. januarja.
----- -j
Ivan Zoreč:
' j ZMOTE IN KONEC G0SP0-! D1ČNE PAVLE.
I	—
Počasi se je okrenil in je šel in njegova hoja je bila hoja trudnega, zrušenega sitarica. Po. nekaterih drsajoci'h koralkih se je napol obrnil kakor bi se hotel vriniti po izgubljen ali pozabljen predmet, a je jezno zamahnil z nemočno roko. in je počusi utonil v nizki mraik.
Za Pavlo ,so nastali hudi časi.
Nadučitelj jo je češče nadzoroval v razredu in je zmerom našel vzrok za grajo: šolske knjige niso v redu, zapisnik je površen, uspehi so kcimaj zadostni.
Kmalu nato je župnik, ki je bil tudi šolski kate-het, hotel govoriti "par besedi" z nadučitelj em in učiteljico. V posvetovalnici je položil debelo rolko po mizi, nalslonil se je v »tel, z drugo rolko je grebel po drobižu v žepu. Površno in skozi priprte trepalnice je kratkovidno pogledal nadučitolja; učiteljice ni videl.
"Moje srce je žalostno," je dejal in se je zagledal' v razpelo na steni," — žalostno, ker sem presenečen dogma!, da je vama vse prej mar kakor šola."
"Za božjo voljo, — v katerem oziru? ®e je u-strašil nadučitelj.
-'Prosim, ne ustavljajte mo!" je kratko odrekel.
"Gospod. .."
"Prosil sem vas, da me mirno poslušajte!" Kakor žaiga so trgajicče rezale njegove besede. ''A tudi sicer moram grajati, da je v šoli nastalo življenje,
ki ne more biti vzgledno mladini in ljudstvu." Z bode- • čim pogledom je zdaj ošvrknil tudi Pavlo, a njegove » stroge oči so obstale na bledem nadučiteljevem o-brazu. ''In vi ste kritvi in cdgovorni!" >ga je obsodil.
"Goajicd župnik, spoštljivo prosim, da bi narav-, ncist rekli," je škodoželjno zaprosil.
''Ni treba. Razumeta me oba: vi v svoji od|govo-ncisti, gospodična v svoji krivdi."
"Krivdi —, v kadcšini krivdo?" je rezko vprašala Pavla in je nehote Vstala. Prsi so se ji v zadušeni jezi viscCko dvigate kakor bi jo hotele razgnati.
"Svarim vas, gospodična, ne kipite!" jo jc po-grajal.
"Komu sem bila kot učiteljica v spotiko, to hočem vedeti!"
"Ne pozabite, kje smo."
"Ne pozalbim. Ali vi ste pozabili, kje ste."
"To so predrzne besede, gospodična učiteljica."
"Vedeti moram, kaj prav za prav hočete s jimi mmigavanji."
"Kaj ste imeli z Jerinom?"
"Kaj to briga vas?"
"Gospodična...!"
"Govorite jasno! Drugače pojdem."
"Pojdite!"
Pavla je pograbila sivoje stvari in je planila ven.
Župnik je presenečen in ne posebno hud gledal za nje. Potem je mirno in molče neikaj časa prediral raziburjenega. nadučitelja; nazadnje ga je primerno cščipal in je vstal.
"Prosil bi' vas tudi, da bi se talko očitno ne obetali po gostilnah!" mu je zapretil, ko je prijel za kljuko.
— Neizfku^ena učiteljica je tudi tako začela okušati svoj grenki kruhek. V spomin svoje ljubezni je skušala skriti skrbi in neprijetnosti. Ali bala se je in nemirna je bila.
V strahu je sveta prosila Potočnika.
"No, no!" je dejal in je na^«avil silno moder o-braz. "Pomirite se in si za druigič zapomnite, da voda ne teče navkreber. Ce hočete ostati učiteljica, se morate navaditi marsičesa. Pa Učite se za uisposoblje-nostno izkušnje, ki je še nitete napravili. To je napalk in zamuda."
"Vse to vem sama."
"In nadučitelja prosite, da posreduje častno spravo".
Ali to zares milslite ?"
"Kslkor hočete."
Tudi Groznik ji ni vedel boljšega sveta.
"Bežite, bežite! Iz muhe delate kobilo. Saj ni nič. Župnik ni napačen človek, a tudi nadučiitelj vas je izgovoril, ikakor mi je sam pravil."
"Slabo ga poznate", je dejala Pavla in se je naglas zasmejala.
"Mogoče, ne rečem," je priznaval. "A kaj vam kdo more? Prijateljstvo z Jerinom je bilo nedolžno, je zategoval, prebadajoč jo s svojimi žgočimi očmi, "in v šoli ste storili svojo dolžnost. Ce pa mislite, da bi se vendarle morali česa bati, g »veri te prej z nadzornikom, preden kaj ukrenete."
"Kar z nadzornikom?"
"Vidite, nadzornik je sicer nomšlkutar in močno vladen človek, a ravno zaradi tega velikega, odločilnega vpliva."
"Potlej se še bolj bojim."
"E, kaj! Včetrtek pojdem v trvj. Prisodite in stopite k njemu."
VII.
Vsak človek ima sivoj0 ovčico, ki jo zvesto pase: ,če je srečen, iz objestnosti ne ve, kam bi B svojo srečo; a če je nesrečen, poniijlavo peistuje svojo žalost, cmeri se vanjo in Ijubimikujc z njo, ker se naslaja v svoji svetožalni pofbitosti in je prepričan, da*ga nje-geve prave' ali namišljene zaidrege odlikujejo in v sladkobolostnem mučeniatvu vzvišujejo nad povpre-
čnimi vsakdanjostmi. Ce bi bil trezen, bi z lahkoto spoznal, da mu manjka zgolj zadovoljnost ali vsaj malo zares pralve _ nesreče.
Pavla, menda ni bila še nikoli zadovoljna sama s selboj in s svojo usodo. Njeno srce je venomer drhtelo in iskalo. Ko je medlela in koprnela, preden j-, je našla Jerincva ljubezen, je verjela, da je mladost, zdrava, zlatar mladost s svojimi kipečimi in rastočimi in borečimi se nagoni najtežji, najstrašnejši, najbo-lestnejši del njenega življenja, ker je bila vsota njenih želja in neizpolnjenega hrepenenja prevelika in še ■ nedogtnana. .. A ko je zmagoslavno tiščala na razburjene prsi svojo prenežno srečo, je mislila, da njeno hrepenenje še ni doseglo svojega najvišjega, najslajšega vrhunca; s trepetajočim srcem je čakala bcigve kaj in zakaj.
Sveti žarki, ki so sijali v njeno topo enoličnost, so bila Jerinova piisma. Zvesti prijatelj ji je pisal skoraj vsak dan. Ali njegova pisma so bila Jepa, dokler jih ni brala; kajti bila so resna, silno resna in pamet- ■ na, brez vsake ljubavrie sanjavesti.
'Po vsakem pismu je jokala; jokala najprej od sreče i/n iz potrjene vere v njegove stanovitno ljube-zen, potlej pa= še iz' nekega razočaranja in radi neke- , ga pogrešanja.
In vselej se je spomnila pisem, ki so jih ji ka- 1 zale srečne in zadovoljne tovarišice;.. Moj Bog, sej so bila tista pisma res lepa, ljubezniva, mehk?, nežna. ..
Srečna tovarišice, blagor njim. —
In islpet je začela obiskovati mirno in tiho hrepeneče in vdane pričakujoče tovarišice.
Prišla je k učiteljici Ivanki, — tisti, ki jc rada imela usnjarja Kc:?levčarja.
"Pozdravljena!" se je Začudila* Ivanka. "Odkod .! ta odlika, da te spet vidijo moje presrečne cči?" se je priklanjala in prijazno smehljala.
(Dalje prihodnjič.)
JANUARY 11th 1923.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3
Josip Kostanjevec:
KOTANJSKA ELITA.
» _r, ___
Vi se samo mučite in mamite z iluzijami. Lotite se kakega resnega dela, potrudite se ustrezati v vsem svojemu soprogu in — vse vas mine! Poglejte ga,, kakr zlato dušo ima! Kako naiven, ka ko pošten je v vseh svojih na zorih in vzorih! Niti od daleč sc ne sanja, da bi utegnil biti SVfit tako popačen, kakor je v resnic:. Njegove knjige in vi ste mu edino veselje, edino življenje. Družbo spremi je in vanjo z aha ja sarao 'spričo vas — samo, aa Vam nndj priliko, da se veselite m zabavate! — Ali vas ne bi pekla veist, ako bi temu možu uničili njegove ideale, ako bi ga spravili na rob adivojenosti in obupa? Pconislite vendar!"
"Ah nič mu ne bode, prav nič" si Je mislila Matilda. "Preneu-je zato!" • Ali rekla ni Ničesar. Makiso pa je še pristavil: ''Toda oprostite, milostiva, da S6rn se drznil in vam to povedal. Nekdanji moji odnošaji napram vam me morda opravičujejo v to! — Klanjam se vam, milostiva!"
Poklonil se je hladno, vzel klo-^ in odhajal.
A tedaj je planila k njemu ona, mu' ovila žametateto-meh-^ reke nagli in krepko okoli Vr'tu in naslonila glavo na njo "Ali me moreš tako pustiti, ti trdi> trdi mož? Ali te res nič ^vojamo.	1
več ne veže na nekdanjo svojo Matildo ? Govori! Ah, govori — samo besedico upanja mi vlij v nrazno sreemoje, in srečna bo-' mi! In nikdar več ne bode raz->vora med nama o tem! Samo ci, da me še ljubiš! Makso!" In stiskala ga je k sebi in polila svoje mrzlično-vroče ust-ce na njegove.
In spet je gorelo v njem, in nalu bi bil obnemogel. A tedaj -> hipoma stala pred njim in že--zno svojo roko iztezala mu v varilo — dolžnost.
"Ne morem!" je zaječal skero bupno.
Tedaj se je pa njej izvil iz rla bolesten vzklik, ki ga rodi amo škrajnja zdvojenost. Pah-ula ga je od sebe in se vrgla ao-^et v naslanjač. ''Hinavec!" je sikala za njim.. Makso pa je stopal navzdol po stopnicah, in nič lahko mu ni bilo pri srcu. Storil je svojo dolžnost, a pri vsem tem ni bil za-'ovoljen sam s seboj.
Izmučen do ,skraj nefoti, niti raz niši j al ni utelgnil več. Mehanično je korakal po prašni cesti, na-lo, ne meneč se za neznosno -roče solnčne žarke, ki so pripekali, da je človeku hotelo biti slabo.
Dcspevši v mesto, je zavil "takoj k "Belouški", da bi ise nekoliko razvedril. Tam se je že z '-'anajstim vrčkom piva "debe-!il" gospod Štipko, ki si je pri
tem samoljubnem delu pa dal tudi opraviti z rdečelično, debelo hebo.
.v.	%
Severica je poslušala pri vratih ves nastop med Maksom in hčerjo. Kakor senca je stala nepremično ob ključavnici in vlekla na ušeisa. In tedaj ji je legel večkrat zadovoljen smehljaj na ' ustnice. Toda pri zadnji sceni, ko je Makso Obvaroval tako trdno svoj značaj, je nakremžila obraz;, in porogljiv izraz ji je šinil na ustnice.
"Oh, ta tepec!" je siknila in se naglo umaknila od vrat, ko se ji je bližal Makso. "Moj Bog, ali je res tako neumen, ali je tako grozen hinavec!" —
* H X
Makso se ni bil po tej sceni že nekoliko dni nič oglasil pri Travnovih. K0 ga le ni hotelo biti več na izprejgled, ga je obiskal nekega dne Traven sam.
"Moj Boig, kaj smo vam storili, da nas ne obiščete kar nič več?" je vprašal Traven. ''Moja soproga je vidno bolna, kar oo cele dneve tiči v svojih sobah. Družbo, ki nas pOseča, pa mora zabavati moja tašča in jaz sam. Vprašal sem jo, naj-li pošljem po vas, a odklonila je, rekoč da ji ni nič, da se ji samo nič ne ljubi. Jaz pa smatram to za začetek kake hude bolezni. Obiščite nas vendar!"
In res se je bila Travnovke lotila po onem razgovoru z Maksom neka melanholija. Vdala se je bila popolnoma sanjavosti. Po cele dneve je presedela zamišlje.
na in nebrižna za vse, kar se je godil0 okoli nje. Nihče ni smel biti pri njej, celo mater je navadno skoro surovo odpodila, kadarkoli se je prikazala.
Pri tem je trpela tudi Severica. Dobro je vedela, kaj je hčeri — dolbro vedela, da je skraj-nje žafljen0 njeno samoljubje. Vedela je tudi, da utegne imeti to slabe posledice, ako ne nastopijo kake druge, nenadne razmere. In pri tem jo je pekla vest, da je ona kriva vsega. Ko ji je namreč hči očitala, po onih dogodkih v Ljubljani, da je ona kriva, da je izgubila Maksa, tedaj ji je sama mati — dasi prikrito in za'vito — nasvetovala, da ima lahko tako na skrivnem še ljubavno razmerje z nekdanjim ljubimcem. Saj Traven tega tako nikdar ne bode zapazil, ker je preveč — preprost. In tako je netila Severica sama v rče-ri ogenj, ki bi bil drugače morda pogasnil. A to je storila samo zato, da je imela mir pred hčerjo, da ni poslušala vetdno istega očitanja.
Toda Severica ni pomislila mož nih posledic, ni pomislila, kako vedno večja stra'st razjpda Matildi srce. Kolikor bolj pa jo je preganjala Maksova podoba črez dan in po noči, toliko, bolj je o-puščala vse ozire na Travna. Ta ji je postal sčasoma prava ničla. A na njegov po|gled se 'je tako navadila, kakor na pogled ko-čijaža, ki jo je prevažal po izpre-hodih. In tako mu je iz gole navade, skoro nehote privoščila se-mtertja lepo besedo, se mu je ce-
lo smehljala. In Traven — je bil 'j srečen! In dovolila mu je celo, l! da vpraša pri "doktorju" za zdra j '-miški svet glede toliko zaželje-. j nega smotra. —
Tako je bilo, ko je prišla Ma- j tilda do bridkega spoznanja, da 11 se Odbijajo ob Maksovem značaju vse njene umetalnosti. ^a-ko nenaden, tako grozovit je bil ; učinek onega sokoba med njo in Maksom, da bi bila skora zblaz- i nek.	;
Traven je bil obupan nad so-	j
orotgino izpremembo in pričako-	j
val je old Maksa dobrega sveta,	j Zato je stopil ponj.
Makso ga je petsJušal in takoj \ j odšel z njim. Težka mu je bila j j ta pot, kakor morda še nobena v j | življenju. Vedel je, da je on kriv i j te nagle izpremembe, a ni smel, ni mogel ravnati drugače. Toda ljubil jo je še vedno z vso nek- | dan j o ljubeznijo, ki jo je izku-5al zaman zatreti že tolikrat.
Zlovoljen in potrt je šel s Travnom.	\
Ko sta dospelo v vilo, jima je j stopila sama Severica nasproti. ■ j Trav&n je odšel soprogo prosit, ' la sprejme doktorja.
Toda Matilda ni hotela slišati, j
ničesar. Odločno je izjavila, da	|
ne sprejme nobenega doktorja,	j
Tn Traven je šel potrt od nje ter	]
ooslal k njej svojio. taščo. Tudi	j
ta se je vmila, ne da bi bila	|
kaj opravila, a poznalo se ji je,	j
ta ni bil baš prijeten nje nastop	S ->ri hčeri.
(Dalje prihodnjič.)
RAZNOTEROSTI. |
Nezdrobljivo steklo.
Po dolgoletnih dragih poskusih se je posrečilo angleškim ke-	: mikom iznajti nove vrste kav-	! čuk, ki ima poleg navadnih last-	, nosti še to prednost, da je prozo-	J ren kot steklo. Okno iz tega mo-	t dernega kavčuka so nezdrotiljiva,	; talko da bo nastopil kmalu konec	! vseh demonstracij, kjer se nava-	f dno stori največ škode z razbijanjem oken. Pa tudi drugi pted-	f meti se lahko izdelujejo iz te: za-	^ nimive tvarine. Tako n. pr. čepi-	j co, ki ima dve dobri lastnosti,	| da je nevidna in ščiti cd mokro-	' te. Novi iznajdbi prorokujejo	\ veliko bodočnost, steklarska pod-	« jetja pa sa najbrž ne bodo vese-	) lila nove konkurence.
Gora, ki je višja kot Mt, Everest.
V Kalkuto je prispel vojni a- 9 taše angleškega poslaništva na -j Kitajskem sir George Pereira, ki | je prepotoval od Pekinga do .-> Kalkute pot, ki znaša 7000 an- i glešikih milj. peš. 'Na tem poto-vanju, ki je trajalo dve leti, je Č doživel Pereira marsikaj zanimivega in je odkril ob Zolti reki v \ Tibetu čudovito i goro. Ime,nuje ^ se "Ammo-Machiu" in je najvišja ] gora na svetu. Pokrita je vsa s snegom in ne glede na to, da je !, zaznamovana na zemljepisnih V kartah kot pogorje, je to poseb- J na gora, ki pa očividno še ni bi- _ la izmerjena. V Tibetu so bil'( potniki povsod prisrčno sprejeli. Pereira je imel tudi prililo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme nega poveljnika tibetske vojske. Tudi Dalai lama ga je spre jel in zadržal se ie v LUhasi deset dni. "
Še o pomladitvenem procesu. I
I Ruski zdravnik dr. Romanov, ki je znatno izpopolnil Stelina-. chov0 pomladitveno metodo, ki že nekaj mesecev sem zanima zdravnike, je izjavil v neki pariški reviji, da bo pomlajeval sa-msp one osebe, katerih daljše življenje je v korist držaVe in človeško družbe. (Bog varuj, da bi se dr. Romanov postavil na kako stransko stališče!)
— Slovencem in Hrvatom sc tem potom naznanja, da- imajo še do 15. januarja priložnost vložiti svoj denar pri slovenski posojilnici icd katferjsga dokaj o 5% obresti od 1. januarja-
|l ® I i Sezite poknjigi i
Sh __ ^ ___'Is
Razkrinkani Habsburžani
katero ja izdal0. Ameriško-Jugo-	^
slovanska Tiskovna Družba.	^
^	Krjigo je spisala grofica Larich,	$)
^ bivša dvorna dama na Dunaju.	^
}Q V knjigi opisuje vae podrobnosti gf' ^p	vladajočo babahurske klike, ka-	S ■
fcor tudi snu t cesarjevič* Rudol-
I fa'	g
^ Knjiga je jajcc interesantna iij ^ /g	priporočamo rojakom, da si jo
©	takoj naroČijo.	^	®
^	Cena lenjige je 3amo 60c	^
Ž------S
Dnevnik	i
-	i
Enakopravnost	j
—-------------------——........-...... ==	S
JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI-	|
CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASELBI-	fe NE V CLEVELANDU IN DRUGOD.
I
^^^^^^^^^^	K
JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in ogla-	|
Ževanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli	M
drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list,	jjgj
ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj ogla-	R šajo v listu, katci je njih lastnina.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako	1 bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je
en sam og'a3 pripomogel, da so bile društvene pri-	is reditve polnoštevilno posetene.
u
TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna.	Jf
Priporočamo društvom, trgovcem in posamezni-	«
kom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo	&
nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po	j«
nizki ceni.	Kj
DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one.	2
kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju	® potrebščin naj povedo, da so videli oglas v
"Enakopravnosti''.	Jtl
i
"ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno de-	^
loval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kul-	^
turnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naro-	£1 čeni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim
sebi vse veže, da podpirate ono, kar je v vašo	g?
korist,	"te
f
-'ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka- -gj pitak>m, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas
izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo pri-	JJ
vatniki. Naš napredek je v vašo korist, zato je po-	fe'j trebno, da podpiramo eden drugega.
5
Ameriško - Jug.	|
Tiskovna Družba	| --—	|
Princeton 551. 6418 St. Clair Ave.	g
^	—^ JU
f Znane' slovenske narodne jedi in kake se jili najboljše pripravi z a-meriškimi iestvinami.
^lSTO naravno j?, da ljubijo Slovenci, živeči v Ameriki, svojo domačo 'srano kar je popolnoma prav in tudi lepo. Te tudi lepo, da se ohranijo tradicije stare domovine kar se tiče hrane, kajti mnogo pristnih kvalitet tu rojenih Slovencev ie lahko pripisuje tem dobrim, priprostim in zdravim jedem, ki imajo še vedno prvo mesto v domovini kjer so bile prvič pripravljene.
'J'ODA tukaj v tej deželi se mora pripraviti mnogo teh jedi z jestvinskim: produkti, katere se najlažje dobi in mnogokrat ima gospodinja skrbi ravno katere stvari naj rabi.
IDEC, da je temu tako, si je dobila The Borden Company več izvrstnih slovenskih kuharic, ki so proučile, kako se pripravi razne slovenske jedi najboljše z ameriškimi jestvin-skimi produkti ter napravile recepte.
T* O je enajsti izmed receptov, ki upamo, da bodo zanimali naše ameriške Slovenke ter jim bodo koristili pri njih kuhanju. Prihodnji četrtek bo prišel v temu listu zopet na-daljni recept. Izrežito vsak recept, prilepite ga v knjigo in ga poskusite izvesti sami	(
Rccept št. 11
KROMPIRJEVA SALATA.
2 Jjkodolici Borden's —^ Evoporated^ mloka
unSWeeteNF.O	j	J,iJ"'
^aporate" MIL K J
Kako se naredi.
Skuhajte, obelite in ohladite krompir nato ga zrežilte na šnite, '-imešajte s se-kljano čebulo, jplj0 in poprom preko vlscga teiga pa polijte sledečo polivko; i zavri te tri žlice jesjlha, eno žlico vode in eno žlico sladkorja. Stepite tri rumenjake z dvema skodelicama Bordents J Evaporated mleka in pridenita k vreli zmesi. Ko se začno delati na vrhu me- I hurčiki, vzemite raz peči in ohladite.
Iionlcn'« Evaporated mloko jc dvakrat tako bogato kot navadno mleko. Rabite polovico vode ih polovico Borden's Evaporated mesto navadnega	I mleka. Ako Zahteva kak vaš recept, ki gainiate'smetano, rabite isto količino BorderKvaporated mleka.
THE DORDEN COMPANY BORDEN BUILDING, NEW YORK
.	__I___
f STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST*
JANUARY llth 1923.
MALI OGLASI
iikiBiiiiBiiiwiiii«iiii«iiii»iiii»iiii»iii«iiiiaiiiwiiii«iiii»iiii»iiiiiiiii»iiii«iiii»iiii»iiii»iiiwimiiiiiwiii»iii'
T^n^TttlBllt'HllllBlll'BllilBlll'BrlllBiSlllB ^llailllBllllallllHilllHllilBllllallllKllllHilllallllHlltlBllllBltllBllllB^-,,
M. J. MONAHEN j
Preje v zvezi s tvrdko Baker, Hostetler & Sidlo, je preselil svoj urad v 915 Cleveland Discount Bid g. f
za	«
SPLOŠNO PRAKTICIRANJE PRAVA.
M. J. MONAHEN j
Tel: Main 487.	915 Cleveland Discount Bid g. §
lllllll«Mll«IIIWIIII»llll»lll!»llll«llll«llll»llll»llll»lll|«|ll;»[ll|»|ll|»|ll|»|U|«|l.:-,..|.|lll»llll»llll»l|ll»ll.^
■laliilBriifKlti'a'iilBliilBliilBlii'a'ii.ialii'Blii'c'EilBliiiBii'isi! i ilal i ■!■ I ■>]■ In !■ [ tii bIiiIk! iiia :> i litis [liiatiiTt
JOHN L. MIHELICH, odvetnik
902 Engineers Building. Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave.
Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON RD. Tel. Princeton 1938-R
l|ll|»|ll|»|ll|«|ll;l»IIIIBIIIIBIIII«llll»|lll»|lll»!ll|«|ll|B|ll;e|ll|«|ll|»|ll|»|ll|«lll|«IIH«llll»llll«IIIIBIIIWIIII»!ll
iti rili iTmn^j'BiiilKlailBliilBNilH^ilalitlailaalalialBlatlHliilaiatlHlailalatlailiilBiiilBiltilHliflaliilBliilHliilBlt;
Vabilo na
KONCERT I
S]
ki ga priredi
SLOVENSKA GODBA "BLED" J
v soboto dne 13. jan.
v Narodnem Domu, v Newburgh
PROGRAM:
1.)	Koračnica: Religioso. W. P.Chambers.
2.)	Overtura: Pesnik in Kmet. F. v. Suppe.
3.)	Fantazija: Lovski Prizor. P. Bucalossi.
4.)	Valček: Ljubezen in Pomlad. F. v. Blon.
5.)	Venček: Večer v Ljubljani. J. Hartmann.
6.)	Koračnica: Župnik Brennan. F. Zangari.
Po koncertu ples in prosta zabava Za veliko vdeležbo se priporoča Sloven, godba "BLED" i
i
»iB!i«|B!«i|Bj»iiB»ajai|ii|BjaitB|»«iB|aaiB)aii»iaatai)»aiBiaijBi*aiBia»iBit»iBiaiiBt«aiBH»iBiaaiBiaaiBniiB;aT,a
. —i.. .T*Tiir«TiiT«ni!BTiiI»TiiT»nn
lllEEEEPEEEEEEEEBfflEEEEEillli
DELNIČARJI AMERISK0-JU90-1
SLOVANSKE M01E DRUŽBE |
1 I
V smislu pravil se vrši letna delniška seja 1 naše družbe dne 14. januarja 1923 v Božeglavovi | dvorani, 6006 St. Clair Ave. Pričetek točno ob I 2. uri popoldne. ' '
Opozarja se vse delničarje, da se seje gotovo	I
udeležijo. Kdor bo zapošljen, naj pooblasti dru- |
zega delničarja, da ga zastopa. Vsak delničar	I
je prejel pismeno obvestilo kakor tudi pridjano	I
pooblastilo. Nekateri so se preselili in 'nam je	|
počta pismo vrnila, ker se ne ve za njih ,novi na-	p
slov. Tem naj služi ta oglas, da pridejo na sejo,	|
aH pa naj se zglasijo v našem uradu, da dobijo 1
[1
svoje pismo.	h
DIREKTORIJ.
n
OTVORITEV!
' Cenjene gospodinje!
Naznanjam vsem mojim prejšnjim odjemalcem in vsemu občinstvu, da sem otv ril v novem Ogrinčevem poslopju na
5412 SI. CLAIR AVENUE
na novo u.-ejeno
GROCERIJO
Vsa zaloga blaga Je popoilnoma sveža in postregel vam bom tako, da boste ia'hko zadovoljni z blagom kakor tudi s c;nami.
Se vam prav toplo priporočam
LOUIS PRIJATELJ
6412 ST CLAIR AVE.
M--------------
Vabilo na
Zabavni večer
ki ga priredi
žen. dr. Woodman Circle
št. 110.
V NEDELJO ZVEČER
14. januarja '23
V JOŽEF KUNČ1ČEVI DVORANI
ob 6. uri zvečer.
Na tej veselici bo mnogo zabavnih stvari. Dva kontesta za dekleta in fante in sicer za krasne dobitke, ples "mačka v ža-klju" in tako dalje. Naj ne zamudi nihče prilike zabavati se v našem krogu.
Naše kuharice nam bodo postregle z najboljšimi okrep-.čili in naše natakarice bodo točile najboljšo tekočino.
Zato pridite vfci da se -prepričate če se res maček v žaklju dobi!
Vas vabi na veselo svidenje	ODBOR.
ZAPISNIK
I REDNE DELNIČARSKE KON-
I FERENCE S. N. DOMA KI
1 SE JE ZAVRŠILA V DNE-
i V1H 13. IN 14. DECEMBRA
1922. V SEVER-KRAŠEVEC
| (GRl)INA) DVORANI, NA
! ST. CLAIR AVENUE, i ________
;	(Nadaljevanje)
I Obvečnosti na | delnicah skupaj.. 38,469.75 j d. Za kopanje j psska dolg še j približno .......... 1,400.00
SKUPAJ ............89,869.75
i Preostaja še čistega
j imetja .................... $11,301.26
! ne glede na to, da /je[ posestvo \ danes mnogo več vredno kot je | vračunamo.
I Letos je bil glede S. N. Doma | v vsakem oziru dosežen rekord, j tako glede prodaje delnic, kakor | glede vplačil, pa tudi glede taj-I (niškega dela. Tekom šestih Bet j je bilo popisanih 362 pol v bla-j gajni knjigi, toda mnogo teh ni { bilo polnih in mnogo jih odpade [ na vpis prostovoljnih darov za [ časa kolekte ki so prejšne leta vr-I šila, katere ne dajo mnogo dela ! glede vpisovanja, letošnje leto | pa je bilo dosedaj že spisanlh 87 \ polnih pol v blagajno knjigo, na-I dalje je znašalo število folij v ' delniški knjigi koncem Decem-i bra 1921 — 1656. in sedaj je ; število istih naraslo na 2614 to--. rej je bilo vpisanih tekom letoš-šl njega leta 958 novih folij ali več !j kot ena tretjina vseh dosedajnih j tov folij. Število izdanih certifi-' katov je znašalo koncem leta ! 1921 — 1605, sedaj pa znaša 2 347 torej je bilo letošnje leto ; izdanih certifikatov 742 za svoto ] $36,640.00. To sem si štel v : dolžnost pojasniti članstvu, ker j se me je letos ko sem za mesec j Julij in nadaljne mesece zahte-= val povišanje plače, kritiziralo, j Samo ob sebi je umevno, da če j ne bi bilo požrtvovalnih zastop-5 nikov za prodajo delnic, ki so se 1 neumorno trudili, da ne bi imel I tajnik kaj vpisovati v knjige am-i pak z gorajšnega pojasnila tudi razvidite> da je tajnik prispeval pošteno svoj del, kajti letos je i bilo dela narejenega toliko kot !] prej 3 leta skupaj a pilača pa ni ! bila višja kot lansko leto, kaj ] ti konferenca predlansko leto je j določila plače tajnika na $80.00 ] mesečno, katero plačo se je lani = na moje priporočilo s I. Julijem jj znižalo na $60.00 mesečno in ; leta 1920 ko sva bila dva tajni-=i ka, glavni in finančni sva preje-| mala prvi $10.00 mesečno in jaz | pa $60.00 mesečno, oba skupaj s $70.00, poleg tega sem za časa g kampanje prejel 'za tri tedne po-I sebno tedensko plačo.
Poročilo gre h koncu, vse kar želim je to, da bi ta konferenca bila uspešna in da bi se na isti odstranila vsa nesporazumljenja, ki
Clevelandske novice.
—	Včeraj je odredil novi go-
verner države Ohio da se z u-smrtitvijo Charle3 Habiga, obsojenega na električen stol, odloži za toliko časa, da ceflo zadevo prouči. Habig bi imel biti posajen na električen stol prihodnjo soboto. Polcaj Dyke je bil ustreljen na Westrop Ave. in E. 1 46. St. 20. februarja, 1921., ko je hitel za tremi banditi, ki so vpri-zorili v okolici več ropov. Ko je bij Habig prijet, je zločin priznal ter se prepustil na milost in nemilost sodišča. Njegovi prijatelji, ki so prosili za pomilostitev, pravijo, da bi ne bilo pravično, ako bi se njega poslal ona stol, dočim sta bila njegova tovariša le obsojena na zapor.
—	Kako je v "Nebesih na zemlji" vam bodo- ,pokaz!ali v nedeljo zvečer v Slovenskem Domu igralci dram. dr. "Lilija". "Nebesa na .zemlji se namreč i-menuje izvrlsitna 3-dejanska bur-ka<, ki jo vprizori omenjeno ctru-Stvo na splošno zahtevo občinstva. Glaivne vloge so v rokah istih igralcev kot ob priliki prve vprizoritve pred par leti, kar je garancija za vse posetnike, da s? ne bodo dolgočasili.
. —Peter Batyrus, 12618 Gruss Ave., je imel navado, da je pustil vsako jutro ključ od stanovanjskih vrat v neki duplini blizu Mhoda. Za to njegovo navado je moral zvedeti neki zlikovec .in ko je prišel sinoči Botyrus domov ter segel po ključ, ga ni bilo na mestu, vrata v stanovanje pa so bila odklenjena. Policiji je naznanil, da mu je bila pokradena Vsa Tilatnina in dve uri.
—	V dosmrten zaoor. William Russel, 2332 E. 68. St., ki je vlomil v kakih 50 stanovanj v Lakevvood ter jh okradel, jc bil včeraj obsojen na dosmrten zapor. NajprVo ni hotel priznati krivde, kasneje pa je priznal vse tatvine. Russel je bil aretiran že dvakrat preje vsled tatvine, enkrat pa, ko se je dobilo pri njem skrito orožje.
—	Družabni roparji. Trije moški so prišli v torek zvečer v Luke Brockovo gostilno na 1311 E. 49. St. naročili vsak en kozarec pijače, inakar so šli lepo h peči, kjer je sedel gostilničar ter se pričeli greti. "Mrzla noč, kaj ne," nagovori eden Brocka, istočasno pa potegne revolver in u-kaže gostilničarju, naj dvigne roke. Ko so vzeli $103 iz registra. so še Brocku voščili lahko noč in odšli.
so nastala zadnji čas v naselbini, da bi zanaproj skupno delovali in izvršili začrtano pot, ter sezidali naš bodoči S. N. Dom.
Hvala za potrpljenje in po-[ sluh suhoparnih številk, Iki pa I tvorijo glavno podlago vsakega 1 podjetja.
LUDVIK MEDVESEK,
tajnik.
(Dalje prihodnjič.)
—	Slovencem in Hrvatom se • tem potom naznanja, da imajo
/še do 15. januarja priložnost vložiti sivoj denar pri slovenski posojilnici ,od katerega dobijo . 5% obresti od 1. januarja.
—	Ravnokar so izšle štiri no-
j ve slovenske plošče nošega roja- ,
ka Viktor Lisjaka in sicer: Mira-3 marska, Ohijska krasotica, Slo venska četvorka in Bleski valčki Plošče so tvrdke Odeon ter se do-a bijo pri Viktor Lisjak, 6404 St. Clair Ave.
' — Mačja razstava. Pričenši
1 22. januarja se bo vršila v StatleT
-	hotelu mačja razstava, ki bo tra-. iala tri dni. Kazalo se bo več 150
-	muc nabranih sirom Amerike. > Mm d njimi bo tudi Ineke posebne i s'rste mačka siamske pasme, ki je
-	last neke bogatinke v Grand Rapids, Mich., in ki se cfni na $5,000. Cisti prebitek od razstave je namenjen v dobrodelne svrhe.
—Ognjegasni oddelek v West
-	Parku bQ sedaj, ko je priklop-
-	Ijen h Clevelandu, zmanjšan od
-	19 na 13 mož. Sest se jih je na-
-	mreč premestilo v razne druge
-	ognjegaane postaje v Clevelandu. e —.......—
e rUNARQ
V Jugoslavijo v 9. dneh.
Potujte na enem izmed morskih ve-, likanov, ki odpluje vsak torek:
AQUITANIA ........................45,647 ton
MAURETANIA ....................30,704 ton
'- BERENGARIA ....................52,022 ton
u Razkošne kabine tretjega razreda z 2., 4. ali 6. posteljami. Izvrstna je-e dilnica, kadilnica in počivalnica. Za-n prt krov za šetanje. Izvrstna hrana.
Vse udobnosti. kot doma.
Nobenih skrbi. " Za listke in druge informacije se zgla-e site pri bližnjemu zastopniku v vašem
mestu ali v bližini. e Cunard denarne ;- pošiljatve se izplačajo v Jugo-	^^ slaviji hitro, sti- , !- gurne in zanesl & jgftr i
n DVA FANTA SE SPREJME na stanovanje in hrano; poseben e uhod; elektrika in kopališče.
e Poitfve ise v uradu lista.
n" BREZ MLEKA NI ČLOVEKA. " Piše C. Houseton Goudiss
Izdajatelj The Forecast, vodilna ameriška živežna revi-^ ja, ustanovitelj Forecast ku-hartslke šole in živežni direk-^ ter lihe People's Home journal.
'T	•
Med produkti narave je samo " mleko, ki ima edini namen služiti kot hrana.
Napredek modernega človeka e leži v mlečnih produktih. Danes " je proikletstvo evropskih narodov ° trpečih od vojne, pomanjkanje mleka in naš prvi blagdslov izo-i. bilica istega.
li Dovolj mleka v vsaki hiši po-i- meni za Ameriko močan iin krepak narod. Brez mleka ne more-jo zraisti naši otroci normalno a ter se raziviti v zdravlju in bla-a goistanju.
Toda izmed vtse hrane je mle-ko najitežije za spraviti skupaj, transporti rati in za raavažati. Ohraniti je čisto w pašnika pa do tedaj, ko ga dobite vi v roke zahteva mnogo 0skrbe in zato prav velik del mleka«, katero do-biivate na dom ni tako čisto kot j bi moralo biti. Mleko se namreč n okvari hitreje kot katerakoli druora hrana.
Čisto mleko je pol?ltalo možno ored 65 leti, ko je Gadi Borden izpopolnil neki proces poitcm katerega se odstrani iz mleka večino vode ostali del pa se spravi v kante, tako da ostane dobro ood vsakim podnebjem.
BORDEN'S VSHLAPLJENO MLEKO je pcipolnoma čisto, zmešano s sladkorjem in z ničesar druigim. Ima vse kakovosti najboljšega svežega mleka ter ie nejboljSa hrana za vsak dom ter za človeka vseh starosti.
TU je mlelko katerega ne more nobena gospodinja primerjati kakemu drugemu mleku bodisi po čistosti, in udobnosti — pripravno za' kuho kadarkoli zahteva jed sladkor in mleko. Priha-ni vam čas, in ni vam biti treba v dvomu glede dobrega oku-N sa jedi, ako ste rabili to mleko,
TRGOVINA naprodaj. Pool room s cilgarami ter sladko in kislo pijačo; 4 sobe s pohištvom, se proda poceni. Vprašajte na 6121 St. Clair Ave.
UDOVA Z enim otrokom ali pa dekle se sprejme v službo, da bi pazila na otroke in opravlja la hišna dela. Plača po dogovoru. Zglasiti se je na 1148 Norwood Rd.
KJE JE? Ana Korenina, ki se je pred nekaj časa nahajala v Collinwoodu blizu 160. ceste in Saranac Rd. Kdor izmed rojakov ve za njen naslov je prošen, da ga sporoči meni, a-ko ona sama to čita naj se blagovoli javiti v moji pisarni, ker ji imam za sporočati jako važne stvari. Joseph Zajec, 15605 Waterloo Rd., Cleveland Ohio._(9)
IŠČE se slovensko dek'.e, ki razume nekoliko angleško, za hišna i!fla. Oglasi so nai ni 6202 St. Glair Ave.
__(9)
NOVA hiša z 8 sobami se proda za $6400; velik garaž. Polovico se plača v gotovini ostalo na obroke. Vprašajte na 1207 E. 175 St.	(9)
KDO je našel? Kateri je našel 3 mesece starega lovtekega psa črne barve je prošen, da ga pripelje na 1395 E. 45 St. in delta nagrado. Pes se je zgubil med St. Clair m Superior Ave.	(10)
NAZNANILO!
Cenjene sestre od St. Glair Grove št. 98, Woodmen Circle. Naznanjam vam, da sem prevzela delo tajnice. Katera me po-' trebuje me dobi vedno na domu, 1411 E. 51 St. Obenem vas prosim, da se vdeležujete pridno sej, ki se vršijo vsaki drugi pon-deljek v Slovenskem Narodnem Domu. In priporočajte ženam in dekletom naše društvo.
Sesterski pozdrav!
Antonia Skerjanc, tajnica. (13)	1411 E. 51 St.
.....Kadar želite izvrstnega godca na
harmoniko, se oglasite pri
FRANK ŽIBERNA, 1055 E. 67 S.t.
Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času porok, krstij in botrij. Vsa naročila naj se odda
J?.?.}.'....i!?.!,..................................................1*)
POMAGA MNOGOTERIM.
Na tisoče ljudi trpi vsled želodčnil nadlog, in vsi ti so ozdraveli s pomočjo Evropskega KrvneRa Čaja. Dostikrat drupe bolezni, kakor napri-mer Žolčni kamen. Rak, Zaprtje, Sla bo prebavanje, Izguba slpnti, Brci. spečnost, izvirajo iz želodčnih nadltp Ce se počutite oslabele, če imatv slabo slast v svojih ustih, pokrit jezik, slnbo slast in nobene posebne ener qrije, vživajte Evropski Krvni Čaj. Tc je naravno zdravilo ter izvaja svoj« blagodejno delovanje na želodec, kr jetra in ledvice ter jih pripravi, da opravljajo svoj posel.
Cena Evropskemu Krvnemu Caj je $1.00. Pošljemo ga takoj po preje mu denarja. Naslov:
Guenther Remedy Cei
Collimvood Sta., Cleveland, O.
»MiiiaiBi
DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov.
Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče H. F. HEINTZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara.
Telefon Wickliffe 106-L
NAPRODAJ! _ Restavracija (lunch counter) in gostilna. Najboljši vogal na St. Clair ' Ave. Za prodajo "lease" je dober vzrok. Zglasite se na 5401 St. Clair Ave.	(9)
IŠČE se fanta za oblačilno trgovino; stanovati mora blizu School Ave. v Collinwoodu. Le tomia Mdse. Co. 670 E. 152nd St.	(10)
NAPRODAJ — Prodajo se raz-;' ležbene omare in prodajalne mize; poceni. Leetonia Mdse. Co. 670 E. 152nd St., Cleveland, Ohio	(10)
LOT NAPRODAJ — Lot na lepem kraju — Cut rd., zraven šole — se proda ali zamenja za Ford avtomobil. Zglašiti se je na 15718 Calcutta Ave.
NAPRODAJ je mal0 rabljena o-prema za grocerijsko trgovino. Proda se islkupno ali na posamezne kose. Več se poiz-ve na^ 1193 E. 61 St., zgoraj.
PRODA se posestvo z gozdovi, travniki in vinograldi in vsem gospodarskim poslopjem. Po-, s est v o leži v prijaznem kraju v Toplicah na Dolenjskem. Kaj več se poizve pri John Zu-parfc, 1095 Addison Rd. Cleveland, Ohio	(10)
^wKKlsiaSSC	l&ossjalra««
POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in dragi Slovani kadar potrebujete dobreg« plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, »inke, kotle za gorko vodo, vodne kanal* (sewer work) itd.
Zmerne ceno
Nick Davidovich
15804 WATERLOO RD.
Eddy 7188.
Domovanja naprodaj
7	sob in kopališče $4950.00.
8	sob in kopališče $6500.00.
Za dve družine, 8 sob, 2 kopališča, $5500.00; takoj $1500.
Za dve družine, 10 sob, 2 kopališča; $8000; takoj $2,000.
Moses Realty Co.
15505 Waterloo Rd. EDDY 7841	WOOD 370-R
Randolph 2529-J._Central 2373^Vv" j
GRAMOFONSKE PLOŠČE I
tifrffim, zahtevajte
novi cenik |
l*W Slovenske I vMg^ PLOŠČE
JwX preje $1.00 | seduj 75c
;|	VELIKA
pri i.i „:, "M	ZALOGA
........- H	URIN
""'"'"i	ZLATNINE.
B Sitter
5805 St. 'CMil