(B pramlio' 4j£* sad Hališv. PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .te ar xxvm. lista J« 96.00 Uredatikt 1» upravnllkl prorterl: »0*7 B. Lavndal« A t*. Offtca of Publlcfttloe: MM South Uwnd*U An. ToUpkoM, Roekvoll 4004 JUHI? i, im. CHICAGO. ILL., PONDELJEK, 30. SEPTEMBRA (SEP. 30), 193® febsertatk« §8.00 T«ari,. ftTKV.—NI1 MUK K 190 AecopUaco for aoillng »t spscial r>U of pooUgo »i»eHai fw 1» »ctloa uoa, Act of Oct. I. 1017, outhorttod ob Joaa 14, 101t. iga narodov je zaslutila novo Mussolinijevo potezo Ženevi prevladuje bojazen, da bo Mussolini napovedal vojno Abesiniji v prihodnjih desetih dneh. Ligin odbor še ni odgovoril na apel tbesinskega cesarja, naj posije nevtralno ko-milijo v Afriko. Fašistični tisk dolži Ligo narodov, da je prestopila meje svoje jurisdikcije pri reševanju konflikta fENEVA, 29. sept.—V kro-Lijje narodov prevladuje jje. da bo Mussolini vsak J provociral "napad" na avo-[iftf v Afriki, nakar bo zahte-da i>i>fa nastopi proti Abe-laradi agresivnosti. Itaka vlada je v soboto izda-lomunike. v katerem izraža ko upanje na pomirjenje z lijo. Jedro tega komunike-[je. da spor Italije z afriškimi rjaki" ni vreden konflikta civiliziranimi državami v ni! pva, 28. sept. — Novi od-trinajstorice, ki ga je ime-gvet Lige narodov in mu ril sestavo novih priporočil rešitve italijansko-abesin-konflikta, je imel včeraj prvo sejo. Tu prevladuje en, da bo italijanski dik-Mussolini prej napovedal lojno Abesiniji nego bo odbor svoja priporočila — v injih desetih dneh. Italiji ii prilika, da konfrontirr iz izvršenim činom militari kampanje proti Abesinij ) se bo mogel odbor trinaj-ce zodiniti g'ede priporočil i predloži svetu Lige namenski krogi ao namignili, vesele te možnosti, ker po mnenju pomeni najmanj 'aren izhod iz situacije, »odijo, da bi Mussolini zae->t otvoritvijo sovražnosti pre-" ugodnejše pogoje glede e-tualne poravnave afriškega likta. Abesinska delegacija v 2ene-* boji, da bo to stališče za-tudi svet Lige narodov, za-pritiska na odbor trinajsto- f- naj podvzame akcijo, da 'Prcči to možnost, dokler še prepozno. Ona hoče, da Liga Ndov pošlje nevtralno komi-na pozorišče, ki bo lahko o-italijanske militaristične Rekordna oboroževalna tekma prihaja Anglija razveljavi pomorski pakt Washington, D. C., 28. sept.— Neoficielna vest iz Londona, da bo angleška vlada še te dni obvestila Združene države, da prekliče washingtonsko mornarično pogodbo in začne z velikim programom gradnje novih vojnih 'adij, je izzvala senzacijo v Wa-ihingtonu. Predsednik Roosevelt, ki zdaj potuje na zapad, je bil o tem obveščen brzojavno. Uradniki v mornaričnem departmentu so mnenja, da je oboroževalna tekma med pomorskimi silami, kakršne še ni videla zgodovina, neizogibna, če Velika Britanija res zavrže pogodbo. Združenim Iržavam potem ne bo preostalo rič drugega, kakor da slede zgle-lu Anglije in Japonske ter zač-io z gradnjo mornarice brez mej. Japonska je prva preklicala mornarični pakt iz leta 1922, ki je zdaj v veljavi samo še med Anglijo in Ameriko. Pakt potekajte 1936 in pogajanja za obnovitev te pogodbe trajajo že dalj časa. "Je in ustvarila nevarnost Mneva zapletijajaWi Itali- drugimi državami, tifin odbor je včeraj razprav-*J»I*lu abesinskega cesarjn, J -n naruiov pošlje nevtral-»"»lsijo v Afriko, toda spre-»ni nobenega zaključka. Ime Mooney in Billings žrtvi omrežen ja Omrežil ju je detektiv javnopravne družbe fij* San Francisco. Cal., 28. sept. — VVarren K. Billings je na zasliševanju pred sodiščem izpovedal, da sta on in Mooney postala žrtvi omreženja privatnega detektiva Svvansona, ki je bil v službi javnonapravne družbe. Billings je dejal, da mu je Swanson štiri dni pred eksplozijo v San Franciscu svetoval, naj nastopi proti Mooneyju in ga obdolži, da je sodeloval z ljudmi, ki so vrgli bombo na ne- . -------- ko električno napravo. On je to J«-1" pododbor, v katerem odklonil in Swan*on je bil raz-^ntantje Francije, An- kafen. Billingsu je rekel, da je "ani,e- f"r m" bedak, "ker mu noče pomagati, ^ '""Je. ter mu poveril Sevanje tega vprašanja Odbor J< dalje brzojavno če- cesarju Selassieju, ker je KtU plicll svoje čete z ozemlja, [•»Ji-na italijanski koloniji, " •• je zagotovil, da bo -2' • tw apel, naj ' nevtralno komisijo 1 PMorišČe. _____________ frane^ki premier Pierre La-)'■ vrnil v Pariz. Anthony I rpreientant Anglije v U-Urodfiv pa j«. naznanil, da bo V ; i'»n v pondeljek. \ mil prihodnji P*tek. Gotovo je, da »jstorice ne bo rešil nevtralne komi-cahteva abesinski ce-Klavna prt dntuvni-' Francije odsotna tnedlem pa Mussoll-•'tove Vojno afriški "iniki delegat Tecla 1"» kratki konfe-m rekel reporter-'»*nost nenadnega ita-••'pada ni izključena. ^'»ba. 28. »u»pt. _ Na '*'*ih bojevnikov je v" f nostih, s ksteri-*vili konec deževne '' zagotovilo cesarju zventobo in lo-"'*lu pred cesarjem. 4. slraai.) n lik t. it i». * lba«k *4d le. S*. * Rd« da bi apravil Mooneyja v ječo in rešil sebe pred zaporom." Edward G. Nolan, delavski voditelj, ki je bil tudi obtožen sodelovanja pri dinamitiranju, a ni nikdar prišel pred sodnika, je pojasnjeval, da kemikalije, katere je policija dobila v njegovi kleti in trdila, da so material za bombe, so bile najdene po eksploziji. Prosekucija je trdila, da je bila bomba, katera je ubila deset in ranila 40 oseb v pohodu pripravljenosti, izdelana iz materiala, ki je bil najden v Nolanovi kleti in da sta bombo vrgla Mooney in Billings. "Jaz hočem, da veste, da je bil tisti material v kleti moj," je dejal Nolan. "Te stvari ne morete obesiti na Mooneyja. Policija me ni niti vprašala o tistem materialu, ker je hotela obtožiti Mooneyja. kar je tudi storila." Domače vesti Smrtna nesreča na zapad u Ročk Springs, Wyo. —- V bolnišnici je umrl Viktor Tadeje-vič za poškodbami, ki jih je dobil pri avtni nezgodi. Prevažal je pošto iz Ročk Springsa v Su-perior z avtom, ki se mu je prevrnil in on 4* bil smrtno pobit. Star je bil 40 let in doma od nekod na Hrvaškem. Tu zapušča ženo. Bil je Član društva Št. 10 SINPJ. Ubit v zlatem rudniku Miami, Ariz. — V zlatem rudniku Majowe v Californiji je 20. septembra ubilo Johna Coviča, člana društva 383 SN!PJ. Star je bil 43 let in doma iz Slivna v Dalmaciji. Tu zapušča družino. čikaške novice Chicago. — Zadnje dni je u-mrla za srčo hibo prekmurska rojakinja Mary Vrašič, »tara 48 let. Zapušča moža in šest otrok. — Dalje je umrl rojak John Prah, star 74 let. Zapustil je sina in dve hčeri. Mihvauške vesti Milwaukee. — Umrla je Rose Beyer, rojena Certvežnik, stara 26 let. Zapušča moža, tri sinčke, starše, dva brata in dve se-,. . . , , . stri. - Mary Suša je prejela ^jS^^1^6?^^,11 bod° žalostno V»«t „ $1,500,000, druge dobrodelne or- Nova relifna kriza v državi lllinoisu Federalna administracija reducirala dajatve Chicago, 28. sept. — Illinoiska relifna komisija je bila včeraj Informirana, da bo federalna relifna administracija prispevala v sklad za oskrbo revežev samo pet milijonov dolarjev ,v oktobru. Komisiji preti deficiti $2,868,932 v prihodnjem mesecu. Po mnenju illlnoiske relifne komisije hoče washingtonska administracija prisiliti Illinois in druge države, da one prevzamejo breme direktnega relifa na svoje rame, medtem ko bo ona skrbela, da bodo "uposljivi" med brezposelnimi, kl ao sedaj na relifnl listi, dobili zaslužek pri re-litfnih projektih. { Pred nekaj dnevi je federalna administracija odklonila nadaljnje dajatve lllinoisu in s tem izzvala krizo. Na včerajšnji seji relifne komisije so uradniki poročali, da bo Število relifnih družin naraslo na 291,063 v oktobru. To je 4018 družin več nego jih je na relifnl listi v septembru. Tudi v tem mesecu je bilo na relifnl Usti sadem tisoč več družin kakor v avgustu. John C. Martin, načelnik illlnoiske relifne komisije, je dfejal, da ne vidi nobenega Izhoda is situacije. Illinois potrebuje za nasičeva-nje revežev v oktobru $9,4«6,-028. Predvidevani dohodki od dr- žalostno vest o smrti /*svoje sestre Terezije Golenc, roj. Ajdič, v Cesnici pri Mirni peči na Do-lejskem. — Poročila sta se Florjan Kolega in Ana Remšak. Nov grob r Hhebovganu Sheboygan, VVIs. — V Nevv Holsteinu, 26 milj od tu, je umrl na farmi Jos. Vičič, star 57 let. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri. Spet smrtna nesreča v rovu Cornvvall, Pa. — Dne 20. sept. se je smrtno ponesrečil pri delu v tukajšnjem premogovniku Andrej Šimenc, član in tajnik društva 528 SNPJ. Star je bil 47 let in doma iz Pristave pri Mengšu na Gorenjskem, po domače Gazov Andrej. Zapušča družino. Srčna kap pri šahu Brooklyn, N. Y. — Tu so pre. jeli iz starega kraja vest, da je Josip Oblak, bivši Brooklynčan, obležal mrtev pri mizi med ša-hovo igro na Glincah pri Ljubljani. Zadela ga je srčna kap. Oblak, ustanovitelj in prvi pe- ganizaclje bodo prispevale $102,-106, federalna administracija pa $5,000,000. Primankllaj bo torej znašal skoro tri milijone dolarjev. Člani relifne koftvfsije so prejeli poročilo dr. Adelaide A. Spohn, v katerem je bi'o rečeno, ODPOR BURBON-CEV PROTI DELAVSKEMU ZAKONU Korporacijski odvetniki ga proglasili za— neustavnega "I G N O RTR A J T E ZAKON!" Waahington. — Posebni odbor Ameriške lige svobode (za kapitaliste!), katerega tvori 58 prominentnih korporacijaklh odvetnikov, je soglasno zaključil, da je tako zvani Wagn»rjav delavski zakon od prve do sad-nje črke — neustaven. Podjetnikom svetuje, naj ga popolnoma ignorirajo. "Neuatavnoat" zakonu pojasnjujejo v 132 strani dolgem spisu, s katerim bo burbonska Li-berty liga oskrbela vse podjetnike dežele. Sestavil ga je oiji odbor pod načelstvom Karla F. Reeda, odvetnika notorične Weirton Steen Co. in Wheeling Steel Co. Pomagala ata mu Jou ett Shouse, predsednik liga a $35,000 letne plače, ter R. B. Desvernine, član odvetniško firme U. S. Steel korporaclja. Na Časnikarski konferenci ao pojasnili, da so se pri tem Itu diranju delavskega zakona vai odvetniki "žrtvovali" Itn napravili delo popolnoma zastonj iz samega patriotizma. Sploh ao se Javili — prostovoljno. Za svoj "patriotlčni" nasvet pod jetnikom, naj zakon ignorirajo, oziroma ga kršijo, ne računajo beliča. Poročevalcem se Je nekoliko čuidno zdelo, kako Je mogoče dobiti 58 "nepristranskih" odvetnikov, ki so vsi enakega mlftlje- da je živijenski standard relifnih P *' Zttkon '"^a/en. Uo' klientov v lllinoiskih okrajih T1* «*ifovor, da se Je v Um mnogo nižji nego ga je postavil! -,u<5lJu uko P« naj bo federalni poljedelski department. I fiudno hU ne' Izjema je le čikaški okraj, kjer I Poročevalec Laborja, glasil« je standard na višini standarda ielaanlčarskih unij, Je Reeda poljedelskega departmenta. A. vprašal, kako da ni v tem od-Spohn flaglašn v svojem poroči- boru nobenega profesorja pra-lu, da bodo posledice podhranje- va; naštel je več znanih profe-vanja zlasti občutili otroci star- aorjev. Odgovor Je bil, da so bi-šev, ki so na relifnl listi. li povabljeni na sodelovanje pri tem patriotičnem delu le aktivni odvetniki — sami izborno plača ni korporacijski advokati. Reed in njegovi kolegi so bili po poročevalcih tudi vprašani, Stabiliziranje ruškega rublja Moskva, 28. sept. — Sovjet- ______________ ____ ________ ski tisk Je naznanil stabilizira- če nI neetično od odvetnikov, ki nje ruakega rublju v zvezi z o/- so "prijatelji sodišča" in del redi*), ki določa odpravo od- sodnega aparata, du svetujej.« merkov in znižanje cen žlvljen- kršenje tegu uli onega zakonu, skJh potrebščin .Zaeno a tem je dokler vrhovno sodišče ne lire- ......... ... f.... ^ bi,° naznanjeno, da so ruski če svoje sodbe. In zopet Je bil vovodja "Brooklynskega Zvo-' konzumentje prihranili tri In odgovor, du tegu ni treba čaka- na", je odpotoval v stari kraj! p0' milijardo rubljev od zadnje- ti in du Je te vrste kampanja pred osmimi leti. i *H oktolira' ko je bilo prvič od- proti temu zukonu po|K>lnoms I/. Minneaote I reJeno znižanje cen žMjenskih nu mestu. potrebščin. Ely, Minn. — Zadnje dni sta se poročila Anton Klun in Julia ^ , ... Pišler. Nevesta je hči pokojne-1 Vodijo ga gl. tajnika JSKJ. Obilo sre- vlak letal V Ruuiji č«1 Korktabel, Krim, IP9R, 2«. •--sept. — Vlak v zraku, obstoječ iz aeroplana in treh brezmotor-nih letal spojenih »kupaj, včeraj priplui iz I^oningrada semkaj (1170 milj) p^d vrdstvom samih žensk. Ven«niku Stručko, stara 25 let, je bi'a glavnu pilotka in poleg nje so bile v vlaku še tri |M>možne pilotke. Stavka proti ameriškim filmom v Mehiki Mexico City, 28. sept. — Ve-čins 540 kinoglrdalifrč v Mehiki je danes zaprta, ko so nameščenci teh kinov zastavkali v znak proteKta proti razpečevala m a-meriških filmov. Gledališča, v katerih predvajajo mehiške in evropske fi'me, so odprta. Spor Ilurbonsku Lil>erty liga na merava stično unalizirati vse druge "newdeulske" zakone. Kazume se, du l>o njen odvetniški odbor proglasil vse zakone za — neustavne. Rooaeveltu bo plačala zasluge, ker Je re-šil(?) paralltični kapitalizem. Kozlov, znameniti ruški učenjak, umrl doapol« poročila. Znamenju Odpor proti reetavri-ran ju grške monarhije Atene, Grška, 28. sept — Slavka proti vzpoatavltvl monarhije na Grškem je paralizi* rala promet v pristanišču Keniji na otok u Kreti, ae glase Nemčija išče zavez- nike proti Rusiji pARj] IN OPERATORJI ODOBRENA Konferenca zastopnikov Nemčije, Poljske in Ogrske Berlin, 28. sept. — Konstrukcija ogromnegu letalskegu bojnega brodovja, v katerem naj bi bila združena letalska oborožena sl'a Nemčije. Poljske in Ogrske, je predmet razgovorom, ki so se otvortli v Berlinu. Ta flo-tila naj bi bila pripravljena na akcijo v slučaju konflikta s sovjetsko Rusijo. V Berlin je dospel ogrski premier Julius Goembocs na konferenco z generalom Goeringom, nemškim ministrom letalstva. Ta konferenca je a'edlla razgovorom, katere je prejšnji dan Goe-ring imel s predstavniki poljske vlade. Goembocs se Je Imel ustaviti v Varšavi, todu v zadnjem momentu se je premislil in odle-lel s svojim spremstvom naravnost v Berlin v letalih, katere mu je dala na razpolugo nemška vlada. Jutri bo ogrski premier konferlral s Hitlerjem in Uib-bentropom, Hitlerjevim osebnim ivetovalcemv zunanjih zadevah. Ogrska ima zelo majhno število bojnih letal In njeni prijateljici, Nemčlju lir Poljska, Ji hočeta pomagati. Nudili JI bosta finančno pomoč pri grudnji 'etal ln letališč, kar naj bi ustavilo Rusijo, če se odlbčl »a "pohod proti zapad u/' Nemčija, Poljska ln Ogrska m vznemirjena zaradi imročllu, da nameravata Rusija in Itu-munija skleniti militaristlčni pakt, kakršnega Je Sovjetska u-ilju pred nekaj meseci sklrlillu i Francijo, V takem paktu vidi-(o nevarnost in iz tega razloga <« bila sklicana konferenca v Berlinu. Tu je bilo naznanjeno, du lu> rumunskl zunanji minister Titu-lescu odpotoval v Moskvo, kjer bo podpisul pakt vzajemne voju-Ike pomoči s sovjetsko vludo. Itumunski krogi so v zvezi s tem '.unikuli poročila, du bo ts pukt dovoljevul prehod ruskemu voju-Uvu preko rumunskegu ozemlju v Cehoslovakijo v slučnju, du Nemčlju nupude slednjo. kažejo, da bo stavka zajela va« otok, čigar prebivalstvo Ja da- glede smerlšklh filmov traja . , ^ dalj čubu in izviru v glavnem iz; , ^ tega, ker ho razpečev.lcl navili | ^v ^ jik mokratlčno in naklonjeno blvše- ruery;,mrdl vUok^a davka I kjer Je odkril razvalin«' starodavnega me^ts Karakot<4 v sever-Protiitalijanške demon- ni mongolski puščavi, Je včersj poMičilo javlja, du je skupina untimonarhlHtm navalila ns u rad monsrhiatknega lisU ter I delavnkega departmenta, je Iz- Nasilje povzročilo zaprtje tovarne Milwauiki župan Hoan podpisal odlok Mllwaukee, Wla., 2M, sept. -Medtem, ko je večja grupa ljudi demonstrirala na galeriji, Je mestni svet instruiral |>ollciJ-nkegu načelniku, nuj zapre to-varno Lindemann A Hoverson S to ve Co„ proti kateri Je izbruhnila stavka, spremljana t nasllatvi. Inatrukclje se glum«, du mora ostati tovarna zaprta toliko čans, ds se spor |>oruvus. Ta ukcija, kl nima primere v zgodovini mesta, Je bila |H*lvae-tu po soglasnem sprejetju reso-lucije, kutero Je predložil sider-man All»ert Junlcki, lstoča»no, ko so mestni •/dborniki razpravljali o tej resoluciji, so bi|j trije stavkokazl ranjeni v s|>opsiiu s stavkarji pred tmarno omenjene dru£l**, enu «HM*ba pa je bila aretirana, Resolucijo je (»odpisal socialistični župan lloun, ki m* je pre j ] posvetoval s |>olicljskim načelnikom, predstavnikom zveznega delavskega depsrtmenta in načelnikom fM»krajinnkegN fi««leral-rn-gu delavskega o porabilo $137,612 is grudnjo petih novih policijskih (»ostu 1, $209,H4tt za konatrukcl-j jt» enu)ntib ruotlernlh gasilskih |x»stuj m $480,000 zu gradnjo moat o v tet CiksAko reko ob ce-I Mtsh Cunal, Taylor in Asblsnd ' na južni struni rnenta Grudlre-i ni fttroSki teb mostov l»«slt» zna-' šali f|,60U,(KN) iu oittali del vsih , te l><» prmpevulo m«nt«» Meetni h«»laki odbor ho prejel iz federalnega sklada vsoto $1,-700,000 zs konstrukcijo novih Sol, dr/a. nu univerza pa $306,* OOO za konstrukcijo sobozdrsv* ruškega lui»oratorlJs v Chicagu. tlntall <1* I v«»te $1,859,696 se b<» porabil za financiranje gradnje drugih projekta*. PROSVETA THK EN LIGHTEN M ENT GLASILO IM LASTNIKA hl-O VKNSSB NASODKC rOWOBNE JKONOTB Or«M •/ »4 »»Mlaka* br Um W»««m X*Umu1 Baaa/lt InMt Narulahta: ta IdmUi* drta»« rataat f«, th« UnlUd Stataa (»aant Ch !«•«•) and Cait*4a M M p«r )rMr. Cl..'kgu »»<1 Cteer« f7.60 p«r j>«*/. lurtifi auuatri« HM |*r »nr C«M uflMo« p* daVtfvoru Ki^upM « tlaka*' aa i<« vrata jo. m atarafM vaafelaa itrUm. po- ve»ti. Uram«, pmni itd ) aa "M* |Mj4||Jaulja la v aiuAaju. ta ia »rUatll nrftaiuo. AlitrtMai ralm. i»l*r«. •««.. wU4 hm tdurmmA u, tau4t umlf »h»a a*a«cip*at*«J tjr wlf-iiliwiia< aa4 «tMlaH> Naatav im vaa. ka* im »tik • I latam; 1'ltOK VKTA mi M Ita. Uwndale Ava.. CUmi«. lUJMta M KM K K K Of THK iKIlKKATSb FKKM 138 * Predsednik in duhovščina Roosevelt je zadnji teden naslovil na več tisoč ameriških duhovnov, protestantovskih in katoliških, pismo, v katerem jih vprašuje, kaj mislijo o njegovem "Nevv Dealu" in jih progi, naj aodelujejo z njim. To je nenavaden korak predsednika ameriške republike. Roosevelt se ni obrnil na du-r hovne kot na ameriške državljane, ker v tem primeru bi mu gotovo kdo očital, zakaj je prezrl odvetnike, zdravnike, konjederce in druge poklicne skupine. Ne, obrnil se je na duhovne kot samo duhovne, ki po njegovem mnenju zastopajo "vzvišen poklic" in kot taki so najbližje njegovemu "vzvišenemu" programu. Saj smo že večkrat sliAali, da je Rooseveltov "Nevv Deai" — praktično krščanstvo, čigar nam«*\ je krščansko poboljšan je ameriškega kapitalizma in krščanski mir v industrijah! Da je predsednik zelo naiven in poleg toga še slab politični taktik — čeprav velja za pre-brisanca v politiki — je ta njegova poteza takoj pokazala. Ameriška duhovščina je teoretično ločena od politike — kakor je cerkev ločena od države — ampak v praksi je baš narobe. Na prste lahko prešteješ one duhovne, ki se absolutno ne brigajo za politiko, drugače pa so vsi bolj ali manj udeleženi pri političnih igrah. Mo« rajo biti, ker so ekonomsko navezani na gospodarske sile, ki diktirajo dominantnim političnim mašinam! To velja za ogromno večino vodilnih pastorjev in katoliških duhovniških velikašev, ki so v tesnih stikih z lokalnimi demokratskimi in republikanskimi političnimi mašinami. Njihovi materialni interesi, ki so prvi kljub temu, da se "brigajo za duše in zadeve onega sveta", to zahtevajo. So pa tudi izjeme, zlasti med protestantovskiml pastorji, ki so bolj neodvisni kakor katoliški župniki — zadnji so vkovani v aparat svoje cerkvene organizacije kakor vijaki v stroju — in med temi je veliko socialistov, progresivcev ter celo kak komunist. Skratka so ameriški duhovni politično razdeljeni na vse stranke. Ce torej Roosevelt misli, da mora biti duhovščina zaradi svojega "vzvišenega poklica" večinoma na njegovi strani, bo kmalu videl, kako se j«- zmotil. Višja duhovščina ju z malimi Izjemami vsa burbon-ska, republikanska kakor demokratska, in kot taka sovraži "Nevv Deal". Škofje vseh cerkva dobro vedo, da je ameriški kapitalizem — najboljša opora in zaščita za njihov olistanek; nižji dušni pastirji pa morajo to verjeti in delati v tem smislu, čeprav se kateri med-njimi brani. Kontrola vlade nad privatnim kapitalizmom pomeni tudi kontrolo nad onim kapitalom v bankah in industrijah, ki je lastnina škofov in bogatih pastorjev! Roosevelt v svojem pismu posebno poudarja s\oj socialni program, to je starostno pokojnino, zavarovanje proti brezposelnosti itd, Ali Rooauvelt nt« ve, da krščanska cerkev, "prava" in razkolna, že od nekdnj smatra skrb za re-vež« za svoj monopol? Cerkev že od nekdaj na debelo berači za berače! Pri tem beračenju seveda priberači največ /ase. Nauk duhovščini« ji«, da beda bo vedno na svetu _ in mora biti, kajti kaj bi bilo /. njeno vlogo "to-lažnika revnih", če revščina izgine? Socialna zakonodaja, ki gre za tem, da država prevzame skrb za siromake in okaJtejo, da njegov« To je ie ih bo predsedni duhovščino z bo čisto vmv tudi to. s svojim spe not alno pt«dpr rito, ne.. Saj ltoo*»\ult ali kdi uta p< irliiKi \elt (Dalj« v saJ»u ho lom na ameriško >ro pogorel. Nam j«« \elika zmota » drugI minil, da k vpliv ua tnase. Umi.) PtOSTlT* Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Politika j omeniti, da sedaj vse počiva. Ka- Mllwawliee. _ Pri ljudeh, ki ko dolgo bodo trdosrčni magnat- se ne zanimajo za nobeno stvar, je vzdržali, se ne ve. Ve re le to-je politika španska vas. Pravi- Uko, če bi bili tako trdno držali jo, da jih nič ne briga. Edino leta 1*27, bi ne bilo toliko g®rja kar vidijo v nji, je- korupcija. ubogim ljudstvom kot ga je Ameriška politika je res ne- danes. Upam in želim, da pride anansko korumpirana, tako da *<>"«* temu suženjstvu kmalu, se ti kar lasje ježljo. Ampak P^d kratkim eem imela pfili-korupcija še ni politika, ker ko- ko slišati mladega govornika, ki rupcij a'obstoji tudi Uvan vlade. Je govoril na Boydsvi)lu. Pove- Za to veliko korupcijo vame- dal je mar8,ka^ riškl politiki je pflT odgovoren kapitalizem. Ljudje, ki uživajo pod sedanjim sistemom vae dobrote in imajo v rokah skoraj vso deželo, se nič ne pomišljajo in tudi ne izbirajo pri sredstvih, da se obdrže na krmMu. Ce je mladina ta je z veseljem poslušala. Želim in upam, da bi stvar med mladino bolj oživela, tako da se bi ideje, ki jih je za-sejal govornik, razširile ter rodile dober sad. Tu se je pred kratkim poročila ... . , ... „ »n _ moja nečakinja Ivanka Vlčič. treba, se posluiijo najbolj ne- s imo ^ ^ ^ ka. poštenih sredstev, da obdrte kor je nayada ob tflkfh Jikflh vlado v svojih rokah Sploh, kje Noyopor^encema k{ ^ ^ pa je gTiesde lkorupcije, fie ne v||U na knitoVMjako potovanje, sUrih strankah, republikanski želJm obiJo ^ y zakongkem stanu! in demokratski? Da so te stranke kapitalistične in služijo izmenoma ali pa obe naenkrat profitarjem in Izkoriščevalcem, ni treba tukaj omenjati. Neumni pa so delavci, ker dajejo svoje glasove svojim izkoriščevalcem. Ti glasovi so bič, s katerim se delavci sami tepejo. Ce bi se organizirali v svoji stranki, novi ali kakršni že, ki sloni na socialističnih principih, bi bilo kmalu drugače. Korupcija bi v veliki meri izginila. Delavska vlada, prava delavska vlada bi tudi kmalu pognala kolesje industrij v tek. In dokler si samo delavstvo ne zgradi svojega "novega deala", svoje poli-ti6ne stranke ih dobi vlado v svoje roke, tudi ni upati na boljše čase. O tem naj bi dela/vstvo premišljevalo posebno sedaj, ko se bližamo novim volitvah. Joaeph Ule. Na 26. sept. so pokopali Slovaka Charleta Gutyja. Našli so ga mrtvega v nekem grabnu. Mrliški oglednik je izjavil, da je pokojni ležal mrtev vsaj teden dni predno so ga našli. Pred leti je bil član SNPJ, a je društvo pustil radi finančne stiske, kakor mnogo drugih v depresdji. Našli so ga v obcestnem grabnu. Kaj je bilo vzrok njegove smrti, se ne ve, domnevajo pa, da* je bil morda vzrok alkohol. Proš'o nedeljo (22. sept.) smo šli na Windsor Heights, W. Va., kjer smo se seMi z Bartolovimi, Louis Mihačič pa nam je zaigral par veselih komadov v razvedrilo. Iskrena hvala mrs. Mihacič za postrežbo. Paula Glogovftek. . « Jadaratad P U tu na. Člani mednarodne unije pristaniMnih delavcev glasujejo oklicu stavke v pristaniščih ob zspadni obali. Novice z lilaina Blaine, O. — Meseca septembra je konec in z njegovim zaključkom se je definitivno zaključila tudi letošnja pikniška sezona. Društva in razne skupine, ki prirejajo poletne zlete, bodo svoje aktivnosti omejile v dvorane, kjer bd toplo in prijazno. Tako bo šlo naprej do prihodnje pomladi oziroma poletja, ko bodo na dnevnem redu spet zle-tl. Naše društvo št. »33 SNPJ je sklenilo, da priredi svojo jesensko veselico in obenem prvo obletnico društvenega doma na zahvalni dan 28. nov. Dasi je ta datum Še precej oddaljen, vseeno ni nič prezgodaj, da se v javnosti naznani. Okoliška društva pa prosimo, da ne prirejajo svojih veselic na isti dan, kar bi bilo le v škodo obojim. Uljudno ste vabljeni vsi od blizu in daleč, tla pridete na zahvalni dan ua našo veselico v velikem številu, ker se obeta o-bilo zabave vsem posetnikom. Mi pa bomo gledali, da vam poset ob priliki vrnemo. !gra 's, je zitdnj* dni% prevzel vodstvfc Tlcomleror« National banke Župnik Sfeverr*. B« 'gijec po narodno«ti, m« le ve J"h" *'"•"« '» Vl«rrm Mik-.!,,, t).v| , b.nfnimi PONngUEK^o Važen uspeh v letalstvu Iz Londona poročajo, da je nar^a ca družba za zračni promet* ma etala novega tipa, ki na ' najbolj peseči letalski problem 10 ri * n?™eč Htart letala na dolg* poiniT*" nih etap, torej znatno rata biti start in polet brezne.arntr^ * zgod. Dobro ie arnostl m n zgod. Dobro je znano koliko T mm ne^ičakovanl dolgi utarti''m JaiiUrtsL Zaradi polnih p^ drugih zakur i Ih L, oenein« — r uu drugih nalog jih Rlao mogli dvigniti ,.r 1 najmofa** motor* ia tako J u v£k i t«tr„fa navzlic veliki ^pmnoB.i ^-dala preprečitiZlasti se ni dalo , j t*d«. M letalo pri atartu ne ptkorS ? C«» 1 ce"/ To naj bi bil potemtakem naz % rod Združenih držav. Seveda je veuso j Sanje; da-H bodo Unistatijci i tem ta Novo cepivo Kakor poročajo iz Tuni*a j« ^ tan>oSn iega Pasteurjevegs zavo pivo, ki je prav tako uporabno^ mrtlico, kakor zoper lega; ga cfpiva so.dcslej * °m 1 lfr3 pacientih. ^ _ ~ * J I« Pm ' zlasti političen vpliv; saj K* . tam že, toda n« povsod Te K » nje "fathr«'* Coujililina. ^ ^ jonov katolikov v ZAr*i* ' potefnil za seboj le otern. kT .i-nrl JEK, SO. SEPT. Primorskeg; l»h»nja. in UdovMI dvor ob strani, da so tako one- v zaporu j mogočih stik in ziiv z veliko ma- % sept. 1936. — Kakor so ljudstva, ki je pozdravljalo od-3 • so se vršile hajajoče. »t. 3 iei III. Kazen teh priprav k iivršile še druge "predpri- na političnem polju. y ie poročano, so se vrsu* -jjj«:«. J velike priprave za sve- j Marsikateremu slovenskemu ,ti ob odkritju spomenika G^ičanu se je storilo milo, ko je ZZg kom. Spomenik, ki »!«Wpo tolikih letih zopet v Go-Kvijen na griču Sv. Justa jHd slovensko pesem in posamez-■1 Znane stare cerkve, je, niki pripovedujejo o zelo ganlji-t i odkril kraj Viktor j v»» »cenah, ki so se odigravale ... „ —v tem času med našimi ljudmi. Do sedaj še nismo mogli ugo- B ^........—- , . tovitf resničnost vesti o umoru ucr takrat, ko je kralj od- enega fašista, kot smo zadnjič ipcmenik N. Saura v Kopru poročali in najbrže tudi ne bo Udi sedaj policijske oblasti odgovarjalo resnici. Res pa je, da je bilo precej ranjenih in pobitih, celo nevarno in so jih morali odpeljati v bolnico. Proti nikomur od nabornikov niso voja- t , naat°P>> in izvajale kakršnihkoli represalij. Tudi po vaseh so dali mir, čeprav so dolgo časa še bolj budno pazili in patrulirali. Vsak mora hvaliti italijansko armado Gorica, 3. sept. 1935. — Na tri tedne zapora je bil obsojen komisar rihemberške posojilni-. 3. sept. 1935. — Zna- ce, ki je po rodu Italijan, ker je bil tako nepreviden, da je indi-rektno izrazil svojo negotovost v moč italijanskega orožja. V neki družbi se mu je namreč zaletele in je v pogovoru rekel, da ima Nemčija boljše orožje, kakor I-talija. Bil je denunciran in obsojen. Znano je, da se morajo vsi zelo previdno izražati oz. bolje molčati o vojaških zadevah. Kakor hitro kdo ni dovolj previden, ga doleti kazen. Vsekakor pa je res, da bi komisar dobil več, če bi bil Slovenec. ii sedaj . 0 nešteto aretacij preven-. značaja V mestu in v "okolici. Govori se, da znaša ,aretirancev več sto. Pred 1 so poza pri i vse "sumljive" nte, v največjem številu pa jt. Tako nam je znano, da fob tej priliki aretirani dr. _ Kukanja, Roman Pahor Sovid. Imena drugih nam šego znana. Manfreda iz Volč in Rudolf I ršič iz Kobarida zopet zaprta rica. litična kaznjenca iz velikih jv na Goriškem, Andrfcj •eda iz Volč pri Tolminu in Uriič iz Kobarida sta bi-_jvno aretirana in zaprta, ijena sta bila po prestani h doma vedno pod strogim jtvom oblasti in se zato mela oddaljiti iz domačih ne da bi preje dobila zadev-Jjenje. ;or pravi poročilo, sta bila aretirana v soboto dne 24. , L1. Zaradi česa so policij-obLasti izvršile aretacijo ni Ve se le toliko, da je bila aretirana tudi neka žen-Aretiranca sta bila pridr-vzaporu. Tudi se ne ve kam odpeljali in kakšna bo nju-laljna usoda. it racije pri odhodu 11. letnika ■i, 1. sept. 1935. — Marše bo zdelo čudno poro- dojrodkih, ki so se odigra-ob priliki odhoda slovan-fantov na abesinsk*o fron-Wno in neverjetno se bo tembolj in to posebno da-tolikih letih fašističnega • Toda povdariti moramo, vest in obširnejše poro-| sbdelali šele po dolgem ča-' * temeljiti razjasnitvi, ter t očividcev. Vzdržali smo tem in nismo navedli še ikejra dejstva, ki bi *e »^netilo čitatelje Da pa io vsi dogodki razumifi-atsmeljenl, moramo v do-Pfiok-iti še sledeče. oblasti so hotele ob odhoda zlasti slovenskih na fronto, dati temu po-» povdarka, kar naj bi i-tudi na zunaj. Zato so »Ii vse fante naenkrat z "»n. da bi velika skupina z '^njem, petjem in godbo [a "kozi mesto. Tudi so bi-posamezne skupila v krajih zunaj me-•J k" r naj bi nato vsi pri-JMno istočasno proti ko-* t.m ustvarili neka-®t*no manifestacijo. To-1 razvidno, se jim je »Popolnoma iK,nesrečlla in *rniI» v rist,, nasprotno, * rvotno nameravali. Me-, 11 naV(lusevanj za Italijo • navduševali za r®1 in vsa zadeva arja 39,065. februarja 37,520, marca 31.943, aprila 29,961, junija pa 26,790 ljudi. Ce primer-jamo te podatke s podatki za vso državo in vpoštevamo, da šteje vsa država okrog 43 omenjenih 5 pokrajin pa 1 milijon prebivalcev, bi moralo biti v teh pokraji-| na povprečno 43-krat manj nezaposlenih nego v vsej državi. Potemtakem bi bilo moralo biti v omenjenih pokrajinah nezaposlenih meseca januarja okrog 25,-000, februarja 23,000, marca 21,-000, aprila 20,000, maja 18,800 in junija 15,900 ljudi, in ne 30 do 40 tisoč . . . Zlato beži iz Italije V dobi od 10. do 20. avgusta se je zlati . zaklad Italijanske banke zmanjšal za 156 milj. lir na 4901 milj. in je s tem padel pod 5 milijard lir. V avgustu se je doslej italijanski zlati zaklad zmanjšal za 356 milj. lir, dočim je znašalo zmanjšanje v teku celega meseca julija 331.6 milj. lir. Obtok bankovcev je narastel in je znašal dne 20. avgusta 13,707 milj. lir. Francija intervenira za liro Londonski • "Times" piše, da Francoska banka vzdržuje stalno tečaj lire nfc višini 60 devet šestnajstin v Londonu. Zato je Italija že odposlala nekatere količine iNta Francoski banki, da garantira za nakup lir, ki jih izvršuje ta banka. Položaj delavstva v Julijski Krajini V poslednjih mesecih je nezaposlenost v Italiji naglo nazadovala. V prvi polovici 1.1. je padla skoraj za 40%. Nedvomno je to pojav, ki ni samo v zvezi s sezonskim izboljšanjem delovnih razmer, ker bi bila sicer nezaposlenost nazadovala tudi v prejšnjih letih v poletnih mesecih vsaj v enakem sorazmerju. Obstojajo letos še specialni razlogi (Abesinija) za nazadovanje nezaposlenih moči. Po podatkih, objavljenih v buletinu osrednjega statist, urada, je bilo nezaposlenih meseca januarja 1,011,-711, februarja 955,535, marca »53,180, aprila 803,054, maja T^S^O, junija pa fl3#.100 ljudi. V goriški, tržaški, puljski, reški in zadrski pokrajini pa je nezaposlenost sicer nazadovala približno v enaki meri, vendar se Drobne novice iz Pri morja Na Gorftkem je bilo meseca avgusta rojenih 300 otrok, umrlo je 173 ljudi. Zanimivo je, da je v Gorici umrlo 10 ljudi več, kakor se jih je rodilo, med tem ko je znašal naravni prirastek prebivalstva na deželi 127 duš. Nekaj malih požarov. — V Trstu je nastal neznaten požar na glavni železniški postaji. V neki sobi je bila oprema popolnoma uničena. Ogenj so še pravočasno opazili in ga pogasili. V prvih popoldanskih urah istega dne je gorelo pri posestniku Ivanu San-čeroviču pri Sv. Ani. Pogorel mu je svinjak, ki je imel v njem prašiča. Zaradi opeklin je tudi živa] kmalu nato poginila. V bližini Prčedola pri Opčinah pa je naslednjega dne zgorelo 90 ha gozda, ki je last sežanske in re-penske občine. Zopet zaradi granate. — V bližini Ločnika pri Gorici je neki Remigij. Kos našel granato in jo skušal razdreti. Granata pa je eksplodirala in nesrečnež je dobil hude poškodbe po rokah in prsih. Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer so mu morali odrezati nekaj prstov na desni roki. Nevaren padec. — V Pevmi je 7-letni Rudolf Komavli padel s strehe domačega senika in se nevarno poškodoval po glavi. V bolnici so zdravniki dognali, da so se mu pretresli možgani. Stanje nesrečnega otroka je zelo resno. Huda kazen. — Pred pulskim sodiščem se je vršil proces proti 401etnemu Josipu Lukšiču, 32-letnemu Mihaelu Kranjcu, Ant. Jelušiču, nekemu Jurišiču ter nadaljnim 12 moškim z Macga Lušinja, ki so bili obtoženi tihotapstva tobaka, sladkorja in kave. Glavni trije obtoženci so bili obsojeni na zaporno kazen po 9 mesecev in denarno kazen v znesku preko 132,000 lir, Jurl-šič na 6,500 lir, nadaljnih pet na manjše denafne kazni, ostali pa so bili oproščeni. nosfitA Liga narodov je zaslutila- novo Mus-aolinijevo potezo Ne mara zavarovati organizatorjev ADF Chicago. — Vodilna zavaro valna družba Lumbermen's Mu tual Casualty Co. smatra zamorce, Mehičane in organizatorje Ameriške delavske federacije za tako slab riziko, da tem ljudem ne prodaja avtnih zavarovalnin. Mogoče ima tudi predsodke pro ti njim. Vsekakor je to (Nivedal podpredsedniku neke mednarodne unije družbi n agent. razmerje med delovnimi priljka-— ___mi v teh in v ostalih pokrajimh |^,>liriijena v pravo de-.države ni mnogo spremenilo. V aj-'1 Ni < udno, da voja- | omenjenih petih pokrajinah je { *tv t« »trj "asa niso mogle ;,ri m'so pustile sko-• ' Gornike v miru, /' J< bila partija, ki so , '»ačin izkoristiti, «H*rnah. Oatsle nabor-daj klicali posa-Kakor smo po-k«- oblasti niso pom nasilno na- 0 bili ogorčeni '^an i zad je. Ni- razlagati, da '•goče slovensko " vzklikanje. V • naravnost •o bile često o- I»ov, ki so jih 1 J* bilo na o-' t rav ne nr ( •"». ker plasti fr-mi, tu\i I-! ■' no f-brtu-1 ''"r • nj« \in Z »o kaj • karabinerskr bilo nezaposlenih meseca janu Rooseveit odpotoval v Californijo VVashington, I). C. — Predsednik Rooseveit je zadnji teden odpotoval proti Californlji, kamor pride v sredo, ko obišče razstavo v San Diegu. Od tam pojde z bojno ladjo do Paname in skozi panamski prekop, nakar se vrne domov po Atlantskem morju. Na tem potovanju bo Rooseveit imel serijo govorov. (Nad*U«veafe s 1. at.mal.) okrog katerega so bili zbrani di-plomatje zunanjih držav, med njimi tudi italijanski poslanik v Addis Ababi Vinci-Gigllucci, so abesinski brambovci vzklicali: "Mi hočemo vojno" in "Smrt I-talijanom!" Ženeva, 28. sept — Liga narodov bo morala odločiti o apelu abeainskega cesarja, naj pošlje nevtra'no komiaijo na pezorišče v slučaju italijanskega napada. Sedaj še ni gotovo, ali bo ugodila apelu, ker s tem lahko pro-vocira konflikt med Italijo in državami, katerih predstavniki bi tvori'1 nevtralno komisijo. Nevarnost je velika, ker bo morala Liga narodov poslati skupino letal v Afriko, Če bo ugodila apelu Abesinije. Ta leta»a bodo morala patruljiratl meje ob Eritreji in italijanski Somallj. in možnost je, da pridejo v ogen' če prično italijanska bojna letala z ofenzivo. VeČina delegatov Lige narodov je naklonjena temu načrtu, ki bi prepričal Mus-solinija, da je Lige narodov pri pravljena na akcijo, nasprotuje pa mu Francija. Slednja meni, da bi Italija smatrala tako akcijo za provokacijo, kar bi onemogočila nadaljnja pogajanja glede odvrnitve vojne v Afriki. Svet Lige narodov je pustil vrata odprta za nadaljnja pogajanja. Vršila se bodo na podlagi četrte točke XV, Člena Ligine pogodbe, ki govori, da mora svet Lige narodov sestaviti svoja priporočila za poravnavo spora, ka dar se drugi napori za dosego tega cilja izjalovijo. Izbran je bil že odbor, v katerem so razen I-talije reprezentirane vse člani ce Lige narodov. Ta odbor bo pričel danes s svojim delom in vzelo bo najmanj deset dni, da sestavi svoja priporočila, kate* ra bo potem predložil svetu Lige narodov. Tu prevladuje mnenje, da bo Mussolini odklonil priporočila, nakar bo morala Liga narodov izvajati določbe XVI. člena kovenanta, ekonomike in militari-stične sankcije, proti Italiji. Rim, 28. sept. — Odlok Lige narodov, da bo pričela izvajati provizije XV. člena, kovenanta proti Italiji, je bil tu hladno sprejet. Fašistični krogi poudarjajo, da hočečjo imeti proste roke v kampanji proti AbesinlJI. Italija, ne Liga narodov, mora rešiti al>esinski problem. Niti navzočnost britskega bojnega brodovja v Sredozemskem morju' ki razburja fašistične kroge, ne vpliva na Mussolinija, da bl se odpovedal svojim ambicijam v vzhodni Afriki. Fašistično časopisje piše, da je Liga narodov prestopila meje svoje jurisdlkcije, ko je naznanila, da bo Izvajala provizije XV. člena kovenanta proti Italiji. I-tallja hoče obdržati |>opolno svobodo akcije v obstoječem konfliktu. Svojo politiko bo vodila tako, da zavaruje svoje lastne Interese in pri tem se ne bo ozirala na edikte iz Ženeve. London, 28. sept. — Velika Ilrftanlja je sedaj odgovorila na vprašanje Francije, ali bo ona tudi v bodočih slučajih kršenja kovenanta Mge narodov zahtevala kazen za napadalca. Francija je ImHs v mislih, ko Je stavila to vprašanje Angliji, možnost okupacije Avstrije po Nemčiji. Hitlerjev režim je že večkrat ns-mignil, da Je to njegov cilj. Velika Britanija poudarja v vojem odgovoru, da se Fr.incl- Slika kale atavkarja. ki je bil ja lahko zanaša na Anglijo, da bo vzdržala do'očbe kovenanta v vseh okolnostih in ne glede na to, katere države bl bile pri tem zapletene. Odgovor vsebuje okrog sedemsto besed in se delno nanaša na izjavo zunanjega ministra Samuela Hoareja, katero je podal na zborovanju Lige narodov pred nekaj tedni in v kateri je izrekel slična zagotovila. Di-plomatje smatrajo ta odgovor aa vašen dokument v sedanji afriški krizi, ko se Liga narodov trudi, da prepreči vojno med Italijo in Abesinijo. Naznanjeno je bilo, da so veliki britski tovarnarji prejeli zaupno pismo od vojnega dtpart-menta, v katerem jih slednji vprašuje, kako hitro morejo preurediti svoja podjetja, da bodo producirala izdelke v druge namene, če se pojavi vojna nevarnost. -r«Wr*toljša prijatelja. Kazen strela se bo moral zagovarjati zaradi prepovedanega nošenja orožja. Lepota Kdmond Rostand je imel v mladosti v Parizu lepo prijatelji-co. —- Tvoja prijateljica je lepa, mu Je dejal nekoč znanec, — žal pa ni duhovita. Le kako moreš prenašati dan sadnem njeno prazno besedičenje? — Saj Je sploh ne slišim govoriti, — Je odgovoril Rostand, — vidim Jo samo govoriti, a to Je lepo. n k c i j e London. — Angleško žingo-istično časopisje, ki je več ali manj na strani Mussolinija in | pobija sankcije proti Italiji v slučaju, da napade Abesinijo, izgublja na oglasih, ua drugi strani pa pridobiva na oglasih liberalno časopisje, ki je proti i vojni, toda za aplikacijo sankcij Lige narodov proti napadalni državi, V enem tednu je londonsko časopisje lorda Bea-verbrooka in lorda Rothemera (angleška llearata izgubilo 2327 palcev oglasov v primeri z istim tednom lanskega leta, liberalno časopisje pa je pridobilo 23tMU palcev oglasov. Kako katoliška cerkev prihaja do denarja Chicago. — Te dni se je vr-šila pred čikaškim stališčem zanimiva obravnava. Gre za veljavnost oporoke neke 93-letne starke Marle Tlierese lloussoy, ki Je pred meseci umrla. Njena hči Marle Horteuae Daviš, 11KW Ar-mitage ave., toži za razveljavljanje te oporoke iz razloga, ker Je njena mati volila v oporoki 96000 katoliški cerkvi St. John Rerch-man's pod vplivom župnika Hur-kmansa. Obravnava se Je Izjalovila, ker se porota ni mogla ze-dlnlti. Vršila se bo druga obrav-navu. I menil na ura - Kako gre ura, ki sem ti Jo podarila za god? — Imenitno, V eni url ae pomakne kazalec za HT> minut na-prej. • Sluh proračun Bodoči last: Dota, ki jo dobi moja hči, bo menda zadostovala za dva. Ženin: Da, toda kaj poreko moji upniki? 7 dni do Jugoslavije |»rrko lin mi ni, n« t>kM|»rranlh purnlMIi BREMEN- EUROPA ICMHPHKMNI VI. Ak Olt PAKNIh lf V lili KM Kil IM V K N ZAJAM^I PRIPRAVNO POTOVANJK INI I.JDItl.JANK Ali |»uluj»l» n« fiiMiilti liiirlh puralklh DEUTSCHLAND HAMBURG NKW VORK ALBERT BALLIN BOŽIČNI IZLETI NKU' VORK ......... BRKMKM .............. A LIIK RT BALLIN KI ROPA .............. .., 5. decembra ... 7. decembra 12^ decembra 15. deremhrs I»Im»mui Iflfinlik* jr»r*r |« IIiimhm« »ll Mamino«a. Odpluti« 1* Nr» t »ika HAMBURC-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD i m W RANIKII.IMI HI i Mit'AOO TISKARNA S. N. P. J. KPKKJKMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila r a veselim in ahode, vizit rilce, časnike, knjige, koledarji, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaškern, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih ■ • a VODSTVO TISK Al( N K APKLIRA NA f I.ANHTVO K.N.IM., DA TISKOVIN'K NARODA V SVOJI TISKARNI Va« poJ»«n)ia ng in se obrnil k Saxoni. "S kom misliš hoditi? Z menoj ali z nJim? Naj se odloči." Namestu odgovora je Saxon položila svojo prosto roko na drugo, ki je že ležala na Bil-lyjwvem komolcu. "S tem je dovolj povedanega," je pripomnil Bllly. Long je zastrmel v Saxono in nato v njenega zaščitnika. "Zelo bi me mikalo, da bi vendarle opravil s teboj to reč." je zaškripal z zobmi. Saxon je bila vsa ponosna, ko sta krenila dalje. Usoda Li!y Sandersonove je ni bila zadela in njen veliki, moški deček je bil ugnal ogromnega kovača samo s svojo premišlje-nostjO in neomajnostjo, ne da bi mu bil v obče zažugal s tepežem. "Neprestano je tiščal vame," je šepnila Billyju. "Hotel me je ustrahovali in je napadel vsakega moškega, ki se mi je približal. Nikoli več gu ne maram videti." Billy je takoj obstal. Long, ki se še ni mogel odločiti, da bi se umaknil, se je takisto ustavil. "Ona pravi, da ne mara imeti s teboj nobo-nega opravka več," je rekel Billy. "In kar ona reče, velja. Ce zvem kedaj le najmanjši glas, da si jo nadlegoval, vzamem tvojo za-devščino v roke. Razumeš?" Long ga je besno pogledal, a rekel ni ničesar. "Razumeš?" je zapovedujoče ponovil Billy. Kovač je zarenčal, kakor v pritrdilo. "Prav. Glej, da ai zapomniš. In zdaj se mi spravi v poti, da ne etopim nate." Long je odkolovratil, godrnjaje nerazumljive grožnje, in Saxon je kakor v sanjah krenila dalje.- Charley Long je bil stisnil rep. Ustrašil ne je bil tega gladkokožnega dečka z višnjevimi očmi. Bila ga je rešena — noben drugi mož ne bi bil storil zanjo tega. In Billy jo je imel rajši kakor Sandersonovo Lily. Dvakrat je Saxon hotela povedati Bi!lyju podrobnosti o svojem znanju z Longom, a vsa-kikrat ji je segel v besedo. "Meni prav nič mar," je rekel, ko je drugič začela. "Ti si tukaj — ali ne?" A ona je vztrajala; in ko je končala, razburjena in jezna nad avojo lastno istorijo, jo je tolažilno potrepljal po roki. "V redu, Saxon, v redu," je dejal. "Baraba je, kaj pa hočeš? Spoznal sem ga na prvi pogled. A zdaj te ne bo več nadlegoval. Te sorte ljudje so vsi enaki. Lajali bi, lajali — a zbiti se? Se z mlekarskim vozičkom se ne bi stepel." "A kako delaš to?" je vprašala vsa zasopla. "Zakaj se te moški tako bojijo? Kar čudno Je." Nasmehnil se je kakor v zadregi in jel govoriti o drugih rečeh. "Cuj," je dejal, "tvoji zobje mi ugajajo. Tako beli so in pravilni, ne veliki in tudi ne premajhni kakor zobje majhnih otrok. Ravno pravi so in podajo se ti. Pri nobenem dekletu še nisem videl tako lepih zob. Bogme, veš, kar lačen postanem, če jih pogledam. Pozobal bi ti jih." Opolnoči sta se Billy in Saxon odpravila domov in se poslovili od nenasitnikov Berta in Mary, ki se še nista bila naplesala. Billy, na čigar predlog sta takoj odšla, se je čutil dolžnega, da ji pojasni, zakaj. "To je nekaj, tesar sem se naučil pri boksanju," je dejal. "Paziti nase. Človek ne more ves dan delati in vso noč plesati pa ostati v formi. S pijačo je prav tako. Saj se ne hvalim, da bi bil angelček. Vem, kaj je to. Bil sem pijan kakor le kdo in rad imam pivo — kar na vedra bi ga polokal; vendar pa ne pijem toliko, kolikor bi rad. Poizkusil sem, pa ni vredno. Poglej na primer to veliko barabo, ki naju je nocoj nahrulila. Pes je, kolikor ga je, a razen tega ima pivo v krvi. To sem spoznal, kakor hitro je zaropotalo, in v tem je razlika. Forma, to je tisto,* za kar gre." "A velik je, velik," je ugovarjala Saxon. "Njegove roke so skoraj dvakrat tolikšne kakor tvoje." "To nič ne pomeni. Samo za tisto gre, kar je za pestmi. On bi se zaletel kakor divji bik. Ce ga ne bi mogel takoj pobiti na tla, bi ga bilo treba samo držati od sebe, ga utruditi in čakati. In mahoma bi se razletel — na kose, razumeš, sapa, srce in vse, in jaz bi ga imel tam, kjer bi ga hotel imeti. To ve tudi sam in v tem je vsa skrivnost," "Ti si prvi boksač, ki sem ga kdaj spoznala," je rekla Saxon, ko sta nekaj časa molčala. (Dalj* prihodnji«.) Math liahor (Pittsburgh): Doživljaji vojaškega prostovoljca (Nsdaljevanje.) Posebno eden vagon je bil močno zastražen, da ni mogel nihče do njega. Nenadoma se je po- do vina. da smo se ga vsi lahko napili. Okrog poldne smo zaslišali sopihanje vlaka, ki je vozil opre- javil neki čantnik, ki je dejal, da mo iz neke bolnišnice. Obsto- do tistega vagona ne amejo iti pili smo progo na obeh straneh, civilisti, temveč le vojaštvo, da se je vlak s težavo preril do Stražniki so nato odpahnili tež- nas in obstal. Jaz aem bil v ka vrata, nakar smo se vsuli no- prvi vrsti in so me takoj potis- tri, kajti vsak je hotel vedeti, nlli na stopnice vagona. Od- kaj se v vagonu nahaja. Bilo pahnil sem vrata, toda notri ni- Je v njem deset sodov vina, ki so sem mogel, ker mi je v istem stali (Kjkonci in prvemu pri vra tih smo takoj izbili dno in začeli zajemati črnino. Medtem je priAla v bližino neka žen*kn ter nas prosila, naj jo«pustlm<> do vina, da nam ga bo ona po vrsti hipu vojak, ki je bil v vagonu, uprl puško v prsa in zaklical: "Stoj!" Tako sem zašel v veliko nepriliko, ker so me od zadaj (sitiskali naprej, spredaj pa je bil bajonet uprt. v moja prsa. zajemala. Stopila je na neki Na mojo srečo so se odprla vra- zaboj in nam tako nekaj časa ta na drugi strani, vojak je po- polnila steklenice in skodelice vesli puAko in vsuli smo se v va- Nato se je vsula v vagon Ae več gon z obeh strani. Vojaka smo ja množica, ker se j« vsak bal. kar potlačili, mu odvzeli puško da bo vina zmanjkalo, če bo do in jo vrgli ven. zadnjega čakal. Povzročili so Kmalu je bil vlak natrpan t tako gnečo, da Je tista tonska vojaštvom Jaz sem dobil še padla t /a boj a na glavo v s*mI precej udoben prostorček na bla- Potegnitl jo je bilo treba za no- zinah tik jmmI krovom, ker aem ge iz soda, nakar so jo odneali bil med prvimi v vagonu in se na postajo. mi ni bilo treba dren jati kakor Potem je prišel neki poročnik onim spodaj. Poleg Je bila mala * sekiro, s katero Je začel udri lina. sk?»zi katero sem lahko opa- hati po sodih, dokler niso bili »val, kaj se zunaj dogaja, vsi odprti. Odprl jr Ae druga IVišel Je čas odhoda in pred-vrata in nam s tem olajšal pot, no je vlak potegnil, ao pripeli Ae eno lokomotivo, toda obe nista bili kos veliki teži. Prišla je še tret ja, nakar se je začel vlak na-lahko pomikati. Tako smo se nekaj časa vozili po polžje in med vožnjo so vojaki skakali na tla ter pobirali vsakovrstno ropotijo, ki je vsekrižem ležala ob progi, in se potem spet obešali na vlak. Nekaj časa so vlekle vlak tri lokomotive, potem, ko so zmagale klanec, pa so eno odklopili in vlak je tudi hitreje vozil proti Ljubljani. Med vožnjo sem se vedno bal. da se bodo vagoni po-trli |hx1 težavo vojaštva. Ko smo dospeli v Brezovico, na zadnjo (Mistajo pred Ljubljano, je bilo že jHizno zvečer. Tu se je vlak ustavil in prišel je ukaz. dn bomo morali tu čakati naslednjega dne, ker ni bilo za nas prostora na ljubljanskem kolodvoru. Celonočno čakanje se meni ni dopadlo, zato se nas Je pet od-1 ločilo, da nadaljujemo pot peš proti Ljubljani. Bili amo trije Slovenci In dva Madžara in smo Jo mahnili kar po progi. Vsak 1 i*nn