Komentar LB Preurejeni objekt bo amortiziran Z razmišljanji tovariša Cirila Staniča v članku »Večna začas-nost«, objavljenim v »Delu« dne 14. 12. 1976 In z zgora.j objavlje-nim člankom se strinjamo tudi mi. Njcgova volja, kakor tudi naša je, da naj bi gradnja ploščadi Borisa Kraigherja krenila foolj smelo naprej. Vendar pa želimo tudi mi povedati okoliščfne zakaj smo predlagali organom upravljanja, da banka kupi po-slopje tiskarne Jože Moškrič. Dejstva, ki so bistveno vplivala na nakup poslopja so bila: 1. Po naši presojd prenos lastništva v nobenem primeru ne sme zavreti nadaljnjih del na ploščadi B. Kraigherja. Z nakupom tega poslopja želi banka za relativno kratek rok razrešiti akutno prostorsko stisko na Trgu revolucije, za daljše obdobje pa si zagoto-viti lokaoijo za svojo dejav-nost v zelo primernem mest-nem sreddšču. 2. Ljubljanska banka je že 2. 7. 1970 sklenila z Ljubljan-skim investicijskim zavodom začasno pogodbo o odkupu 4500 kv. m poslovnih površin in zato plačala akontacijo za pripravljalna dela in projekti-ranje: če bd izgradnja poteka-la tako, kakor je v pogodbi zajamčeno, Ljubljanska banka danes ne bi imela prostorske stiske, kd jo siM v manj ugod-tM! rešitve. Iz gornjega je to-rej razvidno, da si je Ljub-lja.nska banka že pred sedmi-mi leti zagotovila pravico do poslovnega prostora na »Plo-ščadi«. 3. Rast Ljubljanske banke v zadnjih letih (odkar se je pre-selila v poslovne prostore na Trgu revoluoije 1970. leta se je njena bilančna vsota povečala za 4-krat, število manipulaoij pa je samo v letu 1976 poraslo od 21 milijonov na 29 milijo-nov) posebno pa prehod oseb-nih dohodkov na hranilrte knji-žice in tekoče račune je pov-zročil v centrali in podružnici Ljubljanske banke akutno pro-storsko stisko. Predvsem je banka dolžna takoj zagotoviti popoln denar-ni servis za občane v glavni likvidaturi na Trgu revolucije, ker je bilo že zadosti očitkov zoper dolge vrste pred blagaj-niškimi pulti. Zato so strokov-ne službe banke, M so odgo-vorne za poslovni prostor na-ravnost pograbile priliko, ki se je ponudila z izpraznitvijo tiskarne Jože Moškrič, kamOT bodo preselile nekatere službe, ki niso vezane neposredno na delo v centrali. V pritličju pa bo podružnica Ljubljana orga- nizirala prepotreben poslovni prostor za poslovanje s pre-bdvalstvom. 4. Objekt tiskarne Jože Moš-krič je ena prvih armiranobe-tonskih skeletnih zgradb v Ljubljani. Po končani vojni je v letih 1946—1956 doživel dve rekonstrukoiji z nadzidavo in dozidavo. Prav tako je pred nekaj leti bila obnovljena cen-tralna kurjava. Zato je zelo smela trditev, da bi objektmo-ral biti porušen že pred dese-timi leti, saj je do nedavno odlično služil biskarni Jože Moškrič. 5. Za nakup objekta je Ljub-ljanska banka plačala 15,000,000 dinairjev. Cena je bila določena po sodnem cenilcu, ki je ob-jekt cenil pod predpostavko, da je namenjen za rušenje. Ta vložena sredstva bo ob ruše-nju v vsakem primeru dobila povrnjema. Po informacijah, s katerimi rj,zpolagata Ljubljanski investi-cijski zavod in Ljubljanski ur-banistični zavod, je predvide-no rušenje tega objekta šele v II. fazi izgradnje »Ploščadi Borisa Kraigherja«. Ker še ved-no niso zagotovljena sredstva za začetek I. faze je rušitev odmaknjena, po našem mne-nju vsaj za 10 let. V tem času pa se bodo vlaganja za uspo-sobitev objekta amortizirala. 6. Ljubljanska banka bo po-leg tega, da bo sebi zagotovila prepotreben poslovni prostor, uredila njegovo okolico tako, da ne bo v sramoto središču mesta. Menimo, da pisec članka boljše alternative ne more po-niKfti. Če bi merodajni fak-torji sledili nj&govemu predlo-gu, bd objekt morali prav tako odkupiti. Rušitev pa ne bi ve-ljala dosti manj kot racional-na adaptacija. Imeli bi še eno jamo več, menimo pa, da je za »Ploščad« ena dovolj. LJUBLJANSKA BANKA Slnžba za gradnjo, investicijsko vzdrževanje in opremljanje objektov