(j)t2žom /<^AND s-yiM&e.'* NO. 7o Ameriška Domovi ima CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. MAY 9, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Konvencija ADZ pridno dela CLEVELAND, O. — Včeraj zjutraj se je sestala 19. red-na konvencija Ameriške Dobrodelne Zveze na svoje zaseda-n.le- Kmalu po odprtju, zasedanja ob devetih dopoldne je Obrala svoje vodstvo. Za predsednika 19. konvencije je bil izvoljen glavni pred-. sednik John Sušnik, za podpredsednika Anton Sturm in Josephine Ambrosic, za tajnika pa Louis Boldin. Za dnevnice delegatom je konvencija odobrila $300 za Xso dobo zasedanja. Konvencija bo predvidoma zasedala štiri bni in bo v četrtek svoje delo zaključila. v Od 7 rednih odborov konvencije jih je včeraj že 5 končalo svoje delo in podalo poročila. Konvencija je povečala število šolskih štipendij po $250 °d 15 na 20 za prihodnje šolsko leto, odobrila Slovenskemu starostnemu domu v Clevelandu v pomoč darilo $1,000. Na predlog odbora za prošnje in pritožbe je bilo sklenje-n°> naj dobijo še preostali trije živeči ustanovni člani ADZ enkratno darilo po $100, večje število bolnikov pa je dobilo Posebne podpore po $50. Konvencija bo danes nadaljevala redno delo, jutri pa bo rodno delo zaključila nekaj preje, ker bo zvečer slavnostni banket. Neonacijli v Nemčiji Postajajo bojevitejši ^lada Zahodne Nemčije priznava, da so postali neonacisti bojevitejši in da se °Prijemljejo po zgledu levičarjev nasilja. ^BONN, ZRN. — Prvič je zvez-a vlada priznala, da postajajo Conacisti v Zvezni republiki emčiji bojevitejši in da se ne- kat ere skupine spuščajo v nasi- Kcnservativci v Angliji in Walesu pri občinskih volitvah napredovali LONDON, Vel. Brit. — Delavska stranka, ki je na vladi, je pri občinskih in krajevnih volitvah v Angliji in v Walesu izgubila več mest v korist opozicio-nalne konservativne stranke. Razpoloženje v Veliki Britaniji se je v zadnjih tednih začelo obračati na slabše, ko so se pojavili dvomi, da bo olje izpod Severnega morja rešilo Veliko Britanijo iz gospodarskih stisk za ‘vsaj prihodnji dve desetletji, Prodaja orožja ZDA na Srednji vzhod še sporna WASHINGTON, D.C. — V Kongresu se podporniki Izraela prizadevajo na vso moč, da bi dobili večino za resolucijo, ki bi prepovedala prodajo orožja Savdski Arabiji, v manjši meri Egiptu, ker smatra Izrael, da bi bilo to zanj “nevarnost”. To prizadevanje je bolj uspešno v Predstavniškem domu kot v Senatu. V zadnjem za tako resolucijo po izjavi sen. R. Byrda, vodnika demokratske večine, v sedanjem trenutku ni večine. ■j . opu-OCdJU V llctDJ.” ,Ja> slična onim skrajih levičar- Notranji minister Werner j kot so preje napovedovali. Sedaj aihofer je napovedal odločne trdijo, da utegne to olje nudili rePe, ko ugotavljajo oblasti le kratko pomoč 5-6 let. ^°rast neonacistične propagan-e ln “zaskrbljujoče razvoje”. , ^ Zahodnem Berlinu so od-_ Ul prepovedano neonacistično apino, zvezne oblasti pa so plavil6 prijem 5 skrajnih levi-Jev, ki so osumljeni pripada-Ja teroristični skupini. zJava notranjega ministra je edila pozivu bivšega kanclerja ^ Načelnika socialistične stranic Willyja Brandta javnosti, naj Poveča svojo pažnjo” nad de-. nostj° neonacistov in skraj-1 desničarjev. Werner Maihofer je trdil, da sk-^anStV° v krajnih desničar-let s^Pbaah tekom lanskega a padlo, pa priznal, da se je ^°VeČala bojevitost teh skupin. | j ern J6 pripisal nek bančni rok *raj avtomatičnega orožja v se em holandskem skladišču v eVerni Nemčiji. Po nekih po-kih naj bi bilo v Zvezni re-a liki Nemčiji od 25 do 30 ma-desničarskih skupin, ki so nasilju. Njihovo skup-0 članstvo naj bi bilo nekje ed 900 in 1,000. Nasilne sku-p^e skrajnih levičarjev imajo , Cenitvi: varnostnih organov UPno kakih 1500 članov. pj v----------°------ Režnjev odletel domov HAMBURG, ZRN. - Sovjet-^ 1 vodnik Brežnjev je po štirih je^h °dletel od tu domov, ko se j . °dprto” razgovarjal s kanc-^ Jem Schmidtom o vseh med-_/-*rodnih vprašanjih in podpisal Jhn novo trgovinsko pogodbo ^ 2H Nemčijo in ZSSR. teh razgovorih je dejal Gena olja ostane do konca leta zamrznjena TAIF, S. Arab. — Na posvetu zastopnikov držav izvoznic olja v poletni prestolnici Savdske A-rabije so ti veliko razpravljali o sedanji ceni ter o padcu tečaja ameriškega dolarja, ki velja za plačilno sredstvo in računanje cene olja. Nekateri so predlagali, naj bi dolar zamenjala “košara” trdnih valut, kar bi ceno olja bolj ustalilo, drugi pa so se zavzemali kar naravnost za povišanje cene v sorazmerju s padcem vrednosti dolarja. Prevladalo je stališče Savdske Arabije, Irana in še nekaterih drugih izvoznic olja, naj ostane dolar kot valuta za ceno olja, cena pa naj ostane zamrznjena do konca tega leta. Prihodnji mesec se bodo zbrali na Dunaju zastopniki držav izvoznic olja znova na uradnem posvetu in pričakovati je, da bo znova na dnevnem redu dolar kot plačilno sredstvo in povišanje cen olja. Za enkrat izgleda, da tudi na tem sestanku ne bo prišlo do bistvenih sprememb. -------------o----- Nov poskus iskanja sporazuma v Rodeziji Britanski zunanji minister David Owen je objavil v parlamentu nov poskus sporazuma med vsemi skupinami v Rodeziji. LONDON, Vel. Brit. — Izvršni svet, vrhovni organ Rodezije, je ponudil pomilostitev političnim skupinam, ki podpirajo Pa-triotično fronto. Te so to odklonile, Patriotična fronta pa je izjavila, da bo nadaljevala boj v Rodeziji do zmage. Zunanji minister Velike Britanije David Owen vendar še ni opustil upanja na mirno rešitev rodezijske krize. V parlamentu je objavil, da bo poslal v Južno Afriko Johna Grahama, ki naj bi sodeloval z ameriškim poslanikom v Zambiji Stephenom Lowem pri naporu za pridobitev pristanka Gverilci v Južni Afriki imajo sovjetsko orožje Varnostne sile Južne Afrike so dobile pri gverilcih sovjetske AK47 puške in strelivo, kar bi naj pomenilo sovje tsko podporo črni gverili. JOHANNESBURG, J. Af. — Vpadi nacionalističnih črnih gverilcev v Južno Afriko, oboroženih s sovjetskim orožjem, kažejo, da prehaja boj za spremembo v Južni Afriki v novo, nevarnejše razdobje. Varnostne sile so objavile pretekli teden, da so prijele več črnih gverilcev, oboroženih s sovjetskimi napadalnimi puškami AK47, in zasegle ob meji večje količine streliva. Policijske sile v Durbanu so objavile zasego velikih količin streliva, orožja, raznih razstreliv in dokumentov. Orožje in strelivo so odkrili in zasegli v večih krajih pokrajine Natal, ki meji na Mozambik, prav tako tudi v severnem Transvaalu, ki se razteza ob meji Mozambika. Brigadir C. F. Z etsman, poveljnik južno-amerišKih varnostnih sil, je dejal, da so te prijele 1: TENG HSIA0-PING: ŠTUDENTJE NAJ SE UČE! Podpredsednik vlade LR Kitajske Teng Hsiao-ping je izjavil, da je dolžnost študentov, da “študirajo” in da so izpiti v šolah prav tako potrebni kot nadzor v tovarnah nad kakovostjo izdelkov. HONG KONG. — V večjem govoru o vzgoji in šolanju je podpredsednik vlade in podpredsednik Komunistične partije in spravile pred sodišče večje keng Hsiao-ping, po uradnem števik) črncev, osumljenih sode-'1-6 u ^ v voc*s^vu ^ Kitajske, Maov nauk o šolanju in Maov vzgoji “razložil v novem duhu”. Povedal je jasno in odločno, da je naloga študentov študiranje in da so izpiti v šolah prav tako 1 lovanja z gverilci. Uradno poročilo o vpadih črnih gverilcev v Južno Afriko nakazuje, da se je “osvobodilna vojna”, ki se jo je bela vlada dolgo bala, dejansko začela. Doslej je bilo gverilsko bojevanje omejeno na Jugozahodno Afriko, — Namibijo, med tem ko je v sami Južni Afriki bilolbo ^afka v Prihodno- sti dobila potrebno število res- le so utrpele hudo .škodo v času “proletarske kulturne revoluci je”, ko so “rdeče garde” mladin cev pustile učenje in se vrgle na Maov poziv v politiko. Študentje in njihovi učitelji, tudi oni na visokih šolah, so morali študije prekiniti in iti dalj časa delat na deželo, da se ‘seznanijo” s stvarnostjo in resničnostjo življenja. V Maovem imenu so odpravili tudi izpite po šolah, ker ni bilo več važno, koliko kdo zna, ampak kako trden in revolucionaren komunist je. Novi kitajski režim, ki je prevzel vodstvo države po Maovi smrti, se je odločil vriniti k staremu redu, k resnemu, vztrajnemu učenju, ki naj da LR Kitajski potrebne strokovnjake in znanstvenike. Zanimivo je pri tem to, da se je Teng Hsiao-ping pri svojem pozivanju k uvedbi večjega reda in večjih zahtev v šolskem sistemu pozival na Mao Cetunga. Dejal je, da ta ni bil proti izpitom v šolah, ampak le proti temu, da bi ti izpiti izgle-dali kot nekako sovražno nastopanje učiteljev proti študentom. potrebni, kot je potreben nad-j^ang je dejal, da je “tolpa šti- zor nad kakovostjo izdelkov v tovarnah. V šole naj gredo samo oni, ki so za to res sposobni, da ]e v mirno. Sedaj so začeli gverilci nastopati tudi tam, s čimer se je položaj bistveno spremenil. Vremenski prerok Postopna zjasnitev, jutri pretežno sončno. Najvišja temperatura danes okoli 65 F (18 C). ferenco ob isti mizi. Graham bo ostal v Afriki tako dolgo, kot bo vseh skupin v Rodeziji za kon- potreba. ničnih strokovnjakov. Na narodni konferenci za vzgojo v Pekingu je Teng vztrajal na stališču, da LR Kitajska ne bo mogla doseči postavljenega cilja — da bi postala moderna industrijska država do leta 2000 — če šole ne bodo dvignile svoje ravni, stavile večje zahteve in vzdrževale trdo disciplino. Opustitev “Maove šolske reforme” Kitajske srednje in visoke šo- k -WJ, lazgovorin je aejai anc]er H. Schmidt: “Novost je ia popolna rov odprtost razgovo- ta » V skoraj vseh zadevah sve-po kovinarjem je na letališču de- 0cbe^u sovjetskega vodnika Jal, da bo o vsebini in poteku govorov osebno preko felefo-*a obvestil čarterja. predsednika ZDA j^eJPozabite na Gallusovo p osco “Lipa zelenela je”! JUGOSLAVIJA BUDNO NADZIRA SVOJE OBČANE V ŠVICI Žani ugledni švicarski dnevnik ‘Neue Zuericher Zeitung’ je nedavno priobčil članek, ki je poučen za Slovence po vsem svetli, zato ga prinašamo tudi našim čitateljem. Ustanovitev jugoslovanskih klubov in dopolnilnih šol v Švici je bila očitno posledica določene konkurence nasproti delovanju jugoslovanskih verskih skupnosti. Značilna za to je izpred nekaj let brezuspešna zahteva jugoslovan-konzularnih oblasti, naslovljena na šolske oblasti nekega švicarskega mesta, naj bi ne dovolile v šolah, kjer je dopolnilni pouk, verouka v jeziku jugoslovanskih narodov. Po jugoslovanskem pravu naj bi bilo nedopustno poučevati v šolskih poslopjih verouk. Dalje ni po jugoslovanskem pojmovanju zadeva Cerkve, organizirati družabne ali zabavne prireditve. Posamezni člani jugoslovanskih zastopstev svoje rojake v Švici tako plašijo, da ti potem svojih otrok k verouku in k cerkvenim prireditvam ne pošiljajo. Na osnovi soglasnega opazovanja najrazličnejših oseb se zdi, da beograjska zastopstva v Švici povezujejo obnovitev jugoslovanskih potnih listov, obvezno vsaki dve leti, z razgovori, ki so blizu zasliševanj. Pri tem jasno opozarjajo na versko dejavnost jugoslovanskih delavcev, ki je ne gledajo s prijaznimi očmi. Prikrite grožnje s težavami pri podaljševanju potnega lista ali pa vrnitvi domov so, kot se zdi, učinkovito orodje jugoslovanskih oblasti za to, da spravljajo svoje rojake v Švici v red. Orisano ravnanje je treba razumeti v luči političnega dogajanja v Jugoslaviji. Znano je, da je to zaznamovano z negotovostjo glede prihodnosti po Titovi smrti: opozicija nacionalistov na eni strani, nevarnost s strani moskovskih pristašev na drugi strani. Iz tega obrambenga položaja je priklical jugoslovanski režim 1973 v življenje tako imenovano “družbeno samozaščito”, neko dopolnilo delovanja tajne policije UDBE. Pri tem gre za dolžnost, ki obvezuje slehernega občana, da denun-cira svoje rojake, ki so režimu sovražni. “Družbena sa- mozaščita” je usmerjena med drugim tudi proti sleherni 0-bliki nacionalizma in proti zastopnikom Cerkve, ki so do režima kritični. Ta klic k budnosti je sedaj namenjen tudi jugoslovanskim občanom v tujini. S tem v zvezi so ponovni jugoslovanski poskusi, ki jih je pa Švica zavrnila, skleniti s Švico pogodbo o vseljevanju, da bi, kot se zdi, Jugoslavija lahko izbirala vseljence po političnih vidikih. Brez ozira na to, da gre za kaznivo dejanje politične poročevalske službe po švicarskem kazenskem zakoniku, ki izrecno ščiti ne le državljanov, ampak tudi posamezne prebivalca Švice pred vohunjenjem v korist tujih držav, strank in organizacij, je aktivnosti, ki jih razvijajo napol državne jugoslovanske organizacije, komaj možno vskla-diti z veljavnim švicarskim pravom. Ostaja določeno slabo občutje. Jugoslovanske aktivno^ sti za zavarovanje svojih občanov pred švicarskimi vplivi temelje končno na negativ- nem razmerju do naše družbene oblike in ženejo tuje skupine v državno-politično nezaželeni položaj geta. Zato je zaprisežena posvetovalna komisija za vprašanja tujcev v poročilu o položaju le-teh v švicarskem političnem življenju zagovarjala mnenje, da ima sleherni posameznik u-stavno pravico do svobode tiska, svobode z d r u ževanja, svobode izražanja misli in svobode zbiranja, nimajo pa te pravice tuje državne organizacije ali zasebno-pravno ustanovljene kulturne organizacije z napol državno naravo. Vedno večjo kontrolo napol državnih spletk bi omogočil predlog novega zakona o tujcih, po katerem bi lahko obvezali člane društev, ki se politično udejstvujejo, da po resnici orišejo delovanje društva, navedejo število in osebne podatke članov, pa tudi to, odkod prihaja denar in za kaj gre. Treba je poskrbeti za to, da ne bodo iz daljave vodene aktivnosti tujih društev “izpodjedale” naše pravne ureditve, ki velja tudi za tuje prebivalce. rih” sprevrgla in zavila Maov nauk. Sklicujoč se na pokojnega Mao Cetunga je Teng izjavil, da bodo tudi še čez 10,000 let razlike nad naprednimi in zaostalimi in da imajo različni ljudje različne sposobnosti. Zato je potrebno, da v vseh šolah v LR Kitajski posvetijo posebno pažnjo pre-skušnji onih, ki se prijavijo za visoke šole, in da sprejmejo samo one, ki se res izkažejo z bistrostjo. Obisk Brzezinsksga v Pekingu tudi pritisk m Sovjetske zvezo WASHINGTON, D.C. — Predsednikov glavni svetovalec za narodno varnost Zbigniew Brze-zinski bo v tem mesecu obiskal Peking in se tam razgovarjal z vodniki LR Kitajske o odnosih med ZDA in LR Kitajsko, o možnostih njihove normalizacije in razširitve, pa verjetno tudi o splošnem položaju mednarodne politike v trikotniku Wa-shington-Moskva-Peking. V Moskvi so glede Pekinga skrajno občutljivi in vsaka pomisel na morebitno povezavo med Washingtonom in Pekingom jih močno razburja in skrbi. Splošna sodba je, da bodo v Kremlju obisk Amerikanca v Pekingu skrbno opazovali in u-krenili vse, kar je v njihovi moči, da ne bo vodil do izboljšanja in razširjenja stikov med Washingtonom in Pekingom. -----o----- Gen. Jorge R. Videla ponovno imenovan za predsednika Argentine BUENOS AIRES, Arg. — Vodniki argentinskih oboroženih sil so se sporazumeli in imenovali gen. Jorge Rafaela Videlo, poveljnika armade, ponovno za predsednika republike. Poveljstvo vojne mornarice se je ponovnemu imenovanju Iz Clevelanda m okolice Iz bolnišnice— Znani rojak John Sivec se je vrnil iz Euclid General bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, pozdrave, darila in molitve. Sedaj je na svojem domu. Zadušnica— V četrtek ob 8.30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Antona Jagodnika ob 21. obletnici njegove smrti. Redna seja— Društvo sv. Katarine št. 29 Zahodne Slovanske Zveze ima v sredo, 10. maja, ob 7.30 zvečer redno sejo v običajnih prostorih. Po seji bo letna društvena zabava z nagradami in osvežili. Vse članstvo vabljetio'! Ases-ment bo tajnik pobiral od 6. ure dalje. Pogreb— Pogreb umrle Doris B. Menart o katere smrti smo poročali včeraj, bo jutri, v sredo ob 8.45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Road ob 9.30, nato pa na pokopališče Vernih duš. Manjkajoče podpise bodo v glavnem zbirali črnskih vardah— Od 47,537 podpisov volivcev, ki jih je zbral odbor za odpoklic župana D. J. Kucinicha, je veljavnih le 34,217. Odbor je dobil 20 dni, da nabere manjkajoče število podpisov, potrebnih je namreč 37,552. Vodniki odbora so dejali, da bodo manjkajoče število podpisov skušali nabrati v prvi vrsti v vardah s črnim prebivalstvom na vzhodni strani mesta, ki so jih doslej zanemarjali. Odločeni so zbrati preko 10,000 dodatnih podpisov. Mesto se bliža finančnemu polomu— V mestnem svetu so na sinoč-seji ugotovili, da so mestne finance v skrajno slabem stanju in da bo mestu v septembru ali oktobru zmanjkalo denarja, če ne bo mestna uprava pravočasno začela odločno varčevati zmanjševati izdatke. Zadnje vesti RIM, It. — Sodijo, da je Aldo Moro še vedno živ, ker doslej niso njegovo ječarji še sporočili, da bi končali njegovo življenje. Baje naj bi bil preteklo nedeljo poslal svoji družini novo pismo. Ta vest vendar ni potrjena. WASHINGTON, D.C. — Zvezni prometni tajnik Brock Adams je včeraj objavil, da bo Am-trak ukinil potniške vlake na skupno 8,100 miljah, ker ni dovolj potnikov. The Lake Shore Limited, ki vozi med Chicagom in New Yorkom ter Bostonom preko Clevelanda, bo ostal, ker je med dobro zasedenimi. PENSACOLA, Fla. — Potniško letalo Boeing 727 National Airlines je sinoči padlo v hudi megli v morje v bližini obale s 60 potniki. Trije so bili pri nesreči, katere vzroka še ne vedo, mrtvi. gen. Videle, ki pojde letos kot poveljnik armade v pokoj, upiralo, pa sedaj svoj odpor opustilo. Ameriška Domovina /i v« » «/inu—»»o vi( 6117 ST. CLAIR AVK — 431-062S — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada mid Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 70 Tuesday, May 9, 1978 S pogumom v srcu smo blizu vseh pogumnih slovenskih src! / ZEDINJENA SLOVENIJA ' Buenos Aires April 1978. v IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOL86E Pozdrav rojakom v svetu in domovini Člani društva Zedinjena Slovenija, zbrani na 31. občnem zboru v Slovenski hiši v Buenos Airesu so sklenili poslati sledeče pismo in pozdrave rojakom v svetu m v domovini. Ob 30-letnici društva “Zedinjena Slovenija” v Buenos Airesu oošiljamo njeni člani vsem rojakom po svetu, v domovini ali že v svetu rojenim, vsem, ki v svojih srcih nosijo ideale svojih svobodnih očetov m dedov, vsem, ki se zavedajo, da slovenstvo ni le kri ah folklora, ampak zakoličenost v zavesti naše skupne slovenske usode ter privolitev vanjo — nadvse prisrčen pozdrav! Še poseben pozdrav želimo poslati našim bratom v domovini, tem, ki skoz vsa ta desetletja čuvajo v sebi m v svojih ogenj ljubezni do narodnih in verskih svetinj, boreč se proti toku, proti oblastem, ki se_ morejo obdržati na uzurpiranem prestolu samo z nasiljem, s širjenjem materializma, z rezanjem korenin vsemu, kar bi moglo roditi svobodo. Člani društva “Zedinjena Slovenija” bratsko ^pozdravljamo vse druge svobodne slovenske organizacije v emigraciji. Moč vsake organizacije, na kateremkoli od petih kontinentov še živi, in ne oziraje se na njeno številčno moč, ampak na duha, ki jo povezuje, je opora vsem ostalim svobodnim slovenskim organizacijam po svetu. Toda, ko z vsem srcem podpiramo rast te naše “Slovenije v svetu”, ponovno poudarimo — tako našim prijateljem, ki se kdaj bojijo, kakor našim nasprotnikom, ki bi si tega želeli... — da zamisel “Slovenije v svetu , vsak dan močnejša, ni noben pobeg od nujnega aktivnega dela za čimprejšnjo svobodo naroda doma. Način dela “Slovenije v svetu” je različen od dela v domovini, kakor je življenje v emigraciji drugačno od življenja na rodni zemlji. Kot politična emigracija se zavedamo, da je naše poslanstvo osvoboditev Slovenije. Pri tej nalogi pa ne u-porabljamo orožja, ampak neizmerno moč resnice. Zavedamo se dolžnosti pričevanja pred svetom, da je komunizem največja nesreča za slovenski narod, kateremu je povzročil množico nedolžnih žrtev. Če je res kdaj za druge emigracije veljalo, da žal niso ničesar pozabile, pa se tudi v svetu ničesar naučile — z našo ni tako. Če česa nismo pozabili, je zato, ker tistega ne smemo. Bog ve, da to ni iz sovraštva do nikogar, ampak iz pravilne ljubezni do resnice, do nas samih in do vsega našega naroda. V tridesetih letih smo kdaj menjali način dela, nikdar pa zapustili svojih načel niti ne osnovnega cilja: s širjenjem zdrave narodne zavednosti ter s poglabljanjem krščanstva v nas doseči končno zmago nad sovražnikom človeka in narodov, nad komunizmom. Naše politične emigracije bo konec šele takrat, ko bo prenehal vzrok, zaradi katerega se je rodila, ko bo spet zavladala svoboda nad našim narodom. Naša moč, kot članov malega naroda, je v visoki kakovosti našega dela, moralni klenosti, kulturni globini, trdni povezanosti med seboj, zasidranosti v preteklost in v veri v narodovo življenjsko silo. To je slo-neska pot. Zavedamo se, da ni nobeno .delo za skupno dobro | možno brez stalnega moranega preroda v nas samih. Ve- jhotell bll mo pa tu* da nikdar m b.la m da tudi danes nikjer na' Maaikrat je skočil iz Svetu ni kulture, ce prej ne pride do politične svobode. 1 Zavedamo se, da nobeno naše delo ne bo rodilo zdravega sadu, dokler mirno in z ljubeznijo ne pristanemo na usodo, ki nam je bila dana. Vemo pa tudi, kako je ista u-soda preko trpljenja očistila naša srca in um, dala pa tudi možnost za širino vizije in za delovanje, kakršnega doslej nismo poznali. Zavedamo se, da noben narod na svetu ni povsem neodvisen, in zavračamo vsako iluzorno in nerealistično iskanje rešitev, vemo pa tudi, da imamo pravico in možnost, da pridemo do nujne narodne samostojnosti. Z narodom je kot ,s človekom: pride doba, ko mora prevzeti nafee vso težo lastne odgovornosti. Sicer ne dozori in je nevarnost, da propade. Vemo/da še noben narod ni izgi- j sko vojagnico, kjer je bif pre-nil, če je le hotel živeti, in da vera v lepšo bodočnost na- | gied. Narodno zavedno inteli-šega naroda ne more opešati, če je v nas upanje. Upanje j genc'9) zlasti dijake) vsej ki s0 pa je večno, kadar je v nas ljubezen. Slovenska tisoč-1dni protikomunistično usmerje-letna usoda plavati proti toku masovnih pritiskov, nas je odpeljali na Hvar rdi Rab, usposobila za samostojno življenje v svetu, ki ne trpi svo- |kjer 30 v tisočih umirali od labodu jakov, tako v okviru marksističnih diktatur kakor v |kote. škof dr. Rožman jih je re-standariziranem svetu konsumne družbe. iševal. Ljubljanski tramvaj, ki Zavedajoč se svojega poslanstva, vseh težav, ki nam ije tako rppotal mimo hiše, kjer jih to nalaga, pa tudi veličine trenutka, v katerega nas je sam stanoval, je obstal. Nenad-Bog postavil, pozdravljamo vse svoje brate’doma ih po na tihota me je vzbudila in svetu z rekom “Živeti in umreti za slovenstvo!” Ni bil vznemirila. Vedel sem, da so Slomšek edini, ki je pred sto petdesetimi leti tako mislil, spet racije. Pri teh racijah in je pa bil on tisti, ki je na glas izrekel geslo, katero je za odgonih v internacijo so odlično našo osebno in narodno rast danes prav tako — kakor sodelovali ljubljanski OF teren-takrat — življenjsko nujno, ci in terenke, o katerih je pok. Chicago, 111. — Da smo v nekdanji takrat že rdeči Ljubljani, tudi stradali, je znano. Po zaslugi OF ni bilo dovolj hrane. Mnogo hrane, namenjene ljubljanskemu prebivalstvu, je šlo po zaslugi terencev OF v hribe. V Ljudski kuhinji smo jedli kislo repo in fižol. Nekoč sem dobil po dobroti sedaj že -pokojnega župnika Antona Radanoviča pol kile fižola. Brat Silvester mi ga je skuhal. Velika skleda ga je bila. Jedel sem kar suhega, brez čebule, olja in kisa ... Pri Sv. Jožefu, kjer so imeli svojo rezidenco oo. jezuiti, so stanovali tudi štajerski bogoslovci. Seveda so tudi primerno stradali. Med njimi sta bila dva moja ožja rojaka. Eden od Negove, drugi od Sv. Petra pri Gornji Radgoni. V poletju smo ob nedeljah mahnili na sprehod proti, šiški. Tam smo izvohali gostilno, ki je imela lep senčni vrt in dobro pivo. Povabil sem ju. Hitro smo ugotovili, da tam imajo tudi gulaž in sicer brez kart. Hm, gulaž! Naročili smo ga in nam je prav teknil. Kmalu nato smo brali v ljubljanskih “cajtengah” (dirigiranih po okupatorjih), da so pričeli izginjati večji psi. Mačk in mačkov že ni bilo več, požrli so jih Lahi. Pozneje so ugotovili, da so tudi v gostilni, kjer smo se mi trije pristni “toti Šajerci” gostili z gulažem, dajali gostom brez kart pasji gulaž. Ti prekvata reč! Ko smo, enkrat, pred laško kapitulacijo, spet šli tam mimo, se nam je vsem trem godilo enako. Bilo je nekaj narobe v želodcu. Nismo več šli na senčni vrt. Poiskali smo drugo gostilno, pivo je bilo povsod enako. Ko smo šli zadnjikrat mimo te prekvate gostilne, je negovski Fronček pljunil v eno stran, drugi Franček iz naše soseščine pa v drugo stran. Vsak je godrnjal nad pasjo Ljubljano- in grdo gledal v smer, kjer je bila tista gostilna. Me je le zabolelo in sem pobaral zdaj enega, zdaj drugega; Mar sem jaz kriv? Nista rekla ne bev ne. mev, jezila pa sta se le. Morda tudi na mene, čeprav sem bil jaz plačnik in popolnoma nedolžen. Še eno za konec. Lahi so radi delali parade z godbo po mestu. Na čelu seveda italijanska zastava, simbol laške korajže. Kogar je doletela čast, da je opazoval tako parado junaštva, je moral dvigniti roko v pozdrav. Mnogi tega niso vedeli ali niso parade nek italijanski oficir in začel klofutati tiste grešnike. Tudi meni je odpihnil klobuk, a glave ni zadel. Ko sem kdaj spet slišal laške koračnice, sem izginil kam v vežo in kazal figo laškim junakom, ki so bili “hude boje za trdnjavo Vič”. Znane so italijanske racije. O-krog polnoči je vojaštvo zasedlo gotove dele ulic in preiskovali so hiše. Skoraj vse -moške so -pobrali in jih žVdzili v šentpeter- p. Odilo nekoč v pridigi rekel: “Ženske, ve ste znorele...” V samostan vojaštvo ni prišlo in tako sem bil rešen Gpnarsa ali Raba. Mladinska maša je bila tokrat preložena na nedeljo, 23. aprila. Bila je lepa udeležba. Berili sta brala gdč. Dina Kucinich in Grega Remec, darove za mašno daritev sta prinesla v spremstvu staršev Bobby Burjek in Jože Šušteršič. Po maši je bil sestanek v spodnji cerkveni dvorani. Uvodoma so nastopili naj mlajši in pod vodstvom ge. Kriste Arko srčkano podali “abecedo”, nato so se jim pridružili še učenci srednjega oddelka in zapeli: Kukavica, škrjan-ček poje in Stara baba grbasta. Bila je uganka, katero so hitro uganili. Stara baba, ki se gleda v vodo, je vrba. Višji oddelek je podal Cankarjevo črtico “Vojna”. Župnik p. Klavdij je v svojem govoru poudaril potrebo edinosti, žrtev in posebej podčrtal, da smo tudi mi Slovenci v fari enakopravni. Ne pustimo se odrivati od nikogar. Bodimo ena, složna slovenska družina, -ki ceni svojo faro in redno prihaja k nedeljskim slovenskim mašam. Prihodnja mladinska maša bo spet tretjo nedeljo v maju, t. j. 21. maja, to pa zaradi tega, ker so 28. maja v Lemontu duhovne vaje in pa zlata maša p. Benedikta Huge. Veste, kaj vam priporočam? Zabeležite si v, svoj koledar datum 3. junij. Takrat bo namreč koncert našega cerkvenega pevskega zbora v veliki svetošte-fans-ki dvorani. Pevci doprina-šajo mnogo žrtev, ko.se vozijo daleč na vaje. Člani koroškega pevskega zbora Gallus se vozijo do 40 km daleč na vaje v Celovec. Te dni sem bral v Kat. misijonih, da so nekje v Afriki pripravljali slovesnost nove maše. Novomašnik je bil črnec. Pevci ki so sodelovali pri petju, so hodili 40 km — peš ... Z veliko u-deležbo nagradimo naše pevce za njihov trud, da ohranjajo slovensko -pesem v naši fari. Spominski dan CLEVELAND, O. — Spet je tu mesec maj, mesec zelenja in cvetja, prav kakor v letu 1945, ko je tisoče slovenskih ljudi zapuščalo domovino in je angleška zasedbena oblast vrnila iz Vetri-nja komunističnim krvnikom 12,000 domobrancev, četnikov in civilistov. Pogumno in ponosno s pesmijo in molitvijo so odhajali svoji usodi nasproti. Razen nekaj posameznih mladoletnikov so vse brez sodbe pomorili. Uničili so jim telesna življenja, niso pa ubili idej e in na tistih, ki’ smo po božji volji ostali živi, je, da smo njeni glasniki. Izravnani grobovi pobitih kričijo v svet pravo resnico o brezbožnem komunizmu. Ne moremo na te izravnane grobove, da bi na njih prižgali svečko in jih okrasili s cvetjem ob obletnici, katero pa vsako leto počastimo s spominskim dnevom. Letos bo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev praznovalo SPOMINSKI DAN '28. MAJA pri Lurški Mariji na Chardon Rd., kjer bo ob pol 12. dop. rev. dr. Pavel Krajnik daroval sv. mašo za vse žrtve komunizma in okupatorjev. Ob pol 4.. pop. pa bodo na pokopališču Vernih duš molitve za rajne. Vabimo- vse slovenske rojake, da z nami počaste spomin naših junakov, ki bi ga njihovi krvniki tako radi zastrli s pozabo. Naša sveta naloga je skrbeti, da se to nikoli ne bo zgodilo. Odbor društva SPB, Cleveland k Meša Ob drugi obletnici slovenske obljube na 41. mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji Ga. Mary Tomazin, nekdanja lastnica Tomazinove dvorane in gostilne, se je preselila iz slovenske soseske k svojemu sinu v pfedmestju. Slišimo, da bo šla od tam v Dom za stare ljudi v Lemontu. Gospa ' gre že proti osemdesetim letom. * Pri zadnji oddaji slovenske radijske ure je nastopila tudi Prleška Micka. Lepo! Toda jaz bi ji privoščil enomesečne počitnice v Prlekiji, da bi bolj spoznala prleško narečje. Naj še le nastopi! * Žena možu: “Kaj pa vendar delaš v kurniku?” Mož: “Zdravnik mi je rekel, da moram iti s kurami spat.” NEW YORK, N.Y. - Kmalu po blagoslovitvi kapele Brezjanske Marije v Narodnem svetišču Brezmadežne v Washingtonu, jeseni leta 1973, je bil na našem domu v New Yorku Franček Že-bot z ženo Lijo, s katero sem v svaštvu. Takrat je Franček razlagal misel prižiganja slovenskih duhovnih in živih luči na predvečer praznika Marije. Na prvem Liginem simpoziju, novembra leta 1975, smo govorili o predvečernem češčenju. Gospod Emil Hodnik je predlagal, da bi Liga ob podpori slovenskih duhovnikov skrbela za izvršitev načrta. Mislili smo tiskati knjižico, v kateri bi razložili pomen večera za slovenski dom in svet. Obenem s podobo, ki bi lahko postala, zasilen oltarček, bi priložili svitku blagoslovljeno pleteno svečko, ki bi jo lahko prižigali več let zaporedoma. Takih sveč v Ameriki ne poznamo, v predvojni Sloveniji so jih imeli domala po vseh domovih; včasih so jim rekli “sveče za zadnjo uro”. Bile so menda voščene, malce oljnate na dotik, z ostrim vonjem po vosku, ki je bil pač močnejši zaradi tankih voščenih vrvic, ki so imele več površine z ozirom na količino voska kot pa težke sveče. Ob 41. mednarodnem evharističnem kongresu v Filadelfiji je bila prava prilika, da zamisel uresničimo. Končno besedilo obljube, to obliko zamisli je sprejel Koordinacijski odbor za slovensko udeležbo, smo sestavljali kar po telefonu med Los Angelesom (Franček Žebot), Washingtonom (Ciril Mejač) in slovensko kongresno pisarno v Filadelfiji. Pre-vzvišeni koprski škof dr. Janez Jenko, ki je na kongresu zastopal slovensko cerkev, je besedilo odobril. Nekaj misli smo povzeli po slovenski kongresni molitvi, ki smo- jo sestavili, opirajoč se na uradno kongresno besedilo, dodali smo na svojo roko prošnjo Brezjanski: Oče nebeški, zase si nas ustvaril, in naša srca so nemirna, dokler ne vočijejo v Tebi. Usliši to hrepenenje po Jezusu, ki je kruh življenja, da bomo pričali zanj: On je namreč edini, ki uteši lakote človeške družine. Z močjo svetega Duha nas vodi k nebeški mizi, kjer bomo uživali ob gledanju Tvoje slave na vekov veke. Amen. Marija z Brezij, varuj slovenski narod in slovenska izročila v svetu! Besedilo slovenske obljube pa je naslednje: Vsako leto, na predvečer praznika Marije z Brezij, ki varuje ram, ki so sicer angleške, pri ka terih pa se zbirajo slovenski r° jaki’ t> Kongresni odbor je prosu ^ go, da prevzame dolžnost in ° pozori leto za letom domovin0 in slovenske rojake po svetu n° obljubo. Besedilo objave sta stavila Zdravko Kalan in Fran ček Žebot, v angleščino ga ie prevedel Ludvik Burgar. Kom0 pošilja Ligina pisarna obljub0. Slovenskim škofom in cerk\e^ nim dostoj anstvenikom sloveI1^ skega rodu, slovenskim duh°^ nikom v Združenih država1. Kanadi, zamejstvu in po svetUr misijonarjem, slovenskim lisi0111 po svetu, radijskim postajan^ nekaterim društvom in' PoS“ meznikom. Lani so prinesli ° ljubo vsi glavni slovenski lis i svetu, “Družina” v domovin1-Radio Vatikan, Glas Ameri e-slovenske oddaje radijskih U staj v Združenih državah, č-veland, Chicago, Milwauk6^ (Vlado Kralj je posvetil obl]1' bi eno uro svojega program Gospod Emil Hodnik je za DrU' štvo slovenskih duhovnikov Pr ^ vzel velik delež skupnih uap° rov. Letos je prevzela skrb ga Mirjam Pezdirc iz Floral Par ^ pri New Yorku, in odslej k011? prosili slovenske rojake, da o nadaljujejo. ^ Spominjanje na slovenska ščanska izročila ob gorečih čah po slovenskih domovih b ,‘rom sveta je gotovo čudoV^ misel. Veriga naših domov Je ko gosta, da luči ne ng3011^ vso noč. Prižgemo jih po lia domovih, ko zasveti Večerm0^ vemo, da ugašajo na zahou ^ mejah Evrope; ko jih ug33311^ po naših domovih, se Priz na zahodni obali dežele. Q smo povezani z nevidno vr naših izročil. Zamisel je vre ^ da se potrudimo in notraUJ lučim naše zvestobe damo se nanji blesk živega ognja, Simon Kre£aa (za tajništvo Lige slovens 1 Amerikancev JOLIET, 111. — Pevski zbor, ki so ga ustanovili v začetku tega leta Slovenci lemontske okolice, .šteje sedaj 45 članov. Dirigent zbora je Fr. Vendelin Špendhv iz South Chicaga. Pevci so sklenili, naj bi zbor bil imenovan “-Slovenska pesem”. Prvič se bodo predstavili ,s koncertom slovenskih narodnih pesmi v soboto, 3. junija, ob 7.30 zvečer v prostorih Svetoštefan-ske dvorane v Chicagu, 111. Po koncertu bo prosta zabava. Vstopnice so naprodaj pri članih pevskega zbora in bodo pri vratih v dvorano. Vljudno vabljeni vsi! Podprimo zbor “Slovenska pesem”, da bo z uspehom zvenela! Poletje je čas piknikov v lepi naravi. Čas, ko domača vina, klobase, potice, štrudlji prijajo v vročih dneh. SŽZ ponosno pripravlja drugoletno celodnevno slovesnost pod imenom “Heritage Day”. V nedeljo, 11. junija 1978 v Parku sv. Jožefa na Theodore in Raynor cesti. Slovesnost se bo pričela ob 11.30 dopoldne z ameriško himno. Ves popoldan, bo razstava slik in ročnih del. Naprodaj bodo gramofonske plošče, trakovi, slovarji, kuharske knjige, razglednice in še mnogo drugega. Nastopili bodo: Folklorna skupina SŽZ, cerkveni pevski zbor Sv. Jožefa, zbor “Slovenska pe-' slovenski narod in slovenska iz- sem” ter otroci sobotne sloven- ’ ročila v svetu, to je 23. maja hovnikov, kateri je vedno ske šole. Za razvedrilo in pleš j zvečer, bomo v svojih domovih udarjak da naga iepa Slov6 NoČ3' Spomin na č,g. F. Blatnika FAIRFIELD, Conn. — Q, mo se izgubljati v žalostnih h minih. Nočemo, da se nezaCfv3-ne rane še bolj razbolijo. V n hočemo sporni^ ležnosti ^ velikega slovenskega duhovn 1 " ' lika, kateri J nedokončano^ dr. Franca Blatnika, d3 omahnil sredi nedokončan6^ dela. Prenehalo je utripati n^.. govo plemenito srce, njeg0'"'®. ,0 so za vedno ugasnile za mn1 lepoto tega sveta. Bil je eC^e^ v-med velikih slovenskih du 0 nikov v tujini, ki se je °se ^ poslovil od nas, ki je tisti 633 čisto jasno čutil, da ga nie^,0, nebečki Oče, kliče k sebi, k jim DonBoscovim sobra ^ Kljub vsemu nas je n j eg ^ smrt zbližala v božji ljubezni ^ naše lepe Slovenije ter n3'S bolj navdušila za slovenski _ rod, jezik in kulturo. bil eden izmed slovenskih , h -riija bo poskrbljeno z domačimi vi- prižgali sveče in preživeli večer zami. Gostje izven mesta so pri- j v mislih na krščanska izročila, srčno vabljeni, da prežive veek- ki so stoletja vodila naš narod v end v. Jolietu. \ domovini in oblikujejo danes Pošebna slovesna maša bo da-| nas v svetu in po has narode. rovana v soboto, 10. junija, ob . med katerimi živimo. Vabimo 5.15 pooldne v cerkvi sv. Jožefa, Slovence v domovini in vse ro-416 N. Chicago St,, čež cesto na- jake slovenskega .izročila v sve- tli, da se nam pridružijo. Zadnje leto .smo zaradi jasnosti dodali “to je” pred datumotn. sproti pisarne SŽZ. Vsem od j blizu in daleč kličem: -Na veselo Mesec rnajnik je. Posvečen je |svidenje! Bodimo ponosni Slo- naši• nebeški Materi Mariji. Ni-jveilci: Združimo se skupaj! Od- Bfešedilo slovenske kongresne mamo šmarnic kot doma. Lahko neSiiho na naše ' domove, lepe ; molitve smo. tiskali na podofci- spomine veselega dne! -hah Brezjanske; žal je v tisku maši, da odmolimo vsaj desetko j Otroci sobotnih šol Sv. Jožefa nekaj napak, , ker. smo zamudili rožnega venca ali pa litanije jz Jolieta in Sv. Štefana iz Chi- čas za pregled krtačnega odtisa. caga bodo na Materinski .dan po Obljubo, je prebrala v dvorani šmarnicah v Lemontu voščili slovenske kongresne cerkve Sv. ,všem mamicam za njihov dan z Frančiška Ksaverija v soboto,, nekaj pesmicami in deklamaci- 7. avgusta 1976 gdč. Jelka Mejač 1 jami. Vse mamice lepo vablje- iz Washingfona. V angleščino ne! sta prevedla besedilo James Lep pozdrav! Cesnik in Vladimir Pregelj. An- Matere božje. Lepo vse pozdravlja “Toti Štaierc” ni Jugoslavija, da doka' ^ ljudem, da je slovenska ku nekaj individualnega. Zato ramo gledati, da nas ljudje znavajo ob nedeljah v cerkvah pri slovenskih obre ^ cerkvenih slavnostih. v ' eJl, nah in raznih privatnih slov skih organizacijah. Ko nam je po dr. A. Fark^ smrti leta 1967 v Bridgepu Conn., bila odvzeta glavna venska maša; kakor tudi vS~ ^ kvene slavnosti ob prazni 1 bil u slovenskem jeziku, je Blatnik edini, ki nas je sp jal k ohranitvi slovenskeg'3 odb11' i6' ie če vam je Ameriška Domovina res pri srcu. Ji pridobivajte nove naročnike ! Liljana Čepon ^gleško besedilo pošiljamo fa~ sika in kulture. Vedno nan-g0g govoril in poudarjal, da J6 ,e ustvaril zemljo, ustvaril 113 q.0, ter dal vsakemu poseben času vera, v katerem ga na] v katerem 'naj občuje med s6' (Dalje na 3. strani). <» Iz slovenskega Toronta Na obisku med rojaki Na poti po Južni Ameriki sem pravo svobodo ne smejo biti po-obiskal tudi Argentino in pred- zabij eni. Za versko plat skrbi Iz lovske torbe RAZNE NOVICE DONA IN PO SVETU SCARBORO, Ont. — Letošnja zima je bila huda in dolga Predsednik vlade Pierre E. opazijo, sporoče gasilcem. Bolj-ter je gotovo naredila veliko Trudeau, ki je do nedavnega na- še je več sporočil kot nobeno ali škode med divjačino. Iz Kenore migoval, da bo skoraj razpustil prepozno, poročajo, da so nadpovprečno parlament in razglasil nove vo- vsem Slovence, ki so v njej na- slovensko dušno pastirstvo, ki število jelenov raztrgali volko- Rtve, je začel pretekli teden vso seljeni. Argentine na tem mestu ne obvladuje ostale narodne ne bom opisoval, čeprav ima ta- (aktivnosti, ampak z njo v slogi ko mnogo naravnih lepot in sodeluje. Kulturne in prosvetne drugih posebnosti, da se pred (organizacije skrbijo- za splošno njo lahko skrije marsikatera de- (izobrazbo. V njih dobijo izobra-žela. Hočem pa na tem mestu j ženci vseh stopenj in vrst svoje povedati par besed o Slovencih, 'polje dela. Mladina gre skozi o-ki jim je Argentina odprla vrata snovne šole in tudi skozi sred Po drugi svetovni vojni. Vsi vemo, da je tam doli veliko slovenske krvi. Tudi to slišimo, da so zelo dobro organizirani. Po obisku med njimi pa sem prepričan, da te svpje sestre in brate premalo poznamo. Premalo vemo, kako zelo slovensko živijo. Tudi tega se ne zavedamo dovolj, da oni tudi nam v Kanadi želijo, da bi prav tako slovensko čutili kot oni in da bi tudi naša mladina prav tako ohranjala slovenske vrednote kot jih njihova. Skratka, privoščijo nam, da bi nam kot Slovencem bilo prav tako dobro, kot je njim. Imajo namreč popolno svobodo, vedno priznano od oblasti, da so svoje življenje organizirali popolnoma po svoje. Zato je dr. Vojska mogel vzklikniti: “Želiš spoznati slovensko zemljo? Pojdi v Slovenijo. Hočeš spoznati zavedne Slovence, pojdi v Argentino.” Tam doli Slovenci res slovensko čutijo, slovensko pojejo, slovensko mislijo in govorijo ter živijo polno slovensko življenje. Še več, so navdušeni nad tem življenjem. Imajo svojo politično vodstvo. Nekdo mora držati visoko ideale politične svobode slovenskega naroda. Borci za nješolski tečaj. Zato so mladi ljudje razgledani in navdušeni Slovenci. Na področju podjetništva imajo Slovenci v Argentini velikane, ki so tudi Argentini v ponos. Za časa mojega obiska pri njih je imela osrednja slovenska organizacija “Zedinjena Slovenija” svoj redni občni zbor in to ob 30-letnici svojega obstoja. Prisostvoval sem mu in se čudil resnemu razpravljanju članov in delegatov. Navzoči so bili zastopniki krajevnih domov in je zborovanje potekalo kot zasedanje malega parlamenta. Poročali so referenti za šolstvo, za kulturno udejstvovanje, za šport in mladino, za finnace, za stike z zunanjim svetom itd. Najbolj pa mi je bilo všeč, da so zborovalci mislili na vse Slovence, okolici Bancrofts, kjer zadevo znova premišljati, ko je Skupina levičarjev je hotela podreti spomenik gen. Franca v vi; v imajo Slovenci veliko lovsko Gallupov zavod za ugotavljanje pristaniškem mestu Valencia, farmo, so zlasti v dnevih okrog javnega mnenja objavil, da je j Okoli spomenika, ki predstavlja Velike noči napravili veliko, liberalna stranka izgubila del; pokojnega vodnika Španije na škode. j podpore v javnosti in da je se- Tri čevlje snega s trdo skorjo ;daj vštric z njo konservativno-na vrhu brani jelenom pobeg progresivna. Ta je pridobila od pred volkovi in tudi dostop do hrane. Jelen se namreč vdira v sneg do dna, medtem ko volk teče po vrhu. Nekateri lovski dogodki so pomagali lovcem krajšati zimo.. Torontski lovci v Allistonu so organizirali tri lovska tekmovanja na malo divjačino, kakor tudi lovci STZ na Grmekovi farmi v Mt. Albertu. Po rezultatih lahko zaključimo, da poljski zajci in “cottontails” zajci kažejo porast, lisice so pa bolj redke. V Slovenskem domu smo imeli srnjakovo večerjo, STZ pa je lepo organiziralo “Mus” banket. STZ je priredila 30. aprila i tekmovanje v streljanju na gli- j . , . / J., ,, pad "tezeic", je naste golobe— clay pidgeons . i , ^ 1 , j t . . .. dosmrtna ječa. drugo nedeljo v maju pa priredi prejšnjega povpraševanja 7%, 4% na račun liberalne stranke, 3% na račun nove demokratske. Vodniki liberalne stranke, ki so preje priganjali k razpustu parlamenta, so drug za drugim utihnili. Vlada ima možnost volitve odložiti do jeseni ali celo do prihodnje pomladi,'če se ji bo zdela, da je to za njo koristno. Pravosodni minister je predložil nova določila v kazenskem zakonu, ki dosedanje posilstvo označujejo za “obliko nedostojnega napada”, kaznivega do največ s 14 leti zapora. Če je ta na-“težek”, je naj višja kazen ribiški pohod. Dne 30. aprila so tudi lovci v Allistonu tekmovali v Tibolovu. Izkušeni ribiči poro- kjerkoli pod soncem se že naha- čaj o, da bo spomladanska sezo- jajo, in so jim s tega zborovanja poslali pozdravno poslanico, ki jo na njih prošnjo objavljam na drugem mestu. Naj berejo tudi Slovenci v Kanadi, kako čutijo in mislijo sestre in bratje Slovenci v Argentini in kakšna je “slovenska pot”, ki nam jo kažejo. Zakaj ne bi tudi mi v Kanadi stopili na to pot in začeli po njej hoditi. Andrej Frančišek DOM LIPA Ali nam je starostni dom potreben? TORONTO, Ont. — Nekdo bo rekel: Jaz ga ne potrebujem. Prav. Drugi bo pomislil in ostal neodločen. Tretji, ki živi s časom v modernem svetu, pa bo z vso odločnostjo pritrdil k zgornjemu vprašanju: da, nujno potrebujemo Dom za ostarele. Tej izjavi se pridružujem tudi jaz iz več razlogov. Pred tridesetimi leti, ko smo prihajali v neznani svet, polni mladostnega zdravja, brez imetja, nam je bila naj večja želja dobiti delo in si ustvariti družinsko ognjišče. Ustvarili smo si lastne domove, družine in lepo življenje. Poleg domov smo zgradili cerkve, dvorane in letovišča, kamor se zbiramo k službi božji in na različne zabave. V tem zagonu pa smo prezrli, da smo se postarali. Mimogrede je to prišlo. Za vse smo več ali manj poskrbeli. Kako in kje pa bomo preživeli onemogla stara leta, smo prezrli. Priznati moram, da ni mogoče vsega naenkrat izpeljati. Prišel pa je čas, da si postavimo slovenski sta- partner? Ali bo znal in hotel potrpeti s starim človekom? Kje dobiti prostor za starše, če imajo lastne otroke? V mnogih primerih je to skoraj nemogoče. Če starša oba delata, dajo otroke v oskrbo drugim. Enemu ali drugemu odreči se službi ni praktično zaradi finančnih in drugih problemov. Še in še bi lahko našteval, kaj vse pride vmes ... na za “rainbow trout” v Pine in Nottawassaga Rivers odlična, ker se je zimska zavlekla in se postrvi še drstijo, torej se še niso vrnile v globino Georgian Bay-ja. Pričakujejo, da se bo u-jelo v prvih dneh sezone, katera je odprta do 29. aprila, nekaj rekordno velikih rib. Sveže salmon ikre so pa Skoraj nujne za uspeh. Sezona za “speckled trout” bo tudi pozna, črvi so še vedno najboljša vaba za rečne postrvi. Oddaljena jezera so še nedostopna, Algonquin Park pokriva še vedno dva čevlja snega, kakor tudi Haliburton Highlands in Bancroft. Tudi “smelt run” bo letos pozen. Ribe v okolici Toronta so okužene, zdrave in užitne so pa v Lake Simcoe, Georgian Bay, Wilmot in Ganaraska Creeks. Za pickerel in ščuke sezona, katera se odpre 13. maja, je treba pričakovati visoko vodo in ribiška sreča bo opoteča. STZ poroča, da je transakcija Spremenjena in razširjena je tudi vsebina izraza “opolzek”, v njen okvir bodo v bodoče vklju-čeavli tudi “nezakonito poniževanje človekove osebe”. * konju, so napeli vrv in jo privezali na tovornjak. Ko je tovornjak potegnil, je vrv odpovedala in Franco je ostal na svojem mestu, kot je objavila policija. * ; Boj za neodvisnost Kvibeka in za njegov obstanek v kanadski skupnosti bodo vodili Kvibe-čani sami, je dejal Claude Ryan, novi vodnik liberalne stranke v Kvibeku po svojem triurnem razgovoru s predsednikom zvezne vlade Pierrem E. Trudeau-jem, ki je tudi francosko govoreči Kvibečan. Ryan je dodal, da pričakuje pomoč in podporo v tem boju od vseh zveznih politikov iz francoske kvibeške skunosti. * Mehika povečuje izvoz olja, odkar so začeli izkoriščati nova obsežna nahajališča na jugu države. Računajo, da bo ob koncu tega leta izvoz olja iz Mehike dosegel dnevno okoli 700,000 sodov. Dosedaj prihaja večji del tega olja v ZDA, ko bo izvoz večji, ga bodo delno usmerili tudi na Japonsko, v Švico, Francijo in Brazilijo. Japonski raziskovalec Naomi Uemura je prva oseba, ki je sama s pasjo vprego dosegla se- * verni tečaj, 1. maja t.J. Podjet-j Obalna straža Kanade bo sko-ni, 37 let stari Japonec, namera- ;raj vključil^ v redno službo nov va s svojo vprego na Grenlandi- ledolomilec Pierre Radisson s jo in nato po vsej njeni dolžini do njenega južneg roba. Naomi Uerrura je radoveden in podjeten mož. Leta 1968 je plul na brodu od izvira do ustja reke Amazonke v Južni Ameriki,, 7,200 milj daleč, napravil pot preko ledenega severnega področja vse od Grenladinje do Aljaske ter se povzpel na naj-višje vrhove petih zemljin, na Mt. Everest, na Kilimandžaro, na Mont Blanc, na Aconcaguo in na Mt. McKinley. Res izreden in skrajno podjeten ter vztrajen človek. * Novo imenovani torontski nadškof Emmett Carter, ki bo umeščen 5. junija 1978, je dejal pretekli teden v razgovoru z nad- Ob dani priliki se zaradi takih kij učena in Slovenci sedaj lastu in podobnih problemov pogovo- jejo čez 1000 akrov skupnega te-rijo med seboj in starši, poišče- rena, z lepimi hribi, med kateri-jo tuj starostni dom ali kaj po- ^nii teče York River in več dru-dobnega in spravijo starše na gih potokov, varno... | ^oru^ *To je lepo in prav samo na videz. Tak tuj dom je popolnoma tuj za Slovenca. Nepoznan svet. Tuji obrazi, tuja govorica, tuja mentaliteta nepoznana našemu človeku... Kako se počuti naš človek med njimi, si vsak lahko misli. Najbolj je prizadet tisti, ki ne pozna dovolj tujega jezika. Duševno trpi, se zapre sam vase in posledice lahko sami predstavljamo. Vsak, ki se to trezno premi- I 1/V^J.i.J.X v J. azsg zemlje južno od Yoik River za-j grofijsk0 upravo, da je sedaj Cerkev v dobi soočenja z mne- rostni dom počitka, ki naj bi (sli in se postavi pred dejstvo, služil vsem Slovencem, ki se bo- kaj bi v takem slučaju storil,'bi do vanj zatekli, ko bo prišel čas. se odločil za starostni dom? Pre- Razmere, v katerih živimo, nas opozarjajo na dejstva, kate-rih ne smemo prezreti. Naši o-troci se poročajo in si ustvarjajo lastne domove. Večina si je pridobila izobrazbo v višjih šo- pričan sem, da mu ne bi bilo treba dolga premišljevati: odločil bi se za slovenski starostni dom počitka LIPA. Zato je potrebno, da si z božjo pomočjo, skupnim razumeva- v svojem materinem jeziku. Ima še kdo pomisleke za Dom Lipa kot slovensko ustanovo. Ta bo njem, da je v pogledu spolnega življenja in izživljanja dovoljeno vse, kar nudi užitek. Izrazil je zadovoljstvo nad “čiščenjem” Yonge Street, pa tudi žalost, da je do tega prišlo šele, ko je bilo uničeno življenje mladega fantiča. V razgovoru z novinarji je na razpolago slehernemu Slo- jnovi nadškof izjavil, da bo nje-vencu, predvsem tistim osame- j gova ftai0ga v tofontu podpirati lim osebam, ki nimajo ne sred- , one ljudi, ki verujejo v vredno-stev ne svojih domačih. .J te, katere so gradile našo eivili- Zato, dragi brat in sestra, j zaGij0 kjerkoli se nahajaš in čitaš lah. Odšli so od doma, nekateri njem in dobro voljo zgradimo zaradi službe, drugi zopet, ker slovenski starostni dom, ki bo te vrstice, premisli s pametjo in srcem, ali nam je taka ustanova potrebna. Prepričan sem, da boš soglašal. Da se bo uresničila ta zamisel,- je nujno potrebno vaše razumevanje in s o d e 1 o vanje. Kristjani smo po vesti dolžni nuditi pomoč tistim, ki so riale pomoči potrebni, Sam Bog ve, ali ne bomo s tem pomagali v prvi vrsti samim sebi. Zato naj bo,naša naloga: Vsi za enega, eden za vse:, za zgraditev lastnega slovenskega sta- Odbor za članstvo: hočejo živeti samostojno. Do-. nudil našemu človeku pristno | rastnega doma Lipa. mov hodijo le še na obisk, kar slovensko vzdušje. Kdo bolj ra- | je pohvale vredno. Dokler so zume naše starčke, 'če ne naše ‘ starši zdravi in pri moči — vse častite Marijine sestre, ki bodo j prav in lepo. Ko pa pride starost na razpolago v vseh ozirih s i lri onemoglost — kaj takrat sto- svojo navzočnostjo. Slovenski J Ati? Lastni otrok je mogoče pri- duhovnik bo vedno na razpola- j V desetih pokrajinskih parkih v. južnem Ontariu so začasno prepovedali pitje alkoholnih pijač, da bi preprečili surovosti in izgrede, do katerih je prihajalo v prazničnih dneh pretekla leta. Prepoved bo v veljavi do 19. junija. Odprte steklenice z alkoholnimi pijačami bodo dovoljene le v parkih za taborjenje. Sosedje so mislili, da je gasilska služba že obveščena, ko so gledali, kako je ogenj uničeval stanovanje v North Yorku, Ont. 13,600 konjskimi silami. Po preskušanju bo ledolomilec odplul proti severu skozi Berinška vrata v Severno ledeno morje in od tam po severozahodnem prehodu na vzhodno obalo Kanade, kjer bo pomagal pri oskrbovanju oporišč na Severu. Gradijo še en tak ledolomilec, ki bo dobil ime Franklin in bo verjetno gotovo v prvi polovici prihodnjega leta. * V Parizu so neznani teroristi umorili ustanovitelja egiptske komunistične partije Henrija Curiela, ki je živel tam. 25 let v izgnanstvu. Neznanci so sporočili listom, da je biLumorjeni sovjetski vohuni. Po vsem sodeč ga je umorila desničarska skupina “Delta”, ki je v preteklem desetletju skušala ohraniti Franciji Alžirijo. * Ko je pretekli teden Mednarodni monetarni sklad dal naprodaj običajno količino zlata, je bilo ponudnikov za šestkrat toliko zlata, kot ga je bilo naprodaj. To je ceno tega pognalo za preko $2 navzgor. Položaj se utegne spremeniti, ko bo začela prodajati svoje zlato Indija in za njo tudi ZDA. -----o------ ČAS TORNADOV V Združenih državah Amerike divja vsako leto povprečno 150 tornadov, silovitih in zavratno napadalnih ciklonov. Na jugu naše dežele se pojavljajo spomladi, na srednjem zahodu pa poleti. Silni vrtiljakasti vihar preoblikuje oblake v nekake trombe, ki se premikajo na stotine milj. Ko se tromba tornada dotakne tal, izsesa na tone prahu in drugih zemeljskih delcev. Hitrost tornadov je tako silna, da jo do sedaj še ni bilo mogoče točno zmeriti, moč pa velo. Eden med njimi je bil Will Keller, kansaški farmar, ki ’je tvegal in ga opazoval iz __ klonišča, ko je leta 1928 tornado divjal čez njegov kraj. Nad seboj je videl votlo trom bo s premerom 45 do 90 čevljev, katere stene so razsvetljevali bliski. V notranjosti te velike trombe, pa so se oblikovale majhne in se s sikajočim truščem trgale od nje. Spomin na č. g. F. Blatnika (Nadaljevanje s 2. strani) boj. Bog je hotel, da smo se narodih Slovenci. Vsakdo je dolžan, da ohrani ta veliki božji dar, da ga spoštuje in ceni svoj narod pred drugim, ga tako o-hranjuje iz roda v rod. Kdor ga zametuje in se sramuje svojega jezika, svojega doma in svoje narodnosti, ta se sramuje božjega daru in svoje matere. S temi besedami nam je dal poguma za ustanovitev svoje astne čisto privatne slovenske organizacije “Zvon”, kateri bi naj zvonil in oznanjal v tujini slovensko ■ kulturo v pesmi, igri in glasbi. Ta njegova podpora in pobuda nas vse preveva s toplo-in pravim bratstvom, ki ga čutimo in delimo z našo pripadnostjo slovenski skupnosti. Dr. Blatnik je vedno poudarjal: Biti Slovenec v pravem smislu besede pomeni, da prizadeti naj ne imajo samo korist, ki mu gre, ako je član skupine ali društva, ampak je dolžan tudi izraziti objektivno in konstruktivno rritiko z namenom izboljšave. Slovenstvo lahko ohranimo samo, ako so člani na to ponosni. Bolelo ga je srce, ko je videl, da pri mnogih slovenskih farah in organizacijah slovenski jezik o-čitno propada. Zelo je pograjal narodno odpadništvo in tiste, ki se sramujejo svojega rodu pred drugimi narodi. Pomembno se mi zdi objaviti listo darovalcev za č. g. dr. Blatnika, na kateri je razvidno, da od teh darovacev 18 ni članov fare sv. Križa v Fairfieldu, Corm., toda to ni važno, glavno je, da so v resnici ljudje, ki so ga spoštovali, mu pomagali podpirati mlade slovenske salezijanske duhovnike v domovini, katerim vsak cent pride prav. Nabrano je bilo $336. Kolikor sem slišal, bo sv. maša za pokojnega dr. Blatnika prvo nedeljo v juniju t.l. na njegovem grobu v New Yorku. Opravil jo bo č. g. Rogan, župnik slovenske fare sv. Cirila na Osmi cesti. Natančen datum in ura bosta pravočasno objavljena. Vam, č. g. dr. Blatnik, za Vaš trud, katerega ste imeli kot prvi slovenski duhovnik pri ustanovitvi slovenske kapele v Wa-shingtonu, D.C., bodi Bog dober plačnik. Naj Vam stotero povrne, kar ste za nas Slovence dobrega storili iz čistega navdušenja za ohranitev slovenske kulture in jezika v tujini. Stanko Mally Vesti iz Slovenije — i Vlaki 250 km na uro? Strokovnjaki prometnega in -1 stituta železniškega gospodar- | stva v Ljubljani dokončujejo na predlog mednarodne železniške unije zelo zahteven projekt “o kakovostnem skoku” na naših tirih. Po tem projetku naj bi se do konca naslednjega desetletja hitrost vlakov na magistralnih progah podvojila. Na najbolj prometnih progah w Jugoslaviji naj bi Kupi: stare igralne piane $25 —$35—$50 ali več za stare piane. Kličite Cleveland Piano Service, 6033 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-3120, zvečer 261-1826. (70-72) Hiša v Ljubljani naprodaj Takoj prodam prazno hišo z vrtom velikim 2300 kvm v Lju-jlani na Grajskem pobočju za 35,000 ameriških dolarjev. Hiša je v slabem stanju. Za pojasnila telefon: Europa-Sveden 021-120-987 — Marinko, Norra Billsta-gatan 10S-722 40 Vastaras Sverige. —(maj 5,9,12,16) CLEVELAND, O. MAU OGLASI FOR SALE BY OWNER 4 bedroom Master Bungalow, large family room with wood burning fireplace. 2 car garage. High 50’s in St. Christine’s area. Call after 6 p.m. for appointment. — 481-0712 (70-74) V najem V najem oddajo 3 sobe s kopalnico in velikim vrtom. Kličite 391-9678 (70-72) Panji naprodaj Čebelnj punji so naprodaj na 784 E. 157 St., Cleveland, Ohio, tčl. 851-2599. (Maj 9,12,16,19) For Sale 2 family house on E. 67 St. with four, garages. Call 881-0013 HIŠA NAPRODAJ Hiša z veliko ograjo, vrtom garažo je napro-daj na E. 71 St. Kličite od 4. pop. do 6. zvečer: 881-243,8 (69-78) Lastnik prodaja Zidani dupleks s 2 spalnicama na Lakeshore Blvd. v fari Sv. Križa. Ugodne prometne zveze v cerkev, šole in trgovine. Prvovrstna okolica za oddajanje najem. Kličite tel. 531-9572 ali 531-4119. Repairs of All Kind Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after p.m. -- 1103 E. 72 St. (69-78) Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd, so v gradnji novi zi-c ani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA E. 260 St. 731-1070 Odprte od 9. do 9. Stanovanjc išče Pošten fant, star 36 let, išče pritlično stanovanje pri kaki slovenski družini v okolici Sv. Vida. Ponudbe na AD, tel. 431-0628. (72). Help Wonted Družabnico za sbarejšo žensko Življenje v hiši, lahko gospodinjsko delo, stanovanje, hrana in plača. Kiičite B. Rowe 481-6500 od 8. zj. dc 5. pop. Po 6. zv. pa 732-8198. (64-70) s hitrostjo do 250 km na uro. Tu gre predvsem za smeri Ljubljana—Muenchen, Jesen ice— Dimitrovgrad in Budimpešta — jadranska pristanišča. Elaborat slovenskih strokovnjakov je sestavni del programa moderniza- Custodian Couple or family for ethnic hall. (Excellent opportunity. Rent, vlaki vozili | utilities, plus salary. Call 261- 0436 or after 6 ,p.m. 442-0142. Gasilci so za požar zvedeli šele j taka, da ciklon podira tudi sicer ciie evropskih železnic. Lojze Baoic, piedsednik 20 minut kasneje, ko je bilo že močne zgradbe. Zračni vrtinec -----o------ Guy Friday East side firm looking for young man wit'a good figure aptitude and strojng back, to learn complete operation, including shipping - receiving and fabri- pravljen sprejeti svoje starše k go. Tu se bodo srečali stari -ebi, kaj pa njegov zakonski Znanci. in prijatelji in kramljali Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in naj starejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam! ;prepozno, da bi iz goreče hiše lahko dvigne celo hišo in jo na (tešili mater in njenih pet malih drugem kraju odloži nepeškodo- vane, še raje pa jo razbije na Namestnik gasilskega povelj- kosce. (nika W. Leikauf je pozval ljudi, ; Zelo malo ljudi je videlo ‘oko’ naj vsak požar, kakor hitro ga ameriškega tornada in ga preži- Iščem samsko Slovenko, izpod cation work. Some exp, prefer-39 let staro, v svrho resnega red. Full benefit package. Ex-poznanstva. jcellent opporlunity for energe- Pisite s sliko na naslov: “Dok-1 tic individuaL Must be self star-tor”, P.O. Box 443, Tyler, Texas ter. Call 381-2327 for appoint-75710. ! ment. (57-71) (67-101 AHisKiasa douovw« may 9,1973 BRIZ DOMA Hektor Malot Ko so se težki Vitalisovi pa nisem sladkosneden, ampak koraki zgubili po stopnicah, se lačen; vonj juhe, ki se dviga iz je deček, ki je, obrnjen proti cevi, še stopnjuje lakoto.” stopnicam, ves čas poslušal, okrenil k meni. “Si domačin?” me je vprašal po italijansko. “Garofoli te torej pusto umirati od lakote?” “Če boš pri njem v službi, boš spoznal, da se tako kmalu Odkar sem hodil naokrog z me umrje od lakote; pač pa po-Vitalisom, sem se naučil že pre- vzroča lakota silno trpljenje, cej dobro italijansko, tako da Zame je toliko huje, ker sem sem razumel skoraj vse,,kar mi kaznovan.” je kdo rekel v tem jeziku. Govoriti pa nisem znal še toliko, da “Kaznovan?” “Da. Saj to ti lahko povem, bi mogel odgovarjati brez težave. Če postane Garofpli tvoj gospo- ‘Ne,” sem odvrnil v franco- v v. . scim. “Ah!” je žalostno vzkliknil dar, ti bo moj zgled lahko koristil. Garofoli je moj stric in vzel me je k sebi iz usmiljenja. Moja in me pogledal s svojimi veli- mati je vdova in zelo revna. Ko kimi očmi. “Ljubše bi mi bilo, da bi bil domačin.” “Domačin? Od kod neki?’: je bil prejšnje leto pri nas, je predlagal ■ materi, naj me izroči njemu. Mati me je le nerada "Iz Lucce. 'Prinesel bi mi bil pustila. A kadar je sila . . . Pri novice iz mojega rojstnega nas pa je bila res velika stiska, mesta.” j šest otrok nas je in jaz sem naj- “Francoz sem.”v “Res? Toliko bolje.” “Ali so ti Francozi ljubši od Italijanov?” “Nisem dejal, toliko bolje* starejši. Garofoli bi bil rajši odvedel mlajšega brata Leonarda, ker je lep, jaz pa sem grd. Kdor hoče služiti denar, ne sme biti grd. Kdor je grd, lahko pri- zaradi sebe, ampak zaradi tebe. Ičakuje kvečjemu udarcev in Kajti če bi bil Italijan, bi bil zmerjanja. Mati pa ni hotela najbrž prišel sem zato, da vsto- pustiti Leonarda. “Matija je naj-piš v službo pri gospodu Garofo- starejši,” je dejala, “on mera liju. Gotovo ni mogoče blagro- oditi, če že moram žrtvovati vati tistih, ki vstopijo v njegovo, enega izmed otrok.” Odšel sem službo.” Te besede me nikakor niso opogumile. “Je hudoben?” Deček ni odgovoril naravnost na to vprašanje, pogled pa, ki ga je upril vame, je bil nenavadno zgovoren. Potem mi je obrnil hrbet, kakor da bi ne hotel več govoriti o tej stvari, in je počasi odšepal k velikemu kaminu na koncu sobe. V kaminu je veselo plapolal ogenj, pred katerega je bil postavljen velik pokrit lonec. Tudi jaz sem se približal kaminu, da bi se ogrel. Tedaj sem, opazil, da je ta lonec imel nekaj posebnega, česar prej nisem bil opazil. Pokrov, na čigar vrhu je bila ozka cev, skozi, katero se je dvigala para proti stropu, je bil pritrjen k loncu z žabico. ' Spoznal sem, da ne smem preveč vpraševati o Garofoliju, a o loncu? ... h “Zakaj neki je ta lonec zaprt z žabico?” | ■ 'J | “Da bi si jaz ne mogel privoščiti skodelice juhe. Naročil mi je, naj pripravim kosilo, a ne zaupa mi.” Nisem mogel zatreti lahnega smehljaja. “Smeješ se,” je žalostno nadaljeval, “ker misliš, da sem torej s stricem. Lahko si misliš, kako mi je bilo težko zapustiti dom, mater, ki je bridko jokala, in sestrico Kristino, ki me je imela tako rada in ki sem jo vedno pestoval, ker je bila naj-mlajša. Tudi po bratih mi je bilo hudo po tovariših in po rojstnem kraju.” Dobro sem vedel, kako nekaj hudega je ločitev. Nisem še pozabil, kako se mi je stiskalo srce, ko sem zadnjikrat gledal belo avbo matere Baiberin. Mali Matija pa je nadaljeval s svojim pripovedovanjem: ‘Ko sem odšel od doma, sem bil z Garofoli jem sam, a teden dni pozneje nas je bilo že cel ducat. Krenili smo proti Fran ciji. Kako dolga je bila ta pot zame in za moje tovariše, ker so bilj, vsi silno potrti! Končno smo dospeli v Pariz. A ne vsi. Eden izmed dečkov je zbolel med potjo in je ostal v bolnišnici v Dijonu. V' Parizu smo se razdelili. Krepkejši so odšli k raznim dimnikarjem, slabotnejše pa je Garofoli poslal na cesto, kjer so s petjem in igranjem na lajno zbujali usmiljenje mimoidočih. Razume se, da jaz nisem bil dovolj krepak, da bi mogel delati. Garofoliju pa se je zdelo, da tudi z lajno ne bom dosti opravil, sladkosneden. Najbrž bi na mo-1 ker sem tako grd. Dal mi je torej jem mestu bil tudi to. Vendar dve beli miški, ki naj bi ju raz- kazoval, in mi naročil, da mu moram prinesti vsak dan trideset soldov. Preden me je poslal na cesto, mi je dejal: ,Kolikor soldov ti bo manjkalo, toliko udarcev dobiš.1 Ni lahko nabrati trideset soldov, a še huje je biti tepen, zlasti če tepe Garofoli. Potrudil sem se, da bi zbral določeno vsoto. Kljub vsemu prizadevanju pa sem le malokrat uspel. Moji tovariši so imeli skoraj vedno dovolj denarja, jaz pa le redkokdaj. To je Garofolija še bolj razjarilo. ,Kaj počne ta bebasti Matija?1 je dejal. Še neki drug deček je razkazoval bele miške. Naročeno mu je bilo, da mora vsak večer prinesti po štirideset soldov, ki jih je tudi prinašal. Večkrat sem odhajal z njim v mesto, da bi videl, kako dela in v čem je spretnejši od mene. Tedaj sem spoznal, zakaj je on s tako lahkoto zbral denar in zakaj jaz tega nisem mogel. Slišal sem, kako je ta ali oni izmed darovalcev dejal drugemu: .Tistemu daj, ki je ljubezniv, ne pa grdemu.1 Grdi sem bil jaz. Ko sem to spoznal, nisem hotel več iti s tovarišem. Hudo je, če si tepen, toda še huje je, če moraš vpričo vseh ljudi slišati neprijazne in brezobzirne besede. Ti gotovo še ne veš tega, ker ti še nihče ni rekel, da si grd. A jaz . . . Ko je končno Garofoli spoznal, da s pretepanjem nič ne doseže, je uporabil drugo sredstvo. Dejal mi je: ,Za vsak sold, ki ga prineseš premalo, to odvzamem pri večerji po en krompir. Ker je tvoja koža pretrda, da bi čutila udarce, bo morda želodec bolj občutljiv.1 Ali si ti že kdaj storil ueč, če so ti grozili?” “Ne vem.” “Jaz nikoli. Sicer pa tudi nisem mogel narediti več kot do zdaj. Saj nisem mogel reči tistim, ki sem jih prosil za denar, da bom zvečer brez krompirja, če mi ničesar ne dajo. Za tiste, ki dajejo otrokom denar, taki razlogi prav nič ne pomenijo.” “Kake razloge pa imajo, da darujejo? AJi ne dajejo zato, da napravijo otroku veselje?” (Dalje prihodnjič) PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper if PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive :'Jg; :J^ JltLit. JS JH: Jfc fc fcrfe jg§- iISSIlSgi25a ___ MfM Š SlTtPii AMERIŠKA DOMOVIN P aKasss® Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in sl izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina ill? St. Qair Avenue i31-§02§ **>*++* AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trehisky Rd., Richmond Heights, Ohio CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI STAREGA KRAJA IN AMERIKE - ZMERNE (ENE - VIENNA GARDEN Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! ZAJTRK - KOSILO - VEČERJA BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB 1385 E. 36 SL telefon: 881-4222 ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $439.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL 4110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO! “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, Id ga moreva prihraniti. > “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1953 East 62 St 17010 Lake Shore Blv