114 Bolesen v gobzu in na parklih. (Maul- und Klauenweh). Kdor ve, od kodi shivinfke bolesni pridejo, kdor njih. vsroke 11 odvrazhati persadeva, in ve, ko^a de ne fme med bolesnijo ftoriti: verjemite mi, ta je sa fvojo shivino ftoril, kar je bilo nar bolj potrebnima. Bukve sa kmeta. Ni davnejf kar fini bil naprofhen, v „No vi z ah" osdravila osnaniti, s kterimi bi kraetovavzi samogli, bolesen v gobzu in na parklih osdraviti , ker um-niga sdravitelja le malo kje pri rokah imajo, imenovane bolesni pa pofebno goveda, prav pogafla-ma napadajo. Ni ga fkorej leta, de bi fe od teh bolesen kaj ne flifhalo. ^pomladi in jefeni fe nar raji prika-shejo; malokdaj le farna bolesen v gobzu shivin-zheta poprime, vezhidel je pa sdrushena s bolesnijo na parklih, h kterima doltikrat tudi bolesen na vimenu pritifne, tako de je shivinzhe na enkrat na treh delih shivota bolno. Ta bolesen pop rij e m a le malokrat p o f a 111 esne goveda, temuzh pride, kakor kuga, zhef shivino zeliga kraja, žele fofefke ali zelo žele deshele. Po rasnih krajih ima ta bolesen tudi mnogo-verftne imena; nar vezhkrat jo po Kranjfkini fli-fhimo vovzhizh (o vzhi z h) ali fajovez v gob- zu in na parklih, feni ter tje pa tudi jesizhni, gerlovi ali parkleni vovzhizh ali fajovez imenovati. Dolgo fiin she priloshnoili zhakal, od vovzhi-zha in fajovza v „Novizah" nektere befedize govoriti, ker fi she fkorej tri leta prisadevam sve-diti, kaj de je vovzhizh ali fajovez? bres de bi bil mogel fvoj namen dofezhL ,.Kaj! vovzhi-zha (fajovza) ne posnajo, ki ga vfak kra-var p o sna?" Ne posnam ga ne, pa tudi vi ga ne posnate, ljubi moji „saftopni nioshje" kakor vaf vafhi fofedje imenujejo, — faj lim fe she doftikrat pri-prizhal, de vfi fkupej ne vefte, kaj de je. Vezh ko defet nar bolj glafovitnih famoiikov, ki fe po desheli s bolno shivino pezhajo, fini prafhal, in jim tudi she nekteri bokal vina plazhal, de bi mi ras-loshili, kaj de je vovzhizh ali fajovez, tdde vef moj trud je bil do fedaj saftonj. „Vovzhi-zhov ali fajovzov je vezh fort" — fo mi odgovorili — wheli, zherni, rumeni, rudezhi, podkoshni, navadni, otekleni, svunanji, notranji, v gobzu, v gerlu, na vimenu, na pljuzhah, na parklih i. t. d."; to je bilo vfe, kar fo mi snali na moje vprafhanje povedati. V zhim pa obftoji ta bolesen, ki jo vovzhizh imenujete? kaj je njena na tur a? — to mi povejte! sakaj pri vfaki bolesni njeno naturo fposnati, je nar vezhi umetnoft sdraviljftva. „Tega Jim pa ne morem povedati" — mi je pervi, drugi in deteti odgovoril: „vovzhizh je — vovzhizh!" vezh nifim mogel svediti. V csazhetku, ko fim nektere bolesni vidil, kijih vovzhizh ali fajovez imenujejo, fe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti prifadne bolesni (Entzundungskrankhciten), ki jih ti famoiiki fploh vovzhizh imenujejo, t o de kmalo fim fe priprizhal, de tudi vezh drusih bolesen tako imenujejo, ktere nifo imele kar snamnjizhka prifadne bolesni. Is vfiga tega vfaki umni zhlovek previdi, de imenovani famoiiki fkorej vfak o bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj de je. §in ga od ozheta prevsame in tako gre to ime od rodii do rodii naprej, pod kteriin mojftri §kase fvojo vrazhiteljfko neumnotl fkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je niz h! Teshko bi bilo rasfoditi, od ktere korenine te dva imena .-vovzhizh in faj o v e z is-hajata; rajnki gofpod fajmoshterShemlja, s kterim fvafevezhkrat od tega pogovarjala, je bil moje mifli, de je vovzhizh, bersh ko ne, smanjfhajavna bedefaod vovka (volka, Wolf), ker fo v ftarih zhafih morebiti miflili, de fe v truplu bolne shivine kaka huda materija fprehaja, ktera kakor kovarni volk fem ter tje notranje in svunanje dela shivinfkiga trupla popada in tako mnogoverftne bolesni pri shivini vsro- kuje. Take mifli od bolesen fo pa ljudje le takrat imeli, dokler fo fhe v tami sdraviteljfke umetnofti tavali in fhe nifo nature rasnih bolesen posnali. Befeda „fajovez" je pa mende enake korenine s prifadam, kteri is-haja od befede „faditi" (pflanzen, ansetzen); miflimo tedaj^, (Je fajovez fploh vfe prifadne bolesni pomeni. Predenim letam 'je<4?.-.,k: kmetijfka drusliba od vfih krajev na Krajnfkim imena rasnih bolesen dobila, ktere po desheli fhpogajo, is kterih fe pa tudi vidi , de nimajo od v o v z h i z h a in f a j o v z a nikjer prave ved-nofti: bolj fe jim mende ni mefhala befeda pri sidanju babilonfkiga turna, kakor fe nam v ti rezhi mefha. Rad bi svedil, zhe imajo tudi na §htajerfkim , Korofhkim, Gorifhkim in Tershafhkim te dva, ali pa morebiti kakofhne druge imena, ktere sraviteljfki famoiiki pred drusimi fploh bolj fhpogajo. To fini hotel mojim bravzam enkrat rasodeti, ter jim pokasati, de fla v o v z hi z h in fajovez le prasne befede, od kterih nafhi mojftri §kafe farni ne vedo, k a j de pomenijo: eden to trobi, drugi drugo! Ker fim fe danef pre dolgo pri vovzhizhu in fajovzu pomudil, bodem v prihodnimu liftu rasloshil, kako fe imajo kmetovavzi pri bolesni v gobzu in na parklih obnafhati, de bo prav. (Koncz fledi.) 115 N: 30. Bolesen v gobzu in na parklih. (Konez.) Bolesen v gobzu in na parklih je vezhidel tako lahka bolesen, de v 5. 7. ali k vezhimu v 14. dneh mine, zhe fe le shivini fireshe, kakor gre. Le to je pri ti bolesni nar flabeji^de shivina neke dnisa nobeno rabo ni; krave pridejo ob mleko ali je pafaj vodeno in vifhnjevo: pitani voli is-lmjfhajo: vpreshni pa nifo sa rabo; teleta ofiabijo i. t. d. Vfe to od tod pride, ker shivina med bolesnijo nizh ali pa prav malo samore jefti, rasun tega pa fhe velike bolezhine terpi. Vzhali je pa bolesen v gobzu in na parklih veliko liujfhi in tudi vezh tednov terpi; to fe pa takrat primeri, kader fe v gobzu ali okoli parklov mehurzi in bule prederejo, ktere, namefti de bi fe iszliiftile in sazelile 5 gnojnofokravzhne (^geschvi^ii-rig) poftanejo. Nar hujfhi je painvezhidel fmertna bolesen, zhe fe le po j esiku pofamesni zherni mehurji fpu-lle, kteri fo snamnje, de je vranzhni zherni prifad (Milzbrand) pritifnil, ki shivino doftikrat v 12. ali 24. urah umori. Kdor hozhe tedaj bolesen v gobzu in na parklih osdraviti, mora pred vfim na to pasiti, kakfhne forte de je? Ali je namrezhle navadna lahka bolesen (gutartiges Maul- und Klauenweh) — ali pa huda fbosartiges M. u. K.) — ali pa zelo zherni jesizhni prifad (Zungenbrand) ? Kako fe da navadna bolesen v gobzu in na parklih osdraviti ? Tukaj vam moram, ljubi moji kmetje, pred vfim priporozhiti, nikoli mozhnih rez hi, kakor: zhefna, popra, imberka, lu-ga i. t. d, sa sdravilo bolniga gobza vseti. To je filno fhkodljivo in neumno ravnanje, sakaj ta bolesen je prifadne nature, gobez je pofebno v sa-zhetku bolesni vrozh, rudezh, poln bolezhin, ktere po takih sdravilih fhe hujfhi poftanejo. Pa ni sa-dofti, de mojftri §kase pri ti bolesni imenovane sdravila narbolj fhpogajo, ampak fhe zlo sapovedd, s njimi gobez bolne shivine do krivaviga dergniti. ,5Pa fim vunder she veliko shivine s po-pram in jesiham osdravil,^'—flifhim fem ter tje bahati fe. De bi vaf vrag vsel vfe, ki revno shivino s tako' hudimi rezhmi muzhite: umoriti jo nifte mogli, ker je njena dobra natura, bolesen in vaf s vaf ho vrazhiteljfko brosgo vred, premagala, tdde podaljfhali fte ji bolesen, de je neke 4ni dalje terpela! • Po dolgi fkufhnji v ti bolesni vterjene sdravila fo te le: Imejte bolne shivinzheta v zhednih, pa ne prevezh foparnih hlevih; naftiljajte jim vfaki dan s fuho ftelo, de v gnojnizi ne ftojijo; zhe vreme pripufti, isshenite na parklih bolno shivino na blishni vert, de na mehkim ftoji. Dajte ji le mehke klaje, to je take, ktere ji ni treba veliko svezhiti, poftavim: foka s moko, otrobi, kruham, prefhami, ali pa poparjene selenjave, pomij i. t. d. Slo fhkodljiva ji je *.erda klaja, kakor feno', flama, detela, kterashi-vinzhetu bolni gobez obode. Dajte ji dobre zhifte vode, kolikor jo posheli, denite kako peft foli va-njo: to hladi bolan gobez. Ako fi vfe to ftoril, bofh vidil, de ti bo bolna shivina kmalo osdravela, zhe bofh fhe to le sa bolni gobez napravil: Vsemi polovizo vode, polo-vizo pa jefiha, in permefhaj eno peft; moke, ali pa, kar je fhe boljfhi, kako shlizo medii. S tem xsmefam pomozhi fhterikrat na dan bolni gobez , kar fe pa tako ftori, de ga shivinzhetu v gobez s kako brisglo fSpritze) fpravifh, ali pa po-vij kaki klinz na konzu s mehko zunjo ali s morfko gobo (Badeschwamm35 ter jo namozhi v imenovani kiflomedeni vodi in potipljej s njim vfe bolne dela gobza; s njim pa nikoli mozhno dergniti ne fmef h, sakaj to bi bilo prav fhkodljivo. Namefii jefiha snafh tudi foli vseti. — Zhe je gobez poln predertih mehurjev, in zhe shivinzhe savolj tega pofebno veliko bolezhin terpi, pomashi jih nekterikrat zhes dan, s dobrim lafhkim oljem ali pa s masilam, ki ga napravifh is froviga mafla in medii, ali pa is belaka in fladke fmetene. Zhe fe mehurji pa po tem kmalo is gobza ne fpravijo, pomozhi jih s masilam, ki fe naredi, zhe fe pol lota galuna na 6 shliz fladke fmetene vsame. Prifadna bolesen na parklih fe pa tako le osdravljuje: Ovij v mersli vodi namozhene zunje rahlo okoli parklov, in glej de bodo vfefkosi mokre oftale, ker jih prifadna vrozhina kmalo po-fufhi. §he bolji je pa parkle, kakor daljezh vrozhina in otok fesheta, s ilovzo namasati, ktera je v jefihu namozhena bila. Zhe fo pa bolezhine v parklih prav velike, fe je she vezhkrat rasun imenovanih sdravil, tudi terpentinovo dlje dobro fkasalo, s kterim pa ne fmefh okoli parklov ma-sati, ampak od binzeljna (FesselJ naprej po nogij to mašilo vezhkrat ozhitno pomaga, ker bolezhine is parklov potegne. §e je pa bolezhina v parklih pomanjfhala, in zhe fo fe she kaki mehurji okoli parklov prederli, jenjaj s merslo vodo parkle polivati in s masilam inersle ilovze okladati; temuzh fkuhaj laneniga fem ena in feneniga drobii na vodi, pomakaj v nji rute, ter jih okladaj okoli parklov vezhkrat zhes dan. S temi pomozhki bofh samogel vezhidel fam fvoje bolne shivinzheta osdraviti; zhe bi fe ti pa jela bolesen hujfhi prikasovati, poifhi fiuraetniga sdravitelja, ako bi ravno mogel daljezh po njega iti; sakaj, pofebno pri hudi bolesni na parklih po-trebujefh njegoviga fveta in njegove roke, ktera mora vezhkrat bule predreti, bolne parkle fem ter tje preresati i. t. d. K temu fhe to le priftavim: Odi o z hi kolikor morefh bolno shivinzhe od sdraviga, sakaj te bolesni fo kushne. Glej tedaj in varvaj, de druge shivinzheta ne lishejo bolne fline, de fi parklov s 118 fokrovizo ne ofkrunijo, i. t. d. Vezhkrat fo she teleta pri vimenu od materniga mleka bolesen v gobzu nalesle in fhe zlo ljudje fo marlikrat enako bolesen v uftih dobili, ki fo ravno namolseno mleko bolnih krav pili. Dr. Bleiweis. 119