99
Dopisi.
Iz Celovca. Kar je „Slov. Prijatel" une dni povedal od novega političnega časopisa v slovenskem jeziku , res ni bila bosa. Prišel je te dni Janko Božič, duhovnik ljubljanske škofije iz Dunaja v Celovec, naj bi se ta reč uravnala in ustanovila. Pa žalibog! ni se mogla s tiskarjem pogodba napraviti; tiskarji so zavoljo toliko tiskarnih praved vsi preplašeni, in vežejo vredniku roke tako strašno , da neodvisen in opozici-jalen časopis komaj dihati more. Zatoraj naznanjamo žalostno novico , da „B e s e d n i k" (tako bi bilo ime novemu časopisu) za zdaj izhajal ne bode.
„Slov. Prij."
V Celji 19. marca. = Kako zlo pomanjkljive so marsiktere naše stare postave, posebno pa naša ekse-kucijna postava (Executions-Ordnung), se je vidilo 14. t. m. v Lipnici, kjer je bilo veliko in lepo posestvo, od sodnije na 16.000 gold. cenjeno, pri tretji ekseku-tivni dražbi za 50 gold. — beri! petdeset goldinarjev — prodano. En sam kupec je prišel, 1600 gld. vadije vložil, potem 50 gold. obljubil, (zakaj mar ne le 1 gold.?) in posestvo mu je tudi ostalo, ker ni bilo nikogar druzega, ki bi bil 1600 gold. vadije vložil. Graška hranilnica je bila tožnica zavolj 5000 gold. in na prvem mestu vknjiženih, pa se bode čisto obrisala, kakor poprejšni posestnik in vsi drugi upniki, ker iz prevelike varčnosti nikogar ni k dražbi poslala. Pre-važna prislovica „Vigilantibus jura", to je, „čujte dokler ni prepozno", se ne ceni pri naših ljudeh, kakor bi se imela ceniti; to se iz te čudne dogodbe jasno vidi, ker človek utegne svoj posojeni in popolnoma zavarovani denar vendar le izgubiti, ker ob pravem času ne more 1600 gld. vadije vkup spraviti, da bi šel sam k dražbi. Kaj pa je pravi namen eksekucije ? Tu je pač dosti očitno, da Jožefeva „Gerichtsordnung" od leta 1781 ni več za naše čase! — Zadnjič sem pisal, da smo zlo radovedni, ali bo vlada sedaj , ko je mestni odbor odstopil, nove srenjske volitve dovolila ali ne. Ta reč je sedaj že rešena, ker so nove volitve na 18. in 19. aprila že razpisane. Novoizvoljeni mestni odbor bode skoraj go+fwo le kakih par mescev v svoji službi, ker bode štajarski deželni zbor občinsko postavo po vladnem predlogu pred ko ne brez vse premembe sprejel in se bodo potem po novi postavi zopet nove volitve razpisale. Veliko je na tem ležeče, kakošne za-
stopnike da bo naše mesto dobilo, ker ravno sedaj je vprašanje, ali se ima nova realka ali v Celji ali v Mariboru ali v Ptujem napraviti, in jo bo gotovo tisto mesto dobilo, ktero bo k njeni ustanovitvi največi donesek iz svojega premoženja obljubilo. Da bi naše mesto svoj lastni statut in s tem tudi svoj magistrat dobilo, je želelo, da bi se bilo nekaj bližnjih vasi brežke srenje z mestom v eno občino združilo, kar pa kmetom ni bilo po volji, češ, da bi potem veče občinske doklade plačevali; tudi to jim ni bilo prav, da sije mesto le nektere vasi hotlo pridružiti, ne pa cele brežke občine. — Naša gospodarska poddružnica je iz Gradca v posvet dobila načrt novih pravil za c. kr. štajarsko gospodarsko družbo. V tem načrtu je poddružnicam, ktere več samostojnosti dobijo, dovoljeno, da se jih več med seboj združi, in da vsaka poddružnica v svojem okrožji manjše krajne poddružnice ustanovi.
Iz Ljubljane. {O zadevah slovenske matice,) Dr. Blei-weis in dr. Toman sta 19. dne t. m. poslala vsem gospodom, ki so podpisali prošnjo do Njih Veličanstva in se tako pridružili začasnemu odboru, sledeče pismo:
„Slavni Gospod! Iz časnikov Vam je uze znano, da je Njih Veličanstvo po najviŠem sklepu od 4. februarja blagovolilo dovoliti ,,Matico slovensko", ter je potrdilo njena pravila, samo da se popravijo §§. 1., 2., 4., 5., 12., 13. — Cesarsko namestništvo v Ljubljani to si. začasnemu odboru z odpisom od 20. februarja pod Št. 297 oznanja, naj po cesarskem ukazu prenarejena pravila v 5 iztiskih položi pred c. kr. državno ministerstvo, da se jim potem se le pritisne dovolilni pečat.
Treba torej, da se snide začasni odbor, kteri stori, kar mu veleva ukaz Njih Veličanstva, in da se o tej priliki dovrši vse, Česar je treba, da se ustanovi „Ma-tica.a — Ker ste tudi Vi, slavni Gospod, v vrsti tistih domoljubov, ki so podpisali prošnjo do Njih Veličanstva, in ki z nama vred reprezentujejo začasni odbor, Vas tedaj uljudno vabiva, da pridete v skupščino začasnega odbora, ktera bode v Ljubljani 11. aprila t. 1. popoldne ob štirih v pisalnici kmetijske družbe; oko pa bi ne mogli priti, da nam blagovoljno oznanite, da se v sklepih skladate z veČino odbornikov. IzroČujeva Vam ob enem program omenjene skupščine:
1)   Volitev začasnega prvomestnika in njegovega namestnika ;
2)  ustanovitev pravil vsled najviŠega ukaza;
3)  volitev začasnega denarniČarja;
4)  volitev začasnega tajnika;
5)  izročitev „Matičnegaa, dozdaj nabranega denarja denarniČarju ;
6)  posvetovanje, kaj in kako se ima storiti, da bi se nabirali MatiČini družabniki (udje), in da se kmalu more sklicati veliki zbor;
7)  posvet ob opravilnem redu.
— 5. versa Sattlerjevega sveto vida (kosmo-rame), ki je na ogled postavljena že nekoliko dni, je zopet tako zanimiva, da jo živo priporočamo vsem. Obsega zopet 15 ogledov, med katerimi je veliki trg v Carigradu, glasovite 3000 let stare Salomonove cedrove drevesa na gori Libanoni, Božji grob v Jeruzalemu, una-nja podoba cerkve Božjega groba itd. Ne bode mu žal za 20 nov. kraje, kdor gre ogledovat imenitni s ve to vid. — Petek nam je bil nesrečen dan ; dopoldne so v Krakovem povozili starčka, popoldne pa v št. Peterskem predmestju nekega fanta. Starček (oče nagega spoštovanega g. Franceta Vidica) je po strašnih bolečinah umrl v nedeljo; devet reber je imel zlomljenih in vrh tega je še na glavi bil silno poškodovan. Dva buteža, ki sta drva vozila, sta si s praznima kolama poskušala, kdo bode prehitel druzega, in dirjala sta kakor norca. Komaj se 67  let stari  mož  ogne  enemu  na  stran, ga
^5
zasači drugi, al še huje kot predlanskim starega g. Zupančiča. Ali bi se ne dalo takemu jahanju po mestu in predmestih krepkejše v okom priti, dokler ni še nesreče ? Kaj pomaga mrliču in rodbini njegovi še tako ostra kazen potem? Kakor norci jahajo večkrat hlap-čoni in drugi svoje kljuseta brez vajeta, ki ga obesijo na ročico! V pondeljek je bil pogreb nesrečnega starčka, kteremu je poslednjo čast skazala množica prijatlov Vidicovih; na grobu so peli g. pevci čitavnice.
— (Poberki iz različnih Časnikov in bromr.) Naši dobri teti „Triestarca" od 16. t. m. in „Presse" od 17. t. m. jako se hudujete na kočevskega poslanca gosp. Sveteca zato, ker je prvi svoj govor v deželnem zboru imel v slovenskem jeziku. „Triesterca" kliče njegovim nemškim volilcem, da se morajo zdaj slovenskega jezika učiti, če hočejo svojega poslanca razumeti, — da tega menda niso premislili, ko so ga volili, če so tedaj sploh kaj mislili. „Presse" pa govori gospodu Svetcu prav na srce, ter ga vpraša: ali mar ne ve, da so ljudje njegovega volitnega okraja po večem pravi, trdi Nemci? — Nas ta skrbljivost nemških časnikov, ki jo kažejo do nemških volilcev gosp. Svetca, to moramo spoznati, prav iz srca veseli, ker iz tega vidimo, da ste tudi one te misli, da mora deželni poslanec tako govoriti, da ga razume večina njegovih volilcev. V tem se mi s „prijatlicama" našima ,/Trie-sterco" in „Presso" popolnoma skladamo in radu-jemo se, da smo vendar enkrat na poti, da tudi one dve spoznate, da v deželnem zboru kranjskem bi se imelo po slovenski govoriti, ker so večina volilcev Slovenci, kar doslej niste hoteli pritrditi. Zastran gosp. Svetca jima pa vendar moramo povedati, da ste se to pot malo zmotile, in da mu krivico delate. Gosp. Svetec se je namreč ravnal čisto po njunih mislih in je govoril tisti jezik, ki ga večina njegovih volilcev razume. Kako to? — porečete — g. Svetec se je ravnal po „Triesterci" in ?,Pressi"? Da! Zakaj v volitnem okraji laško-ribniško-kočevskem, kjer je izvoljen, prebiva do 18.000 Nemcev in do 27.000 Slovencev. Tedaj so Slovenci večina. Vidi se tukaj, da ste se naši dragi tetki malo prenaglile, ker za število nemških in slovenskih volilcev niste na tanko vedile, kar jima pa mi s svoje strani radi odpuščamo — errare humanum — ker se v glavni misli, v načelu ž njima popolnoma vjemamo. Al eno drugo jima moramo zdaj, ko ste resnico spoznale, zameriti. Znano je, da v deželnem zboru kranjskem sedi mnogo poslancev, ki so izvoljeni v čisto slovenskih volitnih okrajih, ki pa vedno le po nemški govore; al naši ljubeznjivi teti jih dozdaj še niste nič pokarale; niste jim še kar besedice ne zinile, da jih slovenski volilci ne razumejo. Kako je to, da tega ne vidite? Ali morda nima tudi Slovenec pravice razumeti svojih poslancev? Tetki, kaj pravite? — „Presse" se še posebno raduje, da je gospod Deschmann proti dr. Bleiweisu svoje „osebne bombe*' nastavil in mu „durch genaue statistische Belege" iz bolnišničnih zapisnikov podrl, kar je v neki prejšnji seji o kužni poporodni vročnici trdil. Dr. Bleiweis, ki ničesa rad ne govori, česar na tanko ne vč, je ugovor Deschmannov na kratko odpravil, rekši, da, kar je rekel, je rekel, in sdinoto je gotovo. Dopisnik„Pressini" ni menda tega odgovora slišal, čeravno nek vsredi zbornice sedi, ali pa se je bal za „Geschutza Deschmannov. Zato dopisniku „Pressinemu" na njegovo očitno veselje tu povemo to očitno britkost, da je oskrbnik bolnišnice neusmiljeno spravil g. Deschmanna v zadrego, ko mu je podal tiste „genaue statistische Belege", ki kažejo le celo malo množico mrličev v porodnišnici, ne pa veliko
število tistih otročnic, ki so še zbolele za porodno vročnico iz porodnišnice prenesle (transferirale) na razdelek „notranjih bolnikov" in so tu pomrle ali se ozdravile. Tega oskrbnik ni vedil ali pa je mislil, da se že s tem „Geschutzom" bode dala trdnjava dr. Blei-weisova razrušiti. Al zmotil se je. Pa o tem se bode še govorilo na drugem mestu, ako bo treba. Da tak „Gewicht personlicher Anspielungen" resnice ni podrl, ves svet vidi. Sicer pa bi od vsakega dopisovavca saj to smeli zahtevati, da svojo strast saj toliko skrije, da ne bi govornikom v deželnem zboru podtikal tacih reči, ki jih niso govorili, kakor, na priliko, da deželni odbor je vodja bolnišnice graške itd. Stranke morajo biti v deželnih in državnih zborih; ne bi bilo dobro, ako bi jih ne bilo; al revni so parlamenti, kjer opozicija bojišča nima za stvar, ampak zoper os obe, ki niso pod banderom njene stranke.
100