Posamezna številka 10 vinarjev.
ŠISV. 33.	V LMM v soM, 10. Marla m.
LB10 XLV.
~ Velja po pošti:
za oelo leto naprej .. K 26-— za i d mesec „ za Nemčijo celoletno. ta ostalo inozemstvo.
V	Ljubljani na
Zn odo leto naprej.. z« en mesec „
V	opravi prejemam mssaeno
— Sobotna Izdaja: s
Za oe o le!o.....K 71—
sa Nemčijo oololeno. „ 9-— ca ostalo inozemstvo. „ 12 —
23
» L9 -
,. 35 -dom: K 24'— K 2'— 180
InseratI:
Enostolpna petltvrita (72 ma široka m 3 mm visoka ali aja
prostor) sa enkrat . ... po 30 v ■a dva- la večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih prlmerea popnst po dogovora.
«1 Poslano: Enostolpna petltvrsta po 60 v
lahaja vaak dan iivztmll nedelje in praznike ob 5. uri pop.
Dedna letna priloga vosnl red.
W Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol Itev. 6/111. BoKoplsi ae ne vračajo; nefr;nkirana pismi se na 333 sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št. 0. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-hsro. št. 7563. — Upravniškega telefona št 188.
Ameriko proil nam.
Amerika je ves čas sedanje vojske » Evropi igrala dvojno vlogo. Načelno je bila nevtralna in marsikatero lepo in modro besedo nam je sporočil čez morje predsednik ameriških zveznih držav.
Amerika se je, kakor smo čuli, zato zasnovala v združenih državah, da svetu pokaže pot do svobode. Poleg svobode ona baje vedno čuva pravičnost in človekoljubje. Kadar je Wilson v tem smislu govoril, je vedel, da ima na svoji strani vse plemenite podložnike, vse idealne ljudi, ki jim te besede niso prazne fraze. In teh ni malo v Ameriki. Za-se je Wilson imel tudi večinoma zahodne združene države, ki so oddaljene od morja in niso v veliki meri udeležene pri pomorski trgovini.
Wilson pa se je moral pri svojih državniških izjavah ozirati tudi na praktične Amerikance, na milijarderje, ki imajo tudi v Ameriki v politiki prvo besedo. In tem je moral govoriti o svobodi morja, ker je prekomorska trgovina amerikanskim bogatinom najmočnejši vir dohodkov.
Tak dvojen obraz je Wilson kazal med vojsko in vedel je, da jo to pristen izraz ameriških misli in razmer. Čuvaj idealnih vrlin ni bil slep za praktične dobrine.
S tega dvojnega vidika je Amerika presojala vojne zmede v Evropi in jih izrabljala v svojo korist. S tega svojega stališča tudi ni mogla drugače nastopati. Svojo industrijo je prikrojila za vojne dobave in oskrbljevala naše nasprotnike z živili, z orožjem, strelivom in surovinami; v njeno čast moramo reči, da ni delala namenoma za enten-to. ampak dejanski, za kar so poskrbeli Angleži, ki so gledali na to, da vse, kar priplove iz Amerike, ostane v mejah v ententi zvezanih držav. Avstrija in Nemčija imata naročenega obilno blaga v Ameriki, posebno pavole, bakra, žita in kmetijskih strojev, a dobita jih šele po vojski.
Važno in zanimivo je vprašanje, ali se bodo naše razmere v vojaškem in gospodarskem oziru ka j bistveno izpre-memle sedaj, ko je Amerika prekinila diplomatične zveze z Nemčijo in jih najbrže prekine tudi z Avstrijo? — Tudi če bi bilo med Ameriko in nami vojno stanje, bi se v vojaškem in gospodarskem oziru razmere bistveno nič ne premaknile.
Amerika je predaleč od nas — luža med njo in nami je preširoka, — da bi mogla Amerika s svojimi vojaki kaj odločevati na naših bojiščih. Sploh pa
Amerika nima redne armade in bi potrebovala saj leto dni, preden bi mogla svojo armado pripraviti sposobno za vojskovanje. V tem pogledu ostane torej tudi za slučaj vojske z Ameriko na naših bojiščih vse kakor je bilo. Edino vojne potrebščine bi za entento morda mogla izdelovati v večji meri, kakor do sedaj. S svojimi armadami in s svojim brodovjem pameten Američan ne bo slepomišil ob evropskih obrežjih. Amerika bo v tem posnemala svoje prijatelje Japonce, ki se tudi niso dali izbe-zati Angležem in Rusom, da bi zanje po Evropi pobirali kostanj iz žrjavice.
Bistveno pa so se s poostrenim bojevanjem s podmorskimi čolni spremenile trgovinske razmere za Ameriko, ki ie dosedaj nemotena izvažala vse svoje blago v Evropo. Ne le da jo vojska pvi tem ni kar nič ovirala, sedanja vojska je Ameriki pripomogla do nečuvenih dobičkov. Zato Amerikanci gospodarsko leto 1916 imenujejo »Superlativ Jear«, v gospodarskem oziru loto brez primere. Izvoz se je pomnožil za 5i odstotkov. Trgovina Združenih držav z zunanjim svetom, zlasti z Evropo so je od 5.3 milijard dvignila na 7.8 milijard dolarjev in aktivum zvezne trgovinske bilance 176 milijonov dolarjev je v letu 1916 poskočil na ogromno svoto "097 milijonov dolarjev. Ob vojski je razlika med uvozom in izvozom narasla na 5 milijard dolarjev v korist Združenim državam.
Samo železna produkcija ameriška se je 1. 1916. dvignila za 32 odstotkov in dividende industrijskih družb, katerih dobiček je I. 1915. znašal 157 milijonov dolarjev, je 1. 1916. poskočil na, 378 milijonov.
Poostreni boj s podmorskimi čolni, ki ga jc Nemčija z Avstrijo proglasila brez diploma ličnih ozirov, tore j ogroža te amerikanske dobičke na milijarde in zato je borza v New-Yorku vstrepela^a ob tem sporočilu ne toliko zaradi -'•ek.i-njenja diplomatičnih zvez, kolikor zaradi opravičene bojazni, da 1. 1917. v gospodarskem oziru ne bo tako »super-lativno leto«, kakor ie bilo minulo leto.
Ne toliko poostrena brutalnost vojskovanja, pač pa strah pred slabim zaslužkom je kriv, da Združeno države seda i tako radikalno nastopajo.
Ta okolnost pa daje povod upanju, da bo Wilson sedaj, ko so gro za ameriško kožo, bolj pohitel s konkretnimi pripravami za mir, kakor je to storil do sedaj. Moral bo pritisniti na Angleško, ki žc dve leti vodi izstradalno vojsko proti nam, ne da bi bila Amerika proti temu dejansko nastopala, ravno s tako
energijo, kakor je to storila proti osrednjim našim državam. In ako Angleška odneha s svojo blokado proti nam, tedaj je tudi takoj konec poostrene vojske s podmorskimi čolni.
Ker pa Wilson ve, da bi ta korak proti ententi no imel dosti vpliva, zato se bo potrudil v interesu Amerike ugla-diti pota za mirovne razgovore.
Ako se v tej konjunkturi ne motimo, tedaj bo res, kakor je izjavila Nemčija, poostreni podmorski boj prikrajšal vojsko in vse njene grozote. Vsi nevtralci, ki so sedaj trgovinsko zapleteni v vojsko, bodo skrbeli za-to, da pridemo čimpreje do mirovnih pogajanj.
Pri maršala naflvoivo® Evieoii.
Vojni poročevalec Karel grof Scapi-nclli piše:
Sredi sanjavega, osamelega tujskega kraja na južnem Tirolskem stoji skromna vila, v kateri domuje maršal. Nekaj korakov dalje v mogočni novi stavbi velikega hotela so pisarne njegovih referentov, njegovega ožjega in širšega štaba, tu se stekajo žice s celc, na daleč raztegnjene fronte. On pa, voditelj vsega tega, sedi sam v posebnem poslopju, ker potrebuje mini in zbranosti za delo, ki vodi boje in prav izkorišča, bojne odmore. Po prvih navalih v Srbiji je bil nadvojvoda Evgen poklican na če]o južnih bojnih sil. Samo Avstrijec in Ogcr ve, kolikega pomena je bilo, da je ta popularni princ prevzel poveljstvo na jugozapadu. Zaupanje celokupnega ljudstva se jo oklepalo njegove mirnodosto.ianstvcne visoke postave. Bil je imetnik dunajskega domačega polka, mnogoletni tirolski zborni poveljnik, da še več, bil je tirolski princ, njihov nadvojvoda, in za one v ozadju, za učenjake in znanstvenike, za meščane jc bil nadvojvoda, ki je zanje predstavljal znajiost, izobrazbo, umetnost. Potem je prišla vojna z Italijo, vojna proti dednemu sovražniku in pred četami ie v duhu korakal vitki, veliki vodja, ki je vse druge prekašal za glavo. Veselo so mu sledile.
Že sam zunanji pojav nadvojvode Evgena človeka vselej znova prevzame. Vitka, sila visoka in elegantna postava, ravna kakor sveča in gibka, potem glava, kakoršne je slikal van Dyck, pod temnimi obrvmi temne, pri jazne, i oda jasno in ostro zroče oči. Tu in tam lahna guba, ki sega od nosa navzgor in daje obrazu izraz zarnišljenosti, ostri, lopi, plemeniti nos, potem usta, nad katerimi so strumno kvi?ku navihani
LISTEK.
ti sz
Oče naš.
Tiste dni sem bil vznemirjen. Nad tri tedne sem bil že na svojem novem mestu, pa od doma nisem prejel še nobenega poročila, dasi bi moral odgovor na moja pisma že priti, četudi je oddaljenost od tu pa do doma velika in promet težaven. Ampak drugi, ki so tudi prišli z menoj in bili še dalje od doma kot jaz, so že dobili pozdrave iz domovine. Jaz pa nič ... Pozno na večer in zgodaj zjutraj sem pošiljal svojega Jankota vpraševat na pošto, če je kaj zame. Vedno se je vračal s tistim »nič«, ki me je vznemirjal tako, da včasi nisem zaspal dolgo v noč. Tolažil sem se z vsemi možnimi razlogi: da moja pisma niso prišla v prave roke, da so odgovori na polu; da so se morda izgubili, da bo prišlo jutri Ptsmo itd. Ampak vse to ni utolažilo hrepenenja, ki je naraščalo v bolest.
Nekega dopoldne me je srečal znan enoletni prostovoljec, ki je bil uslužben v pisarni štaciiskega poveljstva.
»Gospod P., pri nas v pisarni ležita dve karti za vas.«
Skoraj tekel sem na štacijsko poveljstvo.
Na oknu pisarniške sobe je ležal kup pisem in dopisnic, katerih večina nc bo prišla nikdar nasjovljencem v roke. To so pisma, naslovljena v večini na one, ki potujejo samo tu skozi, se ustavijo tu za en ali dva dni, potem pa (|reo'o zepet naprej. Ker je v načrtu njih potovanja to mesto kot prenočišče ali odmorno mesto za par dni, naznanijo svoje naslove tja, od koder pričakujejo dopisov, da se jim isti dopošljejo. Ampak le redki so, ki jih tudi dobe! Pridejo prepozno, mnogi ostanejo pozabljeni.
Med ta pisma sta se izgubili tudi dve karti zame. Že nekaj dni sta ležali tam, medtem, ko sem jaz pričakoval, hrepenel in sc vznemirjal.
Ko sem pregledoval ta pisma in karte, j mi je prišla v roke razglednica, ki mc je j osupnila. Bila je reprodukcija znane Em-metove slike: Pričre du soir — večerne molitve.
Slika predstavlja otroško spalnico. Ob belo pregrnjeni postcljci kleči zlatolaso dete v rožnatobarvni nočni baljici. Pobožno sklepa ročici in moli večerni Oče naš ... Ob tem detetu pa sedi velik kodrast pes tako kot bi kleča!. Prednji šapi in glavo ima položeno na posteljo. Nekaj pretresljivega ima to de'o. Barve so čudovito harmonično zlite. Vtis napravlja na človeka. • • •
Bilo je pred enim letom prav v tem mesecu. Jaz sem bil tedaj v častniški šoli
v Zagrebu. Stanoval sem z drugimi tovariši v poslopju, ki je last srbskega Sokola. V tistem poslopju se je vršil tudi teoretični pouk za nas prostovoljce. Vsako popoldne ob 5, uri, ko jc bil pouk končan, smo dobivali tja pošto ,katero nam jc do-našal ordonanc iz pisarne našega poveljnika podpolkovnika D. Nekega večera, ko je tu orel ona nc razdeli! pošto, stopi k meni in mi pove to-le: »Vi ste dobili danes eno karto, krderp pa si je obdržal g. podpolkovnik, ki želi, da se jutri dopoldne zgla-site v njegovi pisarni.« — Na moje vprašanje, zakaj, kako. kakšno karto itd. mi ta človek ni mogel ničesar odgovoriti.
Tisti večer sem bil namenjen iti v gledališče. Naša Trma Polakova jc pela glavno vlogo V vRosenkavalicr«. Toda karta, ki jo je obdržal podpolkovnik, me je tako razburila, da nisem šel. Kaj mora biti s to karto; to sem premišljeval ccl večer. Najraje bi še ta večer hite! po njo k podpolkovniku, ako bi mi ne bilo naročeno za drugi dan. Razumljivo je, da sem nestrpno pričakoval drugega dne. Na vse sem bil pripravljen — tudi na to, da mi prinaša karta poročilo o smrti koga izmed mejili najdražjih. — Morda mi hoče podpolkovnik sam izročiti to vest — sem premišljeval.
Dopoldne prihodnjega dne ob določeni uri sem sta! pred g. podpolkovnikom. V notranjosti svoji močno razburjen.
črni brki, spodaj pa sivočrna šiljasta brada. — Zadnji vitez! Glava, ki se zdi, kakor bi zrla iz bojne oprave! Ni zastonj najvišji gospod nemškega vitež-kega reda.
Nekaj ljubeznivih pozdravnih be^ sedi, govorjenih stojč, nato mi maršal ponudi sedež ter mi sede nasproti z zamišljeno prekrižanimi rokami. Predvsem se zanima za fronto, kaj sem tam videl; o vsakem odseku je natančno obveščen. Nato začne sam, nekoliko zamišljeno, a jasno povzemajoč, gladko pripovedovati. Pri vsakem kraju se spomni na kaj; glavo nekoliko sklonjeno nazaj, spremljajoč svoje besede z lahnimi kretnjami, tako pripoveduje. Priprosto maršalsko uniformo krasi le velikomojstrski križ nemškega reda in veliki križ reda Marije Terezije. Izraz na obrazu se izpreminja po tem, kar maršal pripoveduje; časih je zamišljeno resen, časih igra na njem vesel nasmeh.
Prvo, kar omeni, in zadnje, kar
pove, je pohvala njegovih čet.
»Sami ste se prepričali o silnem snegu,« začne maršal, »ki pokriva se-dai doline in višine. Ravno predvčerajšnjim sem nadzoroval tam zunaj in našel prave nasipe snega. Toda čudovito je, s kakšnim pogumom in s kakšno vstrajnostjo prenašajo vrle čete na svojih višinskih postojankah to snežno nadlogo, ki je letos večja nego kdaj preje. Nadčloveški sb njihovi napori tu gori, pri tem pa razpoloženje dobro in zaupno. Pomislite, da je tu rešitelj edino-le človeška moč, da tam, kjer odpove vzpenjača, kjer odpovedo konji, vedno zopet rad priskoči na pomoč vojak. Žilav jo posebno boj, ki ga vodijo proti najhujšemu . sovražniku, proti plazovom. Letošnja zima je prinesla plazove tudi tam, kjer jih, odkar pomnijo ljudje, ni bilo. Jeseni so se izvršile vso varnostne naprave, da ne bi nam mogli plazovi škodovati. Vse so določili planinski poročevalci kot strokovnjaki. Ako kljub temu tu in tam z grmi v dolino kak plaz, so to višje naravne sile, proti katerim ne zmoremo nič. Pa tudi v takih slučajih se obnese čuječ-nost. in vstrajnost in predvsem tovari-ški duh vojakov na občudovanja vreden način!« In nadvojvoda pripoveduje dalje: »Nedavno jc zdrvel plaz; čete z višinske postojanke so prišle ter takoj začele odmetavati sneg. Trudni so bili po storjenem težkem delu! Poveljnik jih je hotel zato za nekaj dni dati izmenjati, toda prosili so, da smejo zopet na postojanko. Tako vnete za dolžnost. tako stanovitne so te junaške čete!
G. podpolkovnik je bil velik mož že v letih. V njem sta bili doma dve duši: ena neizprosno stroga, druga do skrajnosti mila. Mož je že mnogo doživel na polih svojega življenja.
»Tale karta je prišla včeraj za Vas.« Pokazal mi je dotedaj mi neznano za razglednico rcproducirano Emmetovo sliko »Oče naš«.
»Meni tako ugaja ,da bi vas prosil, da mi jo podarite.«
Ne da bi vede!, kdo mi je poslal to razglednico, ker naslovne strani še nisem vide!, sem rekel g. podpolkovniku, da naj si razglednico obdrži.
»Ampak, prej morate prečitati, kaj Vam jc pisano. Prepišite si.«
Ponudil mi je stol pri svoji pisalni mizi, dai mi papir in svinčnik in položil pred mc naslovno stran razglednice.
Pisal mi jc moj sinko, ki je začel pohajati iisto jesen prvi razred ljudske šo'.e. S skrbno risanimi, okornimi črkami mi je pisal tole: *Dragiata!Tkoleznam že pisati. Poljub in pozdrav! T v o j T i n k o.« Ko sem to videl, mi je postalo žal, da sem karto tako hitro obljubil. Prvo pisanje svojega sinka bi mi bilo drag spomin.
Podpolkovnik sc mi je zahvali! za kar-to in jo vpričo mene vtaknil v listnico. Jas sem odšel,
* t 0
»Odigravalo so se pri tem ganljive epizode, ki najboljše kažejo, kakšen duh vlada med moštvom. Kakor veste, vojaki zelo vneto zbirajo med seboj doneske za vdovsko in sirotinske zaklade svojih polkov ozir. zborov. Nekega podčastnika, ki je imel v oskrbi zbrani denar, je v koči zasul plaz. Bilo je ponoči in podčastnik je bil lc napol oblečen. Čete so hitro naredile rov skozi sneg in res dospele do koče. Prvo, kar so videli, je bila roka podčastnika, ki se je pomolila skozi luknjo v snegu in v roki zbrana vsota! Denar vdov in sirot je hotel predvsem rešiti! Imel je pri sobi tudi lasten denar, a na tega ni mislil. K sreči so mogli tudi njega samega še živega rešiti. — Z vsemi sredstvi skrbimo, da bi preprečili nevarnosti. Čete tam gori so predvsem sijajna preskrbljene. Promet se po možnosti vzdržuje. Saj ste se ob svojih obiskih na višinskih postojankah prepričali, da jim ničesar ne manjka. Gotovo to hrabro možo ravno tako občudujete kakor mi vsi. Oni v ozadju naj store istotako.«
Nato se Njegova cesarska Visokost Izvesti o razmerah v notranjosti. Po njegovem prepričanju moremo vzdržati, vse je odvisno le od organizacije, le-ta pa od dobrega in hitrega transporta. Ko omenim, da som se pred Božičem mudil v Rumuniji o priliki zavzetja Bukarešta, je vprašal, kakšno je življenje ondi in nadaljeval: »Operacije tam doli so bile v resnice občudovanja vredne, bile so sijajno vod jene in vzajemno delovanje armad je bilo krasno. Zavezniki so priborili tu zopet ]>olno zmago!«
Maršal ne bi bil pravi Tirolec, ako ne bi se bil dotaknil obiska mladega cesarja, ki je vzbudil po celi Tirolski, posebno pa med vojaki pravo navdušenje. »Kljub temu, da je močno snežilo, se je Njegovo Veličanstvo povsodi pokazalo. Nazadnje se je peljal gori na saneh, ker z avtom ni bilo več mogoče naprej. In na mah si je pridobil srca vojakov. Govoril je pa tudi z vsakim odlikovanim možem v njegovem materinem jeziku ter ga poprašal po domačih razmerah. Prijazno je tapljal vojake po rami ter imel za vsakega prijazno besedo!«
Čas večerje se je približal in Njegova cesarska Visokost me povabi na večerjo. V isti mali vili spodaj v pritličju je jedilnica. Nadvojvoda obeduje v krogu ožjega štaba, poleg tega je povabljenih vsak dan nekaj gospodov širšega štaba. Čisto meščansko-vojna hrana. Brezmesne dneve strogo drže ter se ogibajo vsake razkošnosti. Enaka pravica za vse tudi v vprašanju prehrane, to je maršalovo geslo. Priljudno sedi princ sredi svojih častnikov; pogovor se suče krog vseh dnevnih vprašanj, ne samo vojaških.
Povsodi se čuti široko nadvojvodo-vo obzorje, njegov zmisel za znanost in umetnost, njegovo zanimanje za dnevna vprašanja. Visok gospod, grandsei-gneur starega in novega sloga, zadnji vitez, eden najuspešnejših novih vojskovodij: to je maršal nadvojvoda Ev-gen. _
Spomini na umrlega velikega admirala Bausa.
Že o priliki imenovanja velikim admiralom je prinesel naš list krajše poročilo
o možu, ki jc po rodu in domu, a tudi po sorodstvu naš ožji rojak, najprej naš in tesno zvezan z nami, danes pa mu z globoko žalostjo v srcu moramo pisati ne-
krolog,
V notranjosti države pozua delovanje tega moža le malo ljudi. Zato pa je pozna mornarica, katere pomorščaki so ga ljubili in častili, kot malokoga. Lahko je spoštovati vodjo mornarice, lahko ga je ceniti, častiti in celo bati se ga. A da ga ljubijo in obožujejo, to se prigodi pri mornarici države le enkrat v stoletju. Taki slučaji so izredno redke izjeme in kdor se more ponašati s to ljubeznijo, je res velik morna-rični poveljnik.
In tak je bil admiral H a u s. V marsičem je podoben onemu admiralu, čegar delovanje in dela so za vzgled vsem pomorskim častnikom, od najmlajšega do najstarejšega, nepozabnemu in neprekosljl-vemu admiralu Viljemu pl. T e g e 11 h o f f. Kakor je bil ta, je bil tudi H a u s malo-beseden človek, ki je govoril lc takrat, kadar je imel kaj reči, a kar je rekel, je držal kot bi pribil. Njegove sodbe in mnenja, njegove odločitve so bile vselej najprimerneje, Zaupanje ljudi si je pridobil baš s spretnostjo svoje sodbe in umestnostjo odločb, ki jih je pojasnil včasih prav drastično in poljudno. »Haus je rekel!« je prislovica v mornarici, in kar je rekel najvišji poveljnik, o tem ni dvomil nihče več; veljalo je kot neovržna resnica.
Pri vsem tem je bil veliki admiral pravi pomorščak, odkritega značaja ter je sovražil kakor Tegetthofi vsako neodkri-tost. Tudi Haus je znal biti — kakor Te-getthoff — temeljito osoren. Seveda tako, da ni užalil in da je bil izrek admiralov takoj znan po vsej mornarici. Nepravičen ni bil mornariški poveljnik nikoli in nikdar mu ne more očitati nihče nepravičnosti. Nasprotno je znal biti tudi izredno ljubezniv in uljuden. Ta svojstva so mu koristila večkrat tudi pri državniških nalogah v službi monarhije.
Veliki admiral Haus ni bil samo spreten mornariški poveljnik, temveč tudi velik državnik in ljudski ekonom. Tudi v tem je podoben Tegetthoffu. Haus je bil velik patrijot, domovino je ljubil z navdušenim ognjem in poznal jc le eno mogočno težnjo po veliki in mogočni domovini. Radi tega je proučil vsa vprašanja, ki se nanašajo na notranji razvoj in gospodarsko bodočnost monarhije. In če je govoril o tem, potem se je zdelo človeku, da govori s politikom ali v vsem izvedenim ljudskim gospodarjem, a ne z mornariškim vodjem. Haus je v delegacijah večkrat povedal svoje mnenje v splošnih gospodarskih vprašanjih, v kolikor so se tikala razvoja mornarice in njenih nalog. Njegova izvajanja so bila jasna in dalekovidna. A tudi v teh potezah je bil značaj podoben Tegetthof-fovemu, čegar mnenje in misli o gospodarskem razširjenju se bodo uresničile šele po svetovni vojni. Veliki admiral Haus se ni često izrazil samo v krogu častnikov, temveč tudi v državnem zboru, da je naša bodočnost na morju in da moramo ako jo hočemo gospodarsko zagotoviti in utrditi, pred vsem misliti na to, da razširimo trgovino in brodarstvo na vse svetovne kraje. Pri tej priliki je rekel Haus tudi (v delegacijah 13. maja 1914) besedo, ki bo zvenela po ušesih še poznim rodovom: >V mnogih zunanjih vprašanjih bo velja! naš glas toliko, v kolikor se bo zlagala njegova veljava z veljavo naše m o r n a -r i c e.« Tc besede ne bi smeli pozabiti
nikoli, zakaj v tej misli, in ravnanju po nji je bodočnost naše države.
Kot večina pomorščakov, Haus ni bil dober govornik. Ni imel govorniškega zanosa in velike kretnje, ki je dana politikom po poklicu. Ali Haus je bil mož dela, ne mož besed, tako kot Tegetthoff, ki takisto ni razumel prepričati z besedami za svoje načrte kratkovidnih in upornih poslancev. Toda če je govoril v delegacijah, so vendar njegove besede bile tako polne vsebine, da je vse napeto poslušalo, kaj ima povedati ljudstvu on, ki govori javno le enkrat na leto, ker drugače ne pride v po-slaniške kroge. Kdor je imel priliko, da ga je čul, je gotovo ostavil dvorano v zavesti, da je čul najznamenitejše predavanje v življenju. Zakaj, ne le mornariški poveljnik, ne le izveden ljudski ekonom, tudi učen, izobražen človek je bil Haus, Napisal je izvrstno knjigo o morski grafiji, ki se je ne dobi več, ki pa velja za najboljšo v tej stroki. Saj je gotovo značilno, da se je angleški admiral malo pred vojsko obrnil osebno do našega mornariškega poveljnika, da bi dobil izvod te knjige. Zato ni čudno, da je imel veliki admiral Haus, kadar je govoril, vnetih poslušalcev. V seji avstrijske delegacije dne 16. decembra leta 1913. je bilo. Admiral Haus je govoril o izkušnjah vojne med državama Peru in Čile v letih 1879—18S2. Od teh dveh nasprotnikov ima eden gladko, drugi razko-pano obalo, in že te primere ni bilo mogoče razumeti napačno. Med govorom se jc vrh tega še zagovoril in imenoval Italijo. Seveda je popravil takoj, a položaj je bil osvetljen, kakor bi ga bil osvetlil z bengalično lučjo. Saj je bilo sedaj jasno brez dvoma, da je ta ženijalni mož imel iste misli in poznal le eno stremljenje: b o j proti Italiji in razvoj mornarice proti temu sovražniku. Najrajši bi mu bili napravili burnih ovacij, ker je izgovoril važno besedo v času, ko sovražniki Italije v naši državi niso smeli črhniti, temveč so izkazovati v Avstriji današnjemu nasprotniku še ljubeznivosti, najsi je bilo vendar še dosti mož, ki so na glas svarili pred tako politiko.
V delegacijskih sejah je pokazal admiral Haus zelo da!ekovidnega duha,, '"r je dvakrat opozoril na to, da se mora preskrbeti za razvoj mornarice za mnogo let naprej. Njegova tozadevna izvajanja so za bodočnost naše pomorske sile tako važna, da jih moramo navesti tu:
Dne 2. decembra 1913 je izjavil poveljnik v ogrskih delegacijah: ^Doslej smo poskušali, da si pomagamo s pomočki za silo in prihranimo iz drugih naslovov, da napravimo najnujnejše. Vsi ti prihranki in pomočki za silo morejo zadostovati pa lc nekaj časa. Trajno nikakor niso dopustni, ako nočemo znatno škodovati ohranitvi in pripravljenosti mornarice ter izobrazbi častnikov in moštva.« Tu še ni govora o zagotovilu razvoja po z a-k o n u, vendar je mogoče žc razumeti to željo. Pol leta pozneje pa se je mornariški poveljnik izjavil čisto odkrito za dale-k o e e ž e n mornariški zakon. Dne 13. maja 1914 jc namreč izjavil v ogrskih delegacijah tako: -Kar se tiče mornariškega načrta, bi bil gotovo koristen načrt, ki bi za dolgo vrsto let določil po zakonu, kakšne ladje in v kakšen namen se morajo graditi.« S temi besedami jc admiral Haus prebil led za one, ki so se dolgo borili za dalekosežen mornariški zakon, in se je pogumno tudi san; priznal častilcem principa, naj se razvoj naše mornarice zagotovi zakonitim potom.
Ako je tako mornariški poveljnik pokazal v delegacijah pot, po katerem je hoditi mornarici, ako hoče zadostiti državnim zahtevam in njeni politiški volji, je sam osebno preskrbel že v naprej, da ustvari mornariško vodstvo popolnoma samostojno in uresniči one želje, ki so jih gojili vsi pomorščaki in njihovi prijatelji od početka avstro-ogrske mornarice sem. Tako je bilo ustanovljeno dne 8. julija 1912 mornariško nadzorstvo, čegar prvi funkcijonar je bil veliki admiral Haus. Temu koraku je sledija leto kasneje premestitev mornariškega poveljstva v P u 1 j, da more njen najvišji poveljnik tudi v miru bivati vedno pri mornarici in neprenehoma skrbeti za njeno izobrazbo in pripravljenost. Zakaj, tako temeljito izobraženi in mornariško zgodovino poznavajoči duh j« vedel natanko, da je jamstvo zmage v tem, da oni, ki je poklican v vodstvo mornarice v vojni, jo mora že v miru napolniti s svojim duhom. Upravo je izročil mornariški sekciji, le najvažnejše odločitve je prldržal sebi.
Dostojanstvo velikega admirala je nov kamen pri temelju razvoja naše vojne mornarice, ker dviga poveljnika visoko nad vse druge.
Največji jc bil mornariški poveljnik vendar kot njen voditelj. Ženijalnost je ponovno dokazal žc v miru. Pri vseh vajah, kjer je bil Haus poveljnik eni stranki, jc vselej premagal nasprotnika, najsi je bil proti njemu kdorkoli. Nekoč je obkolil Hausa z njegovo eskadro nasprotnik v kotlini med otoki, in vsi izhodi, katerih nasprotnik ni zastražil, so veljali zaprti z minami ali zagrajeni drugače. Le čisto ozek prehod je bil odprt. A ta je bil že prirod-no tako tesen, da nasprotnik ni mogel verjeti, da bi Haus le mislil na to, da uide s svojimi ladjami pri tem izhodu. Oblačna, iemna noč jc bila, ko je nenadoma veliki admiral dal z dvema starima križarkama napasti eskadro, ki ga je obkoljevala. Nasprotnik je menil, da hoče uiti vsa ujeta eskadra in se postavi v bran z vsemi silami. V tem ostavi Haus po omenjenem ozkem kanalu kotlino in napade nasprotnika nenadoma z odprtega morja. Nasprotnik med dvema ognjema se je moral udati premagan. Še danes se govori o oiih vajah, ki so pokazale zmožnost voditeljevo v najlepši luči. Nihče častnikov tedanjega poveljnika eskadre bi si ne bil upal voditi ladij po onem kanalu na odprto morje, kot jih je privedel poznejši mornariški poveljnik.
Nadeje, ki so jih gojili do njega po mirovnih vajah za slučaj vojne, so se uresničile povsem. Italijani so pričakovali, da bo po mirovnih vajah, v katerih so se ponovno poskušali napadi na morsko ožino Otranto, napadel najprej to cesto. Zato so ga pričakovali z vso silo, združeni še s francoskim otrantskim brodovjem, v teh vodah.
A prišlo je drugače. Haus je znal temeljito, kako so razdeljene sovražne moči. Zato se je lotil onega dela, ki je branilo sovražniku, da bi bil potisnil ojačenj na vzhodno mejo. Z vsem brodovjem se je prikazal na različnih točkah laške vzhodne obali, razbil tamošnje železniške prehode in ubranil tako, da Lahi niso mogli preplaviti naše slabotne soške fronte. Šele ko bodo v miru znane vse podrobnosti tega duhovitega podjetja, se bomo mogli uveriti o drznosti in velikosti koristi, ki jo je izkazala podjetna mornarica vojnemu vodstvu. Začetek vojne po strategiškem napadu pa bo ostal za zgled v bodočnosti.
Čez dva meseca po tem dogodku smo se poslavljali od Zagreba. Zadnji večer sc nas je zbralo nebroj tovarišev z nadporoč-nikom Ž. v neki znani zagrebški gostilni, kjer smo obhajali slovo za odhod na Tirolsko. Tisti večer smo obrali vse naše predstojnike, med temi seveda najbolj našega vrhovnega predstojnika gosp. podpolkovnika.
Jaz sem povedal dogodek, ki sem ga doživel s karto.
Nato pa je povedal nadporočnik Ž. tole: Nekega večera pred meseci je Drišei g. podpolkovnik nenavadno resen k večerji. Malo je govoril. Po večerji smo obsedeli pri pivu. Naenkrat pa pravi g. podpolkovnik: Gospodje, pokazati vam hočem nekaj posebnega. — Po dvorani je nastal mir in g. podpolkovnik je odprl listnico ter iz nje vzel razglednico — reprodukcijo Emmetove slike »Oče naš^. Dolgo jo je držal v visoko dvignjeni roki, da smo jo mogli videti vsi. Resnoba je legla na srca nas vseh. G. podpolkovnik pa je vstal in se poslovil....
* + *
Od tega časa je minilo eno leto. Tu se mi je zgodilo, da sem moral dolgo čakati na pozdrav iz domovine, katerega sem dobil najprvo po dveh kartah, ki sta ležali v pisarni štacijskega poveljstva. Takrat tni je prišla v roke zopet Emmetova slika »Oče neš«. Toda razglednica ni bila naslovljena na me, temveč na nekega mi neznanega nadporočnika. Nrt nji jc bilo v hrvaščini pisano tole:
D r a g i p a p a! Tako zna že j pisati Tvoja Stana, ki Ti pošilja s t o p o 1 j u b o v.«
To je bilo pisano s prav takimi otroškimi začetnimi črkami, kot pred enim letom na prav taki razglednici, ki mi io je poslal moj sinko in obdržal moj g. podpolkovnik.
Ko sem držal to karto v roki, so ntt cživeli spomini in misel je šla do domovine.
Čez en teden po tem dnevu som šel •ropot v pisarno na štacijsko poveljstvo brskat med. ondotno korespondenco, če se mi jc izgubil tja kak pozdrav zame. Tista razglednica, naslovljena na neznanega ml nadporočnika, je ležala še vedno med drugimi kartami in pismi, katerih večina ne bo prišla nikdar naslovljencem v roke.
Čez en teden potem še vedno.
Takrat pa sem si pridržal tisto razglednico, Škoda sc mi je zdela, da bi bila zavržena med drugimi zavrženimi dopisi. Bog sam ve, kje je njen naslovljenec.
Od tedaj je krasila ta razglednica mojo pisalno mizo in me spominjala na mojega sinka in na g, podpolkovnika v Zagrebu. Pa ne na tisto dopoldne, ko me je zaprosil za razglednico, temveč na tisti večer, o katerem jc pripovedoval nadporočnik Ž., da je kazal g. podpolkovnik v svečanem miru — »Oče naš«.
Dva meseca sta minila od tedaj. V bolnišnici je bilo dolgočasno, zlasti oopoldneve. S čitanjern smo skušali krajša-
ti dolgi čas. Na četrti postelji od mene na levi je ležal še mlad nadporočnik. Eden izmed tistih, ki jih je že poljubila smrt. Pred meseci je bi! prišel sem doli. Bil je daleč preč cd tu tja proti jugu. Tam je zbolel. Na prevozu v zaledje se mu je stanje tako poslabšalo, da ni mogel naprej, temveč je moral ostati tu v bolnišnici. Midva sva se seznanila potom »Slovenca«. Videl je, da jaz dobivam ta list ter mc poprosil zanj. Tako sva postala prijatelja. Mnogo popoldne sem presedel ob njegovi postelji. Bil je Hrvat iz Zagreba. Govorila in sanjala sva o Slovencih in Hrvatih — o domovini.
Saj smo tu mnogokrat kot otroci, ki se igraje s sanjami in spomini.
Nekega popoldne se mi je zahotelo spominov, zato se n vzel iz kovčeka pisma in karte, ki so prišle za mc iz domovine, in jih začel prebirati in pregledovati. Tudi tovarišu Hrvatu ic bilo dolgčas, zato me jc poklical k sebi. Šel sem tja s pismi in razglednicami, kar sem jih nakupil iz teh krajev za opomin in kar sem jih dobil po pošti.
Saj smo kot otroci. Med razglednicami je bila tudi ona, ki sem jo pobral na oknu v pisarni štacijske-ga poveljstva.
Naenkrat me je nekaj pretreslo. To ni bil krik, ni bilo vprašanje: »Kje si dobil to karto?« me je vprašal tovariš in mc gledal s takimi očmi, da sem sc prestrašil njegovega položaja.
>To je moja karta!« je kriknil in jo strastno poljubil, kot da jc dralocen amu-
let. Jaz pa sem šele tedaj natančno pogledal na listek, ki je visel nad bolniško posteljo tega nadporočnika. Tam je stalo: Nadporočnik dr. M...., kot naslov na karti. Tedaj sem mu povedal, kako je prišla karta v mojo last. Povedal sem mu zgodbo, ki sem jo doživel z g. podpolkovnikom v Zagrebu. Hvaležnost je bila v očeh nadporočnika, da je na ta način prišla karta njegove Stane v njegove roke. Pokazal mi je sliko, ki jo je nosil vedno seboj v listnici. Mlada, lepa žena z majhno, angeljčku podobno punčiko — Stano.
Pripovedoval mi je o Stani in svoji i ženi in jaz sem mu pripovedoval o svojem Tinkotu, Marti in drugih ... Saj smo mnogokrat kot otroci in naše oči so tu skoraj tako pogosto solzne kot pri otrocih. Po; sobno če sc dotaknejo naših src spornim iz domovine...
* * ♦
Ker ga je poljubila smrt, je umrl. Težko je umrl. Mlad jc bil, domovino je ljubil in v domovini mu je živela mlada žena s Stano. Seboj v peščeno albansko zemlj0 je vzel dve sliki: fotografijo z ženo in Stano in pa tisto razglednico, ki mu jo je poslala Stana.
Jaz pa sem tedaj sklenil, da bom, če mi bo dano, da se bom vozil kdaj zopet preko Zagreba v domovino, obiskal gosp-podpolkovnika in mu povedal to zgodbo. Obiskal pa bom tudi malo Stano tamkaj fr ji povedal, da je vzel njen papa njeno razglednico seboj, ko je odšel na dolgo pot Očetu svojemu in nas vseh.
Kakor smo že povedali v svoječasnem članku, ie dokazal veliki admiral v teh bojih velik osebni pogum, dočim se je v zadnjem hipu prekrcal na starejšo ladjo, ki je poslej vodila, dočim so velike močne in nove ladje vozile v rezervi.
Da se sme pri Hausu pričakovati kaj izrednega, so domnevali že takrat, ko je poveljeval starim jadrnim fregatam in kor-vetam. Poznal je vreme in vetrove kot nihče drugi in po natančnih opazovanjih vedel v naprej vremenske izpremembe. Vsa njegova povelja so bila jasna in natančna, nervoznosti ni poznal. Svojim častnikom je puščal dosti svobode v ravnanju in odredbah, tem lažje, ker je on natančno poznal vodno pot. Kadetom je pojasnjeval račune, s častniki pa se je večkrat pogovarjal o znanstvenih stvareb, da bi se prepričal o njihovem znanju in izobrazbi.
Mnogo pripovedk o njegovem življenju se pripoveduje med mornarji. Zato ni čuda, da je imel na vse nekak čudovit vpliv in da je že ime Haus tvorilo čuda. Pa je bil tudi res, kot vsi veliki admirali v preteklosti, oče častnikom in moštvu.
Na čelu naši mornarici je stal mož, čegar ime todi naši sovražniki imenujejo z občudovanjem. Vse one prednosti so bile združene v njem, ki so jih imeli veliki admirali v minulosti. Vreden naslednik je bil nepozabnemu Tegetthoffu in ni ga, da bi se bolje podajal na njegovem mestu, kakor veliki admiral Anton Haus. Čakali smo ure, da bo mogel voditi našo mornarico proti sovražniku in zaplapola tudi z jamborov njegovih ladij znamenje: Pri V i s u moramo zmagati! — dajies pa je mrtev on, katerega smo občudovali, sppštovali in ljubili, on, ki je poznal in, zato cenil naš slovenski narod in se vedno rad posluževal njegovega jezika. Veliki admiral Haus je dobro vedel, da sta Slovenec in Hrvat naravna čuvaja avstrijske morske obali. Njegovo telo je šlo od nas, naj njega duh živi v njegovih naslednikih! Bil je naše gore list — trajen mu bodi spomin med nami?
O velikem admiralu Antonu Hausu se nam Še poroča: Rodil se je leta 1851. na Tolminskem. V prvi svoji mladosti je prišel v Novo mesto, kjer je bil njegov oče uslužben pri dolgoletnem c. kr. poštarju pl. Fichtenau. Šolal se je v veliki revščini pri oo. frančiškanih do 6. gimnazijskega razreda v Novem mestu, kjer je bil vseskozi prvi odličnjaik iz vseh predmetov, posebno pa iz matematike. Leta 1869,.vstoi pil je v 6. gimnazijski razred v Ljubljani in ga enako z odliko dovršil, a sredi 7. šole je napravil zasebno iz 7. in 8. gimnazijskega razreda in tudi maturo z odliko. Sredi leta 1869. je vstopil kot provizorični pomorski kadet v Trstu. Po 161etni službi je postal kot ladijski poročnik učitelj na mornariški akademiji, na Reki. Bil je kot kor-vetni in linijski kapitan kot poveljnik več časa na prekmorski vožnji za časa kitajskih homatij v vzhodni Aziji, kjer se je povsod odlikoval, posebno pa še kot poveljnik eskadre pri manevrih leta 1910., ko je v navzočnosti prestolonaslednika Frana Ferdinanda se izkazal kot velenadarjen voditelj brodovja. Pripoveduje se o njem, da je v noči, ko se ga je lovilo na morju, neopazen povrnil s svojim oddelkom v puljsko pristanišče.
Rajni Veliki admiral je bil ljubljenec -vojih pomorščakov, dika in ponos naše vojne mornarice, strog in natančen v službi, mil ip ljubeznji« ter pravičen do vsakega, da ga je vse ljubilo in spoštovalo kot svojega očeta ter zanj vse gorelo, da se je dejalo o njem: Pod njim je prijetno ^užiti.
Ta tesna zveza med poveljnikom in mo.rnarstvom je tako zaslovela, da ni še dolgo tega, kar je neki inostranski dostojanstvenik izrekel pomenljive besede in je o tem tudi neko časopisje pisalo: Avstrijska mornarica je najboljša na svetu, ne sicer po številu ladij in moštva, marveč po o k oliščinah in dispoziciji. Na te besede se je velikr admiral vedno smehljal in sosedov nič bal. Še ko je ve-rolomni Lah izdajalsko posegel v svetovno vojsko, je pisal rajnki velikan s Tirolskega, kjer se je zdravil ob posledicah težke, pa srečno uspele operacije, prijatelju v Ljubljano: No! zdaj pa le korajžo in šnajd, bežati je še zeit! Še tisti dan po napovedi vojske so čutili njegovo pest. On je bil strah verolomnim Lahom! Gorečnost in vnemo nam kaže tudi to, kar je ravno tako pisal pred kratkim, da, kar se je divji ples pričel, ni še na suhem bil, kakor takrat, ko je cesar še kot prestolonaslednik bil v Pulju,
Rajnki veliki admiral je bil srečno oženjen iz znane rodbine Trenčeve v Št, Jerneju na Dolenjskem doma. Njegov svak zdaj biva v pokoju in 4 sošolci njegovi v Ljubljani, ki ne morejo prehvaliti njegove ljudomilosti in ponižnosti do vsakega, kakor tudi ljubezni do milega slovenskega naroda, s katerega jezikom je z njimi vedno občeval in do mogočne Avstrije, za katero je žrtvoval vse svoje znanje in vse «voje moči. Naj 6veti večna luč izredno
vrlemu junaku! Ljubi Avstriji pa daj dobri Bog skoraj vrednega naslednika.
lieže o in mesto.
Iz zemlje živimo vsi. To je jasno pokazala vojna. Ni pa še prinesla po mestih pravega umevanja za težavni položaj našega kmečkega ljudstva po deželi. Stiska, draginja in pomanjkanje živil in najpotrebnejših stvari jc v teh časih po mestih rodilo besede, da krnet noče prodajati ne žita, ne krompirja, ne fižola, ne masti, ne mleka, ali pa da odira, plačuje dolgove in bogati noč in dan. Ali po mestih res ni več ljudi, ki bi poznali razmere na kmetih med vojno in mestnemu prebivalstvu povedali, kako je danes na deželi? Na zgornjem Štajerskem, v rojstnem kraju znanega pesnika Roseggerja, se je našel župnik, ki se je napravil v nemški Gradec, da ljudem pove, kako je zunaj mesta. Imel je res hvalevreden namen, da brani svoje kmečko ljudstvo, zavrne najbolj neumne in krivične očitke in pomaga do sprave med mestom in deželo. Povzamemo nekoliko njegovih misli, ker veljajo tudi pri nas.
Že pred vojno je bil neke vrste razdor med meščanom in kmetom. Vojska tega brezdna ni premostila; pokazala je pač še veliko bolj jasno, kako je meščan odvisen od kmeta, ni pa prinesla spoznanja, da gresta oba skupaj. Spoštovanja do kmeta še ni prinesla. Po mestih bi drugače govorili o kmetu, če bi ga poznali. Večini današnjih razmer ni kriv kmet, ampak vojna. Že pred vojno so naše dežele živele večinoma od tujega žita. Po mestih in industrijskih krajih so jedli boljši kruh kakor kmet. Kar so kmetje pridelali žita, so ga porabili doma ali poprodali sosedom za živež in krmila. Danes pa smo navezani v prvi vrsti zgolj na domačo letino. Kmet mora več oddajati, sam pa ne more kupiti, kar se občutno kaže na manjši produkciji mleka, mesa, masti in jajc. Živina živi po načelu: »Daj, da ti dam.« Če živini ne daš, tudi žival ne more dati kmetu, ta pa v mesto ne. Žival so nač ne briga za vladne naredbe, če tudi slotisoči trpijo pomanjkanje in umirajo dojenčki. Marsikateri 'kmetici se stori milo, ko vidi v svinjaku suhe prešiče, dočim so bili prej lepo pitani. Oddajati je treba tudi krave molznice; dati mora vola, ki mu je toliko pomagal pri delu. Vprezati je treba kravo, ki ne more dati več toliko mleka; tega manika tudi v marsikateri hiši in bajti na deželi, kjer imajo tudi otroke.
Pa vzroki so še drugi. Pomanjkanje ljudi. Ali meščani vedo, kako pra^ zni so naši kmečki domovi? Koliko je hiš, kjer ni niti enega moškega doma. Kaj čuda, da ne gre vse dc'o naglo. Sicer pa se kmočko delo ne da urediti in opraviti s predpisi. Kdo sedaj dela na kmetih? Žene, otroci in ljudje, ki niso za vojno. In koliko jih je teh! Obdela pa naj se še več, še boljše in še hitrejše. Naše žene delajo sedaj kot prave junakinje in mestni otroci, naj bi pomislili. da ie maršikater grižljaj njihovega vojnega kruha močila solza kmečkega otroka, ki le vprežeri v te/ko delo. Meščani naj bi svoje posle z dežele poslali domov, po mestih pa naj bi kuhale, pospravljale in pazile na otroke »gospodične pri klavirju« in »dame po kavarnah«. Seveda bi nežne roke ne bile več tako gladko. Toda, ali nima roka kmečke gospodinje žuljev, otrokova ran? Ali ni roka tovarniškega dclavca v težkem delu in manjši hrani ošibela; ali niso roke naših vojakov okrvavljene? Meščanke pač ne bodo hotele zaostajati za domoljubjem kmetic, ki opravljajo moško delo.
Pomisliti je treba tudi, koliko časa se na deželi izgubi z raznimi poti. Po več ur morajo ljudje hoditi semintja, od vasi do vasi, da lovijo najpotrebnejše stvari, koliko je potov do raznih go-sposk. Svoj čas je mesto poznalo samo kmeta v bližnji okolici. Sedaj pa poiščejo tudi najbolj oddaljenega. Po 4 do 7 ur daleč je treba dovažati blago, znašati mleko in drugo, kar vzame dosti časa in povzroča stroške. Kako so ljudje svoj čas prosili za železnice; pa ker se industriji tam ni obetalo nič, živila pa so prihajala tudi od drugod, zato so pozabili na kmeta, ki je imel škodo, meščan pa sedaj to bridko čuti. So ludi na deželi ljudje, ki nimajo sami: učitelji, trgovci, obrtniki, dninarji itd. Velika ovira v redni preskrbi živil je »verižna« trgovina velikih trgovcev, ki pač niso kmeti. Marsikatera kmečka družina ima tudi svojce v mestu, za katere skrbi. Gospoda, pri kateri so kmečki posli, tudi hoče od njihovih družin živil. Dobi gotovo nekaj, zraven pa še v mestu svoie karte.
In vendar ne nehajo z očitki in napadi na kmeta. Nasprotstvo med deželo in mestom se veča, ker kmet tudi ne
more molčati. Vzroki pa so vendar drugjo. Koliko živil se pokvari. Žito je oddano, seno je oddano, pa je na dežju, nihče se ne briga prav ne za eno no za drugo. Koliko živine pogine pri prevozu. To ni kmetova krivda, trpijo pa vsi. In kakšen kruh je danes kmet? Marsikje je ovsenjuk. Pa je prišla komisija in oves je izginil. Najvišje cene za žito niso toliko višje, kakor se je podražilo življenje. Za 9 K mora dali in zvoziti krompir na postajo. S tem jc plačano blago, delo, vožnja, hlapec, krma in vse. Žito oddaja za 34 v., moko pa plačuje po kroni. Živino goni po več ur daleč, toda izgube na teži (pri paru volov tudi do 300 K) ne sme zaračunati kakor sme to velik trgovec, ki zaračuna državi vsak vinar. Zakaj nimamo najvišjih cen ža vse stanove, zakaj ne enakega varstva za vse, zakaj ne enake odločnosti za vsakega državljana in proti vsaki vrsti oderuštva?
Pa pravijo: »Kmet zasluži, plačuje dolgove.« Kaj je to s trudom pridobljeno v primeri s stotisoči in milijoni, ki jih drugi zaslužijo z lahkoto! Če naj bi kmot iz starega miru v nov mir moral prevzeti še dolgove, bi bilo kmeta konec in katastrofa človeške družbo jc zapečatena. Kmet bo po vojni težje živel. Pomanjkanje ljudi bo še bolj občutno, visoki davki bodo ostali, blago, katero rabi kmet, pa bodo karleli, centrale in družbe še dolgo držale v visoki ceni. Padle pa bodo cene živil, kar bo najbolj občutil kmot.
Sicer pa meščan pride malo v do-tiko s pravim kmetom. V mesto pridejo povečini kmečki trgovci, ki imajo blago iz druge roke. Kmet ii okolice ni vedno pravi zastopnik kmečkega stanu. Seveda tudi pri njemu vsemu pravijo oderuštvo, kar je pri drugih dobro poslovanje, velekonjunktura, trgovsko računanje itd.
Če bi se vsi stanovi, posebno karteli in družbe, vprašali, ali je vse krščansko, kar zahtevajo, potem bi vsi lažje živeli.
Ko] no s pobenlom?
Dunajski dopisnik »Prager Tagblatta« poroča od dobro poučene strani, da se vlada mora najbolj pečati z vprašanjem prehrane in premega. Pač pa se dogovarja z voditelji strank za sklicanje državnega zbora, če se stranke same medseboj sporazumejo glede poslovnika in programa zborničnega dela. Težave so sicer velike, pa vendar ne take, da bi se državni zbor ne mogel sniti, predno poteče doba sedanjih mandatov. Gotova znamenja govore, da dobimo državni zbor v maju. Zbornica bo sprejela cesarjevo obljubo na ustavo in nato začela posvetovanja o naredbah po § 14 od vseh treh let in največ o živilih. Nagod-ba z Ogrsko je že gotova; kdaj pa pride v zbornico, je odvisno izključno od trgovsko političnih pogajanj z Nemčijo.
OirsKi državni ziicr.
Budimpešta, 8. februarja. Pri razpravi o ovekovečenju ogrskih junakov jc poslanec ljudske stranke Rakovszky predlagal, da naj vsi vojaki z 20 letom dobijo aktivno volilno pravico. V imenu opozicijonalnih strank so predlog priporočali grof Apponyi, grof Andras-sy, demokrat Vaszony in Szabo. Minist. predsednik grof Tisza izjavlja med velikim hrupom, da sedanji vojni čas ni pripraven, da se izvede tako velika reforma. (Klici: In nagodba?) Grof Tisza: Vprašanje nagodbe pride svoj čas na dnevni red. (Velik hrup. Sam je izjavil, da bi rad. videl, da o nagodbi razpravlja nov državni zbor. Sarostna doba, kakor jo predpisuje volivni zakon in uspešen obisk 6 elemenarnih razredov se prav dobro sklada s splošno volivno pravico. (Levica hrumi.) Naj se nikar tako lahko ne obsoja starostne meje, ki je po njegovem mnenju pravi popravek nevarnosti, kakor jih ima splošna vo-livna pravica povsod v Evropi in posebno na Ogrskem. (Desnica živahno pritrjuje.)
Predlog Rakovszkega je propadel s 122 proti 75 glasovom.
ffošo društvo.
Katol. delavska družba v Idriji zopet vpelje mesečna predavanja v svojih društvenih prostorih. V nedeljo, 11. t. m., ob štirih popoldne bo poročal g. dekan o raznih nesrečah pri našem rudniku, kolikor jih zgodovina 400 let navaja. Vabijo se društveniki in tudi drugi, ki se zanimajo za idrijske razmere, — Odbor.
Dva občna zbora naših društev v Tržiču. Preteklo nedeljo je imelo v bralni sobi »Našega doma« društvo sv. Jožefa svoj 20. občni zbor. Iz poročila g. predsednika Javornika smo čuli, da šteje društvo 65 članov, imelo je 3 seje in kar je najve-seleje, 15 predavanj, ki so bila večinoma
prav dobro obiskana. Imelo je slavnostno zborovanje povodom 25letnice papeževe okrožnice »Rerum novarum« in sožalno sejo ob smrti cesarja Franc Jožefa. V društvo prihaja 12 časopisov. Blagajniško stanje je zelo povoljno. Ženski odsek je imel 2 seji. Oskrbel je za žive in mrtve članice štiri svete maše. V zadnjih tednih je knjižničarka izposodila 125 knjig. O bolniškem skladu je poročal blagajnik Mokorel, da znaša sedaj 434 K 30 vin. Pri slučajnostih se je spomnil g. župnik premnogih društve-nikov, ki se nahajajo na raznih bojiščih in se tudi tam spominjajo v raznih pismih društva, ter izrekel željo, da bi bilo mogoče prihodnji občni zbor obhajati v miru. Odbor je ostal stari. — Drugi občni zbor je imela Jugoslovanska strokovna skupina. Vodil ga je načelnik Vidic. Kljub vojnim razmeram je skupina napredovala in šteje sedaj 132 plačujočih članov. Že letos je pristopilo 12 novih. Sej je imela 9, pisem je bilo pisanih 83. Načel-stvo je storilo potrebne korake v prilog aprovizaciji pri deželnem predsedniku v Ljubljani in c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. Dohodkov jc imela skupina 1964 K 84 vin,, bolniške podpore in posmrtnine je bilo izplačane med člane 1676 K 69 vii. Ljubljanski centrali se je poslalo 288 K 15 vin. Z ozirom na množeče se število članov se je odbor pomnožil, da šteje sedaj 10 članov. — »Čebelica« je nabrala v minolem letu 1180 K.
Mozoriov Renoiem.
ki se bo izvajal v svečanem, spominu po« kojnega cesarja Franca Josipa I. posvečenem, koncertu »Glasbene Matice« v torek, 13. t. m., v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, je klasično, vzorno, večno lepo glasbeno delo. Prisrčnost in ljubeznivost, ta dva znaka Mozartove muze odsevata tudi iz sicer resnobnega, veličastnega Requieina. Blaga in plemenita je ta glasba skozinskoz, dostikrat tudi na videz kar moč preprosta, a v resnici globoko zamišljena in občutena, v glasbeno-formalnem oziru pa prava zakladnica kon-trapunktičnih umetnij. Delo je zloženo za : i, mešani zbor, orkester in orgije in se bo v tej p o p o 1 n i o b l i k i sedaj v Ljubljani — najbrže — prvič izvajalo. Proizvajanje takih in enakih del smatrajo celo v velikih mestih za dnevni dogodek. Koliko bolj smo lahko pri nas v naših majhnih razmerah veseli in hvaležni, da se nam od časa do časa nudi kaj tako izrednega in velikega!
Položaj m irootoii.
Uradna poročila z raznih front zadnje dni niso javljala nobenega važnega dogodka. »Položaj neizpremenjen«, tako se je navadno glasilo uradno naznanilo. Kljub temu pa ne smemo misliti, da se je boj le za trenotek ustavil. Na celi 2000 km dolgi fronti v Belgiji, Franciji, Rusiji, Rumuniji in Macedo-niji stoje v labirintih strelskih jarkov čete neprestano ob puški, vsak hip pripravljene, da odbijejo vsak poizkus obleganega sovražnika, da bi razbil obroč oblegovalcev. Opazovalci artiljerije in minometalcev stoje noč in dan na svojih mestih. Baterije, skrito v gozdovih, pogreznjeno v sneg in led, so vsako minuto pripravljene na strel. V sto in sto odsekih se vrše artiljerijski boji, nenadni napadi in ljute kanonade, ki zahtevajo žilavosti in zvestega izvrševanja dolžnosti, pa tudi krvave žrtve. Ponoči se splazijo patruljo pred žične ovire, po rovih in granatnih lijakih, čepe prisluškovalne straže in vrše tiha junaška dela, o katerih nihče nič ne ve. Vsak dan se z mukami in nevarnostmi izvajajo nešteta manjša in večja poizvedovanja, ki vodijo notri v sovražne postojanke. Pionirji rijejo in grade v rovih in pozorno prisluškujejo vsakemu šumu pod zemljo. V tisočih telefonskih stanišč vlada napeta, mrzlična delavnost, ko prejemajo in oddajajo povelja. Noč in dan so na poti tropi žico-rezcev, ki popravljajo pokvarjene in razstreljene napeljavo. Kakor hitro se zdani in je vreme količkaj primerno se dvignejo v zrak letalska brodovja na ceh dolgi fronti, da poizvedujejo ln merijo s sovražnimi letalci svoje moči na življenje in smrt. Noč in dan so na potu trenske kolone, ki po ledu in snegu in v sovražnem granatnem ognju do-važajo četam v ognjeni črti municijo, živež m pošto, nazaj pa vozijo ranjen-t>°Inike- Na tisočerih obvezovali-scih, bojnih in vojnih lazaretih je neprestano zaposlena armada zdravnikov, strežnikov in strežnic. Po vojnih pekarnah in klavnicah trajno vrvi mrzlično delo. Tako so milijoni in milijoni noč in dan v boju, na straži in delu, požrtvovalno ln neomajno vstrajno, trdno zaupajoč na končno zmago.
-C=3Z=3CZ3C=3C=3C=3C^
SDomioiojte se aoriSkih besoicevl
Novo Poljsko.
Za poljsko armado.
Poljaki gradijo temelje samostojne Poljske. Samostojna država mora imeti samostojno armado; v moderni armadi pa igra važno vlogo zdravniška veda in praksa. Dne 1. febr. se je v Varšavi vršil prvi shod poljskih vojaških zdravnikov. Predsednik pripravljalnega odbora, profesor Leon l\ryn-ski. dekan varšavske medicinske fa-kultee, je ovoril shod z geslom: »Poljska veda za poljsko armado!« Napredek medicinske vede je razširil delokrog in pomnožil dolžnosti vojaških zdravnikov. Vojaški zdravnik mora skrbeti ne samo, da ohrani ranjencu življenje, ampak tudi da ga ohrani de-lozmožnega, da ne bo v breme človeški družbi. Za predsednika shoda je bil izvoljen dr. Vladislav Stankiewicz, starosta poljskih zdravnikov, ki se je kot vojaški zdravnik udeležil poljske vstaje
leta 1863.
Istega dne (1. febr.) se je v Varšavi vršil shod za ustanovitev poljskega zrakoplovnega društva. Izvolil se je odbor in kuratorij, v katerem so zastopani poljski tehniki, poljski vojaški in domoljubni krogi.
Dne 1. februarja se je v Varšavi vršil slovesen obhod v proslavo obletnice ustanovitve poljske narodne meščanske straže (milice) v Varšavi. Slovesnost se je pričela s sveto mašo, katero je daroval Kuczynski, vojaški duhovnik meščanske straže. Po sveti maši so v cerkvi zapeli poljsko narodno himno.
Poljska akademična mladina
v Varšavi izdaja svoj časopis pod naslovom »Pro arte et studio«. Časopis je prav zanimiv in raznovrsten; med akademiško mladino je mnogo pisateljskih talentov, ki bodo kdaj še obogatili poljsko umetnost in znanost.
Poljski državni svet je dne 30. januarja potrdil statut oziroma poslovnik (regulamin), ki v 44 paragrafih določa poslovanje začasne poljske vlade. Vrhovno oblast ima občni zbor (plenarna seja) državnega sveta, ki je sklepčen, ako je navzoča večina članov. Za navadne skle-
Ee zadostuje večina glasov, le za sklepe, i se tičejo ustave in državnega zbora, bo potrebna dvetretjinska večina. Sklepe državnega sveta izvršuje izvršilni odbor, izvoljen od državnega sveta; sestavljen je iz 7 članov in kronskega maršala ter njegovega namestnika. Kronski maršal je načelnik državnega sveta; dokler se ne izvoli vladar ali regent, je kronski maršal zastopnik poljske državne vlade na znotraj in na zunaj. V državnem svetu bodo ustanovili 8 odsekov (departement), in sicer: 1. vojaški, 2. finančni, 3. politični M-sek, 4. odsek za notranje zadeve, 5, gospodarski odsek, 6. odsek dela, 7. justični odsek, 8. odsek veroizpovedanja in pro-svete. Vsak odsek ima svoj stalni svet, katerega člani so tako tudi možje, ki niso člani državnega sveta; število odsekovih članov določa državni svet. Zakonske načrte in druge predloge bodo pripravljale posebne pripravljalne komisije, h katerim se smejo pritegniti osebe izven državnega sveta. Izvršilni odbor državnega sveta bo v soglasju z okupacijsko vlado imenoval krajevne komisarje za okraje in za večja mesta. Člani državnega sveta so uradniki krone Poljske in so dolžni svoje delo predvsem posvetiti državnemu svetu. Druge stalne posle smejo izvrševati le z vednost-" jo državnega sveta. Člani državnega sveta niso zastopniki strank in ne morejo biti oficialno člani kake politične stranke ter se ne smejo udeleževati politično-strankar-skih bojev; ne smejo kritizirati državnega sveta in podrejenih organov. To velja tudi za uradnike državnega sveta. Nagrade državnim svetnikom in uradniške plače bodo določene v plenarni seji državnega sveta.
Vojsko z Italijo.
Na italijanskem bojišču se je minuli teden vsled klimatičnih razmer boievanie moralo omejiti skoro izključno na kraško planoto. Kljub 28 stopinjam mraza v gorovju pa je artiljerija vseeno močno delovala.
Pomanjkanje premoga dela Italijanom posebno vsled ostre zime hude preglavice. V Florenci je 1 meter snega, v Lombardiji in na Beneškem trpi vojaški železniški promet vsled snežnih žametov in viharjev, O veliki italijanski ofenzivi se ne čuj« več mnogo, nasprotno se pa vedno bolj riršir-ja vest, da nameravamo mi že februarja silen napad proti Italiji, da jo prehitimo glede na popolno preskrbo municije in razdelitve materiala. Sedaj bodo Italijani vpoklicali letnike 1870 do 1873, da pripravijo kolikor mogoče veliko rezerv. Že se čuje klic po istočasni ofenzivi Rusije z Italijo proti Avstriji, ki se mora popolnoma poraziti, ker preje ni mogoče misliti na ugoden konec vojske, Zopet obeta oklic itali-
janski armadi osvoboditev Trsta, Tridenta, Istre in Dalmacije in napoveduje skorajšnjo zmago. Ker so pred kratkim zopet odkrili veliko organizacijo v Palermu, Neaplju, Rimu in Genovi, ki je na skrivnem spravljala vojaščini podvržene Italijane v Ameriko, se zdi, da italijansko ljudstvo m preveč navdušeno za vojsko. Posledice poostrene podmorske vojske se že uveljavljajo, ker je iz Cardiffa došla flotilja s premogom, ki sc je zbtala pri Gibraltarju, kljub spremstvu torpedovk, izgubila štiri petine ladij. Sedaj iščejo krivce, očitajo si dru£ drugemu, na zboljšanje položaja pa ne misli nihče.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. februarja. Uradno se razglaša:
Nič posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer.
Italijansko uradno poročilo.
8. februarja. Na večih točkah fronte je koncentričen ogenj naših baterij prisilil sovražne topove, da so utihnili. V Sugan-ski dolini je sovražnik včeraj dopoldne zopet poskusil naoad na naše postojanke na desnem bregu Brente. Napad je pripravil močan topovski ogenj. Skupni ogenj naše pehote in naših poljskih baterij je napad izjalovil, še preden se je mogel razviti. Podobno podjetje sovražnika proti našim črtam na Freikoflu je bilo pravtako brezuspešno.
Zapora v Italiji
Frankfurter Zeitung javlja iz Kristi-janije: Norveški generalni konzul v Genovi je brzojavil: Italijanske oblasti no nevtralnim ladjam prepovedale zapustiti pristanišča.
Italijansko vojno posojilo.
Lugano, 9. februarja. Dne 5. t. m, pričeto podpisovaije četrtega italijanskega vojnega posojila zelo slabo napreduje. Bivši minister Luzzatti objavlja nujen poziv na vse Italijane v inozemstvu, naj se udeleže podpisovanja vojnega posojila. Dosedanje številke so čisto majhne.
Posledice podmorske vojne.
Podmorski čolni v prvem iednn ieuruaft polopili mooo ion.
Haag, 9. febr. Tu se sodi, da so potopili podmorski čolni v prvem tednu meseca februarja vsaj 200,000 ton lad-jinega prostora. Nobena nizozemska ladja se ne upa z živežem na Angleško. Včeraj je bilo potopljenih 35 ladij.
30.000 ton ladjinega prostora
so podmorski čolni zadnje dni uničili ob francoski obali. Francoske mornariške oblasti nameravajo nastopiti proti podmors'kim čolnom z letali, iz katerih bodo metali na podmorske čolne bombe; nameravajo jih oborožiti tudi s topovi.
Potopljene angleške ladje.
Neki nemški podmorski parnik je potopil angleški osebni parnik California. Ladja je bila oborožena, a ni mogla streljati, ker čolna niti videli niso. Vozilo se je 205 oseb, 28 mornarjev in trije potniki so utonili, štiri osebe so bile ubite po eksploziji. Californija se je potopila v devetih minutah. Dalje je bil potopljen 8000tpnski angleški parnik »Caert Adelaide«. Potniki so rešeni, kapitana so Nemci ujeli. Potopljen je bil tudi 6330tonski angleški parnik »Vedamore«, dalje 4855tonski angleški parnik *Saxonian« in še neki angleški parnik.
V dveh dneh potopljenih 60,000 ton.
Reuter potrjuje, da je bilo 6. in 7. t. m. potopljenih 27 ladij s 60.000 ton vsebine: Na »Kaliforniji« se je vozil en sam Američan, ki je bil rešen.
Prve tri dni poostrene podmorske vojske potopljenih nad 100.000 ton.
Haaški »Courant« javlja, da je bilo tretji dan poostrene podmorske vojske potopljenih do 35.000 ton; v prvih treh dneh poostrene podmorske vojske toraj nad 100.000 ton ladjinega prostora.
Potopljene nevtralne ladje.
Med prvimi žrtvami poostrene podmorske vojske je bil Švedski parnik »Bravalla«. Norveška jadrnica »Thox« s 13.000 sodi olja je bila potopljena 9. t. m. Moštvo se je rešilo na Irsko. Francozi bi radi kupili tiste ladje, ki jih grade na švedski račun v Ameriki. Danska parnika »Vidar« in »Ficaria« sta se vrnila iz Anglije 9. t. m. v Kodanj. Na Severnem morju ju je ustavil nemški podmorski čoln, a ju izpustil po zadovoljivih pojasnilih. V Vigo se je pripeljalo 66 mož potopljenega norveškega parnika »Rigen« in jadrnic »Songdall« in »Wasdale«.
Brazilci ustavili plovbo v Evropo.
Genf,!). febr. V Pariz poročajo iz Rio de Janeiro: Tukajšnja trgovska plovna družba je popolnoma nstavila plovbo v Evropa
»Bremen«.
Svoj čas so se Širile vesti, da se je sestrska ladja podmornika »Deutsch-land« potopila. Temu pa ni bilo tako. »Bremen« ima važno nalogo pri operacijah neke skupine nemških podmorskih čolnov na Oceanu.
Brezposelni mornarji.
V	Kristianiji je brez posla nad 400 mornarjev zaradi nemške zapore.
Japonska oborožuje svoje trgovske ladje.
Rotterdam. Japonska bo oborožila vse svoje trgovske ladje s topovi.
Ameriške vojne ladje ne bodo spremljevale trgovskih ladij.
»Havas« javlja iz Washingtona: Vlada je izjavila, da ne more izvesti načrta o spremstvu vojnih ladij vsaki ladji v zaprtih morjih.
Položaj ▼ Londonu zelo resen.
Stockholm, 9. februarja. Položaj v Londonu je od 1. t. m .dalje zelo resen. Nemčija računa, da je Anglija z najvažnejšimi predmeti preskrbljena le za nekij mesecev, kar poznavalci razmer ne smatrajo za pretirano.
Anglija posnešnje gradbo ladij.
V	imenu diktatorja za zgradbo ladij je sir Leo Money izjavil, da bodo Angleži pospešili zgradbo trgovskih ladij.
„Ye:ika uro Angleške"
Rotterdam, 9. febr. Angleška admi-raliteta je odredila izredno obsežno mobilizacijo pomorskih sil. kakor je bila nameravana za takozvano »veliko
uro«.
Nastop Amerike.
Vsa ameriška trgovska pristanišča proglašena za vojna pristanišča.
Berlin, 9. februarja. »Matin« javlja iz Newyorka: Vsa ameriška trgovska pristanišča na vzhodu so proglašena vojnim pomožnim pristaniščem.
Stališče južne Amerike Zdrnžene države presenetilo.
Cnrih, 9. februarja. Odklonilno stališče južne Amerike je v Nfcw-Yorku zelo presenetilo. Senat je razočaran. V kongi-esu bodo gotovo nastale za to ne-prilike.
Iz ameriškega senata.
»Frankf. Ztg,« javlja iz Newyorka: V senata je glasoval zelo ugledni Lafolette proti resoluciji, ki odobrava Wilsonovo zunanjo politiko. Merodajni krogi se zelo zavzemajo za mir, če bi Nemčija nekoliko odnehala. Še vedno žele, da bi se izognili vojski. Iz Westpointa so prepeljali šest-palčne topove v newyorške utrdbe.
Nemških .'adij Združene države niso zaplenile.
Berln, 9, t, m. (K, u.) Woif{ poroča da ameriške oblasti niso prijele nobenih nemških mornarjev in da niso zaplenile nobenih nemških ladij.
Prosta pot Bernstorffu.
Washington, 8. feb. (K. u.) Reuter: Uradno se naznanja, da sta Velika Britanija in Francija dovolili grofu Bernstorffu in osobju nemškega veleposlaništva v Washingtonu prosto potovanje.
Gonja proti našemu veleposlaniku v Was-hingtonu.
»Newyork Herald« hujska proti navzočnosti novega avstrijskega veleposlanika v Washingtonu, ker tvorita avstrijska in nemška organizacija po dveletni izkušnji celoto. Združene države naj dunajski vladi izjavijo, da more avstrijski veleposlanik ostati v Washingtonu le, če Avstrija takoj prekine vsako zvezo z Nemčijo.
Draginja v Zedlnjenih državah.
Zasebno pismo iz New Yorka poroča listu »KOlnische Zeitung« dne 7. decembra 1916 o draginji v Zedinjenih di*-žavah tako: Mi v takozvanih Zedinjenih državah smo trudni vojske vsi, tudi oni, ki so po vojni industriji zaslužili doslej ogromno denarja. Mnogo tvornic je zadostilo vojnim pogodbam in čeprav še prihajajo naročila, je vendar dosti znakov, da bo temu krvavemu razcvitu skoro sledil polom. Cuje se že večkrat, da je ta ali ona tvornica odslovila nekaj stotin delavcev ali svojim ljudem znižala zaslužek.
Razen tega vlada draginja, ki kruto tlači ljudstvo. Živila »o se podražila dvojno radi ogromnega izvoza na Angleško, v kongresu že razpravljajo prav resno o izvozni prepovedi ali kaki drugi odredbi v zaščito ljudstva. Krompir je nezaslišano drag, po centu komad, kar je po današnji veljavi osem vinarjev komad. Jajca so se podražila tako silno, da so newyorške gospodinje pričele z bojkotom, ki naj prisili trgovce, da bodo ceneje prodajali blago. Hleb kruha, ki je veljal pet centov, se je podražil za cent in zmunjšal za četrtino.
Sladkor je neznosno drag, meso takisto, gostilne so zvišale cene in po za-jutrkovalnicah stane kruh z maslom sedem in ne več pet centov. V vzhodnem delu mesta, kjer stanujejo ubožni priseljenci laški in grški, tt-r poljski in ruski žldje po ogromnih, umazanih najemnih hišah, vlada bridka siromašči-na. Pocestni prodajalci živil s svojimi vozički so izginili povsem. Ljudje izgubljajo imetek, delavci trpe lakoto, ako ne delajo za vojno industrijo, in otroci morajo lačni v šolo. Doma jim itak tudi ni prijetno, zakaj premog ima po špekulaciji neznansko ceno. Dejstvo je, da v tem delu mesta dele slanike na štiri dele in jih prodajajo po četrtinah, ker ubogo ljudstvo ne vzmore več, da bi si kupilo celo ribo. Kruh prodajajo po kosih, slane kumarce na polovice in četrtine.
Nade na boljše čase za sedaj še nL Dobrih nasvetov bi bilo sicer dosti, a pomagajo malo, čemur je kriva ameriška neskrbnost, še več pa politična moč kmetovalcev, ki dobivajo visoke cene za svoje pridelke. Nekoliko računajo tudi na mir. Kaj bode potem, ko ne bode več vojne industrije, ko vržejo sto tisoč delavcev na cesto, ko se pojavi denarni polom, ki ga povzročijo zavezniška posojila, ko se prekucnejo municij-ski kralji s prestolov zopet na čevljarske trinožnike, h kovaškemu nakovalu in v krojaške delavnice, kjer so imeli posla pred vojno, tega si ne upa misliti sedaj še živ človek. Vrh vsega se je raz-vadilo ljudstvo po dobrih zaslužkih in žugajoča nevolja bode ogromna.
Švedska odpoved Wilsonu.
Stockholm, 9. februarja. »Svenska Telegram-Byran« poroča: Nota, katero je izročil švedski zunanji minister poslaniku Združenih držav, Norrisu, kot odgovor na predlog predsednika Wil-sona nevtralcem, se glasi:
Na Vaše pismo z dne 5. t. m., s katerim ste kraljevi vladi naznanili mnenje predsednika Wilsona, da bi bilo \ interesu miru želeti, da bi zavzeli povodom nove pomorske zaprtije, ki jo je proglasila nemška vlada, podobno stališče kakor Združene države, imam čast, naznaniti Vam sledeče:
Politika, ki jo je izvajala kraljeva vlada tekom vojne, je stroga, nepristranska nevtralnost. Vlada je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da je zvesto izpolnovala vse dolžnosti, katere ji je nalagala ta politika. Obenem uveljavlja vlada, v kolikor ji je mogoče pravice, ki izvirajo iz njene politike, da bi dosegla praktičen uspeh. V svrho vzdržanja načel mednarodnega prava, se je vlada večkrat obrnila na nevtralne države, da bi dosegla vzajemno delovanje v ta namen. Zlasti vlada ni zamudila predložiti vladi Združenih držav predlogov v to svrho. Z obžalovanjem ustanavlja kraljeva vlada, da koristi Združenih držav le-tem niso dovoljevale, da bi se pridružile tem predlogom. Predlogi, ki jih je stavila kraljeva vlada, so dovedli do sistema skupnib odredb Švedske, Danske in Norveške nasproti obema vojujočima se stran« kam.
V politiki, ki jo izvaja kraljeva vlada za ohranitev svoje nevtralnosti in zagotovitev legitimnih pravic dežele, je kraljeva vlada, ki ima srce za nepopisno gorje, ki od dne do dne težje pritiska celo človeštvo, pripravljena, uporabiti vsako nudečo se priliko, da pripomore k skorajšnemu trajnemu miru. Zato je hitela pridružiti se plemeniti predsednikovi pobudi v svrho, da se prouče možnosti za uvedbo pogajanj med vojujočimi se strankami.
Predlog, ki je predmet sedanjemu donisovanju, navaja kot cilj skrajšanje vojnih stisk, toda vlada Združenih držav je izbrala za sredstvo, da pride do tega cilja, postopanje, ki je vseskozi v nasprotju z načeli, ki so do te ure vodila politiko kraljeve vlade.
Kraljeva vlada, ki se opira na mnenje naroda, kar so dokazale enoglasne resolucije njegovih zastopnikov, ho5e tudi v bodočnosti kakor doslej hoditi dalje po poti nevtralnosti in nepristra-nosti nasproti obema vojujočima se strankama in bo le potem voljna zapustiti to pot, ako jo bodo življeniski in* teresi dežele in čast naroda prisilili, da izpremeni svojo politiko.
Švica n Španska.
Švicarski zvezni svet, ki je že v pene' deljek odgovoril začasno na Wilsonov0 noto, je odobril 9. t. in. končni odgovor na WiIsonovo noto. Izdelal je tudi noto Nemčiji glede na zaporo. Danes 10 .t. m. se noti izročita v Berlinu in Washingtonu. — »Wossifche Zeitung« javlja ,da jc bila nemškemu zunanjemu uradu 8. t. m. zvečer rložcna protestna nota špansLe vla-le, ' besedilo ie zelo nokvarjeno in >o potrebna
še pojasnila. Vse brezžične brzojavne po-s!a;e na Španskem nadzoruje vlada.
ski z Ruši i lili
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 0. februarja. Uradno so razglaša:	...
Na nekaterih mestih fronte bolj živahno dedovanje lopov' ia za nas ugodna podjetja patrulj.
Namestnik, načelnika generalnega štuba: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. februarja. Veliki glavni stan:
bojev
Od Dvme do Donave ni bilo večjih r.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
3728 rnmunskib državnih uradnikov pred sodiščem.
Z ruske meje se poroča:.Na povelje rumunskega kralja uvedena splošna preiskava radi vojnih pregreškov rumunskih državnih uradnikov je dognala, cla je treba postaviti pred sodišče 3728 uradnikov vseh činov, deloma radi poneverbe državnih denarjev, deloma radi bojazljivosti, ker so predčasno izročili državno last, deloma radi protipostavnega postopanja.
Ogromne zaloge premoga v ognju.
Stockholm, 9, februarja. »Ruskoe Slovo« poroča, da ogromne zaloge premoga sibirske železnice v Irtusku že teden dni gore. Rešilna dela so vsled pomanjkanja vode nemogoča. Ves premog cenijo na 30 milijonov rubjlev.
Glasovi o krizi na Ruskem.
Amsterdam, 9. februarja. V dobro poučenih krogih trdijo, da se bodo v kratkem v ruski vladi izvršile obsežne izpremembe. Ruski mornariški minister Grigorovič je odstopil. V Londonu sodijo, da bo ministrski predsednik Galicin odstopil, njegov naslednik pa da bo grof Bobrinski ali Ščeglovitov.
Suhomlinov.
Stockholm, 9. februarja. V kazenskem postopanju proti bivšemu vojnemu ministru je nastal presenetljiv preobrat, ker njegovi pomagači pripadajo najvišjim dvornim krogom. Vnovič so zaprli mnogo oseb.
Kdo bo Rasputlnov dedič?
Stockholm, 9. febr. Skrivnostna osebnost je, kakor poroča »Ruskija Ve-domosti«, predmet razgovorov petro-grajske družbe. Pravijo, da bo ta mož zasedel izpraznjeno Rasputinovo mesto. Zunanjost tega dozdevnega naslednika čudodelnega meniha, kmeta Ivo-Ijaba iz kaluške gubernije, je gotovo posebna. Šepa, ima dolge lase in govori skrivnostne fraze brez medsebojnega stika, ki se lahko smatrajo kot prerokovanja.
Angleški napadi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. februarja, Veliki glavni stan:
V loku pri Ypernu in Witschaete, kakor tudi od Ancre do Somme bolj živahen ■ boj s topovi. Dopoldne so Angleži napadli pri Serre. Zavrnili smo jih. Po kratkem presledku je prišlo na severnem bregu Ancre do novih napadov, pri katerih smo pri Baillescourtu izgubili nekaj ozemlja. Severno od gozda St. Pierre Vaast je Angležem od sunka, ki pa se je v celoti ponesrečil, ostala ozka predorna vrzel, katero pa smo na obeh straneh zapahnilL Med rekama MoZo in Mozelo je pri Slivey-ju po učinkoviti pripravi z ognjem naša stot-nija udrla v tretjo francosko črto in je z malimi lastnimi izgubami privedla 26 ujetnikov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
8. februarja ob 3. popoldne. Na ver-dunski fronti boji z ročnimi granatami. Precej živahen artiljerijski boj pri višini 304 in gozdu Avocourt.. Pri Bonzee smo ujeli nemško patruljo. V Al/.aciji spopadi patrulj v odsekih Metzeral, Aspach in Šeppois. Na ostalih delih fronte je bila noč mirna.
Letalstvo. V noči od 6. na 7. t. m. je neko naše letalo vrglo 6 bomb na vojaške naprave v Lahru (velika vojvodina Baderiska). Isto noč Je skupina naših letal metala bombe na sovražno letališče v Mariakerke.
Angleške sanje o delitvi osrednjih držav.
»Koln. Volkszcitung« piše: Londonski Spcctator ponuja avstro-ogrskemu vladarju posebni mir. Zviti Britanec n^sli, da morajo sedaj zavezniki Ncm-j-ije izprevideti, da se bore samo za oša-wost Prusije, proti čemur stoji ententa
čvrsto v skupni brambi. V tej krasni spremembi vseh pojmov se vrača Spcctator na Metternichovo politiko proti Napoleonovim zaveznikom in piše: Ententa naj ponudi cesarju Karlu poseben mir na sledečem temelju: Iz Av-stro-Ogrske se ustanove dve kraljevini: Češka in jugoslovanska država. Poljska postane samostojna, Erdeljska pripade Rumuniji. Ogrska postane samostojna iz hiše Hohenzollern. Cesar Karel prevzame vlado nad novo zvezo jUžnonemških držav, ki bo sestojala iz nemškega dela Avstrijo, Koroške, Kranjske, nadalje iz Saške, Bavarske, Badna, Wiirttemberga in renskih pokrajin. Nemški knezi pod tradicionalnim vodstvom Habsburžanov bi imeli prednost pred sedanjo Bisrnarckovo državo. Ententa se ne bori z germanskim plemenom, ampak s Prusijo in ponemčenimi Vendi. Ta zveza južno-nemških držav, cvet ka<oličanstva, b dobila gotovo blagoslov Vatikana.
ve, ki so, kakor znano, v popolnem lia sprotju z željami Jugoslovanov.
Vo;sks ne se premera poielja Končana.
Curih, 9. februarja. Iz Londona: Vojaški Icrogj so prepričani, da se bo konvala vo;3Ka še prej, ko mine poletje. Minister Jioo7e je to v svojsm govoru naglašal.
Pmrs&e novice.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. februarja. Veliki glavni stan:
Letalci so v mesecu januarju navzlic ostremu mrazu izvršili svoje važne opazovalne, poizvedovalne in napadalne naloge. V preteklem mesecu smo mi izgubili 34 ie-tal, Angležem, Francozom in Rusom pa smo v zračnih bojih ali iz zemlje sestrelili 55 letal, od katerih jih je 29 padlo onstran črte, kar se je dalo spoznati, 26 pa jih je v naši posesti. Razun tega smo zažgali in | spravili na tla 3 sovražne zrakoplove. Mi 1 nismo izgubili nobenega zrakoplova
Pr vi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Odpravljen DfGkodo Etike.
Haag, 9. februarja. Iz Aten se poroča, cla so odpravili blokado Grške. V grških pristaniščih izkrcavajo žito.
OUeli in mm.
Milan, 9. februarja. (K. u.) »Corriere della sera« poroča: Angleški minister Milner je izrazil'časnikarjem, da se je pe-trograjska konferenca pečala z izredno težavnim vprašanjem uresničenja enotne akcije zaveznikov. Ideja skupnega vrhovnega poveljstva zaveznikov je teoretično popolnoma prava, praktično je neizvedljiva, pač ker so bojišča med seboj preveč oddaljena in niso v medsebojni zvezi. Francoski general Castelnau je iziavil časnikarjem, da se bo vojska leta 1917. oričela z odločno premočjo zaveznikov, ki so razvili svoie sile in ugotovili enotnost akcije. Nemški sistem premikanja na notranjih črtah med vzhodnim in zahodnim bojiščem ne bo več mogoč.
Rotterdam, 9. februarja. Član vlade Lodge je na nekem zborovanju izjavil, da bo oborožitev vseh angleških trgovskih ladij v kratkem končana. Stirisporazum bo napel vse sile, da vojsko še to poletje konča.
proii smsK m poslon-m.
»Belgrader Nachrichten« priobču-jejo. vsebino letaka, ki ga je lansko leto v Ženevi izdal bivši izdajatelj bel-grajske »Štampe«, Sveta Jakšič. Jakšič očita vladi, da izplačuje poslancem skupščine, ki vendar sedaj niti ne obstoja, po 30 zlatih frankov na dan, Pa-šič pa dobiva za svoja brezplodna potovanja celo po 200 zlatih frankov dnev-nin. Posamezne skupine poslancev obtožuje Jakšič, da so se skušali na zločinski način polastiti državnih denarjev ter strašno nesrečo srbskega naroda nesramno izkoriščajo v lastno korist; tako je neki poslanec, pop, zahteval 1.600.000 dinarjev odškodnine za svoje imetje, ki so ga uničile srbske čete. Na londonskem srbskem poslaništvu vodijo preiskavo radi izginolih 200 milijonov dinarjev, ki naj bi jih bili razni srbski poslanci v sporazumu z vojnim ministrom Bojovičem izdali za razne vojne dobave, .a ni nikjer nobenega dokaza ali računa.
Deželna pomožna komisija za Goriško m Gradiščansko je imela dne 8. februarja sejo v Trstu. Posebna dolžnost deželne pomožne komisije bo, da bo najuspešneje sodelovala pri bodočem prospehu dežele. — Prečilana so bila poročila referentov o pripravljalnih delih za zopetno zgradenje Gorice in Gradiške in o dovolitvi materialnih podpor goriškim beguncem. Tozadevno je bilo veliki večini prosilcev dovoljeno posojilo z dolgim rokom.
V domače vinograde. Iz Kranja nam poroča 9. t. m. J. Hrovatin, tajnik podružnice posredovalnice za goriške begunce v Kranju: Od 1. januarja t. 1. sem spisal že nad 20 prošenj begunskim druzipam radi vrnitve v svrho obrezovanja trt in dru<?ih del napolju. Naslovil sem t?rcš>nje na c. kr. okrajno glavarstvo, odposlal Pa županstvu, da isto potrdi navedene podatke, t. j. da ima prosilec vinograde in polje. Hkrati sem zaprosil, da to tudi dotično okrajno glavarstvo potrdi, da se vrnitev dovoli. Od predloženih prošenj mi je dozdaj znano tole: Dne 5. januarja t. 1. je prosil Anton Birsa m Rihenbcrga za se, za ženo Ano, smaho Alojzijo in sina 171etnega Ulrika, ki se nahaja pri delavski skupini (Holzbeschaff-ungsgruppe) v Ravniku pri petem vlaku. p. Planina. Dne 25. januarja 1917 je c. kr. okrajno glavarstvo v Ajdovščini Antonu Birsu odpisalo približno tako-le: Sporazumno z vojaškim poveljstvom se Vam (ne družini) dovoljuje povratek v svrho obrezovanja trt, Vzemite seboj rezilno orodje, pa tudi^ nekoliko živeža za prve dni, pozneje dobite potrebno hrano. Pojdife s tem odb-kom k c. kr. glavarstvu v Kra^l. Vam da potno dovoljenje. Enak odlok je rrr:el sin Ulrik Birsa. Sta li že odpotovala domov, mi ni znano. — Dne 25. jan. t. 1. sem napravil prošnjo Jožefi Sever, posestnici i? občine Rihenberg ter poslal žuoanstvu v Rihenberg, ki je navedene podatke potrdilom poslalo c. kr. okrajnemu glavarstvu v
Ajdovščino v nadaljnjo uradovanje. _
Okrajno glavarstvo v Ajdovščini je dne 1. februarja 1917, št. 937 zavrnilo prosilko z opombo, da se ne more ugoditi, ker ženskam ni dovoljen povratek v izpraznjene kraje. Toliko v znanje in ravnanje beguncem, ki bi se radi vrnili na svoj dragi dom.
Umrl je v sredo, dne 7. t. m., v tržaški bolnišnici v cvetu mladosti g. Gabrijel-č i č Andrej, učitelj v Spodnjih Škofijah pri Trstu.
Velikodušno volilo. Velecenjcna gdč. Wessner, nadzocovalna dama na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, je volila znesek, katerega so nabrali slavni učiteljski zbor in gojenke tega zavoda za venec na grob pok, g. Frana Wessnerja, c. kr. gozdarja, brata gdčne. Wessnerjeve, 150 kron, za goriške begunce. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani se velecenjeni gdspodični najtopleje zahvaljuje za to nad vse velikodušno in plemenito volilo, slavnemu učiteljskemu zboru in gdč. gojenkam pa za nabrani znesek.
Stric sneg in teta burja, Iz Kringe v stri se nam piše: Stric sneg je to zimo"posebno zaljubil v to tužno, krasno Istro. Prej je bil tukaj bela vrana, a sedaj je mogočen gospodar. Koder ga je burja nanosila, je do 2 metra debel ali visok. Ljudje ga kar občudujejo. E ko bi se ta bela množina snega spremenila v moko, o blatni tedaj istrski trpini I Imeli bi vsaki da«feštu« (praznik). — O kako bi rajali m tikali! — no sneg ve, da imajo pred njim roparski Itali jani strah. Da toraj odvrne Italijane od Istre in jim dokaže, da Istra ni italijansko, zato on to zimo v njej zagospedari. — Tudi »teta« burja« je vzela v tem črsu oistro Istro na piko. Prav pridno in vestno brije Istrijane, stare in mlade, lepe in grde, kosmate in nekesmate, razumne Ln nerazumne, učene in neučene, pismene in nepismene, zakajene in nezakajene. Vse mrazne in druge neprijetne duhove je pognala v Italijo, češ, da Italijani vso lo nesnago »štima-jo« iti da naj lepo doma ostanejo.
jsvoliodM cefic-SoveKov."
Dunaj, 9. februarja. Od štirispora-zuma v noti na VVilsona obljubljeno osvoboditev Čeho-Slovakov boi kakor pišejo politični korespondenci, pospeševal nek v Rimu sestavljeni odbor. Ustanovitelji lega »Comitato per la li-berazino cecho-slovaca« so že dolgo časa v Italiji živeči slovaški pisatelj Čkodnik, časnikar Scarpa in nek gotov Francesco Spada. Kakor se zdi, namerava odbor v glavnem pridobiti Čoho-Slovake za italijanske jadranske zahte-
Gospodarske Heiele.
Zakaj nI premoga? Po mestih, trgih in industrijskih krajih je zadnji čas nastalo izredno veliko pomanjkanje premoga. Kje iskati vzroke temu pomanjkanju? Premogokopna industrija, ki je šele dne 10. januarja cene premogu znova zvišala, je vlado zopet prosila, naj ji trgovinsko ministrstvo z ozirom na povišane voznine na železnicah dovoli zvišanje cen premogu. Vlada pa še dosedaj tega ni dovolila. Zdi se, da premogokopna industrija računa na to da se ji bo dovolilo zvišati ccnc za pre-
mog. MogoSe pa je tudi bilo, da so pre-mogokopni baroni skušali velike zaloge premoga še pred 1. februarjem, lo je do dneva, ko so se zvišali železniški tarifi, spraviti na Dunaj, da ga tako še po nižji ceni spravijo v svoja skladišča. Vsckako moramo biti pripravljeni, da bodo premogokopni baroni to svoje početje utemeljili. Na boljše vreme, ki bi olajšalo promet, se vendar ne bodo mogli izgovoriti! Toliko pa je gotovo: Na železnici ni za prevažanje premoga nobenih prevoznih težav, tudi ni bilo nobenega pomanjkanja železniških vozov in v rcsnici tudi ni nobenega pomanjkanja premoga, samo če premogokopna industrija hoče, kajti naenkrat je dobil Dunaj pred 1. februarjem kar na en dan in sicer samo na Severnem kolodvoru kar celih 1400 vagonov premoga!! Z Dunaja se dne 2. februarja poroča: Zveza avstrijskih veletrgovoev s premogom je prosila trgovinsko ministrstvo, da se ji dovoli zvišati cene za premog za 33 vinarjev za meterski stot. To zvišanje cen je baje v zvezi z zvišanjem železniških pristojbin. Trgovinsko ministrstvo bo baje te dni dovolilo zaprošeno zvišanje cen za premog.
Enketa o pomladanskem oVelovanuj
se je vršila 20. januarja 1. I. na Dunaju, ki jo je sklicalo kmetijsko ministrstvo zaradi važnih posvetov o pomladanskem kmetovanju. Udeležili so se je skoro vsi predsedniki avstrijskih deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb kakor tudi zastopniki vojnega ministrstva, višjega armadnega poveljstva in novo ustanovljenega urada za ljudsko prehrano. Posvetovanje je trajalo cel dan. Odlašali so se razni govorniki, ki so naslikali marsikako zelo resno sliko iz severnih in južnih lcronovin. Posebno se je poročalo tudi o oprostitvah poljedelcev, o uporabi ujetnikov in beguncev za kmetijska dela, posojanju konj, pritezanja šolarjev k delu, o žetvenih komisijah, o uoora-bi kmetijskih strojev, o preskrbi kmetovalcev s semenjem, drugimi kmetijskimi potrebščinami in umetnimi gnojili. Omenjalo se je tudi novoustanovljeni urad z ljudsko prehrano b se je obžalovalo dejstvo', da si ta urad lasti vedno več kompetence z ozirom na kmetijssko pridelovanje in se čim dalje bolj vmešava v posle kmetijskega ministrstva, vsled česar prav gotovo Dro-dukcije ne pospešuje, ampak jo še slabi. Zahtevalo se je tudi, c'a naj nameni vlada po raznih centralah »nabrane« milijonske fonde v pospeševanje kmetijske nrodukci-je, kakor za nabavo strojev, gnojil .živine, krmil in tako dalje. S sološnim pritrjeva-njem navzočih se je ugovarialo tudi proti uvedbi prisilnega obdelovanja. Trdilo Se je, da hoče kmetijske zastope urad za ljudsko prehrano presenetiti z uvedbo orlsilnega obdelovanja, dasi se ie kmetijsko ministrstvo izreklo proti. Snlosno se je pevdarja-lo. ca ne bo mogel orevzeti noben kmetijski zastop soloh nikake odgovornosti, ako se prisilno obdelovanje res uvede. Rsvno-tako razno hujskanje po časopisju getovo skupni produkciji ne koristi, marveč jo slabi in naj bi vlada poskrbela, da sc take gonje energično zafro, ka?ti kmet je v sedrimi voiski pač storil več kot bi se od nietfa s^loh moglo zahtevati. Grajalo se je dolo-čame tako nizkih prevzemnih cen za kmetijske pridelke ko mora kmet po rlrutfi sirarn nevredne odmdke nlačevati po vrebo-vtv;očih cenah. V ra^h centralah nrbrani irnhjom so se stekali iz kmečkih žuljev in na, bi se /ato porabili za posoeševanje kmetijstva. Ugovarialo se je trdi nameri za znižanje cen kmetivskim pridelkom in obenem zahtevalo, da se v vodstvu urada za ljudsko prebrano namesti več kmetv-?k7.^°™?akov, da bo kmetijstvo mori-;o bit' bolje zastopano in varovano. Ker s'~ je v govorih velikokrat omenjalo urad za ljudsko prehrano in se ie ugoMvfial0 da ta oreveč posega v nesle kmetijske.«/mi-nisjrstva ter cla naj bi se zadeve nrodukdre in kmet-jstva prepuščale izključno kmetijskemu ministrstvu in naj bi se o.*emVri urad ne ukvarjal ž njimi, ker kmetijstvo po njem sploh n, zaslooano, zalo so s« oglasili ravzoci ZPSWikt tega urada, da zavrnejo na v rad izvržene »nam de«. Otrem-K sr>, da je bil Prisilnemu obdelovanju nak'o-men le prejšnij "rodsednik, med lom ko generalni major Hofer sedanj- predsednik, tt to da pa *,e bodo m-nda vseeno Izvršile gefove odredbe, ki z^cvljejo pride-lovnnje sladkorne Ln krmske nese, rčpl mak j krmljenja živin. i. dr. četudi V i-1 'avoda za Ijr.dsko p.efcrano trdil d-, sc re ho ničesar MKrepalo brez posvr*oV>-rta s kmetijskimi £asta?-f ^ vendnr /a-stotm k, kmetiistva s tem niso mogli zado. volpti, in sle, ko prej zahtcv.-jo mpčnega zastopstva p n uradu za !jud,U prohrmo. o P1 osno sc ,e izvajalo, da prisilno obdelo-vanje produkcije gotovo ne bi pesneševa-Io, ampak bi prizadetim zagrenih vse veselje ter naj bi se skušalo kmetovalce raj-pppdoil'ati s primernim priznanjem, ki bo gotovo več doseglo in več uspeha imelo kot mnogoštevilne, včasih zelo trde odredbe.
Krompirja dobijo v Linco na osebo po 7 ks$ za štiri tedne, težki delavci do 8-5
kg za isti čas, v Celovcu pa ga dajejo na enak čas po 8 kg na osebo.
Zatvorjena vojna kuhinja na Dunaju.
Vojno kuhinjo na cesti nadvojvod^ Karla št, 66 so zaprli, ker niso več imeli živil. Doslej je kuhinja izdala dnevno 500 porcij.
Deželno mesto za krmila. Krmila se bodo pošiljala občinam vsako pot le proti naročilom. Doslej se je pošiljala krma raznim občinam redno v mesečnih delnih množinah, kakor so dopuščale zaloge. Pri tem se je pa zgodilo, da tu in tam kaka občina ni hotela prevzeti vposlanega krmila z izgovorom, da ga ni naročila. Vrh vse skrbi in dela je moralo deželno mesto za krmila trpeti v tem slučaju še stroške za prevož-njo in za ležanje blaga na kolodvoru. Da se vzanaprej preprečijo taki skrajno neprijazni slučaji, se bo občinam le proti izreč-nim naročilom pošiljalo potrebna krmila. — Pšeničnih otrobi sploh ni v zalogi in se jih ne more oddajati. Najbrž jih nič več ne dobimo. V zadnjem času se je oddalo nekaj rženih otrobov, sedaj tudi teh manjka. Na razpolago so zdaj ječmenovi otrobi in ovseni otrobi. Bati se je, da bo tudi teh zmanjkalo. Sedaj je došla mešana krma za kokoši. Kdor jo želi naročiti, naj se požuri. Na deželo se oddaja v množinah po 50 kg naprej. Oddajajo se sedaj tudi r a p s o v e (ogr-ščične) in lanene tropine, dokler bo kaj zaloge. Glede pšeničnih otrobov pa bodi še enkrat povedano, da jih ni dobiti, in da naj se občine zadovoljujejo s tem, kar je mogoče oddati.
— Prevzemanje klavne živine na Zelenem hribu. Dne 13. februarja, to je v torek se vrši ob 9. uri dopoldne na Zelenem hribu v Ljubljani (poleg Do-lenj. kolodvora) prevzemanje klavne živine za vojaško upravo. Posestniki iz ljubljanske okolice in iz mesta Ljubljane, ki žele oddati svojo živino, jo lahko pripeljejo na določeni dan in uro na Zelen hrib, kjer jo bo prevzela komisija. Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani.
Jara pšenica za seme. Naša podružnica prejme iz Češkega par vagonov jare semenske pšenice. Pšenico morejo prejeti le v resnici potrebni kmetovalci, ki naj se zglasijo takoj pri svojem županstvu. Podružnica bo oddajala pšenico kmetovalcem potom svojih komisijonarjev po 54 K za 100 kg netto, franko skladišče komisijonar-ja. Zavod pa izrecno pripominja, da ne prevzame nikake odgovornosti za uspeh posejane pšenice. — Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani.
Zgodnje zapiranje trgovin v Mariboru.
Mariborski mestni svet naznanja, da bo morala plinarna zaradi pomanjkanja premoga v kratkem popolnoma ustaviti obrat. Zato se morajo vse trgovine v Mariboru do preklica zapirati že ob 6. zvečer.
Izkaznice za drva so uvedli v Rigi.
Drag vinograd. Vinograd umrlega Štefana Bogvaja blizu Blatnega jezera na Ogrskem je bil prodan nedavno za 170,000 K. Vinograd meri 16 oralov in je zasajen z najžlahtnejšimi trtami. Oral pride torej na 10,625 K.
Naznarjevanje ogrščice in repice. Po
§ 6. ministrskega ukaza z dne 1. julija 1916, drž. zak. št. 208, je bilo izmlatiti ogrščico in repico najdalje do 30. dne novembra 1916. leta. Najkasneje 14 dni potem, ko je bil pridelek izmlaten, je bilo naznaniti Avstrijski kontrolni banki za industrijo in trgovino vrsto, množino in kraj, kjer leže ogrščice in repice. Ker se pa domneva, da imajo pridelovalci še precejšnje zaloge ogrščice in repice, katere se dosedaj še ni naznanilo pri omenjeni banki, se opozarja producente na to, da so dolžni takoj naznaniti pridelane množine ogrščice in repice.
—	Veljavnost nemškega detjarja, C. kr. finančno ministrstvo je odredilo z razpisom z dne 22. januarja t. 1., št. 2694, da se sprejemajo po podrejenih blagajnah in uradih do preklica plačilna sredstva nemške državne veljave, namreč novci in bankovci (državne blagajniške nakaznice) ter blagajniške nakaznice nemških posojilni-ških blagajn za sprejemno vrednost 1 marka = 1 K 55 vin. v plačilo in zamenjavo,
—	Vlada omejuje luč in kurjavo. Včerajšnji državni zakonik prinaša vladno na-redbo o pmejitvi porabe premoga. Sicer se ni "bati, da bi zmanjkalo premoga za železnice in vojne industrije, vendar je treba s premogom varčevati, kar se le da, da se tudi revnemu prebivalstvu pomaga v tem strašnem mrazu. Po novi naredbi je popolnoma prepovedana vsaka luksuriozna, efektna in reklamna razsvetljava, hoteli, kavarne, gostilne in zabavišča zunaj ne smejo biti razsvetljena; omejena je razsvetljava izložnih oken; ravno tako naj sc ceste, ulice, trge, prehode in dvorišča razsvetli le toliko, kolikor to skrajno brezpogojno zahtevajo varnostni oziri. Zbirke, muzeji in razstave naj bodo odprti samo po dnevu. V naredbi so tudi natančne določbe, kako naj bodo razsvetljeni notranji prostori po trgovinah, gostilnah, kavarnah in splošno pristopnih pisarnah in poslovnih prostorih vseh vrst obratov in zavo-
dov. Posebni predpisi veljajo za razsvetljavo za prenočišča v hotelih, gostilnah, penzijah in sanatorijih; v društvenih, družabnih in klubovih lokalih in v zasebnih hišah. Sila razmer sili, da tudi razsvetljavo po zasebnih stanovanjih skrčimo na najmanjšo mero in zato je mogoče določiti, da sme hkrati biti razsvetljenih le neko gotovo število stanovanjskih prostorov. Če vse to ne bo pomagalo, sme oblast razsvetljavo še bolj omejiti, preoovedati luč po izložbah in zapreti gledališča in zabavišča. Vlada upa, da je ljudstvo z njo ene misli in zato računa na požrtvovalnost in čut skupnosti pri vseh državljanih.
Šole in pomanjkanje premoga. — Naučno ministrstvo je odločilo, da smejo srednje šole, kjer so težave s kurjavo, se-mestralne počitnice podaljšati do 20. fe-btuarja oziroma še dalje, dokler ne dobijo potrebnega premoga. Po ljudskih in meščanskih šolah se sme prekiniti pouk, toda pouk naj se skuša vzdržati tako dolgo, kakor je sploh mogoče. N. pr.: več razredov strnejo v en sam razred.
Nepoboljšljivi mesojedcL V Mariboru so znova zasačili več strank, ki so o brezmesnih dneh kuhale meso. Mestni svet zato grozi, da se bodo v bodoče vsa imena takih brezobzirnih sebičnežev objavila v javnosti.
Pr< svele.
Nova čudesa v iznajdbah, Inžener E. Peters je izumil stroj, ki se rabi izborno za posnetke marmornatih soh. Orodja, ki so jih imeli doslej, niso zadoščala v vsem, ker so zahtevala mnogo opreznosti, pa še niso mogli popolno ugladiti marmorne površine. Stroj je sestavljen iz gladila in dolbila, njuna moč je štirikrat večja od sedanjega orodja, izkoristiti je mogoče vse najnatanč-neje podrobnosti lahko in precizno, ne da bi bila za kamen najmanjša nevarnost. Priredi se stroj lahko tudi za drugo snov. — Izumili so tudi nov stroj v izpraženje knjig in ga uvedli v berlinski knjižnici. Knjige se vzamejo v skupinah s polic in polože na mizo, pri kateri je vdelana na sredi sesalna ščet. Preko te ščeti se počasi potegnejo knjige, iz katerih naprava izsrka prah, kateri odhaja po napeljanih ceveh. Izumili so tudi nov stroj za ljudsko štetje. Ta stroj je zelo duhovito sestavljen in dovoljuje, da se v eni uri more določiti 15.000 izpisov, in to ne le po številu, temveč tudi po narodnosti, stanu in znanju oseb, na katere se nanašajo izpisi. — Ko bi hoteli izumiti tudi kak stroj, s katerim bi se moglo pred prodajalnami na mah razdeliti sladkorja, petroleja in tobaka vsem čakajočim!
Dnevne novice.
+ Cesar je sprejel včeraj v slovesni avdijenci apostolskega nuncija Valfre di Bcnzo, ki mu je izročil novo poverilno pismo.
+ Seja Ožjega sveta S. L, S, bo v torek, 13. t. m., ob 3. uri popoldne. Deželni dvorec, L nadstropje.
-r Ministrski svet se je pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Clam-Martiniča vršil v četrtek popoldne, trajal je del) časa in so se ga udeležili vsi člani vlade.
+ Novi poveljnik naše mornarice. ; Viceadmiral Maksimilijan Njegovan je, i kakor se izve, imenovan za poveljnika c. | in kr. vojne mornarice. Viceadmiral Nje-| govan je rodom Hrvat
-f Strah pred narodno avtonomijo. V dunajski juridični družbi je praški profesor Raucrberg ostro nastopil proti tistim, ki hočejo zgodovinske dežele preobraziti v narodno enptna ozemlja. S tem bi narodnih plemen ne organizirali samo za državne fragmente, enega proti drugemu, ampak tudpbroti avstrijski državi. Z ozi-rom na načMJ kakor hoče ententa načelo narodnosti uporabljati proti nam, bi to bila pravcata samomorilna misel,
-f- Umrl je na Ogrskem vešprinski škof kr.rdinal baron Hornig, star 77 let.
»Domoljubove« zavoje s spremnico je danes prevzela ljubljanska pošta. Obljubljeno je, da bodo odposlani zavoji s prvimi razpoložljivimi vlaki.
—	Slovenec izvoljen za župana v Ameriki. Pri mestnih volitvah v Ely Minn, v Ameriki je bil izvoljen za župana tega mesta Slovenec George L. Brozih. Dobil je 429 glasov, njegov tekmec Weinzierl pa 185. Brozih je uradnik prve državne banke v Ely.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Dobre-poljah posestnica gospa Frančiška Prijatelj, mati č, g. župnika Ivana Prijatelja. Naše iskreno sožalje! — Umrla je v Št. Vidu nad Ljubljano gdčna, Franica S a 11 -1 e r, bivša gojenka slov. trgovske šole, v 20. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo, 11. t. m., ob pol 5. uri popoldne. — Umrla je pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu velepo-sestnica Marija R e p o 1 u s k , rojena Belec, p. d. Haričeva. — Na Savi pri Celju je umrla posestnica Marija Lilija. — Umrla je v Velikovcu dne 4. februarja v 68. letu starosti gospa Rozalija H a i k a , Ydova lekarnarja g. Ferdinandu Haika, Po-
kojna je bila v Novem mestu in v Črnomlju, kjer je imel njen rajni soprog lekarni, ter sploh na Dolenjskem in v Belokrajini obče znana in velečislana gospa.
—	Fantje c. kr. pešpolka »Cesarjevič«
vse aomače,
znance in znanke: Zupane Ant., korp., Lazar Ciril, enol. prost, četovodja, Baznik M., poddesetnik, Rožanc Jos., desetnik, Strle Josip, desetnik, Benedik Val., enol. prost, desetnik, Lilleg Ivo, enol. prost, desetnik, Jernej Golob, Križnar Ivan, četovodja, Blšček Štefan, poddesetnik, Kleindienst Št., poddesetnik, Novak Drag., desetnik, Ka-stelic Jože, enol. prost, desetnik.
—	Z bronasto hrabrostno svetinjo je bil odlikovan Ivan Picelj, doma iz Novega-mesta. Bratje Hrvati in tovariši mu iskreno častitajo.
— Državni izpiti za juriste, ki gredo k vojakom. Naučno ministrstvo je odredilo, da slušatelji prava, ki so bili pri zadnjih zimskih prebiranjih potrjeni in odhajajo k vojakom, svoje državne izpite, katere bi običajno imeli opraviti šele v začetku letnega semestra 1917 ali koncem zimskega semestra 1916/17, opravijo že pred prezen-tacijo za aktivno vojaško službo ali pa v prvih tednih vojaške službe. Pojasnila dajejo dekanati juridične fakultete.
Prebiranja oproščenih na Ogrskem. Budirnpeštanski magistrat je izdal razglas, s katerim se pozivajo k prebiranju vsi tisti črnovojniški zavezanci, ki so bili doslej oproščeni za nedoločen čas od aktivne vojne dolžnosti, in jim doslej ni bilo treba priti k naknadnim prebiranjem. Ako bodo taki pri sedanjem prebiranju spoznani za sposobne, bodo morali ponovno prositi za oprostitev od vojaške službe.
—	Turški vojak prestopil v katoliško cerkev. V Horjulju pri Vrhniki je v nedeljo, dne 4. februarja, v katoliško cerkev prestopil 27letni vojak, Turek Meho Ju-sič, rojen v Čeliču v Bosni. Vsled izredne naklonjenosti kor. trenskega poveljnika g. majorja Karla Eder ga je č. g. P. Iv. Pustov, duhovnik družbe Jezusove, več mesecev poučeval v resnicah katoliške vere. Ko so se naposled od c. kr. 5. armadnega poveljstva, c. kr. okrajnega glavarstva in vojnega vikarijata izposlovale vse v to svrho potrebne listine, se je mogla imenovana izredna slovesnost vršiti v nabito polni župni cerkvi ob navzočnosti številnega vojaštva, domačinov in tujih občanov. Vpričo dveh gospodov častnikov, č, gosp. vojnega kurata Hollanda, domačega župnika Jos. Pristova je izpreobrnjenec glasno in pogumno izpovedal 6veto vero. Nato ga je slovesno krstil č. g. P. Ivan Pristov. Za botra mu je bil g. major Karel Eder. Vsi navzoči so globoko ginjeni sledili posameznim točkam sloves-.o se vršečega cerkvenega obreda, katerega si bodo gotovo vsi ohranili v trajnem spominu. Na posebno željo izpreobrnjenca mu je presvetli gosp. knezoškof ljubljanski podelil še zakrament sv. birme 8. februarja. Dal Bog, da v pravi katoliški veri vztraja do konca!
—	Premeščen je iz Novega mesta v Maribor štacijski poveljnik c. in kr. podpolkovnik g. Albert Hofschuster. Na njegovo mesto je prišel major gosp. Anton Sprenzl.	'
—	Zaplemba premoženja, Graško deželno sodišče je odredilo zaplembo premoženja Marije Unterhohenvvarter, posest-nice v Celovcu, Beljaška cesta 35, ker je bila obsojena zaradi zločina proti vojni sili države.
Kruh za revno šolsko mladino. Reški župan Anton Vio je odredil, da se ima. na stroške mestne občine vsak dan speči iz 70 kg moke kruha, ki ga bodo brezplačno razdelili med revne otroke na mestnih ljudskih šolah. Obenem je župan ponudil tudi politični vladi primerno količino moke za revne otroke na državnih ljudskih šolah,
Miosii narodni oior,
katerega so po cesarjevem pismu o izločitvi Galicije mislili razpustiti, še ostane, da zastopa interese celega ukrajinskega naroda v Avstriji in zasedenem ozemlju.
radi pomanjkanja premoga zapre za en mesec vse šole v Ljubljani in Sp. hiški. Čas, ki se izgubi pri pouku sedaj, naj se nadomesti v poletju. Nadalje je odsek sklenil, da radi pomanjkanja premoga priporoča deželni vladi, naj bodo gostilne zaprte ob 10. uri zvečer, kavarne pa ob 11. uri zvečer. Včeraj zvečer je bila v Ljubljani pravcata egiptovska tema. Po ulicah niso gorele luči. Take sile pa menda vendar nL Vsaj na nekaterih križiščih naj bi gorela kaka svetilka, da ne bo nesreč in napadov. — Kakor čujemo, je začasno pouk na I. in II. drž. gimnaziji ustavljen do 19. t, m.
lj Iz mestnega aprovizačnega odseka. Za peko kruha je še dovolj moke, prihodnji teden dobe družine po ^kg moke za kuho in Vi kg. jeŠprena. Ješprena je mestna aprovizacija dobila dva vagona. Mestna aprovizacija je dobila 100 vreč kaše, ki se bo v vojni prodajalni prodajala na karte za zdrob. 2200 strank bo tako dobilo po 2 kg kaše, nekaj kaše ostane še v zalogi za zavode. Kaša se bo prodajala v mestnih voj. prodajalnah po 70 vin kg. Jedilni loj se bo istotam prodajal na maščobne karte po 9 K 40 vin. 1 kg. Mestna občina ima obljubo, da dobi 2 do 3 vagone krompirja z Vrhnike, v sedanjem mraz upa krompirja ne kaže spravljati izpod strehe, ker bi gotovo zmrznil, za to bo treba na ta krompir počakati. To stališče je popolnoma pravilno, ker bi sicer dobili le uničeni ne-vžitni krompir. Jajca se bodo prodajala na močne karte in sicer tako, da pridejo na vrsto vsi okraji drug za drugim. Na Pogačarjevem trgu in pri kolodvoru so mestni tržni stražniki odkrili dve skladišči jestvin, ki so jih razni begunci nakupičili za transport v Trst. Sklene se, da se tržnim stražnikom, paznikom na mitnicah in tudi drugim, ki pridejo na sled kakemu neopravičen emu izvažanju živil iz Ljubljane, dajo nagrade. Občinstvo naj bi na to tudi samo pazilo, in gotova dejstva naznanievalo.
LlnUtionsKe novice.
lj Tržaški škoi monsignor dr. Andrej Karlin se je ob semestralnih bogoslovnih preizkušnjah mudil par dni v Ljubljani.
lj Za dobrodelno predstavo katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, ki bode jutri, v nedeljo, 11. t. m., ob 5. uri popoldne, se bodo dobivale vstopnice dopoldne ob 11. uri v Rokodelskem domu, Komenskega ulice št, 12, in popoldne pri blagajni. Ker bode prireditev jako zanimiva, zlasti veseloigra »Strah z dolgo rok o«, naj se je udeleže prijatelji mladine v najobilnejšem številu!
lj Posledice pomanjkanja premoga v Ljubljani. Plinarna bo morala v enem tednu zapreti, ako ne dobi premoga. Aprovizačni odsek je včeraj sklenil, da se radi pomanjkanja premoga zapre »Ljudsko kopelj« za en mesec. Sklenil je prositi deželni šolski svet. da
otroškem zavetišču se je ustanovila nemška »Tagesheimstatte« za nemške otroke in da občina temu zavetišču iste ugodnosti kot jih daje slovenskim zavetiščem. V mestni vojni kuhinji se bodo odslej od obiskovalcev zahtevale karte. Da se ljubljansko občinstvo preskrbi s krompirjem, namerava mestna aprovizacija, ako bo deželna vlada dovolila, izdati posebne izkaznici, s katerimi bi občinstvo smelo dobiti krompir pri svojih sorodnikih na deželi. Mestni aprovizaciji je došel vagon zmrz'e kolerabe, katerega občina ni prevzela. To ie migljaj, naj se sedaj taka živila ne dajo izpod strehe, ker jih mraz samo uniči. Prav bi bilo, da bi vsi merodajni krogi upoštevali.
lj Mraz je bil danes zjutraj mnogo ob-čutnejši kakor včeraj. Kar dihati se ni dalo. Saj je pa tudi zjutraj ob 7. kazal toplomer na primer na Starem trgu 19, v Zvezdi pa 22 stopinj C, na Opekarski cesti 25 stopinj C pod ničlo. Takega mraza že ni bilo deset let. Nekateri hočejo vedeti, da se bo mraz v kratkem vgriznil.
tj Mladina se podaja v veliko nevarnost. Poročali smo že, da je Ljubljanica od odcepa Gurberjevega prekopa pa do za-tvornice pri Gradaščici primrznjena ter da mladina komaj čaka, da bi se po nji drsala, kar se že faktično godi. Nekaj krasnega bi bilo to drsališče res tudi za odraščene, toda prenevarno je. Starši in varuhi se resno opozarjajo, da svoje otroke, odnos-no varovance svare in tudi poklicana oblast naj po svoji moči pomaga tO zabraniti, kajti led ni siguren in se zna pripetiti velika nesreča. Se nekaj! Na Trnovskem pristanu, na takozvanem »Jeku«, se otroci po bregu od ceste do Ljubljanice sankajo. Zna se zgoditi, da sankar zdrči na led, ki se mu bo vdrl in lahkoraišljenež izgine s sankami vred pod njim. Tudi to se naj za-brani!
Koliko Ml polrett volsKo.
»Kosmos« piše: Medtem ko je bilo v prejšnjih vojnah prehranjevanje armad izdatno olajšano s tem, da so Čete same svoje potrebščine pokrivale večinoma z rekvi-zicijo, je sedanja svetovna vojna nemško upravo tudi tu postavila pred skoraj popolnoma novo nalogo, katero rešiti je bilo tem težje, ker se ni le za vojno službo pritegnilo primeroma mnogo več delavnih sil kakor preje in se jih. je odtegnilo poljedelstvu, ampak je bil tudi ves dovoz živil iz inozemstva odrezan. Da se je v teku drugega leta vojpe ugotovilo rastoče pomanjkanje vseh vrst živil, se deloma razlaga tudi iz tega, ker se v zasedenih krajih m moglo skoraj ničesar več dobiti in je bilo treba vse v vedno večji množini dovažati iz domovine. Večina pa »i niti ne predstav«.
lja, kake velikanske zahteve ima moderna vojska.
Po vojnem službenem redu ima dnevno vsak vojak na fronti pravico do 750 gr kruha, 150—250 gr mesa, 125 gr riža, zdro-ba, kaše ali pečenega sadja, ali do 200 gr rezancev, dalje soli, čebule, popra, surovega masla, žgane kave, sladkorja, olja in octa, gorčice, 1500 gr krompirja, špinače, kumina, sira, kakao itd., kratko, biti mora vse ono, kar ima gospodinja v svoji jedilni shrambi, ali bi pa vsaj morala imeti. Če pa pomislimo, da te številke niso samo na papirju, in se četam poleg živil v ožjem pomenu v velikanski množini dovaža tudi
Eivo, vino, žganje, mineralne vode in to-ak, je laihko umljivo, kake velikanske množine je treba dan na dan preskrbovati.
Uradna centrala za dovoz piva v Berlinu je v drugem vojnem letu poslala 2 in pol milijona hektolitrov piva na bojišče; v tem številu pa ni všteto pivo za bavarske in virtemberške čete, ker sta ti dve državi svoje čete sami oskrbovali. Za to velikansko množino piva bi moral biti 100 m dolg in 60 m visok sod. Žganja, ki se daje !e v posebnih slučajih, se je porabilo v prvih dveh vojnih letih 191.000 hektolitrov, araka 67.000 hI in 304.000 hI ruma. Velikanska in vse pojme presegajoča je poraba cigar; v prvih dveh vojnih letih se je pokadilo skoro 4'/4 milijarde kosov; da bi se te cigare spravilo, bi bila potrebna 80 m dolga, 50 m široka in 30 m visoka škatlja, če bi jih pa položili po dolgem drugo za drugo, bi segale 10Vs okoli zemlje.
Enako veliko je število cigaret; tobaka pa se je uporabilo nad 80.000 meterskih stotov, To vse so dale vojaške centrale, vštete pa niso one velikanske množine, ki so se kot darovi poslale na bojišča. Moke za peko se je porabilo 12 milijonov meterskih stotov, prepečenca pa 400.000 m. stotov. Če bi vso to moko nasuli v piramido, bi bila ta približno tako velika kakor Cheopsova piramida z 230 m stranske dolžine in 146 m višine. Iz 2,850.000 met. stot krompirja, ki se je porabil, bi se dala napraviti 130 m visoka gora z 220 m dolgim premerom v vznožju. Velikanska je tudi čreda živine, ki se je poklala: skoraj 2 milijona govedi in po V2 milijona ovac in prešičev. Če bi vso to živino zgnali tesno na en prostor, bi ta čreda rabila 22 kvadratnih kilometrov prostora; po štiri živali druga poleg druge bi pa tvorile 500 kilometrov dolgo črto, to je skoraj toliko kakor od Dunaja do Trsta. Poleg tega so pa dale razne centrale še 2 milijona met. stot. prekajenega mesa in klobas, 250.000 met. atot. surovega masla, 400.000 met. stotov masti, 750.000 met. stot. marmelade, nad 500X100 met. stot. sira, 2,850.000 met. stot. krompirja, 625 met. stot. kave, 40.000 m. stot. čaja in 750.000 met. stot. sladkorja.
Konji so porabili 30 milijonov met st, ovsa, 7 milijonov met. stot. nadomestnih krmil (koruze, ječmena, otrobov, pesnega sladkorja), 6V2 milijonov met. stot. stisne-nega sena in 5 milijonov met. stot. slame.
Da so se vsa ta živila v skupni teži 80 milijonov met. stotov za moštvo in konje spravila na fronto in v etape, je bilo treba v času od začetka avgusta 1914 pa do polovice leta 1916. okoli 80.000 železniških voz, ki bi drug na druzega pripeti tvorili 8000 kilometrov dolg vlak.
Te številke, v katerih pa niso všteti darovi in marketendersko blago, nam nudijo sliko, iz katere moremo spoznati, kake velikanske zahteve stavi dober tek naših hrabrih vojakov na intendature in železniško upravo. Da se je do sedaj posrečilo to velikansko nalogo rešiti brez resnih zamud, je ravnotako sijajen uspeh, kakor uspeh borečih se čet na vseh frontah.
Pri trganju v udih, revmatizmu v glavi, ledju in ramenih se doseže z naravno »Franz-Josef« grenčico lagodno odvajanje Z enako naglim kot umerjenim razbreme-njenjem prebavne poti, pospeši izločevanje vode in menjavanje snov} in čisti kri. Klinična opazovanja v notranjem oddelku Ludvikove bolnice v Stuttgartu so dognala, da se je pokazala »Franz-Josef« voda vedno kot zanesljivo in prijetno učinkujoče odvajalno sredstvo.
Kresalo duhov. Nova knjiga (456 strani) cbsega roman iz irskega živlirnja, angleški spisal P. A. Sheehan. Prevel Davorin Ciuha. — Krasni roman je delo znanega irskega pisatelja in nam ne nudi le lepo, ampak tudi Poučno vsebino. Junak romana je Rihard Marvvell, akademično izobražen irski veleposestnik, ki po vzgledu Tolstn-ja zapusti bogastvo in udobno življenje ter oddide med irske kmete, da prouči njih beden položaj ter dvigne ljudstvo k novemu, boljšemu pojmovanju Živhenja. Moral je vsled tega sicer veliko p-estati od nevednih ljudi, pa dosegel jt svoj blagi namen — pomagal je svojemu irskemu nato-du. Dobi se v Katoliški Bukvami v l jub-ljani ter stane 3 K 80 vin., fino vezana 5 K 50 vin.
Ljudska knjižnica III. in VI. zvezek. Si-enkiewiczeva povest »Jernač-Zmagovač«. Ta povest bo prav ugajala, ker vzbuja narodno zavest ter kaže, da človeka, ki utaji »vojo narodnost, vsakdo zaničuir
Achleitner: »Med plazovi«« je ena najlepših povesti. Popisuje življenje tirolskega gorskega župnika, ki živi edino svojemu poklicu, ter žrtvuje vse, da reši dušno in telesno korist svojih župljanov. Stane 60 vin. skupaj vezan s Finžgarjevo povestjo »Gozdarjev sin« pa 1 K 40 vin. Zadnja 00-vest bo pa posebno ugajala kmetskim fantom, ker je izvzeta iz njihovega življenja. Je v VI. zvesku liudsVe knjižnice ter st*ne nevezana 20 vin. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani,
Ljudska knjižnica 12. zvezek. »Jz dnevnika malega poredneža.« — Janko Dovžan. V tej povesti se ne moremo dovolj nasmejati hudomušnostim malega poredneža. Za otroke bode ta knjiga primerno darilo. Cena tej povesti za zabavo je nevezana 1 K 40 vin. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Čemcrnost, slabopoZntJe iti nervolja so često posledice zaprtja in slabe prebav©. Jako mnogo ljudi trpi vsled tega, česar pa niti ne opazijo, zop?t drugi pa hočejo odpraviti isto z odvajalnimi sredstvi, ki draži> čreves in slabe želodec! Vsem tem bodi povedano, da je na razpolago izborno, želodec krepčujoče odvajalno sredstvo: Fellerjeve čisto rastlinske rabarbara-kroglico z znamko »Elza-kro-glicea. Točn6, toda lagodno učinkujejo, ne navadijo človeka na stalno porabo odvajalnih sredstev in jih tudi ženske in otroci radi uživajo. Predvojne cene. 6 škatlic tega izbornega želodčnega zdravila slane poštnine prosto »oo 4 K 40 vin. Naročajo se pri lekarnarju E. V. Feller, Stufcica, E'ratrg 114 (Hrvatska). — Tudi Fellerjev bol laišnjoči lluid iz rastlinskih esenc z znamko »Elza-fluid«, 12 steklenic za 6 K prosto poštnine, se lahko istočasno na-roče, da je obojih domačih zdravil takoj na razpolago, če si je kdo v hiši radi prepiha ali vlage nakopal bolečine. — Elza-izdclki štejejo že na tisoče prijateljev in pristašev.	{—ee—)
Podplati se ohranijo,
če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dohe se pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana.
Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoriia staro-znano gostilno	321
,jrl Mrijskem cesarju'
Točila bom dobra dolenjska, štajerska in goriška vina. Sprejemajo se tudi abonenti na hrano.
Velespoštovanjem Josipina Jng, gostilničarka.
Kupijo se dobro obratne
Koncertne cifre
Na ogled se naj px*inesejo v uršulinski samostan v Ljubljani na porto. 328
O	336
proti plačilu dobro mesečno plače. Jos. Rozman, Sodna ulica 1, piitl.čje.
(Fondan, Gelče, Dragče, karamele, kandite, itd.)
piškote, medeno pecivo in čokolado
prodaja na debelo
Ljubljana, 327 Sodna ul. 1. (v bližini kavarne »Europa«.)
se proda. Marije Terezije cesta št. 6. I. Naprodaj je
v prijetnem kraju na Gorenjskim lik kolodvora z lepim sadnim in cvetličnim vrtom, zelo ugodna lega na vpčji cesti, pripravna za vsakovrstno obrt. Pri hiši so vsa gospodarska poslopja v najboljšem stanju, z obširnim dvoriščem. V hiši se nahaja vodovod in električna razsvetljava. Zraven sc prodajo lahko tudi njive in travniki, kolikor kupec zahteva. Naslov se Doizve pri upravi .Slovenca" pod St. 322.
ISaro aife Sma
i*
s primerno izobrazbo se takoj sprejme.
Fr. l&lič,
trgovina s papirjem in galanterijo. Ljubljana, Mestni trg 11.
€
sa spre me'o takoj v veliko manufaklurno trgovino v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal štev. 59.	323
Kapi m
Ponudbe z navedbo cene za cele vagone naj se pošljejo na tvrdko
G. Ciazzf, P ulj.
Cela
za valKni mlin
z dvema strojema se takoj ugodno odda. Ogleda se lahko vsak čas pri trgovcu Ma s Cukala, št. Jurij ob Taboru na Štajerskem.
s posebnim vhodom se iščo v sredini li ob periferiji mesta. — Ponudbe na upravo „Slovenca" pod »soba« št. 50.
dobro ohranjene se kupijo. Poizve se pri upravi »Slovenca" pod šifro „citre".
9-
335
Podpisano stavbno vodstvo razpisuje
za novo stavbo pri c. kr tobačni tovarni v Ljubljani
Oferti se morajo predložiti najkasneje do 14. marca 1917. Načrti so na upogled vsak dan v stavbnem oddelku c. kr. tobačne tovarne, kjer se zvedo tudi podrobnosti razpisa.
Natančni pogoji so razvidni v uradnem listu »Laibacher Zeitung«. Ljubljana, dne 8. februarja 1917.
Stavbno vodstvo
za zgradbo nove parne centrale in Vaknumnaprave pri c kr. tobaS^ tovarn' v Lfnbllan'.
Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, d1* je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno hčerko, sestro in teto
bivšo gojenko Slov. trg šole v Ljubljani
v 20 letu starosti, provideno večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni danes ob 1. uri popoldne v boljše življenio
Pogreb predrape rajnice bo v nedelto dne 11. t m. ob '/25. url popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v St. Vidu pri Ljubljani.
Sv. ma$e zadušnice se bodo darovale v ilomači župni cerkvi. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
324
Št. Vid pri Ljubljani,	dne 9. februarja 1917.
Marija, omož. Kuralt,	Mar ja Sattler, Krist na, Amalija, mati. sestre.
Frano Hnralt,
svak.
Za obile dokaze srčnega sočutja povodom smrti našega iskreno-ljubljenega, dobrega in skrbnega soproga, očeta, tasta in deda, gospoda
nadučitelja, c. kr. poštarja v pokoj*u itd.
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Prav posebno zahvalo smo doižni izreči vlč. g. župniku Pdru Hauplnian za v srce segajoči govor v cerkvi, velcčasliti duhovščini za spremstvo in tolažbo, ki smo jo v bolezni in smrti ljubega očeta prejeli, gg. častnikom, na čelu z g. ritmo;slrom dr. Bede, gospe 'nam učiteljicam in šolski mladini za korporativno udeležbo pri po*,, ou, blag. gospodu dr. S.irtori za vso obilno skrb v bolezni, slavni Mlekarski zadrugi in Gasilnemu društvu za lepe darovane vence, vsetn spoštovanim Dobrovčanom, ki so blagemu pokojniku na ta ali oni način lajšali njegovo dolgotrajno bolezen, sc v tako obilnem številu od njega poslovili in mu s cvcliem okrasili krsto, ter končno vsem, ki so spremili nena-domeslljivega rajnika k njejovemu zadnjemu počitku.
V sv. voljo neskončno modrega Boga vdana
rodbina Kant.
tsrszisssnvfa^KiL'! t'mitin
Naročajte ..Slovenca"
pokrila zelo trpežna, za 1 ali 2 konja, je naprodaj. Več pove g. A iion Pahor, župan VUmarJe iS, p. St. Vid nad Ljubljano.
mesarskega
w
sprejme takoj g. Ignacij Hrovat, mesar, Jesenicc, Gorenjsko.
Kupim
hišo z vrtom
v Šiški, Novem mestu, Kranju ali v bližini. Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro »hiša« štev. 306.
PRODAJALKA
z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Vajene strojepisja imajo prednost. Ponudbe v nemškem jeziku na upravo »Slovenca* pod štev. 320.
Žaga
z vodno silo na turbino se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Stoji v kočevskem okraju blizu Toplic na Dol. Ponudbe na upravo lista pod »žaga« 307.
Vabilo
na
redni občni zbor
»krščanskega gospodarskega društva v Idriji**,
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki se bo vrSil
v nedeljo, dne 25. svečana 1017 ob 3/4 na i, popoldne v njegovih prosuiih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročil«) nadzorstva.
4.	Potrjenje računa za leto 1916. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
5.	Dopolnilna volitev štirih članov načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Volitev skladiščnega nadzorstva.
8.	Volitev razsodišča.
9.	Razširjenje obratnih prostorov. 10. Razni predlogu
Proda se lep

v Prcserjah št. 5, pošta Radomlje-, postaja JarSe pri Mengšu.	331
V župnišču v Dolu pri LJubljani se taftoj cgjrejRia sanesSJžv
gs^r prost vojaščine, "^g
obstoječe iz 2—3 sob z električno razsvetljavo in vscini diugini pritikl.nami i S C e • irnn s ranka 3 oseb za n arce evenlulno najev termin. Ponudbe sprejmi; uprava 1 stn pod Šifro «A\ a rte«	'329
felav. občinstvu in gosp trgovcem priporočam
«<-■*» Ksii« J<li V»W>ad&
iu siamnato potlpla'o za uevije
katero sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu iniiko postrežem. Ker je druga obutev tako druga, lioile ta zn osebe, ki imaio opmviio v sobah piav dobro došla. Naj vsak poskusi FltANC UERAK, tovarna s amnikov v Stob-u poiia Domžale pri b, ubij a ni. 170
Vo^na zauestna ura
natančno reeul in re-pds Nikel ali jeklo K 13 - 16 - Sir- z radi), svetilu, kuzahsiVm K lfl - ?0 K 1-4 — v srebrnem okrovu JI 18 — M - K !« -, i radii »vet. kosal K Ho - 36' — srebrna /apestn.ura na elast. K .10 — K8-- <0— ti kar zlata »ape-tna ura n h elast K 100 - K l?0 K 140 • 3 letno jdameno iam atvo Pošilja pi> pnvzeriu. NiknU riziko! Zamena dovoljena nli denar naza.
Prva tovarna ur Jan Konrad
e in kr dvorni zalozmk Lirli* st. 155? .Cosko.) Na ieljo se vsakomur tastom poslio moi slavni cenik.
Henrik Weisz
dobavi)t pi povzetju naslednje čevlje v vsaki velikost". Riziko izključen. Zamena dovol ena. S celi kom med vojno ni mogoče postrečl. Par dam-skih čevljev K 30.—, K 35. -, K 10.-, K 45.-, ln K 50.—. Par čevljev za rtrapac (bakanci) K 40 —, K 45.-, in K 50.-. P*r čevliev za gospode K 45.-, K 50.-, K 55 -. in K 60. Ce\lji za otroke v vsaki velikosti, nainižje cene. 4 škatlje kreme za čevlje K 1. — 250
U:t. 1C10,
J m <jm
zakon nrotokol
se sprejme, četudi mlajši, z vso oskrbo v hiši in dobro plačo pr*. Ivanu Per-danu v Ljubljani.
Deželni odbor kranjski
ima naprodaj
Cena po dogovoru. Potrebna pojasnila daje kulturni urad deželnega odbora v Ljubljani.
, Išče se za trafiko, zvezano z malo trgovino, pošteno in v vseh ozirih zanesljivo
ki bi imelo samostojnost. Starost: 20-40 let. Hrana in stanovanje v hiši Vstop takojšen. Kje pove uprava „Slovonca" pod številko 298.
Večje
se išče v sredini mesta. Ponudbe pod K. Z. 2'A7 na upiavništvo našega lista.
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. - Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
23K3

5 ŠktB
11
v hlodih.
v polenih in hlodih
2407
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.
tOO litrov domače pi|acc
OSVI.V. . slastne in zeiocasefiosiianuovsak sam napravi z inaih stroški. V.alogiso-iinaiias.iabultnik.grcnadinec.maJinovec. muškatu] hn šovec. poprovi metoveo. po-maranoovec, prvon^eveo, višn oveo. JSe-
-, ,77*.-. uspeh izkl Ta (lom piiaco se lahko pije
t-ESfc poleti hladna pozimi tadi vroča mesto mu a nit /,{;ania. biostavmo z nat. navod .tnnoio 10 K tranko po povzutiu Za ekonomi|G. tvornice. veria gospod., dolnvnire itn., nupreoen vrodu., ker to delavi a sveii in no upnnni m njegova delaam nič ne trpi Jan, Grollch. Kncol-Drogorio, Brno 643, Moravsko
Vam plačam, ukoVa Jih kurjib očes bra-dav o in tide bože,
tekom 3 dni g korenino in lirez bolečin ne odpravi
ftia-tfalsam. stveniu« pismom
k 1-50, 3 lončki k i —, (i lončk. * tt 0-5«. Stotine zalivalmc in prunnlnic Kemeny, Kascbau (Sassa) L, poSini pteilnl 12 42 Oarr-ko. 2031
MATffiONIS
JED^STVEN
u svoJoJ analItičnoJ
KAKVOČf
nuJbolJe ICOAVNA NAJSISUF. 1 1 NfJE POROOlČNO 1 PlČB
i Jfat
'/r^filRODNf

Zaloge v Ljubljani: R Šansbon in tJulius Elbeft.

V globoki žalosti naznanjam v imenu brata in sestra vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš-1, ljuba, dobra mati, oziroma stara mati, teta, gospa
posestnica
danes ob 5. uri, po dolgi in zelo mučni bolezni, previdena večkrat s svetimi zakramenti za umirajoče, v 69. letu starosti izdihnila mirno svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 12. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Dobrepolje. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Križa.
Preblago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Dobrepolje, dne 9. februarja 1917.
Fran Prijatelj, župnik.

ZHHUHLH.
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob nepričakovani smrti in za častno spremstvo k prezgodnjemu grobu našega v cvetu mladosti nam odvzetega predobrega sina
se vsem najtoplejše zahvaljujemo.
Obila sočutja nam so bila ob silnem udarcu v veliko tolažbo
Vrhnika, dne 10. februarja 1917.
Gfofeoko SaFnfcCi ostali.
316
Dostavitev		Oostavitev
! [akol 1		1 takoj 1
Bres ps!?sis7eSssa so
sflrajš najEcpSe m čassi isalpriniernelSs
Ti siruji znamke „Gnizuer" iu „Afratia" so na, jo js sedanlosti, šivajo, vezejo (sukajo), ki pajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imaio 'Oietno garan-cijO urO(j'!icen, brezsumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi pripro&io in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. l'ouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas in povsod brezplačen.	2978
Cim preje k piš, ceneje kupiš — dobro le v Ljuoijani, sv. Petra nas p 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob
vedi, 3 hiša pri


zasebno učilišče
za stenogra?ž|o, strojepisje, pravopisje, računstvo, zemljepisje in lepopisje
Uuntof ©Id spravi, VikftrSRshoffsasse 17, f. nadstropje	317
Veliko, moderno in odlično učilišče z državno odobrenim učnim programom in državno preizkušenimi učnimi močmi. ..............................mil
Pričsiek prilisdnaih tečajev dne 12- aprila 1917. «minn«iHiuiiinniiramniiirai
Prospekt zastonj pri ravnateljstvu zavoda. Ustmeno: v ponedeljek, sredo, petek, nedeljo in na praznik od 8 do 12 ure.

t
>
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lasfnem domu Miklošičeva cesta štev 6, nasproti hotela „Union"
________________ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od
r, . .. ..... 8. do 1. ure in jih obrestuje po Vloge v »Ljudski posojilnici«	jm <g I tfft /
so popolnoma varno nalo-	■ I
žene, ker posoiiln ca daje	MS« /a
denar na varna posestva na	; > "
deželi in v mestih.	,	.
.......................................n... brez odbitka renfnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
tako, da dobe le-ti od vsakih	100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
..Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na ra-polago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše.
Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 8 jO.OOO'—. Stan e hrani n h v og je bilo koncem teta 1615 23 milijonov kron.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikar e, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6.	$
služi za pripravo nadomestka jedilnemu olju; ta nadomestek ne vsebuje oljne maščobe, po okusu pa g-t nadomešča in je zdravju popolnoma
prikladen.
Zavitek mahu za pripravo 1 litra tega nadomestka . . K !"—
ali v boljši kakovosti..............H fi'3'3
zavitek za 2 litra nadomestka bol jše kakovosti	Eri 2*40
IIO&l SS |jri HI. Coza&a V Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo I liter K 2'-, (Tekoč nadomestek se po pošti ne razpošilja.)
Poštna naročila in denarne pošiljatvo naj se pošiljajo na
Bosa Sgžss3ai3 u L^SiJsa!, Kopitarjeva ialtea šteo. o.
®@SS8BKS2®50BBaBt;
Za manjše posestvo v kamniškem okraju se spreime
poštena žensHa
v starosti okrog 30 let. — Razumeti mora nekoliko boljše kuhe in hiSnlh opravil in imeti veselje do vrtnarskega dula. — 1'onudbe pod »Oskrbnica 280c na upravništvo „Slovenca." —
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki fo-tograflii
DAVORIN ROVŠEK
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska ulica 34a.
SEov. voj. raar©dw® pasme
:-: za štiri glasove, 1915. Fran Marolt, LJubljana, K 1-5C >n K 1-30.
Šolam, iupniSčem, društvom, vojakom itd. najtoplejše priporočamo. — Naj.opse dar lo
Baterije, svetilke ter žarnice
vedno v zalogi pri	371
VIDO' BRATOVŽ,
p®" Ljubljani, Stari trg
fl o * (*
rtškakega zobo&oia
vei . nobenih iiO. i ' tei ep.inja. .Kides-" ■»lia bol i-rt »otlih Hohoii kakor tudi' pri najirdovrut. rovtnat. imbnih boli'-,vln-l). kier to odrekla vsa IrrdBtvi. f'n •uspehu dunnr naz:'il On.t K rili. ube Ki-,« tu. 1 K 6 80. — Nikakc ■ >e prhlino ve . Sncjno bele zob, 1 > v. do. Takojšni m* n*'k. Co u iCnsc aul. rg^i. P'. I!«•/. fflOjrslin
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstveie zavarovalnice
sprejema zava ovanja na doživetje In smrt, otrašHii dot. ren;na in ljudska, nezgodna in famstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna va.nost.	Nizke prem.je.
Udeležba na dividendah pri življenskern zavarovanju že 00 prvem letu: Stan;e zav.irovonj koncem
ieta 1^14............................K 173.W0.83S--
Stane gar-inciiskih fondov koncem leta 191 ^..............K 48,7 >2. ,22'76
V letu 1919. se ie izplačalo zavarovancem na div dendah iz čistega dobička . . K 432 232'66
Kdor namerava skleniti življensto zavarovanje, veljavno za I>a]n0 7.a'Jai'0'J3n,e. naj se v lastno korist obrne do gori imenovane oodru*nice — Prospekti zastoni in
poštnine pros o.	143<>
Sposobni zastopniki se spre,me/o pod naiutrodneiSimi pojofi Ma iie Terezle c?sia št 12.
Višek letošnje mode.
Bogata izbira v različnih kakovostih in t ar vali.
veletrgovina z manuf akt urnim blagom
Ljubljana, Mestni trg št. 10.
iiimmimam
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
| ® r, dobivate
v špecijalni trgovini za milo
* £111 rw
marata ^tirus	\ ^»"V:,
Sv< ftbi «» 19.
Isfotam tudi sveče, krema za čzvlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!
pri v
Teleion št. <1.
Centrala na Bnna.si.-Ustanovljena 1864.-33podružnic, lfogai Marjin Srg - So. Petra csssfa. Delniški kapital 63.230.03J K R^sgrve 17.CC0.000 X
Preskrbovanje vseh bankovnlh transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim veduo ugodnim obrostovanjem. — Denai se lahko dviga vtak dan brez odpovedi. — Kupo vanje in prodajanje vrednostnih pap r|ev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shra njevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev »n posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskth in inozemskih mes tih. - Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papiriev. - Kupovanjo in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih pre ;alov samoshrarnbe (sate.il aa oKnievarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. - Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papiriev. - lJroiimso za vsa žreliHnja
■ •	- U|UC,,lai.iiH IBV1/.I.I« inioiiiiiiui vrednostnih papiriev. — fromnso za vsa žrebanja
Uetmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Sirijo den^nlh vi,>7 na hraallne knjižice dno 30 novembra 1916 a 14J «140..,
Takoj se sprejme v službo f a s e ra o ©1
Plače ima 150 K mesečno. Sprejme so le tak, ki je že opravljal tako službo ali ki jc bil žti pri kaki politični oblasti zaposlen. Invalidi imajo prednost. Prosilci nuj so ohruoio na županstvo Jesenice, Gorenjsko.
nove in stare	vsako množino
tvrdka JELAČIN & Eo Ljubljana
ljubljanska industrija prohkovih zamaSkov

Ženitvena ponudba.
V' sviho ženitve se želi seznaniti z gosoodom, ki bi imel nekaj premoženja, 25 let stara, dob>o vp: liana šivilja, vešča gospodinjiva, ki ima tudi nekai premoženja.
Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravo tega lista pod ši/ro „ Vrtnica". Nekadilci imajo preanost.
Vsakovrstne
priporoča gospodom trgovcem iu slavnemu občinstvu v obilo naročitev. Cene primerno nizke, postrežba, kakor je v takem Oasu na'bo!ie mogoča. FR CSKA3, tov.slamnikov v Stobn, pošta in žel. post. Domžale tjn X«j.
f®

■Jj ■
vgiasevaiBG sjič-.sviriev ui ns f.& CliSOil
LiBijijana, Wo!tova ulics št 12.
Zaloga ter zpo-soievalnica gia-
sovirjev pianin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno ,anisivo. Speč eini zavod za vjlasavanje ter popravila vseh glasbil Vglaseta.se v »Glasaeni matici« tei v vseh sioveask.ii zavodih
i\ a; prodaj
sta takoj in po nizki ceni v ljubljanski okolici
w ©
Pri prvi je zemljišča za 800 sežnjev pri drugi 100 sežnjev. Naslov lastnika se poizve pri upravi lista pod št. 295, ako se pošlje znamka za odgovor.
Prvovrsten

JPHPJI M |
s M ,1
navajen samske in dvojne vprege, ru-javi vlah, 8 let star. nad 16 pesti visok, lepe oblike, izboren jahač, brezhiben skaKač, krotak, ki je bil eno leto v vojni, sa proda. Cena iJ50J K. Popolno sedlo s pritiklinami na razpolago. Cena po dogovoru. Ogleda se lahko v Ljubljani, Sv. Patra cesia štev. 83 v hlevu pri čcraciu.	314 2
I
m a
M
©d^cnosf
je zagotovljena novim srečkam avstr. rudečega križa in turškim srečkam! Nakup teh izbornih srečk pomenja najpametnejši način varčevanja in prinese v srečnem slučaju
astwo
Srečke imajo trajno denarno vrednost in mora vsaka zadeti. Svota vsakoletnih glavnih dobitkov znaša čez
Iva milijona kroni
Pogoji za nakup teh srečk so tako ugodni, da si jih zamore vsakdo z lahkoto nabaviti. — Zahtevajte brezplačno pojasnilo 1
Sr&čkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
M
Vpoštcvajo sc lc pismene ponudbe z navedbo cen.
Tehnična pisarna
2780
za izvrSitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konr. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnust zajamčena.
Ustanovljeno t. 1893
Ustanovljeno 1.1893. V
'M M
%
m
&
M
M M M
M M
jfc
M
■M
n
I
a
4
£ &
r*
A
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim amstvora
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje 'z svoega. cs^css Zunan im v.agaieljem so za pošs-

l
ljanje denar a na razpolago brezplačno po ož-mce poštne Hranilnice

Zadruga dovoljuje pasajila v oiseVih na 7»/2p 15 ali 22>/2let; $ pa uidi izven odsekov pr.iti palubnim dogavarjaiim odplačil m. Dovoljujejo S3 lanžijsia posojila proti zazuaaibi na plašo iu zavarovalni polici ali poroštvo. Prospekti na razpolaga |j|
Društveno lastsio pr3:nož3!ij3 znaša kaicam lela 1915 K 519.843*40. ft Deležnikov je bib ko.icsm I3la 1915 13 M s 15 315 de eži, ki repre- & Z2atu]e;a jamsiveae glavu.ca za 8,033.85J fcroa.
Načelst vo:
Predsednik: Andrej n.aiaa, pielal in sto!.kanonik v Ljubljani. I. pori p i e ilsc d n i h:	II po d p t e rise dn i k:
Bogumii Komec. c. kr protesor	Karo* Pollais ml., tovarnar v Ljubljani.
v Ljubljani,
Clsini: Ivan Dolenc, o lir prolosor v LJubljani: Zaje Albin, c. kr rau. oficl al v Lju-Miani Anton »vrati, tajnik Zailiužii« zve/.e v Ljubljani; Oi. merhar AiOiZij, (junti. vero-iii"itel] v Lju Ijani; (ii Jasah »uouonc, odvetniški kanil dat v l,iuiitiam (lr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani ivau Susmk, stolni k n niK v i.juiilinm, Anton Sušnlk, c ki. ci-mna/.i ski irole.-ot v L|ni>i am, dr Viljem Scbive.tzer odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušea.čn!k, piolesor bogoslovja v Liu •Ijani- t'ran Veri) c, c kr. irimna«ijski profesor v L,ubljani; Ignacij Za-iio^nik. Uatebel v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c kr protesoi in Kanonik v Ljubljani. — Člani: Anion Čadez, katehel v Liublpini. a Grouet u Kr. lin rač oiluiial v Liuiiliani Ivan Mlakar, protesor v Ljubljani, Av,justiii AajC c. kr rač. revident in posestn.k v L,ubljanu

S^o
m
M
m
SS?;
B.
»3
{^fltambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Lfublfana, Dvorni trg št. 1.
Po Na'vlllem ncBbtaifienJu Klen,
res, In kralj- »ir«t. VellEnitn,
t,...... I. (Mt. .••wii............... M. a
za civilne dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ima
21.'46 dobitkov v gotovem denarja v skupnem znesku 625.000 kron.
G'™LTtek 230.000 K
tale lu lavno 111 Conala m n. lefiriarli 1617. SreCHa Liane 4 brocs. Sratlia slaac 4 Mi
Srečke se dobivajo pri oddeiku za dobrodelne 10 e.ijs na Dunaju, ili., Vordere Zol amis-st asse S, pri kr. ogr. loterij, ravnatelis.vu v Budimpešti IX posiopje qlavneg3 carinskega urada, po loter jali, trafikah, pri davčnih poštnih, brzo a^nih ln železniških uradih, pri me iialdicah itd. igralni n?Crt| za ».npce sre k zaslon). Srečke se pošil.ajo postnii e prosto. Ud c, kr. oencrat.ep ravnateljstva Drž. loterij leddelek za dobr«-delne mterije.)	202
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE
FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE. DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE. POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN PO DOGOVORU.
Tisk »Katoliška Tiskarnec.
(zdaia konzorcii »Slovenca«.
^ddovorni urednik: Jo£cI Gostinčar. državni ooslanec<