šl^ v. 93 4. 4 Maps je sedel kake četrt ure. Ker ga je spanec vse bolj premagoval, je vstal in stopil k oknu. Nad močvirjeni se je razlivala bleda mesečina. Mapsu se je zdelo, da se je med grmičevjem nekaj zganilo in se bliža hiši. .. Groza se ga je polaščala. Napenjal je oči, da bi spoznal stvar, ki se je bližala. Ni je mogel spoznati. Zdelo se mu je, da je orjaška pošast, na kateri ni mogel razločiti, ali je človek ali žival. Pošast se je pred hišo ustavila. Čez nekaj trenutkov se je spet zganila in se odplazila na drugo stran. Maps se je obrnil, da bi šel k vratom. Komaj je naredil en korak, se je od slabosti zamajal in zgrudil na tla. Pri tein je zadel ob mizo, na kateri je ntala svetilka. Prevrnila se je in ugasnila. Oči so se mu zaprle. Oprl se je na roko, da bi se dvignil. Oči je hotel odpreti, a ni mogel. Trepalnice so bile nekam otrple. Z roko je segel k očesu in odprl trepalnico. Z drugo roko se je sluča.ino dotaknil brzojavnega apar&ta. Pri tem pr A~ - " ~^nr\i glavi neka misel. Znak je hotel dati, naj bi se prvi vlak, ki bo privozil od južne strani, ustavil. V tem trenutku je zaslišal neki glas, ki ie bil podoben dolgemu vzdihu. Maps že ni mogel misliti. Ni vedel, ali prihaja ta glas od človeka — ali morda ^d pošasti — pa se tudi ni brigal za to. Le za to je prosil Boga, da bi mu dal moč proti spancu, ki ga ie vse bolj premagoval. Tihi glas se je nenadoma ?premenil v hreščanje. Potem pa je zavladal mir. Maps se je zavlekel k -vratom, ki so vodila iz pritiičja. Nagnil se je čez rob in pogledal dol. V spodnjem prostoru je bila tema, toda Maps je čutil, da se je tam nekaj gLalo. Nekaj velikega — groznega je bilo z njim v hiši... Neznana pošast... In ta pošast bo prišla v gornjo sobo — in ga bo uapadla, kakor Boyda ... Maps se je tresel... Kako prijetno bi biio, se za nič brigati — in spati — spati... Saj nobena borba ne more biti hujša kakor ta borba zoper spanec. Položaj je postal neznosen in Maps je z joka jočim glasom zaklical: »He! Na kaj še čakaš, ti grda pošast! ... Pridi gor! ...« Zdaj je spet slišal vzdih, nato pa neko rožljanje, ki je prihajalo od verige... Maps je doumel, da se pošast plazi po tleh ... Hipoma je začutil, da je stopila na lestvo ... Prihajalo je bliže ... Torej je slišala klic! Pograbiti je hotel stol, da bi ga zagnal dol, a ni imel moči. Pokleknil je in zagrabil samokres. »Oh, ko bi bilo vsaj nekoliko svetlo!« je vzdihnil. V tem trenutku je inesečina prikukala skozi okno. Maps je napel oči. Polagoma je razločil prvi klin, potem drugi... Nazadnje je zagledal obraz, v katerem ni bilo človeških potez — obraz, ki je bil ves kosmat... Iz njega sta žareli dve očesi — dve očesi, s čudno prosečim izrazom ... Mapsova roka, ki je stiskala samokres, je omahnila... Ni mogel ustreliti v ta obraz, ki je prosil in obenem pretil... Odvrnil je ^či in tedaj je opazil, da je od zunaj prihajala svetloba. Zaslišal je glasove . . . Grozni obraz je izginil. . . Kmalu nato se je svetIoba pojavila v spodnjem prostoru ... Zashšal se je ropot, kakor ga povzročajo udarci in valjanje po tleh. Ropot je čez nekaj časa utihnil. Zaslišal se je glas, ki je prosil za usmiljenje. Potem je tudi ta utihnil... In nato je Maps zaslišal tuj glas, ki je začudeno in obenem ponovnokrat vzkliknil: »Ah — to je vendar Simon, rdečelasec! — Revež! . ..« Mapsovo življenje so rešili sprevodniki vlaka števiika 36. Za Simonovo zgodbo je šele pozneje avedel. — Simon Ae po šestih letih zapora spet dobil prostost. Ključ od čuvajnice je še vedno imel pri sebi in neka nepremagljiva sila ga je spet privedla nazaj na kraj nesreče. V možgane se mu je zagrizla misel, da se mora maščevati nad železničarsko družbo, zlasti nad Bobom.. . Z napačnimi znaki je hotel speljati vlak številka 36, ki ga je vodil Bob, na napačen tir, da bi treščil z osebnim vlakom. Tako bi Boba izpostavil smrtni nevarnosti in bi družbi povzročil škodo . .. Potrpežljivo je čakal na primerno priliko. Prvič je poskusil svojo srečo, ko je bil Morton v službi. Ni imel uspeha. Po hrano je skrivaj hodil v čuvajnico. Pri tem ga je Boyd opazil. Simon ga je pobil z železnim drogom. Zdaj je bil Simon mrtev in strahov v čuvajnici Jte bilo — konec. Maps si je šele čez nekaj ur opomogel od prestanega strahu in napora. Za svoj pogum, vztrajnost in zvestobo je bil nagrajen s tem, da je dobil dobro službo. I-Ionec.