Leto VII - štev 19 (163) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.15 - oktobra 1980 Autorizz. Tribun, di Trieste n 450 Izdaja Z T T V tiskarna R. Liberale - Čedad OB 25. LETNICI KULTURNEGA DRUŠTVA "IVAN TRINK0,, PREVIHRALI SMO VIHARJE! o 4(c ai a jul,, 16-81 aiitaiia 1955 Položili smo temelj našemu koltorno-prosvotnemo delu Zavedni beneški Slovenci — in teh nas je vedno več — bomo letos svečano praznovali 25. letnico ustanovitve kulturnega društva «Ivan Trinko». Ustanovni občni zbor se je vršil v Vidmu dne 2. oktobra 1955. leta in je bilo to naše društvo prva kulturna organizacija v zgodovini beneških Slovencev. Bila je lepa, sončna jesenska nedelja, ko smo se vozili proti Vidmu iz raznih vasi in dolin vzhodne in za-padne Beneške Slovenije. Vsi smo čutili nekaj posebnega v srcu, vsi smo se zavedali, da bomo tisti dan ustanovili nekaj pomembnega, kar bo zgodovinske važnosti za obstoj in razvoj beneških Slovencev. Bili smo skromni ljudje: bivši partizani, delavci, kmetje in mladi študenti, naši gojenci slo-veskih dijaških domov v Gorici in Trstu, ki so po več kot tisočletnem obstoju naše narodnostne skupnosti imeli prvi srečo, možnost in priložnost, da so se učili v šo lah, v svojem materinem jeziku, vzljubili buditelja Trinità in vse to, kar je naš buditelj predstavljal. Tisto nedeljo, ko smo šli v Videm, smo bili tisti in takšni, kot sem zgoraj povedal a vsi smo se zavedali pomembnosti našega potovanja, vsi smo vedeli, zakaj gremo v Videm. Sklep o u-stanovitvi kulturnega društva, ki naj bi nosilo ime našega pesnika in buditelja, je bil sprejet pod orehovo senco, pred žefacovo gostilno v čeplešiščah, ko smo se vračali iz Trinkovega pogreba, iz. Trčmuna. Tam so padli tudi predlogi, kakšen naj bo statut in kako se bomo borili za naše narodnostne pravice v imenu in duhu buditelja, ki smo ga pravkar pokopali. To je bilo 30. junija 1954. Priprave za ustanovitev društva so se zavlekle za več kot leto dni. Treba je bilo mnogo prepričevanj in pojasnil med našimi ljudmi, zakaj ustanavljamo to kulturno organizacijo. Tudi po ustanovitvi tega našega prvega društva, ni šlo vse gladko. Kjer ni bilo odkritih napadov in preganjanja smo naleteli pa na nezaupanja in nerazumevanja. Bili so hudi in težki časi. Zaradi znanih zgodovinskih dogodkov nismo bili deležni podpore niti naprednih delavskih, strank. Nasprotniki naše na rodnostne skupnosti — računajoč na globoko vero naših ljudi in z namenom, da bi nas izolirali med ljudstvom — so označili društvo za komunistično in tako je postal «komunist» sam pokojni Ivan Trinko. Celo nekateri duhovniki so z nezaupanjem gledali na nas in nam očitali, da izkoriščamo ime uglednega duhovnika za nejasne namene. Ne samo nasprotniki, tudi naši dobri ljudje niso mogli razumeti, čemu ustanavljamo kulturno društvo. «Živeli smo brez njega tisoč let, zakaj bi ne lahko živeli tako naprej še tisoč let?» so govorili. Ne samo društvo, tudi beseda kultura, je bila nova za njih slovar, z.a njih vsakdanjo govorico. Kulturne manifestacije, ki smo jih od začetka prirejali, niso imele posebnega uspeha. Naši ljudje niso bili navajeni kulturnih prireditev in kadar smo te organizirali, so tudi sovražniki — in večkrat s pomočjo oblasti — poskrbeli, da bi onemogočili množično udeležno. Množična udeležba ljudi na naših manifestacijah, je prestavljala «nevarnost» z.a tiste, ki so nas stoletja tlačili, za nas pa znak naraščajoče narodnostne zavesti. Nasprotniki so se borili, da bi vsaka naša manifestacija propadla, mi smo se borili, da bi uspela, ker je bil naš uspeh poraz za sovražnika naše narodnostne skupnosti. Vsak naš uspeh je vzbudil ponos za narodnostne posebnosti v našem človeku. Važnost borbe za uspeh slovensko - kulturno političnih manifestaciji — na eni strani — in borba reakcionarnih sil za njihov neuspeh po drugi strani — niso bila še nikoli obravnavana od nikogar. Naši nasprotniki so se posluževali najbolj nizkotnih sredstev, da bi prepričali uspehe našega delovanja. Lansko leto in letos so celo metali cveke (žeblje) po cestah, ki so vodile na Kamenico. Toda vsi reakcionarni izbruhi, preganjanja, ustrahovanja in razne zvijače nas niso ustavili na poti, ki smo si začrtali ob ustanovitvi kutlurnega društva «Ivan Trinko». Kljub vsemu smo šli naprej in smo — naj mi je dovoljeno po pesniku Mateju Boru — previhrali viharje. Društvo «Ivan Trinko» je pomagalo ustvariti slovensko inteligenco s pomočjo dijaških domov in slovenskih šol v Trstu in Gorici. To naše društvo je skrbelo več let z.a slovenske kolonije naših otrok, za pošiljanje naših intelektualcev na seminar slovenskega jezika v Ljubljano, za uzdarževanje stikov prireditev in nastopov pevskih zborov, ansamblov, gledališč iz Trsta, Gorice in matične domovine. Med drugimi je bilo pobudnik in organizator množičnih shodov zgodovinske važnosti, kot so Kamenica. Dan emigranta, združenje rudarjev in druge. Skratka, je bilo to kidtur-no društvo samo in več let center kulturnega življenja ter kulturnega ustvarjanja v Beneški Sloveniji. In kar je med ustanovitelji društva «Ivan Trinko» danes največje zadoščenje, je to, da društvo ni več tako važno, kot je bilo toliko let, ker nismo več sami. Petindvajset let ne pomeni dosti v življenju posameznika, normalnega društva ali ustanove. Za nas, ki nismo bili tako normalno društo, pomeni 25 let mnogo. Prehodili smo dolgo in težko pot, previhrali smo viharje! Bili smo trmasti, večkrat obupani, zaradi neznosnih pogojev, v katerih smo delovali. Da nismo vrgli puške v koruzo in dvignili rok, bo razumel samo tisti, ki pozna trdovratnost beneško — slovenskega kmeta. Danes s ponosom ugotavljamo, da je ta naša trdovratnost rodila sadove: ne samo, da smo ostali živi in aktivni kot društvo. Nastala so nova društva in sicer toliko, da krijejio s svojim delovanjem celotno področje Beneške Slovenije. Duh društva in Ivana Trinka je mogoče očutiti tudi po raznih občinskih svetih Beneške Slovenije. Kulturno društvo «Ivan Trinko» je lahko ponosno na svojih 25 let obstoja. Odigralo je važno vlogo v zadnji zgodovini beneških Slovencev. Njegovo delo ostane kot pomemben dejavnik tudi za bodoči razvoj naše narodnostne skupnosti. Izidor Predan V nedeljo 2. oktobra je bil velik dan za Beneško Slovenijo. Na ta dan predpoldne so se zbrali v Vidmu številni možje in mladinci, dekleta in dijaki iz mnoghih vasi na cbčni zbor kulturno - prosvetnega društva «Ivan Trinko». Ni jih oviral ne trud ne bojazen, prišli so, da po stoletnem molku ustanove svojo prvo društvo. Prišli so zato, da svoj rod dvignejo na kulturno višino svojih bratov, da ne bodo več zaostali, da bodo po sporočilu svojega mrtvega, a vedno živega voditelja Ivana Trinka čuvali in branili narodni in kulturni zaklad. Te ideje so sijale razklic vseh prisotnih in so odmevale iz besed zastopnika pripravljalnega odbora, ki je govoril: V imenu pripravljalnega odbora pozdravljam vse udeležence, ki so se odzvali našemu vabilu. Pozdravljam današnji praznik, ki je za nas beneške Slovence izredno velikega pomena, saj je to prvič v naši zgodovini, da govorimo o lastnem kul-turno-prosvetnem društvu. Zbrali smo se tu v Vidmu ob sliki pokojnega mons. Ivana Trinka in mu obljubljamo, da bomo skušali nadaljevati pot, ki nam jo je on zarisal, ko je še živel med nami. Dobro veste, da si mora vsak narod, ki hoče, uspešno ustvarjati in razvijati svojo kulturo, izoblikovati tudi najvišje organe, ki ga vodijo in mu to omogačajo; pri nas bi bil ta višji organ prosvetno društvo. Naši ljudje so že od nekdaj želeli, da bi imeli kakšno ustanovo te vrste, da bi se mogli kulturno izživljati in seznanjati s slovensko kulturo. Toda do tega ni moglio priti, saj veste, da smo bili vedno predmet raznarodovanja. Mi pa nismo klonili, dediščino naših prednikov — sladki materin jezik — smo ohranili do današnjih dni in to je naše najboljše orožje v življenskem boju. Jezik je najvidnejši znak sa- mobitnosti vsakega naroda do lastnega kulturnega izživljanja. Mi beneški Slovenci pripadamo sicer malemu narodu, toda narodu, ki po svoji stopnji izobrežbe spada med najbolj kulturne. Važno je tudi, da se je v naš ustrudila zavest, do tega, kar so tako zvesto čuvali naši predniki, ne smemo izgubiti in pustiti, da bi se spremenilo v pepel. Ne sme se zgoditi nikdar več, da bi vrgli v ogenj naše knjige in vse kar dokazuje, da smo Slovenci. Ne, do tega ne sme priti nikdar več, ostati moramo neomajni v borbi za naše kulturne pravice. Pa bo morda kdo dejal, kako pa naj si ustvarimo kulturo, ko pa nimamo prilike in možnosti, ker nimamo slovenskih šol v naših vaseh? Da, do včeraj je bilo res težko, treba je bilo samo ohranjati stare svetinje naših prednikov, da niso izstrebili slovenskega jezika iz naših domov, danes pa je vse drugače. Kulturno prosvetno društvo «Ivan Trinko», ki ga danes ustanavljamo, bo skrbelo prav za te možnosti, seveda s pomočjo vašega sodelovanja. Nešteti naši dijaki že študirajo v Trstu ali Gorici in njih število se vsako leto veča. Tem je torej že dana možnost, da se izobražujejo v svojem materinem jeziku in je seveda tudi njihova dolžnost, da širijo slovensko kulturo v svojih domačih krajih. Naše kulturno društvo pa bo iz-skalo še drugih možnosti. V teh prostorih na primer, bo na razspo-lago obširna knjižnica, kjer bo naše ljudstvo lahko spoznalo vse večje slovenske pisatelje in pesnike in vso zgodovino našega naroda. Z vašim sodelovanjem bi prišli še do drugih lepih uspehov. V marsikateri vasi bi se lahko organizirali pevski zbori, igre in druge prireditve. Vse to bi ogromno pripomoglo k splošni izobražbi in dvigu slovenske kulture na naših tleh. To bi bil le začetek in prvi program, ki ga moramo uresničiti. Če bomo s skupnimi močmi orali na našem kulturnem polju, bomo prav gotovo pretrgali tiste težke zeležne verige, ki so do danes uklepale naše roke in uresničile se bodo želje našega pesnika-voditelja Ivana Trinka: «Oh, daj, zasijaj svit nam zore bajne, vstani sonce zmage nam sijajne! Prikazi skoraj žarko nam se lice pogažene pravice!». Nato je bila dana beseda predstavniku iz Gorice, ki je prinesel pozdrave in voščila kulturnih organizacij iz Goriškega. Po prisrčnih pozdravih je gost ced drugimi dejal: Prosvetno društvo, katero si boste danes ustanovili in bo nosilo ime mons. Ivana Trinka, vašega največjega pesnika in pisatelja, naj bo granitni temelj k vsemu vašemu bo-dočnemu kulturnemu delu. Z današnjim dnem so postavljeni sicer temelji tej novi kulturni sgradbi, a potrebno bo, da vsak Slovenec iz Beneške Slovenije prispeva z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi, da postane ta kulturna izgradnja popolna in čvrsta, da bo lahko služila svojiemu namenu. Tako delo je sicer težko in je bilo pri vsakem narodu najtežje delo, a vse kaže da bo šlo, ker so tu dokazi, da je beneški Slovenec čvrst in zdrav ter dovzeten na izobraževanje; to so dokazali vaši najmlajši, ki so se lotili študija v materinem jeziku in dosegajo danes odlične uspehe v goriških in tržaških srednjih šolah. Nato se je dotaknil nekaterih zgodovinski dejstev in nadaljeval: Tako kot imajo otroci italijanskih staršev pravico, da jih materina beseda spremlja od rojstva, preko o-troških vrtcev in osnovnih sol do vse višje izobražbe, isto pravico bi morali imeti otroci slovenskih staršev, da jih materina beseda spremlja skozi vse osnovne in srednje šole. Nihče ne more trditi, da se otroci na Goriškem in Tržaškem ne nauče v slovenskih šolah tudi državljanskega jezika. Dokaz je takoj tu, ker otroci, ki so dovršili slovenske srednje šole, z lahkoto študirajo na italijanskih univerzah. Sledilo je poročilo o pravilih društva. Ko so bila pravila z nekaterimi dodatki sprejeta, se je prešlo k volitvam upravnega in nadzornega odbora, v katerega je bilo izvoljenih devet oziroma trije člani. Izvoljeni odborniki so mladi, delamožni in imajo veliko voljo do dela, kar so pokazali tudi v diskusiji. Po končanem ustanovnem občnem zboru so si zborovalci ogledali društveno knjižnico, ki šteje že mnogo izvodov klasičnih in modernih del slovenskih pisateljev. PADLA COSSIGOVA VLADA Kakor se Je predvidevalo, je Cossigova vlada padla, zaradi znanega «dekretona». Predsednik republike Pertini, ki je bil na obisku na Kitajskem, se je pred-časom vrnil domov in takoj začel posvetovanja. Ko pišemo te vrstice, kriza še vedno traja. Pertini je poveril mandat predsedniku DC Forla-niju, ki bo poskušal ' sestaviti novo vlado. Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Redakcijski koordinator: Loretta Feletig Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Ziro račun 50101-603-45361 »ADIT« DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. Il Natisone va difeso Čestitke kulturnemu društva "Ivan Trinko V imenu Slovenske kulturno -gospodarske zveze in vseh vanjo včlanjenih organizacij in društev. prejmite najiskrenejše čestitke ob 25-letnici obstoja vašega društva. Vaše delo je v povojnem času vzklilo iz vztrajnega prepričanja, da je treba Slo-voncem v videmski pokrajini zagotoviti obstoj in kulturno rast, kljub tedanjim težkim razmeram, ko je bil že vsak poskus izpriče-vanja narodne zavesti v Beneški Sloveniji podvržen najhujšim nacionalističnim pritiskom. Znali ste vztrajati in se prebiti skozi najtežje trenutke z zavestjo, da je narodnostno prebujenje Slovencev v videmski pokrajini nelahka, vendar plemenita naloga. Zato je vaše opravljeno delo toliko bolj dragoceno, pa ne samo za razvoj delovanja v videmski pokrajini, kateremu ste vtisnili neizbrisen pečat, temveč je velikega pomena za celotno našo narodnostno skupnost. * * * Ob 25-letnici tako plodnega delovanja vam želimo, da bi še naprej uspešno opravljali svoje nenadomestljivo poslanstvo. Slovenska kulturno-gospodarska zveza Esprimiamo vive congratulazioni per importante anniversario ed auguriamo ancora proficuo lavoro in favore nostra comunità STUDENCI * * * Uniti dal ricordo porgiamo auguri DOM MATAJUR LA BABA BRONTOLA Abbiamo avuto modo di occuparci del piano insediamenti produttivi del Matajur fin dal 1978, quando pubblicammo una conversazione con l'allora sindaco di Savogna Pietro Zuanella- L’amministrazione comunale esprimeva allora la io lontà di valorizzare il Matajur rispettando prima di tutto gli interessi delle popolazioni che abitano lassù e, quindi, le vocazioni primarie di un territorio di grande pregio ambientale. Il fatto che il Mata|ur avesse subito alcuni programmi non proprio rispettosi di quelle esigenze, rendeva chiaro il discorso di Zuanella, che ben conosceva le vicende relative allo «sviluppo» turistico del «Grande Monte». Il piano viene oggi riformulato dalla nuova amministrazione e dalla Comunità Montana. Queste, tuttavia, agli occhi della gente, non presentano le garanzie necessarie per rimuovere gli aspetti negativi del progetto e per la formulazione delle priorità che si debbono mantenere. Intanto alcune infrastrutture sono considerate assolutamente inutili e perfino dannose allo sviluppo del Matajur: è il caso della seggiovia, che dovrebbe partire dalla località «Na Poluozeh» per raggiungere il rifugio Pelizzo,- è il caso di altre ancora che pregiudicherebbero fortemente la vocazione produttiva e la gestione del territorio, il quale sarà sottoposto a pratiche limitative del diritto di proprietà. Inutile viene considerata quella specie di Luna Park rappresentato da parcheggi attrezzati, con impianti ricreativi e self-service collocati nei prati montani dei «Polog»: questi tenderebbero ad emarginare ancora di più il centro abitato di Montemaggiore. E via dicendo. Qui si vuole tagliare fuori il pae se! dicono i giovani paventando perfino l’abbandono degli allevamenti di bestiame ancora in vita-Infine: una simile impostazione, quali risultati economici darebbe? O si tratta solo di un piano faraonico per spillare milioni (si parla di diversi miliardi) alla Regione ed alla Comunità Montana, pronta — in questi casi — a lanciare il suo salvagente. Tutto questo è saltato fuori già nel dibattito in occasione della Festa della Montagna, come abbiamo riferito in un precedente articolo. Anche lassù sono venute voci qualificate a criticare il piano, che appare fortemente condizionato da interessi esterni. Dopo di ciò si sono riuniti con il parroco — il saggio don Gujon —, i giovani del paese: non sono stati ancora pagati nemmeno i danni arrecati a suo tempo (e sono anni) per la strada, e già si ricominciai Secondo i giovani (è anche il pa rere di Pietro Zuanella) per valorizzare il Matajur bisogna partire in modo diverso e studiando forme diverse: la base di tutto deve essere la cooperazione, che assicuri la gestione del territorio alla gente del posto e garantisca al Matajur una reale produttività. La forma avanzata è, dunque, quella della cooperazione a tutti i livelli. Prima di tutto la cooperativa per i diritti di gestione del territorio. Poi: la cooperativa per la produzione silvo-pastorale e zootecnica, e ancora la cooperativa per la valorizzazione turistica (che non abbia solo carattere invernale), per l’incentivazione dell’iniziativa privata e l’amministrazione degli interessi comuni- Tutto a partire dai centri abitati con il recupero e l’ammodernamento prioritario delle case e dei rustici attrezzabili. Perchè le cose vadano in porto si è costituito un comitato di fatto, che intende procedere rapidamente, radunando ! capi-famigila, per prospettare soluzioni e priorità. Il discorso, che si svilupperà con iniziative di carattere tecnico e politico, è calzante: la gestione del Matajur è un problema, prima di tutto, della popolazione che vi è sempre vissuta e la sua giusta valorizzazione può e deve interessare veramente tutti gli abitanti delle Valli del Natisone. P. P. DESET LET "KLADIVA,, V nedeljo 14. septembra je KLADIVO koroška kulturno politična revija, svečano praznovala desetletnico svojega obstoja. Okrog KLADIVA se je že pred desetimi leti zbrala najnaprednejša in zavednej-ša mladina koroških Slovencev. Deset let obstoja, deset let borbe! Na straneh tega časopisa so vedno odmevale težnje slovenskega mladinskega gibanja in ne samo to. V desetih letih svojega obstoja je KLADIVO znatno prispevalo k obujanju narodnostne zavesti, posebno tam, kjer je bila naša slovenska narodna skupnost najbolj ogrožena. KLADIVO je prispevalo k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe z vključevanjem pomembne vrste nemško govorečih demokratov v boj za pravice koroških Slovencev. Slovensko praznovanje 10. obletnice KLADIVA je bilo v Šentprimožu, v domačem kulturnem domu, pod geslom: PROTI NEONACIZ- MU, ZA MIR IN ENAKOPRAVNOST MED NARODI. Slavja so se udeležili tudi slovenski mladinci iz Italije in matične domovine. Seveda duša proslave je bila številna prisotnost slovenske koroške mladine, kar priča, da je sejalo KLADIVO na plodna tla. Organizatorji so poskrbeli za bogat kulturni program, v katerem so sodelovali Slovenci iz vseh treh dežel. Med drugimi so nastopili: folklorna skupina «Tine Rožanc» iz Ljubljane, «Canzoniere Triestino» in rezijanski pesmar Rino Chi-nese. Proslava je imela še večji uspeh, kot so pričakovali prireditelji, kar jih bo vzpodbujalo, da bodo nadaljevali po začrtani poti, da se bodo še z večjim elanom in zavzetostjo borili za pravice svojega naroda. Medtem ko čestitamo KLADIVU za njegov prvi, a pomemben jubilej, mu želimo še nadaljnih uspehov v njegovih prizadevanjih za dosego narodnostnih pravic koroških Slovencev in za demokratični razvoj avstrijske družbe, da bi dosegel čim-prej cilje, za katere se bori in namene, zaradi katerih je začel izhajat. Uredništvo Sfilza di votazioni unanimi al consiglio comunale di S Pietro al Natisone, salvo che per una astensione di Specogna (aveva dichiarato voto contrario) sul sollecito rivolto a Regione e Provincia per i fondi di due collegi. I fondi ritardano, i debiti non si possono pagare perchè i comuni non hanno soldi, il collegio IPS è chiuso. La situazione era stata illustrata dagli assessori Chic-chio e Blasetig, mentre Adami, vice-sindaco, proponeva la costituzione di una commissione comunale per i problemi dell'istruzione. Voti unanimi anche sul primo intervento per il Piano per l’Edilizia Economica Popolare, per il campo sportivo, per una lottizzazione privata, per il programma di interventi in base alla legge 63, per l’anno 1981, l’anticipazione dei fondi per l'intervento pubblico. Il punto particolarmente dibattuto è stato quello riguardante la tutela del Na tisone. E’ toccato all’assessore Renato Qualizza il compito di illustrare l’ordine del giorno. Definito il problema con Komunisti naše dežele v Ljubljani Na vabilo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je bila v četrtek 2. oktobra, v Ljubljani delegacija deželnega komiteja PCI. Srečanja med komunisti Furlanije - Julijske Krajine in Slovenije so se udeležili: predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov, Popit, sekretar Šetinc, predsednik komisije za zunanje stike Smole in sekretarij medobčinskih komitejev obmejnih občin. Delegacijo dežele Furlanije-Julijske Krajine so sestavljali deželni tajnik PCI Rossetti, sekretar go riške federacije Paiza in Petricig, član vodstva videmske federacije. V razgovorih so obravnavali medsebojne probleme dveh držav in partij, predvsem pa je bilo govora o sodelovanju med Slovenijo in deželo Furlanije - Julijske Krajine s postopno uvedbo osimskih sporazumov. la citazione di studi scientifici e tecnici circa il pericolo che il Natisone possa veramente soffrire per una ulteriore sottrazione di acque (come è previsto dal progetto del Consorzio Poiana per il torrente Arpit di Stupiz- MANZINI : STOP ALL’ARPIT Al momento di andare in stampa apprendiamo che il Comune di Pulfero ha bloccato i lavori per l’allacciamento dell’ARPIT al Poiana Nel prossimo numero i lettori troveranno un nostro servizio sull'argomento za), Qualizza si è fatto portavoce dell'allarme che si è diffuso tra la popolazione. L’assessore della Lista Civica si è opposto con decisione e senza mezzi termini a qualsiasi ulteriore prelievo L’A.N.P.I. Provinciale di Udine ha inviato, domenica 28 settembre, una numerosa delegazione di combattenti della guerra di liberazione alla manifestazione celebra tiva che si è tenuta a Mar-zabotto nel tragico anniversario del massacro di oltre 1800 vecchi, donne bambini compiuti dalle SS di Reder. Quest’anno la celebrazione ha assunto un particolare rilievo sia perchè cade dopo l’inaccettabile sentenza del Tribunale Militare di Bari che ha concesso la libertà al criminale nazista, sia perchè intende esprimere i senti- COMUNICATO STAMPA All’esame del PCI i problemi delle Valli del Natisone Si è riunito giorni fa il comitato di zona delle Valli del Natisone del partito comunista italiano, con la partecipazione del consigliere regionale Eligio Simsig. Nel corso della riunione sono stati affrontati alcuni problemi urgenti delle Valli del Natisone : comunità montana, il problema del piano produttivo del Matajur, quello della tutela del Natisone ed alcuni problemi interni, quali la costituzione di alcune qualificate di acqua, sostenendo la necessità della difesa del fiume, che ha le caratteristiche di bene ambientale e quelle, garantite dalla legge, di monumento naturale. «Non è giusto che noi paghiamo l’onere di far venire l'acqua dall'acquedotto centrale, quando altri ci portano via la nostra.'». Questa la sintesi dei discorsi che abbiamo sentito. E’ stata quindi proposta al Consiglio una mozione, con la quale si delibera di indire una giornata di studio sul Natisone, invitando alla partecipazione le Associazioni sportive e culturali e gli Enti locali, la Provincia, la Regione e le associazioni ecologiche. Dopo gli interventi di Bla setig, Specogna, Bruna Dor-bolò, il sindaco Marinig ha posto ai voti il documento che è stato approvato da tutti i consiglieri con qualche ritocco. Interessante ci pare l’appello al Comune di Pulfero ed alla Comunità Montana, affinchè si rendano partecipi alla causa del Natisone. menti di fraternità dei friulani nei confronti dei cittadini colpiti dalla violenza omicida che ha caratterizzato l’infame attendato di Bologna che ha superato ogni limite della barbarie del ter rorismo neofascista. Alla cerimonia era presen te il Medaglione del Gruppo Divisioni Garibaldi - Osoppo del Friuli a testimonianza della solidarietà della resistenza e della popolazione friulana che anche essa ha duramente combattuto e sofferto contro l’occupatore nazista per conquistare all'Ita Ha il diritto alla libertà, alla giustizia ed alla pace. commissioni. Una di queste riguarderà i problemi della classe operaia, la seconda le questioni relative all’attuazione del trattato di Osimo, una terza la questione giovanile. Il PCI intende anche promuovere la formazione di un gruppo per i problemi dei comuni ed un altro ancora sulla ricostruzione. L’esigenza di un gruppo operaio è stata particolarmente sottolineata per la prospettiva, che si fa ogni giorno più concreta, di uno sviluppo dell’ occupazione nel territorio e, quindi, di uno sviluppo sociale cui il PCI è molto interessato. Revija "MANDI,, o Titu V Vidmu je izšla nadvse zanimiva revija MANDI, ki jo urejuje Gianni Passalenti. Revija je posvečena pokojnemu predsedniku SFRJ Josipu Titu. O uglednem revolucionariu in državniku pišejo znani jugoslovanski politiki, njegovi ožji sodelavci in furlanski politik, bivški komisar garibaldinskih divizij Mario Lizzerò Andrea. Revijo lahko naročite tudi na Novem Matajurju in stane 2.000 lir. Na sliki, ki je bla posneta ob priliki uradne predstavitve revije na jugoslovanskem konzulatu v Trstu, vidimo urednika Passalentija, generalnega konzula Cigoja, konzula Benaliča in namestnika konzula Kanteja. OKU OGNJIŠČA________________________________ Že vič mescu poslušamo po radiu Trst A oddajo, ki jo pripravlja Luciano Chiabudini usako trečjo nedjejo popudan, ob dvjeh in kjek čerjes. V telim tražmišionu čujemo usega po no malo, naše petje, naše novice, pravce, zgodbe, zgodovino, in takuo naprej. Pa kar je Ijeušega in buj novega, so tiste reči, ki Luciano je vegruntu iz svoje glave. Ena med telimi je «srakečebar», nova besjeda, ki pomeni «Gazzettino». Luciano je pomislu, kakua prevest iz italijanskega «Gazzettino», in je pomislu, da «Gazze» pri nas so srake, in «tino» pri nas je čebar, takua usekupe je ratalo «srakečebar». Sada Luciano jo je pomislu no novo, v Benečiji imamo Beneško Gledališče, ka bi ne bluo pru, da bi tudi to sodelovalo v oddaji? Takua je ratalo, in od sada naprej bojo nove skeče, zelo smješne, pravce, in takua napri, igral tisti igralci Beneškega Gledališča, ki jih usi poznamo v Benečiji. Za trečjo nedjejo otuberja bomo takua lahko poslušal, kar je paršlo uon s telega sodelovanja in vam lahko porčem, ist ki sem jih že ču, da bo adna ura zarjes smješna in prijetna, ki bi jo ne muoru zgubit nobedan Benečan. Takua usi pred radio u nedjejo 19, otuberja, ob dvjeh in... an jih bota čul, pru lepe! Delegazione della Resistenza friulana a Marzabotto Redattori - Redakcijski odbor: Ferruccio Clavora Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT CONVEGNO SULLE MALATTIE PROFESSIONALI Organizzato : dal PATRONATO I.N.A.C. di Cividale e . Unione Emigranti Sloveni F. V. G. Thunder Bay (Kanada). Poročila se je Marcella Cecon. Na sliki je njen mož Murrj s parjatelji na dan poroke. Riflessioni in margine alla conferenza dei prof. G. Cerno a Lugano I lavori sono iniziati il venerdì 12 alle ore 20, con una tavola rotonda sugli aspetti medici delle malattie professionali. Ai partecipanti — medici, operatori Sanitari e amministratori comunali, si è aggiunto anche un folto pubblico di persone direttamente interessate alla problematica in discussione. In apertura il responsabile del patronato I.N.A.C. di Cividale Ado Cont, ha illustrato gli scopi del convegno ed i problemi che hanno condotto il patronato I.N.A.C. e l’Unione Emigranti Sloveni ad organizzarlo. L’apertura ufficiale è stata fatta da Mario Colli, presidente del Consiglio della Regione Friuli V.G., il quale ha messo in rilievo l’importanza pratira dell’iniziativa per un gran numero di persone. Dopo di che, Ferruccio Clavora, presidente dell’Unione Emigranti Sloveni ha preso la parola per sottolineare l’opera svolta unitariamente al patronato I.N.A.C. di Cividale e della stessa U.E.S. Si è quindi entrati nel vivo del tema con la relazione del dr. Decortis, esperto del Fonds Maladies Professio-r.alles di Bruxelles, che si è principalmente soffermato sulla sintomatologia di «depistage» e di diagnosi. Dal canto loro i dottori Pitzalis e Colle hanno presentato i risultati di una indagine conoscitiva condotta in un campione di 300 pensionati di rendita per silicosi mirante a conoscere le loro condizioni di vita e l’evolversi della loro malattia. I risultati — molto pertinenti — dimostrano che molto si può fare per migliorare le condizioni di salute fisica e psicosociale degli interessati. La tavola rotonda si è conclusa con un ampio dibattito dove sono state scambiate numerose informazioni tra i vari medici e con degli esempi pratici illustrati da radiografie significative. Sabato 13 dalle ore 8.30, il presidente del sindacato dei minatori della F.G.T.B., Lucien Charlier, il dr. Decortis, il responsabile del Patronato I.N.A.C. Ado Cont e membri del comitato degli Ex minatori si sono tenuti a disposizione di un folto pubblico venuto a discutere dei problemi giuridici, pensionistici e sociali ai quali si trovavano confrontati concretamente. In proseguimento dei lavori si è tenuta un’assemblea pubblica alla quale hanno partecipato circa 500 persone. I saluti e l’introduzione sono stati portati da Ado Cont che ha presentato le personalità intervenute, tra queste, il dr. Gabriele Renzulli assessore regionale al Lavoro, Assistenza IL TESTO DELLA PETIZIONE: Patronato I.N.A.C. di Cividale Patronat I.N.A.C. iz Čedada sociale ed Emigrazione, ha so'tolinea-to l’interesse delle autorità reg’onali per questo tipo di iniziativa anche per quanto riguarda la consistenza del rientro degli emigranti e della necessità di dar loro un’assistenza adeguata. Lucien Charlier, presidente del sindacato dei ministri della F.G.T.B. ha illustrato da parte sua le novità in materia pensionistica nonché il perchè dei numerosi problemi connessi: ritardi delle definizioni delle pensioni alle vedove, procedure delle rendite per silicosi, ricorsi presso i tribunali del lavoro, concessioni degli assegni famigliari, ritardi dei pagamenti ecc. Al dr. Decortis sono state poste una serie di domande riguardanti la prevenzione e la cura delle malattie professionali, con particolare riferimento alla silicosi. Ai quesiti il dottore ha dato risposte chiare ed esaurienti suscitando più volte l’applauso dei convenuti particolarmente quando sono state sollevate le questioni riguardanti il miglioramento della malattia, le prospettive per il futuro della stessa, le altre malattie che possono essere calcolate per una domanda di rendita per malattie professionali e i cons’gli pratici atti ad impedire il peggioramento delle condizioni fisiche degli affetti da silicosi. L’intero quadro è stato completato dai dottori aPitzalis e Colle con la proiezione di alcune d’apositive con ccmmento da loro approntate nel corso di un’inchiesta condotta da loro stessi nelle fabbriche a scopo di prevenzione delle malattie causate da am- bienti e condizioni di lavoro insano. E’ seguito da parte dei sanitari un invito ai lavoratori a presentarsi periodicamente per dei controlli evitando così lo svilupparsi delle varie malattie professionali. La numerosa presenza di pubblico sta ad indicare che i lavoratori hanno preso coscienza di questo problema e che è nel loro interesse lottare per il miglioramento degli ambienti e delle condizioni di lavoro, sollecitare nelle fabbriche l’introduzione di misure cautelative e preventivi controlli sanitari onde salvaguardare la loro integrità fisica. Come ulteriore apporto al convegno è stato presentato nel corso dell’assem-blea il testo di una petizione con la quale si chiede alle autorià competenti l’istituzione nella provincia di Udine di un centro sanitario di riabilitazione, di prevenzione e cura della silicosi e delle malattie professionali in genere. I risultati della raccolta delle firme verranno presentati nel corso di una conferenza stampa che verrà organizzata prossimamente. A termine del convegno, il segretario dell’Unione Emigranti Sloveni, Valentino Noacco, ha fatto un consuntivo dei lavori sottolineando tra l’altro l’opportunità di queste iniziative atte a salvaguardare l’integrità fisica e gli interessi sociali dei lavoratori e ribadendo l’impegno del Patronato I.N.A.C. di Cividale e l’U.E.S. di portare avanti i problemi discussi durante il convegno. A. C. L’Assemblea della Comunità Montana delle Valli del Natisone, in sede di ultimo esame del regolamento organico, ha respinto le controdeduzioni del Comitato centrale di controllo con le quali si imponeva lo stralcio di una disposizione relativa ad un titolo preferenziale previsto dall’art. 34 per i concorrenti aventi la conoscenza dei dialetti locali. Nella discussione sono intervenuti il sindaco di Gri-macco, ing. Bonini, il dott. Flebus, l’avv. Battocletti ed altri, precisando che il titolo preferenziale non era contrario ad alcuna disposizione di legge e che anzi realizzava il dettato costituzionale della tutela delle minoranze. L’Assemblea aH'unanimi-tà ha deciso di respingere le controdeduzioni del Comitato centrale di Controllo riaffermando la necessità di mantenere questo segno della specialità della nostra comunità. La definitiva conferma della validità del primo esperimento culturale organizzato dall'UES Ticino il 6 settembre nell’aula magna delle scuole di Breganzona, l’ho avuta all’albergo ristorante Tivoli dove, al termine della conferenza del prof. Cerno, un nutrito numero di partecipanti ha seguito il relatore. Davanti a un buon boccale di birra le «favelle» si sono sciolte come d’incanto per esprimete sull’appas-sionante tema ognuno le proprie impressioni. La pagina di storia ascoltata all’aula magna, pur riassunta all’essenziale data 'a vastilà del tema trattato, è stata oltremodo piacevole e a tutti accessibile soprattutto per la chiarezza e semplicità di linguaggio adottati dal professore. Queste mie impressioni — ed è ap prezzamento per gli organizzatori — venivano condivise anche dal presidente del Fogolàr furlan di Lugano che, in compagnia di un buon numero di aderenti a quella associazione, ha voluto presenziare al dibattito. La relazione che abbiamo ascoltato a Breganzona, soprattutto per alcuni amici friulani, è stata una vera e propria scopetta che li ha messi di fronte a realtà storiche sconosciute; noi della Slavia Invece, abbiamo fatto come un viaggio a ritroso nel tempo, inquadrando meglio certi confusi ricordi d'infanzia. Per chi conosce il mondo della emigrazione, è facile capire il profondo significato e l’utilità di questi appuntamenti. All'estero, la situazione dell'emigrato beneciano, è un continuo destreggiarsi tra mille difficolà: lingua, cultura, mentalità, abitudini, clima, condizioni di lavo- ro e di vita, ecc. che per la loro diversità rispetto al precedente modo di vivere ed essere, creano continue ansie e frustrazioni, talvolta insormontabili, che ne accentuano l’isolamento e, spesso, il rigetto della propria origine «diversa» quasi fosse un marchio per persone di seconda o di terza categoria. Il conformismo che vi subentra è pertanto la logica conseguenza di una metamorfosi improvvisata, dannosa all’evoluzione della sua personalità. Ecco quindi, l’impellente necessità di quel cordone ombelicale tra la terra d’origine e la nuova, quella del pane, per ricucire il tessuto dei sentimenti e valori che, malgrado tutto rimangono ancora vivi e quindi ricuperabili. Gli emigrati sloveni, coi loro bagaglio di conoscenze — questo è ciò che mi sembra di aver potuto intravedere dopo la conferenza del prof. Cerno — non aspettano che le condizioni propizie per inserirsi nel processo di rinascita linguistica, socio-economica e territoriale della Slavia friulana che, in ultima analisi, non è altro che il sempre represso desiderio di essere quello che si è e non quello che ci hanno fatto credere di essere, con orgoglio e dignità, alla luce del giorno, senza paura di essere considerati «diversi». Analizzando nel suo insieme la serata mi sono convinto che non c'è più tempo da perdere in sterili ed inutili lamentele. La situazione dobbiamo prenderla in mano noi coordinando gli sforzi per la unione di tutte le forze disponibili siano esse associazioni, circoli culturali, strutture economiche e politiche e insieme imbastire nel mi- nor tempo possibile la procedura da seguire per creare le basi del moderno volto che si vorrà dare alla Slavia. Aspettare oltre vorrà dire morire come entità. L’era della civiltà contadina o rurale è finita. Non è più possibile vivere soltanto delle scarse risorse agricole, con una cultura linguistica esclusiva-mente orale e con un folklore morente completamente da aggiornare. La Slavia friulana per affermarsi come minoranza linguistica e territoriale e per accedere al posto che le spetta di diritto tra le varie componenti italiane ed internazionali, ha assouto bisogno: 1. dell'introduzione della madre lingua slovena, come unico mezzo tramite il quale approdare lentamente alla lingua ufficiale italiana che non sarà più predominante 2- il rafforzamento delle autonomie comunali libere dal giogo centralizzatore dello Stato sia in campo culturale che economico; 3. la salvaguardia territoriale onde bloccare l'inforestierimento della nostra Comunità . La storia raccontataci dal prof. Cerno è stata appunto una lampante conferma di questo secolare sgretolamento. Lanciando questo appello a tutti gli interessati e offrendo la nostra disponibilità, invito la sezione Ticino deH’UES a continuare questa positiva esperienza portando presto tra noi altre voci autorevoli della Slavia friulana o dei Friuli-Venezia Giulia, per dirci che ci sono vicini e insieme ascoltare il palpito della nuova moderna Slavia friulana. Pij Cencigh - Hodin Lugano Assemblea generale della sezione ex ~ emigranti di Lusevera Sabato 27 settembre si è tenuta a Lusevera l'assemblea generale dei soci della locale sezione degli ex-emigranti. All'ordine del giorno la relazione del presidente Renzo Del Medico e il rinnovo del direttivo. Più ampi dettagli verranno forniti sul prossimo numero. Anticipiamo la composizione del nuovo direttivo: Del Medico Renzo, Micottis Giordano, Battoia Renato, Fabbrino Annibale, Del Medico Dante, Micottis Gianna, Molaro Agapito, Mizza Auguro, Sinicco Piero, Gemo Rino, Marchiol Guido, Pez Lino, Gemo Lino. M. P. LUGANO II 9 settembre u.s. è nata Martina Alessandra Lenda-ro secondogenita di Gianni Lendaro originario di Musi di Lusevera. Il 12 settembre è nata pure Giorgia Maria Di Lenar-do anch’essa secondogenita di Gino Di Lenardo originario di Prato di Resia. Il comitato della sezione Ticino dell’Unione Emigranti Sloveni F.V.G. nel porgere ai fortunati coniugi Gianni e Rita Lendaro e Gino e Sarah Di Lenardo le rituali felicitazioni, informa i soci della Slavia friulana, che da quest’anno è stata introdotta una bella iniziativa: quella di aprire a favore dei nuovi nati un libretto di risparmio. Ai soci della sezione di Ticino si fa appello di comunicare tempestivamente ogni nuova nascita. P.C.H. Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije Unione emigranti sloveni Friuli-Venezia Giulia In occasione del Convegno svoltosi a Cividale del Friuli i giorni 12 e 13 settembre 1980 sul tema «Le Malattie professionali», i lavoratori presenti all’Assemblea pubblica conclusiva sottoscrivono e rivolgono alle competenti autorità la seguente petizione. Considerando la gravità della malattia nonché la particolarità delle cure a cui vanno sottoposti gli affetti da silicosi, si sollecita le competenti Autorità ai vari livelli istituzionali, statali e Comunitari, a prendere le opportune iniziative per la creazione nella Provincia di Udine, possibilmente nelle Valli del Natisone, che sono per la loro condizione ecologica l’ambiente ideale, di un Centro Sanitario di Riabilitazione adeguatamente attrezzato per il «depistage», la prevenzione e la cura della silicosi e di altre malattie professionali. Sottoscrivete, è nel vostro interesse! RADIO TRST A V nedeljo 12. oktobra ob 12. uri bo Radio Trst A pričel novo serijo oddaj z naslovom «ZAPUŠČENE DOLINE - BENEČIJA IN NJENI EMIGRANTI». Na sporedu bodo vsakih 14 dni in bo v njih obravnavana celotna gospodarska in kulturna problematika Benečije. Posebno poudarjena pa bo seveda nenadomestljiva vloga, ki jo emigranti igrajo v ustvarjanju novega razvoja Benečije. ultimo esame del regolamento organico, ha respinto le controdeduzioni del Comitato centrale di controllo con le quali si imponeva lo stralcio di una disposizione relativa ad un titolo preferenziale previsto dall'art. 34 per i concorrenti aventi la conoscenza dei dialetti locali. Nella discussione sono intervenuti il sindaco di Gri-macco, ing. Bonini, il dott. Flebus, l'avv. Battocletti ed altri, precisando che il titolo preferenziale non era contrario ari alcuna rii. Kanada-Thunder Bay. Emigranti iz Òenebole, člani naše sekcije, so se zbrali za spominsko fotografijo In occasione della Festa della sezione di Liegi (8 novembre) l’Unione organizza una corriera da Cividale a Liegi. (Partenza il 6 novembre e ritorno l’11 novembre). Per ulteriori informazioni rivolgetevi urgentemente presso la sede di Cividale. Ob priliki praznika sekcije v Liegi (8. novembra) Zveza organizira avtobus iz Čedada v Belgijo. Odhod 6.11 in povratek 11. novembra. Za druge informacije obrnite se na sedež zveze v Čedad. Ado Cont, direktor patronata INAC v Čedadu govori o namenih konference za profesionalne bolezni ČETRTI KONGRES BO 29. DECEMBRA Na zadnji seji glavnega odbora Zveze emigrantov je bilo dokončno sklenjeno, da se skliče IV Kongres Zveze 29. decembra v Špetru. Dan pred kongresom se bo vršil generalni posvet. Razne podrobnosti bomo objavili v prihodnji številki. Lahko pa že sedaj napovedujemo temo kongresa, ki hoče biti velika manifestacija emigrantov, ki mislijo ne samo zahtevati svoje pravice, pač pa tudi prispevati k izbiram, ki bodo odločilne za bodočnost naše skupnosti. Zato se bo kongres vršil pod geslom: «Bistveni protagonisti za demokratičen razvoj Benečije». IL 29 DICEMBRE IL 4° CONGRESSO In occasione dell’ultimo mo numero. Possiamo però Comitato Centrale della già annunciare il tema del Unione emigranti è stata Congresso, che vuole es-definitivamente fissata la sere una grande manife-data del IV Congresso del- stazione degli emigrati che l'associazione. intendono non solo riven- Si terrà il 29 dicembre a dìcare i loro diritti, ma an-San Pietro al Natisone. Il che contribuire alle scelte Congresso sarà preceduto che determinano il futuro da un Consiglio generale della loro comunità. Per che si terrà il giorno pre- questo il tema saràT cedente. «Protagonisti essenziali Ulteriori dettagli verran- dello sviluppo democratico no comunicati sul prassi- della Benecia». Protesta dei giovani Sloveni in Belgio contro gli atti teppistici di Kamenica Inviata una petizione, sottoscritta da oltre 70 giovani, al Presidente della Comunità Montana delle Valli del Natisone La sezione dei giovani del Belgio ha, una volta ancora, preso una importante iniziativa. Per dare una risposta civile agli atti di teppismo verificatisi questa estate, la sezione giovanile del Belgio ha redatto un documento di protesta che ha inviato al Presidente della Comunità Montana delle Valli del Natisone e per conoscenza al Presidente della giunta regionale, Co-melli, al presidente del Consiglio regionale Colli ed al Presidente della Provincia di Udine, Englaro. Pubblichiamo il testo integrale della petizione, il cui contenuto non abbisogna di commenti: PETIZIONE Abbiamo avuto già più volte l’occasione di constatare l'atteggiamento teppista di personaggi che, guidati dalle teorie nostalgiche e appoggiati dalle locali forze dell’oscurantismo — intolleranti del pacifico convivere e civile crescere del nostro popolo — attaccano vilmente i simboli della libertà e democrazia, nonché le manifestazioni atte a promuovere la amicizia fra i popoli. Molti di noi hanno potuto constatare il ripetersi di questi atti provocatori anche durante il recente soggiorno per ferie in Benecia. CONSIDERIAMO un oltraggio nostro personale, l’oltraggio arrecato: — al monumento ai caduti di Tribil Sup. (Stregna) nella lotta contro il nazi-fasci-smo per quella libertà di cui oggi noi tutti possiamo beneficiare, ma che certuni vorrebbero di nuovo calpestare; — al simbolo di Kamenica, ricordo deH’Autonomia Amministrativa, nella democrazia, dei nostri Antenati e Padri della Benecia. INSORGIAMO — contro le menti criminali degli istigatori e le barbare mani degli autori di co- desti atti provocatori; — contro l’altrettanto barbara complicità morale di quanti nelle strade, nelle piazze, e nei pubblici locali approvano apertamente ed impunemente codesti atti; — contro l’apparente indifferenza delle Autorità locali. SOLLECITIAMO la COMUNITÀ’ MONTANA VALLI DEL NATISONE di: — condannare pubblicamente e categoricamente gli istigatori, gli autori e loro complici, nonché i complici morali di codesti atti provocatori, incivili e antidemocratici, attraverso la stampa; con un pubblico manifesto da affiggere in tutti i paesi della regione; ed attraverso tutti gli altri mezzi a sua disposizione; — intervenire fermamente presso lé autorità competenti al fine di smascherane gli istigatori e gli autori di codesti atti, offesa alle libertà democratiche; — invitare la popolazione alla massima collaborazione al fine di smascherare gli istigatori e gli autori degli attentati di cui sopra nei più brevi limiti di tempo; — prendere tutte le disposizioni necessarie affinché atti del genere non si ripetano in avvenire; — prendere a suo carico — quale ente supremo rappresentante — la salvaguardia dei beni e degli interessi della nostra popolazione — la custodia e le spese di ripristino e di manutenzione dei simboli di cui sopra; — patrocinare in avvenire gli incontri socio-culturali di Kamenica al fine di scoraggiare eventuali futuri attentati del genere e dare così concreta adesione di codesto Ente ai valori di amicizia e collaborazione tra i popoli, d’altra parte già messi in opera dai recenti trattati internazionali, come il trattato di Osimo e gli accordi CEE -Jugoslavia. Protest mladih Slovencev v Belgiji proti tepističnim dejanjem na Kamenici Peticija z nad 70. podpisi poslana Predsedniku Gorske skupnosti Nediških dolin Sekcija mladih iz Belgije je še enkrat zavzela važno pobulo. Kot omikan odgovor tepističnim dejanjem, do katerih je prišlo tega poletja, je mladinska sekcija iz Belgije pripravila protestni dokument in ga poslala predsedniku Gorske Skupnosti Nediških dolin in v vednost predsedniku deželnega ob-bora Comelliju, predsedniku deželnega sveta Collju in predsedniku videmske pokrajine Englaru. Tekst objavljamo v celoti in mislimo, da njegova vsebina ne potrebuje komentarja. Liegi, junija 1980. «Direttivo» naše sekcije na sestanku Un giovane rientra Arrivederci Il sogno che l'emigrante porta costantemente con sè è quello di potere rientrare al più presto nella terra delle sue origini e trovarvi le condizioni di una vita almeno altrettanto decorosa che nel paese di emigrazione. Questo sogno è diventato realtà per Walter Drescig, responsabile della Sezione Giovanile in seno all’Unione. Domenica 24 agosto il Direttivo della sezione di Ta-mines con il presidente della sezione di Liegi Floram Eligio ed un folto gruppo di ragazze e ragazzi rappresentanti la Sezione Giovanile, hanno voluto festeggiare il rientro di Walter in Benecia, e rendergli omaggio per il lavoro svolto in seno al-l'UES, con un simpatico incontro svoltosi presso il ca-fè Matajur di Tamines. Ma questo incontro è stato anche l'occasione per il presidente della sezione locale, Adriano Martinig, di illustrare ai neoaderenti la enorme gamma di possibilità che i giovani riscontrano attraverso l’UES per esprimersi, autorealizzarsi e valorizzare la propria personalità. A conferma dell'intervento di Adriano Martinig, Walter ha narrato la sua propria personale esperienza: l’adesione all’UES, la riscoperta della propria identità, gli incarichi che si è assunto in seno all'Unione, gli incontri e contatti con personalità grazie a convegni, seminari di studi, ecc., ed infine, e proprio per il tramite di co-desti incontri, l’offerta di un impiego conforme alle sue aspirazioni in Benecia. «Eppure — concluse Wal-tet — solo qualche anno addietro mi sentivo ancora come tanti altri figli dei nostri emigranti: un integrato in Belgio, con un eccellente impiego e con tutto ciò che un giovane delle mie condizioni possa sperare; mai avrei pensato che un giorno sarei stato sedotto (e in che maniera! ) dalla Benecia e che avrei deciso di ritornare. Poi, grazie all’UES, ho riscoperto la Slavia Friulana, il popolo a cui appartengo e le enormi possibilità che si offrono nella nostra regione ad ogni giovane beneciano che ha voglia di vivere. A questo punto mi è stato facilissimo prendere la mia decisione. Oggi vi lascio sperando fermamente che tutti i figli dei nostri emigranti si diano la pena di scoprire quanto io ho scoperto attraverso l'Unione». Sono seguiti il saluto di Franco Crisetig a nome del Direttivo della sezione di Tamines e quello di Roberto Manzini per il Gruppo Giovanile; ed infine lo spumante dell’arrivederci nella speranza che presto altri di noi potranno seguire la via del responsabile della sezione «Emigranti della Seconda Generazione». Arrivederci a presto, Walter, ... in Benecia! Barbara Belligoi Tamines VPRAŠANJE Smo imeli že večkrat možnost ugotoviti tepistično ob našanje oseb, katere še vedno lovijo nostalgične teorije in so podprti od lokalnih mračnih sil, ki ne prenašajo mirnega sožitja ter omikane rasti našega naroda, podlo napadajo znake svobode in demokracije in prav manifestacije, ki težijo k pospeše vanju prijateljstva med narodi. Mnogi od nas so mogli ugotoviti ponovljanje teh provokacijskih dejanj tudi med poletnimi počitnicami v Benečiji. SMATRAMO kot osebno žalitev za izvršene oskrunitve: — na spomenik padlih v Gorenjem Trbilju (Srednje); padlih v borbi proti nacifa-šizmu za tisto svobodo, ki jo danes lahko uživamo, a ki nekateri bi jo radi spet poteptali. — na simbol Kamenice, ki nas spominja na Upravno Avtonomijo in demokracijo naših prednikov in očetov Benečije. SE UPIRAMO — proti kriminalnim nameram hujskačev in barbarskim rokam vršilcev teh pro-vokatorskih dejanji. — proti pravtako barbarski moralni sokrivdi tistih, ki na cestah, na trgin ter v javnih lokalih odkrito m nekaznovano odobravajo ta dejanja. — proti očitni nebrižnosti lokalnih oblasti. POZIVAMO GORSKO SKUPNOST NEDIŠKIH DOLIN da: — javno in odločno obsodi hujskače, materialne zločince in njih sokrivce, moralne, neomikane in antide-mokratične sokrivce teh provokacijskih dejanj, preko tiska, z javnim plakatom, ki naj bo postavljen po vseh vaseh dežele in preko vseh drugih sredstev, ki jih ima na razpolago. — odločno poseči pri odgovornih oblasteh z namenom, da se odkrijejo hujskači in izvršilci teh dajanj, ki so žalitev za svobodo in demokracijo. povabiti prebivalstvo na najvišje sodelovanje z namenom, da se razkrinkajo hujskači in avtorji zgoraj navedenih atentatov v najkrajšem času. — podvzeti vse potrebne ukrepe, da ne pride v bodočnosti več do podobnih dejanj. — da si prevzame na svoje rame — kot najvišja predstavniška ustanova — ohranitev dobrin in interesov naših ljudi, varstvo in stroške za obnovo ter vzdrža-vanje naših simbolov. — pospešiti v bodočnosti socio-kulturna srečanja na Kamenici z namenom, da se prepreči morebitne bodoče atentate in tako dati konkreten pristanek te Ustanove vrednotam prijateljstva in sodelovanja med narodi, ki so bili po drugi strani že potrjeni z nedaljnimi mednarodnimi sporazumi, kot je osimski sporazum in dogovori E.G.Z. in Jugoslavijo. «Nediški Vetar» a Liegi La sezione di Liegi ha il suo bollettino d’informazione! E’ nato a Liegi, il «Nediški Vetar» una pubblicazione periodica che ha come obiettivo un ulteriore rafforzamento dei legami tra gli aderenti alla sezione. Il contenuto, ricco e variato, è estremamente interessante e fa crescere l’attesa del prossimo numero. A tutta l’équipe che ha lavorato, Carlig Silvana, Dor-bolò Mirella, Foramitti Sonia, Carlig Renato, Manzini Roberto e l’instancabile Presidente Floram Eligio, un grande bravo ed un caloroso augurio di proficua continuazione. STARE OBRTNIŠKE DEJAVNOSTI V BENEČIJI (6) FA R NA Ž J E BARDO Novice iz komunskega konseja U petak 1. vošta se je zbrau komunski konsej, na katerim so imenovali kon-selirje u komunalne komi-šjone, ki jih leč predvideva. Za volilno komisijo (Commissione Elettorale) so bli imenovani: Pinosa Giorgio - Šindak -Predsednik Si ega Gilberto - Efektivni svetovalec Mizza Giovanni Egidio - E-fektivni svetovalec Mizza Renato - Efektivni sve tovalee Molaro Dario - Efektivni svetovalec Lendaro Alessandro - Na-mestni svetovalec Pinosa Enzo - Namestni svetovalec Pascolo Dario - Namestni svetovalec Molaro Giordano - Namestni svetovalec Komisija za gradbeništvo (Commissione Edilizia Comunale ) Pinosa Giorgio - šindak -Predsednik Zannier - Komunalni tehnik Francescon dott. Giacomo -Sanitarni funkcionar - provincialni komandant gasilcev Cossatto ing. Duilio - Izvoljen član Bergagnini geom. Franco -Izvoljen član Bobbera Gino - Izvoljen član Svetovalska komisija za probleme potresa Sinicco Sergio - Predsednik Pascolo Dario Guido - član Lendaro Alessandro - član Molaro Giordano - član Molaro Dario - član Komisija seznamov ljudskih sodnikov (Commissione E-lenohi Giudici Popolari) Pinosa Giorgio - Šindak -Predsednik Siega Gilberto - član Balzarotti Riccardo - član Kometijska komisija Pinosa Giorgio - šindak -Predsednik Pascolo Dario Guido - član Molaro Dario - član Trije kmetje so bli proposti od kumetov samih: Cher Remo, Battoia Zelindo in Lendaro Lino. Posvetovalna komisija za solsko pomoč Pinosa Giorgio - Šindak -Predsednik Lendaro Livio - član Negro Franco - član Cerno Guglielmo - član Bojo imenovani trije člani, predstavniki kolegialnih šolskih organov. Trgovska komisija ( Commissione Commercio ) Iacolutti Stefano - član Balzarotti Riccardo - član Bojo imenovani trije eksperti trgovskega združenja in trije predstavniki delavcev, ki delajo v trgovini. Posvetovalni odbor za pravico do študija Pinosa Giorgio - šindak Siega Gilberto - član Negro Franco - član Cerno Guglielmo - član Starši bojo imenovali svoje tri predstavnike. Predstavnik komuna v veterinarski konzorcij (Centa - Magnano -Bardo): Pascolo Guido. Predstavnik komuna v zdravniško - ostetrični konzorcij (Centa, Tricesimo, Treppo, Magnano Bardo): Lendaro Livio. Predstavnik komuna v dav-karski konzorcij (Centa - Tricesimo - Treppo - Magnano Bardo): Sinicco Sergio. Predstavniki komuna v Gorsko Skupnost Terske doline Pinosa Giorgio - Sindak Sinicco Sergio - član Siega Gilberto - član Cerno Guglielmo - član V komisijo za pregled proračuna (Revisori del conto Consultivo) za leto 1979 so bli imenovani: Mizza Giovanni Egidio, Pinosa Enzo in Molaro Giordano. Na koncu konseja se je dougo diskutiralo o delegah giunti s pooblastili komunskega konseja. Za reševanje puno problemu je Giunta dobila delego, a pod kondi-cionan, da konseliri dobe v roke izvleček sklepov. PRAPOTNO Na komunskem konseju se je govorilo o djelih, ki bi jih morali napravit v letu 1981 Na Komunskem konseju, tretjem po volitvah od 8. junija, so sprejel program za realizacijo del v letu 1981, ki bo znašu za kamun Pra-potno 2.945.900.000 lir. Pomislite, to je velik kup denarja, skoraj tri milijarde lir! Dobra impoštacion programa in njega pametne karakteristike so pomagale, da je biu od usjeh sparjet. Spa-rjet je biu tudi plan, za koncesijo zemljišča PEEP, o katerem je podrobno govorili arhitekt Tosolini od Gorske skupnost Nediških dolin, šindak je potem povjedu dužnuosti, ki jih bojo imjeli odborniki (ašešori). Namjestnik šindaka, dr. Marinig, bo odgovarju za javne dela (lavori pubblici), Roberto Paris za industrijo in trgovino, Romano Quercig za kmetijstvo in dr. Vanda Furlan za javno vzgojo (pubblica istruzione). V razne komisije so bili imenovani naslednji konseliri in osebe: Volilna fcomisija: Paussa, Lesa, Battistig, Codromaz Odilo (efektivni), Bordon, Berdussin, Quercig, Codromaz Olivio (namestni kon-selirji). Gorsfca sfcupnost: šindak, Marinig, Paussa, Clinaz. Komisija zakon 30 (o potresu): Lesa, Quercig, Paussa, Marinig, Codromaz Odilo Zdravnišfci fconzorcij: Battistig, Furlan, Jacolettig. Ostetrični fconzorcij: Furlan. Sanitarne in socialne službe čedajskega mandamenta : Paussa, Pariš. Komišjon leč 35: Codromaz Odilio, Jacolettig. Komisija za seznam porotnih sodnikov (elenco giudici popolari): Berdussin, Battistig. Predstavniki komuna v šolskem okraju: Furlan, Paussa, Jacoletig. Občinska podporna usta nova (ECA): Quercig Marino, Codromaz Mario. Cedar-maz don Giuseppe, Bernar-dis Ester, Marcolini Gerardo. Komisija za pregled računov (revisori dei conti) za leto 1979: Paussa, Lesa, Codromaz Olivo. IZLETI IZ SLOVENIJE V soboto 27. septembra so bili na izletu u Čedadu in po Benečiji slavisti iz Slovenije. Bilo jih je približno 80 in jih je vodila znana pro-fesorea Breda Pogorelec. Med drugim so si ogledali tudi našo redakcijo, kjer jih je pozdravil direktor Predan. Obiskali so nas tudi gimnazijci iz Ajdovščine. Ogledali so si naše uredništvo in društvo «Ivan Trinko». Iz Čedada so se potem odpe- ljali na Trčmun, kjer so se na pokopališču poklonili spominu našega pesnika Ivana Trinka. Izlet je bil v torek 30. septembra. SREČANJE S PARTIZANI NA MATAJURJU V soboto 4. oktobra je prišlo na Matajur približno nad sto bivših borcev, uslužbencev ljubljanske banke. V «Rifugio Pelizzo», kjer so kosili, so se srečali s predstavniki naših društev in z našimi borci. Vodil jih je predsednik Zveze borcev Marinšek Dušan. Med borci je bil tudi Boris Mikoš, ki se je toliko trudil, da je Beneška Slovenija dobila po potresu tako veliko pomoč iz Slovenije in Jugoslavie. Še prejšnji dan so se borci ogledali potreseno področje v Zapadni Benečiji. Njihov obisk so zaključili s polaganjem vencev padlim za svobodo v Matajurju, v Sv. Lenartu in Čedadu. Kot veste, sem že puno star pa njesam še videu ta-kuo «modrih» al pa naduž-nih ljudi, kot so tisti, ki se zb j er aj o okuole giornata «La Voce del Friuli Orientale», katerega direktor je naš «pa-rjateu» Ciceri. So modri, zak mislijo, da so drugi norci, so nadužni, zak mislijo, da norci jim use vjerjejo. Na parvi strani od njih giornata pišejo o finančnih težavah, o tem, da njemajo dnarja an prosijo brauce, naj jim ne zamerejo za zamudo «Ci scusiamo per il ritardo con cui esce questo secondo numero di questo periodico. Il ritardo è dovuto a difficoltà finanziarie...». Kadar smo zvjedeli, da je te drugi numero od giornala po edikolah, smo ga hitiel iti kupavat. Kadar smo ga, nor maino ,tjel plačjat, so nam u edikoli odgovoril: «Ne, Bohloni, ga dajemo zastonj». «Ma kuo zastonj, če tle u glavi piše, da so u finančnih težavah, da njemajo dnarja?» smo mi insistirali s takui-nam u rokah. «Al vam manjku lahko damo njeki za Ion, ker imate djelo in obedan ne djela zastonj». «Ne, ni trieba!» se nam je nasmehnila mlada gospa za bankam. «Tuole vas ne briga!» nam je odgovorila, še zmjeraj smeje, a buj odločno. Nam ni ostalo druzega ku iti čez vrata in šli smo brat modrijanski «giornale» na duom. «So brez denarja, a?» sem se uprašu, kadar sem se usednu doma. Ti ljudje so se mi storli zmislit na staro igranje otruok. Kadar smo bli V preteklosti so bili pri nas požari zelo pogostni in včasih so ogrožali cele vasi. Odv. Karel Podrecca, opirajoč se na zgodovinske vire, piše v svoji znameniti knjigi: «La Slavia Italiana», Čedad 1884, str. 93/94, da še leta 1722. so bile vse hiše v Beneški Sloveniji pokrite s slamnatimi strehami: predvsem te slamnate strehe so predstavljale veliko nevarnost, zato po požaru, ki je zajel in uničil I. 1868. vas čeplešišče (So-vodnje) so začeli povsod prekrivati hiše s strešnimi opekami; tedaj so nastale tudi po naših vaseh domače obrtniške peči, ki so izdelovale predvsem «korcè» in «planete»; čeprav so pri nas poznali in uporabljali tudi «cigle» (it. tegole) jih niso izdelovali doma ampak so jih uvažali od drugod. Karel Podrecca navaja tudi število takih opekarn za leto 1884 v Nediških dolinah: 5 v občini Špeter, 5 majhani, če njesmo bli pridni, bardki, so nas te stari strašli: «Strah gre, strah gre!» Otroc smo hitro ložli roke, dlani na obraz in zakrili oči. Skuoze par ste smo gledal, od kod pride strah. Potle so nas, po navad starši potroštal: «Ga ni puo-ba, ga ni!» In mi nadužni otroci smo bli sigurni, da nas strah ne vidi, ker smo z dlanmi zakrili obraz in oči! Kadar sem se smislu na tuole nadužno otroško igranje, sem u mislih zagledu pred sabo, Renza Maršjela, Marja Ruttarja-Mohorina in Cicerja, ki so usi trije z dlanmi od rok zakrival obraz, me gledali skuoze parste in arjuli na ves glas: «Ga ni denarja, ga ni!». Potle mi je šla ta scena izpred oči, in zagledu sem hitro drugo: pred sabo sem imeu lepo gospo iz edikole, ki se mi je smejala, kadar sem jo uprašu, dost so ji dali za Ion, da daje zastonj njih giornal. Ma varnimo se h giorna-lu. Povjem vam, dragi brau-ci, da kadar sem ga preu brau, mi je šlo na metanje. Zdjelo se mi je, da so nas potisnili nazaj u srednji vek, u «medio evo». Če bi imjeli muoč ti ljudje, bi nas parpejali nazaj u najhujši oskurantizem ( oskuranti-zem, spet nova baseda, za novega in modernega lingvista Marja Ruttarja). Pišejo pruot usemu, kar je dobrega in pametnega, Kritizirajo, če gre videmski škof u Jjubljano, če gre predsednik iz Slovenije pride na obisk u našo deželo in če ga sprejme Comelli. Pravijo, da so za naš dialekt in kritizi- v občini Sovodnje, 4 v sv. Lenartu, 1 v Grmeku in 1 v Srednjem. Kvaliteta opek je bila odvisna od dobrega materjala (ilovca), ki ni vsebovalo peska in od žgalne peči; nekatere opeke stare preko sto let so tako trpežne, da jih tudi danes lahko uporabljamo. Domače opekarne, ki jim pravimo «Farnažje» (iz lat. Fornax in it. fornace / peč) so stale na krajih, kjer se je nahajala surovina, ilovica. Poleg farna-žij, kjer so izdelovali opeke, so obstajale tudi farnažje, kjer so ozdelovali japno (apnenice); tudi ti objekti so stali, kjer je bilo dost primernega materjala, kamen japne-nac, in kjer ni manjkalo drv s katerimi s skuhali apno; samo kamen zelenac, ki je pretrd, praktično ni primeren za tako delo. Dva kraja, kjer so nekoč kopali in kuhali «jap-nenac» še danes v Benečiji nosita imeni: japlenca (pri Tr-čmunu) in apnenca (pri Gore- rajo natečaj «Moja Vas», ki se dela za ohranitev dialekta. So proti fabrikam u naših dolinah, so pruot temu, da se varnejo naši emigranti damu. Se zanašajo gor na dižinformacion od ljudi, zatuo kažejo bjelo za črno in črno za bjelo. Use djelajo u slabi vjeri (operano in mala fede). Takuo je Mario Ruttar -Mohorin napisu pod titolo «Nuova cultura», besjede, ki so mu jih drugi vebral iz «Novega Matajurja» in pravi, da jih čjemo usilit našim ljudem. Besjede so vebrane «a caso», brez obedne povezave ki so težke za jih zastopit za Marja Ruttarja - Mohorina, kot za puno naših ljudi, ki kot Marjo Mohorin njeso imjeli šuole u maternim jeziku. Ma če pišemo po slovensko, božja Madona, muor-mo spoštovat pravila, regole slovenskega jezika in gramatiko. Naj nam ne pride Mario Ruttar pravit, ki ne pozna obedne gramatike, kakuo naj pišemo. Glih on nas pride učit, kakuo naj pišemo! Lahko mu napišemo na taužente italijanskih besjed, ki so zanj tabù, ki Jih ne zastop, an pru takuo mu lahko napišemo na taužente slovenskih besjed, ki jih lepuo zastop in ki zastop samuo tiste. Mene, po pravic povjeda-no, se mi Marjaz usmil. Kadar iz Novega Matajurja prepiše besedo tutac, mu rata na njega giornalu butac. Tri so reči: al ne vid lepuo, al mu glava ne pomaga, al pa lapiš ne buga njega glave in roke! U «La Voce del Friuli orientale» smo brali še an njem Marsinu). Dandanes samo iz ledinskih imen se da razbrati, kje so bile lokalizirane pri nas domače farnažje (opekarne ali apnenice), na pr.: «farnažja» (v Ložcu, v Škrutoven, na Tarčmunu); «ta par farnažje» (Pečnije in Duš) «gor na Far-nažiji» (štupca) itd. Do nedavnega so bili edino «kazoni» in kmetijska poslopja pokriti s slamo, danes pa pločevinaste strehe (iz plehà) so zamenjale skoraj povsod tiste slamnate že izrabljene in propadajoče; razlogi, ki so narekovali tako spremembo so enostavni: prve strehe so poceni, praktično neuničljive in ni treba poklicati mojstra, da jih nastavi; minuli so že tisti časi, ko so naši ljudje pridelovali žito doma in so imeli na razpolago slamo, ki je bila nekoč, vsaj pri nas, edini material s katerim so pokrivali in prekrivali strehe. B.Z. dobar žaki naumnost. Za-vojo tega smo zastopili, za-ki so ga muorli arzdajat zastonj. Neumnost ne gre kupavat obedan, samuo zastonj se je more razdajat. Kadar sem povjedu na redacio-nu od Nevega Matajurja, da bom pisu o naumnostih tega giornala, se je an par od njih zadarlo name: «Ne boš pisu, čene jim napraviš propagando, jih je buojš pustit par mjeru, saj vješ Petan D... buj se ga štaka, buj smardi (Porko zluodi, tele zadnje besjede zastop tudi moderni linguist iz Klodiča in jih ne bo napisu na nuov elenko). Jest pa sem tar mast, te-štardast in sem usedno napisu, kar sem mislu. Tudi usi Slovenci njeso bistroumni, posebno modri in pametni. Če bi bli mene buga-li, bi bli nardili veliko propagando za tele giornale «La Voce del Friuli orientale». Takuo bi bluo puno ljudi zvjedelo, kajšne neumnosti pišejo in kaj se skriva za njim. Ne, Bog jih žegni, tudi Slovenci so nadužni. Kadar so zvjedeli, da dajejio Čičerjev giornal zastonj u Čedadu, je šu giornal «a ruba»! Use kopie so oni pobral, Buog jih zažgi, namest jih pustit, da pridejo ljudem tu moke! Za konac naj vam še tuole povjem: Ni bluo potrjeba napisat u «Comitato redazionale» imena od Renza Maršjela. Tisto je bluo od vič. Samuo po argomentih, po pisanju in šoštanci pisanja se zastop, da je notar tudi tele zvesti Mušolinju berša-Ijer. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac PISE PETAR MATAJURAC ”La Voce del Friuli Orientale,, Zastonj po edikolah KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH GRMEK Gasilci iz treh dežel na Kvatarinci MILAN Na 4. septembra sta se poročila v Milanu Massera Andreina iz Mašer in Caruana Nino, ki videmo na Ijepi sliki. Germano, Luciano in usi prijatelj želio Andrein in Ninu use narboljše v skupnem življenju. Gasilci z Amolstein, Jesenice, Moggio - Camporosso so daržali v fcarst mlado gar- mišfco gasilsfco s/cupino Kar ne vjaš od kerega kraja začet, začni od kraja. Takua moremo reč, de je kvatarinca letos začela v magli in je končala s son-cam. že pred deveto uro v Plat-cu so se začel zb j er at ljudje. Pohod do Sv. Martina je sklicu puno mladih, četudi je daž prašil in magia ni pustila, da bi človek videl od brega u brieg. Puno se jih je začelo pljest gor po grif, kajšan ku koze, kajšan je pihu, ku raspran mjeh, kajšan se je ustavju na usakim počivale, ki je sreču, kajšan z ruksakam na ramanah, kajšan z otrokam, pa usi z veseljam, ste pravim vesel jam u sarcu. Kvatarinca za Garmičane je bil zmjeran praznik, ki je zaključu težke poljetne dela, praznik, ki je parnesu jesensko pardjelo, in naje blua dobro ali slabo, je bilo tiste pardjelo, ki je pustilo prenest težko zimo, in preživet do pomlad. Donas more bit nje takua, drugače je življenje, pa veselje, ki zmjeraj uživa usak človek, ki na Kvatarinco pride na Sv. Martin, je ostalo le tiste, je ku deb usi tieli zahvalit Sv. Martina za lje-to, ki gre h kraju. Cjerku na varh brega je zmjeraj premajhna za zbrat use tiste, ki pridejo na varh (bo potrjebna postrojit, če nečemo, da se podere!) in mislem, da obedna maša na takua zbere oku utarja ljudi ku tista. Po maši pa se zberejo skupine po trauniku, ki fantje z bližnjih vasi očedejo za tist guad in z ruksakov, borš in s tavajuču pridejo uon use te dobre reči, ki naše mame znajo prapravt. Na Plešišč mladi fantje že vič ljet pripravjajo «Pašto-šuto» za use tiste, ki so par-pravli pohod iz Platea, pa ne usi se varne j o za čašam iz varha, kjer je buojš ajar kot usaka «Paštašiuta». Dobar ajar in kajšan ko-zarc vina in začnejo skupine pjet, in usi pojejo use naše stare in nove pesmi. Use navadne težave, ki so med ljudmi, se tu an krat zgube, usak je pustil svojo majhano ali veliko hudob-nijo dol za krajan, (kjer more bit, da je bla pretežka za jo pamest daj na varh) in se čuje lahan in z us jem pa-rjateu. Kar, težkua, tudi zadnji človek se spusti po stazi dol pruat Plešišču al na Prieva-lo, Sv. Martin ostane gou, tišina bo nazaj kraj telega varha za eno drugo ljeto, in samua usako an tarkaj kako kimeti ške vriskanje, zmje-ram buj riedko, prelom njega gorski mier. Kar smo paršli na Pleši-šče, je bil ljudski plas že use oplaknu iz loncu in «barigli», in nam nia ostalo ku rauno jo potegnit do Prie-vala, tam kjer so naši te mladi napravli še drugi «buffet» in brear. Tle pa praznik je bil že njeko drugače, so bili le tisti ljudje, more bit kajšan več, pa nja imel vič tisti o-kus, ki smo ga čul na varh brega. Tle smo bili nazaj v našim svjetu, u naših težavah, v našim loncu: do Prievaia pride lepa ašfaltierana ejesta in človek niema vič casa za se otrest svoje neumnosti. Gasilci iz treh dežel, z Jugoslavije, Italije in Au-strije, so nam pokazal, ka-kua muora bit človek pripravljen, če se hoče branit, pomagat se branit od tistih nasreč, ki dostkrat napadajo njega življenje. Muoramo reč, da gasilci so nam čudovitno pokazal, kakua so organizirani za gasit ogin, v kratkim času lahko, malo ljudi, spejejo vodo in jo meta j o na ogin in use skupine, četudi so iz vič dežel, imajo le tisti šištema. Muoremo zahvalit gasilce iz Arnolstein, Kobarida, iz Možača (Moggio) in žabnic, ker so takua dokazal, da bi bilo buojš se organizierat po tisti praksi, ki oni so udo-bili iz puno ljet esperience, takua ki so poviedali predstavniki skupin, kadar so odgovorili na zahvalne besiede garmiškega župana. Potem pa veselica na brea-ri, in petje za usakim gar-man, use je trajalo do nuoč in še potle. Kar smo se vračal domu, doskuoze Kanalac, Platac in Bardo, smo videli kjek novega v telih vaseh, hiše čedne, pot čedno, fabriko... in tuole se nam je zdielo nar-ljeuši praznik za uso našo majnano a lepo deželo. A. C. * * * GRMAK - PODBONESEC Sta se poročila pri ejerkvi Svete Marije na Ljesah v saboto 27. septembra Marina Gus stara 25. liet iz Pe-tarniela in Camillo Melissa star 26 liet iz Tarčeta. Oamillo Melissa je Provincialni konseljer PSDI. Mlademu paru želimo use najboljše v skupnem življenju. * * * GRMAK Dne 26. septembra ob 20.00 uri je bil sklican v Grmiškem kamunu, občinski svet. Zlo interešant, in važni so bli problemi, o katerih so govorili. Za tole riunion, ki je tra-tala, na posebno vižo, gradbene probleme, je bil povabljen, za tehnično stran, Arh. Zorattini. Pokazu je progete, ki je napravu o tistih vaseh, ki imajo vič možnost za se aršerit. Konšiljo, ki je aprovu njega «piano edilizio», je disku-tu use tiste probleme, ki morejo prid potle, kar bo potrieba zidat. Se čaka sada odgovor kompetentnih oblasti. Ob 19.00. uri istega dneva se je konsej srečal z rapre-zentanti Zveze Beneških izseljencev P.J.K., tratal so probleme gradbeništva in ežaminal tiste velike težave, ki srečjajo emigrant, kar se uračjajo darnu. (Ki njemajo hiše in ne znajo kam iti). Občina in Izseljenci Beneške Slovenije so se pogovorili tudi o usieh drugih problemih emigracje in so sklenil za skupaj sodelovat za reševanje problemov. R.C. SOVODNJE TRČMUN V saboto 27. septembra sta se poročila Marco Marti-nig, star 29 liet iz Bornove hiše in Manuela Miani, stara 20 liet iz Čedada. Marco in Manuela sta prvi par od tistih, ki so se zadnje lieta ženil na Tarčmunu in ki je šu živet v laške. Novičam želmo puno zdravja in veselja in deb se preča varnil v našo vas. DUŠ U zadnji številki Novega Matajurja smo pisal, da nas je zapustu Augusto Dus -Tamažu po domače. Sada obljavljamo njegovo sliko v spomin vsem par j atei jam doma in po svetu ki so poznali, imeli radi in spoštovali uglednega moža. BARDCA Umaru je Gildo Carlig Na dan 6. avgusta je po dugi in neodpustljivi boljez-ni umaru u čedajskem špita-lu Gildo Carlig. Imeu je 62 ljet. Rajnik Gildo je biu brat od znanega godca Vigiona Karliča, ki je tudi on umaru pred nekaj leti. Takuo Vi-gion kot Gildo sta bla vojna invalida. Gildo je zapustu u veliki žalosti ženo Gino, hčerko Michelo, ki je poročena u Hostnim, navuode, žlahto in prijatelje. Njega pogreb je biu u Sa-vodnjah, u četartak 7. avgusta. Biu je dobar in pošten mož in takega bomo ohranili u večnim spominu. Za drugačan plan na Matajure Tudi komunisti savodenj-skega kamuna so se zbrali an par tiednu odtod, za pregledati natančno probleme od produktivnega plana za Matajur. Dost kritik je par-šlo od ljudi an sada tudi komunisti se uprašajo, ki bo nucalo ‘ljudem od vasi, ki so oku brega, tajšan plan. Du-ga diskušion je spe j ala po-triebe, de se zberejo spet Matajurci an naj se poguo-rijo od vsega, kar je pametno napravit; posebno ustanoviti kooperativo za sviet, za produkcijo mliečnih par-dielku an za turizem. Turizem pa muore zaries biti u-til domačim ljudem. Pred malo dni so se ljudje zbrali s famoštram Gujonam an so tudi parprave za nastop ekspertnih ljudi. ŠPETER Tri cisterne materiala iz artezijske jame O protestih ljudi, ki žive u stari šuoli u špetru, smo muorli že vičkrat pisat. Povjedali smo, da ni fun-cioniru sredunjak, da je biu prenabasan in da je smar-dielo deleč naokuole. Publikal smo tudi fotografijo. Sada je nova komunska aminištracion sredunjak o-čedla. Peljali so proč tri av-tocisterne dre..., nu, ja, saj ste me zastopili. Vprašamo se, kakuo smo mogli preživiet tarkaj cajta u taki smraji. Lahko bi bla nastala kolera al pa «salmo-nellosi» kot dol u Napoli. R. T. ČEDAD V sredo 24. septembra nas je zapustil Tomasetig Elio star samua 56 liet. Rojen je bil na Trušnjem in že mlad se je z družino preselil v Čedad. V II. svetovni vojni je bil ujet in odpejan v Dachau, kjer je ostu 2 lieta. Djelu je kot ekonomo že 33 liet v čedajskem špitalu. Pogreb je biu u petak 26. septembra popudan na če-dajškem britofu. Tudi uslužbenci špitala so ga imjel v veliki časti. Bil je človek rjedkih besjedah, puno dejanj. Žalostni družini in žlahti naj gre naše globoko sožalje. NABORIET Veliko veselja je pameslo v družino rojstvo male Elia-ne, ki se je rodila v Gemon-skim špitalu. Mali čičic, ki je prva hči Tiziane in Massima Rossetto želimo puno zdra-vlja in sreče v življenju. SV. LENART U pandejak 22. septembra je po dugi boljezni umaru u čedajskem špitalu Paolo Rudi. žefu iz Dolenj anega. Imeu je samua 54 ljet. Rajnik Pauli je bil puno ljet par policiji OP .S.) in je poročiu znano gospo Jole Gariup, iz škratovega. Zapušča njo - mlado ženo - sina Ermana in hči Manuelo. Njem in žlahti naj gre naša tolažba. Gasilci iz treh dežel na Prevalu ',\ Lesena okna 'ill in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni (Joško - Giuseppe Cucovaz) Špeter - S. Pietro al Natisone Finestre e porte in legno per balconi A prezzi vantaggiosi via Roma, 151 - Tel. 727131