Izhajajo 1. in 16. vsacega meseea. Cena jim je za celo Kdor žeti kako osnanllo v Dolenjske Novice" na-i«to 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dyostopno petit-vreto 8 kr. za dprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Trtna uš v okraji Kostanjeviškem in državna trtnica.
Bralcem „Dol. Novic" je znano, kako uničuje trtna uš vinograde po KostanjeviŠkem okraji; ali kdor tega sam ne vidi, si niti misliti ne more, kako naglo napreduje ta mrčes s svojim pokon-čavanjem. Videl sem lani vinograde ki so bili po zuranji podobi le deloma oknîieni, a letos so Že popolnoma uničeni. Upanje, da bo trtna uŠ sama zginila, je pač prazno. Zginila bo pa še le, ko trt več ne bo. Da bi se pa ta mrčes poslovil od dolenjskih vinogradov na ta naMn, da bi bilo potem mogoče zopet nove vinograde zasajati z naSimi trtami, na to bi bilo treba pač malo predolgo čakati.
Da ne bodo dolenjske gorice prazne stale in ostale, treba se bo vinogradnikom hitro in dobro dela poprijeti, da si prej ko mogoče izredijo amerikanske trte. SliSim že ugovarjati čast. bralca.
Večina vinorejcev bo rekla: le zasajaj vinograde s praznimi rokami, če moreS, mi te umetnosti ne znamo. Kes je, da brez denarja se ni mogoiSe tolikega dela lotiti; vzeti ga tudi ni kje, kajti naš kredit kolikor ga je še bilo, je pojedla neusmiljena uš. Druzega ne bo ostalo ko to, da nam bo morala pomagati država tudi z denarjem in ne samo s trtami, če bo hotela, da jej tukajSnji najbolji davčni viri popolnoma ne usahnejo. Ako tukajSen, popolnoma siromašen kmet zastonj dobi, recimo že požlahtnjenih trt, (kar pa menda ne bo,) še zmeraj mu ni s tem nič pomagano, ker nima s Čim pripraviti vinograda za pravilno sajenje. Ako bi gospodarji, ki se mislijo lotiti pri-pravljenja vinogradov za nove zasade, dobili kako denarno pomoč, bodi si kot nagrado, ali pa kot brezobrestno posojilo, lotili bi se radi dela, a tako so jim roke zvezane. V tem smisli bo treba prositi visoko vlado pomoči, drugače ne bomo veë vinogradov imeli. *)
*) HÍ& zdatno drJaruo pomoâ so ni zanaSati nft^im Ti-norojootnt Pomagajmo si sami po na^ih moËBh za prri pri-
YríMú.
Kje bi Človek denarje dobil?
(Konec.)
IV.
v Pristavi, v precej revni vasi iste fare na Dolenjskem, zagnali so ljudje prvo postno nedeljo po popoludanski službi božji veUk hrup, kakor bi se bilo Bog ve kaj zgodilo. Ljudje so hodili križem po vasi in povpraševali, kaj se je zgodilo, a le malokdo je znal odgovoriti. Pozneje pa je Že skoro nihče ni več prasal po dogodku, kajti vsi so bili že zvedeli, kaj je prav za prav. Kaj je bilo torej ljudi tako zgrabilo, kaj je bil vzrok temu hrupu?
Stari Brežnik je bil 500 gld. v loteriji dobil.
Petsto goldinarjev je že precej denarja, zlasti ako jih je dobil mož, ki si je svoj vsakdanji kruh priberačil. To je gotovo sreča. Tako so ljudje aploh govorili.
Gašper Mešičkov sa je kar na glas ustil: ,Tu imate ljudje, ki nikoli v loterijo ne stavite!
Potlej pa še tarnajte: Kje bi človek denarja dobil? Stavite v loterijo, morebiti Vas sreča čaka." Tako je govoril Gašper prav na glas, da ga je v kuhinji slišala žena, ki mu je večkrat očitala, da vse v loterijo znosi.
Stefan SuSnik pristavi na to: „Neumen je, kdor le naprej v loterijo nosi ; a pameten pa Usti vendar le ni, kdor svoje sreče nikoli ne poskusi."
Vsi so tem besedam pritrjevali, le Btari Marko Pleterski ne. Zakaj ne? Zakaj edino on ni hotel priznati, da je to sreča, če ae v loteriji zadene.
Tako so prašali ljudje, ki niso mogli trpeti, da bi kdo z glavo majal, „hm hm" rekel, ali pravil „počakajmo, bomo že videli, kaj bo*.
Marko Pleterski je bil Še dolgo tih; čakal je, da se je veliko še vode po Savi odteklo, predno je spregovoril. Ko so se bili ljudje po-pobioma pomirili, dal je sosedom, ki so bili okoli njega zbrani, to-le vprašanje:
„Ali je bil stari Brežnik od mladih nog čvrst, močan fant ali ne?"
Tukajšnja državna trtnica obsega 4 orale, od kterih so zasajeni že trije z amerikanskimi trti raznih vrst. Opomniti pa moram, da v držami trtnici 80 sajene trte ie zato, da se bo izgojilo doma Teliko lesa, t. j, řeznic ali ključev za nove vinograde. Požlahtnili so letos že tudi nekaj amerikank, kakor „riparije" in „solaniŠ", pa ne veliko. Sploh je bila pa letoSua spomlad za po-žlahtnenje trt silno neugodna, ker je bilo težko dobiti žlahtnih cepičev z zdravimi nepozeblj enimi ořesi. Kakor je letos skušnja pokazala, treba se bo že T jeseni, kakor hitro bo les dozoril, preskrbeti B Žlahtnimi cepiči domačih trt, ter spraviti jih T pesku do spomladi. Po raznih časopisih je bilo spomladi brati neresnično sporočilo o tu-kajšni trtnici, da so trte pozeble, da niso bile řeznice za rabo. To ni bilo res. Sam aem kupil za šolski vrt par stotin navadnih reznic riparije. Oskrbniëtvo trtnice mi je pa potem dalo Še nekaj prav slabih in tankih odpadkov, ki niso bili za prodaj ; vse řeznice pa, močne in slabe, so se kaj lepo prijele in čvrsto rastejo; prav malo jih je da niso ozelenele. Temu pa je gotovo tudi kriva suša meseca maja. Ogledal sem tudi druge zasebne trtnice in prepričal sem se, da letos zasajene řeznice povsod izvrstno rastejo.
V državni trtnici pa se nahajajo sledeče amerikanske trte, ki vse kaj dobro rastejo.
1. Riparija, ki je najlepša, ker ji globoka, ilovnata zemlja posebno ugaja. Zasajena je bila leta 1886, raste jako močno in je za požlahtnenje kaj pripravna. Riparije je en cel
ïotek. lîaSim vinorojcein trebalo bi tuđi malo latipanja to Bmorikanike trto in roanoga dolsi Ôo bođomo Šakali le državno pomoíi, bo slůbo z nami.
oral zemlje. Tudi leta 1887 zasajena riparija je prav lepa.
2.	Soloais, ki bo služila tudi za podlago, ljubi bolj peščena tla, zato pa ni tako močna v tej trtnici ko prva; vender še zmiraj lepa. Síyena je 1887.
3.	York-Madeira, tudi za peščena tla bolj pripravna ko za ilovico. Zasajena leta 1887, že letos nektera rodi. Majhni grozdi imajo črno modre jagode srednje velikosti. Ta trta je posebno dobra za podlago.
Trte, ki rodijo dobro grozdje brez požlaht-nenja, ter so tudi že v državni trtnici, pa ne v tolikem Številu ko zgornje, so :
1.	Kuningem rodi višnjeve grozdje in nima zopernega okusa. Zasajena tukaj 1887. in 1888.
2.	Otelo rodi Že tukaj. Zasajena 1887. Grozdje modre barve in debelo. Ljubi ilovico. Zasajena tudi 1888 lepo raste.
3.	Rupestris zasajena 1887 že tudi rodi; nekaj pa jo je zasajene 1888.
4.	Herbemont je jako čislana trta, pa ljubi toplo podnebje. Je dvomljivo, da bi tukaj dobro vspevala. Zasajena 1888. Grozdje brez neprijetnega duha.
5.	Jaqueez zamjeaa 1888 prav lepo raste. Kodi menda Črno grozdje z drobnimi jagodami, ki imajo tanko kožo, ter je jako rodovitna vrsta.
6.	Elvira zasajena 1888, rodi majhine grozde z belkasto zelenimi jagodami, ki dišé podobno izabeli,
7.	Riparija portalis zasajena 1888. Lastnosti niso še znane fukaj.
„„Bil je"", so odgovorili.
„Ali je v mladosti delal in se lepo vedel?"
„„Tudi"".
„Koliko je služil na leto od svojega dvajsetega leta naprej?"
„„Petdeset goldinarjev je imel, hrano pa stan, nekaj obleke in nekaj lece (leca = Trinkgeld), kedar je gospodar kakošno živinče prodal"".
„Dobro% odgovori Pleterski in piše nekaj po mizi, kakor bi hotel računiti. „Ako človek od svojega dvajsetega leta naprej vsako leto petdeset goldinarjev zasluži, koliko bi si nabral, ako ostane do šestdesetega leta zdrav in močan, če bi si, recimo, teh petdeset gld. vsako leto prihranil?"
„Dvetisoč goldinaijev", odgovoril je Juvanec, ki je znal dobro računiti.
„Dobro", odgovori Pleterski. „Vzemimo pa, da bi bil Brežnik vsako leto dvajset goldinarjev porabil in le trideset goldinarjev prihranil, koliko bi se bilo nabralo do njegovega Šestdesetega leta?"
„Tisoč in dvesto goldinarjev", odgovoril je Matija Juvančev hitro.
"Zakaj si jih pa ni prihranil?", vpraša Pleterski.
„Zakaj?", vpraša Burnik, ki je prišel s hitrim odgovorom vselej v zadrego, „zato, ker je na starost beračiti moral".
„To ni nikaltoršea odgovor", zavrne ga Pleterski. „Brežnik ,)e bil do scojega šestdesetega leta zdrav in krepak; tako dolgo bi bil lehko za prvega hlapca služil in si sleherno leto trideset goldinarjev prihranil. Zakaj ni varčeval, zakaj je naposled beračiti moral?"
„Jaz pa vem", pravi Podvinski, ki je uganil Pleterskega misli.
„Zato ker je od mladih let rad skrivej v loterijo stavil, kar ga je veliko denarja stalo; Česar pa ni izdal za loterijo in obleko, to je ^ jezi zapil, ker se mu ni posrečilo kaj zadeti"'.
„No, ste slišali?" pravi Pleterski. „Ako bi bil Brežnik varčeval in štedil, nabralo bi se mu
8.	Senasqua zasajena 1888. Eodi vi-ŠDjeve, belopikaste, debele jagode, dobrega okusa, pa âe ni sknSena proti trtni uSi.
9.	Huntigton zasajena 1888. Grozd majhen, goste jagode višnjeve barve.
10.	Vialla zaaajena 1888. Grozd sre-denj, jagode debele.
11.	Novak zasajena 1888. Lastnosti Še tu neznane.
12.	Riparija gloire zasajena 1888. Lastnosti neznane.
Na šolskem vrtu pa imamo razun riparije todi 1. Tailon, zasajena 1888. Rodi rumene grozde ; ljubi dober in globok svet ter lepo vspeva. 2. Elimton, rodi majhne zažete grozde.
L. A b r a m *)
Smet lil nove postave.
Veliko se stori v Avstriji za večjo ljudsko izobraženost. Za to imajo skrb šole, cerkev, društva, knjige, časniki itd. Raznovrstne vednosti in nauki pridejo na ta način med ljudstvo, kateremu več ali manj koristijo. Za nekaj se pa v Avstriji vendar premalo stori ; namreč za razširjenje novih postav, za to, da bi ljudstvo kmalo izvedelo, kaj nove postave od njega terjajo. O novi postavi se kmet navadno takrat še le prepriča, kedar jo občuti, večkrat trdo občuti. Včasih izve morebiti kaj o novi postavi od soseda , ki je bil morebiti tudi že prej navskriž prišel z njenimi paragrafi. Le redki so slučaji, da bi bilo naše ljudstvo od županov poučeno o priobčenih novih zakonikih. Župani bi namreč
morali imeti deželne in državne zakonike, t. j. zbirke novih postav. Ali če jih îmiyo vsi, je drugo nemajhno vprašanje. In če beró nove zakone, je še večje vpn^anje. Pa umeti težko sestavljene §§. tudi ni lehko. Ta stvar je pa vendar zeló važna za, slehernega državljana; vsaj je dobro znano, da nobena gosposka pri zatoženca ne sprejme izgovora: ,Ta pa ta postavna določba mi ni bila znana". Neznanje postave pafi ne opravičuje. Pustimo to veljati kot pravilno. Ali terjati pa smemo od države, da dá ljudstvu lehko priliko, po kateri se more seznaniti z novimi zakoni. Omišljevati si zakonike, ni taka lebka priložnost. Mi bi nasvetovali, da bi država v vseh jezikih izdavala še kratka in lehko umljiva razlaganja novih zakonov. Takst razlaganja naj bi brezplačno tudi po kmetih delila. Pošiljala naj bi jih v sleherno občino, vas in sploh na vse strani. Časopisi tudi radi veliko storć, da se znanje novih postav razširi. Za to so ugodni posebno mali Časopisi, ki pridejo v roko prostejšemu ljudstvu, kmetu in rokodelcu. Taki listi radi razlagajo svojim bralcem nove zakone. Zavoljo tega naj bi se vsaj urednikom ta-cih listov pošiljali ali zakoniki sami ali pa na-svetovaua domača razlagaija. Sploh naj bi to zadevo sprožili enkrat naŠi poslanci ; ljudstvo jim bo za to gotovo hvaležno.	—e.
*) UvalA Vam Da xauimWem p aro i il u.
Uređn.
Kaj je novega
po avstrijskem cesarstvu?
Blaga družba av. Cirila in Metoda je imela v Ptuju svojo letno skupščino, pri kateri se je odbor s svojim poročilom, posebno pa tajnik slo-
bilo še enkrat toliko, kolikor je zdaj v loteriji dobil. In kar je še posebno pomisliti : ou bi bil od svojega denarja tudi obresti dobival. Ali je torej Brežnik z loterijo pravo srečo imel ali ne?"
„Prav za prav ne", ao rekli obotavljaje se nekateri sosedje.
„Tudi meni se tako dozdeva, da ne", nadaljnje Pleterski. „Pa to še ni vse, kar Vam mislim povedati. Kaj mislite, ali je beračenje in prosjačenje sramota ali ne?"
„Kakor je", pravi prav modro stari Mlakar; nče kdo zavoljo starosti in bolezni berači, to ni aramota, če si —„Če si je pa kdo lehko-miaelno nesrečo na glavo nakopal, je pa gotovo sramotno zanj," pomagal mu je Pleterski. „Brežnik Bi je moral od nas izberačiti denar, s katerim je stavil v loterijo, da si je srečo privabil. Ali more taka misel poštenemu človeka veselje delati?"
„Taka misel bi bila za-me grenka ko pelin," opazi Juvanec.
„Poslušajte, kaj še menim. Pri poštmo zasluženem premoženji in denarji je blagoslov, ima tek in se množi ne hoté. Pri lotergski sreči je pa skušnjava, da jo človek tako hitro in tako lehko zapravi, kakor jo dobi. Bojim se, da bo Brežnik tako zapravil svojih petsto goldinarjev, kakor je bil pokojni odvetnik v trgu zapravil svojih 47.000 ali koliko je že bilo, ki jih je bil dobil v loteriji."
„Kako je to bilo, povejte Pleterski", prosi ga Juvanec.
«Bil je pred 40 leti nekako v trgu mlad odvetnik ali advokat. Došel je bil od nekod z Nemškega. Živel je kaj imenitno in dobro, posebno njegova soproga je bila visoka. Ondotnim tržanom se je bil tako prikupil, da so ga ceM za župana izvolili. Ta mož je rad v lotergo nosil, stavil j« prav visoke zneske po 5 gld. in veČ. Služba ni mu toliko nesla, kolikor je porabil za potratno življenje in za loterijo. Zavoljo t^ ja marsikatero stranko rščipnil in tudi t tržni ob-
TeDakemn ljudstvu kaj prikupil. Z veaeljem smo fcrali, da bo bili tudi koroSki Slovenci dobro zastopani , in da bode družba osnovala v Trstu prvo slovensko ljudsko šolo, katere ondotni raestni zaatop neče pa neče napraviti, čeravno je na tisoče Slovencev v Trstu.
Slavnosti za cesarsko štiridesetletnico se nadaljujejo po Dolenjskem, po Kranjskem in po vsem Slovenskem. Letos bodo posebno Slovenci pokazali, kako ljubijo svojega presvitiťga vladarja.
Mariborski škof so praznovali ne davno svojo zlato mašo, pri kateri slavnosti je bila skoraj vaa duhovščina mariborske škofije pričujoča.
Koroški Slovenci velikovškega okraja so imeli včeraj volitev v deželni zbor na mesto letos umrlega velikega domoljuba Andreja Emspieler-ja. Veliko upanja je, da bode zmagal slovenski kandidat, župnik Gregor Einspieler, izdajatelj „Mira".
Govori se, da bode presvetli cesar namesto sedanjega ministra Gauôa druzega poklical,
Deželni zbori se bodo sešli in zborovali meseca septembra.
Kaj je novega po širokem svetu?
V Rusiji, posebno v starem mestu Kijevu je bila velika slavnost, ko so naŠi ondotni slovanski bratje praznovali devetstoletnico svojega pokristjanjenja.
Novi nemški cesar bode priSel tudi našega v kratkem obiskat.
Po vsej severnej Evropi je bilo v začetku tega meseca veliko dežja in celó suega po gorah; zrak se je bil zavoljo tega še pri nas zeló ohladil. Bere se, da je zavoljo tega deževja cena žitu zeló poskočila.
Piše se nam:
Iz Belokrajne. — Drage mi Dol. Novice! Z radostjo Vas čitam, a le redkokedaj zasledimo v Vas kak dopis iz naše ljube Belokrajne. Dovolite mi toraj, da Vam vsaj nekoliko sporočim.
Kakor je večini znano, je polje v Belokrajni ob Kolpi dokaj lepo in jako plodonosno, da se le dobro pognoji in skrbno obdela. Ljudstvo je zelo prijazno in se pri mnogem gospodarji najdeš gostoljubnost nažih pradedov — starih Slovanov. To ljudstvo je pa tudi marljivo in delavno, zatoraj mu vselej, Če ga le Božja šiba ne zadene, polje še precej dobro povrne njegov trud in znoj. Strn se je letos dobro obnesla; dosta je ravuo ni, a to kar je, je lepo. Tudi ostala žita, kakor proso, kojega Belokraujec izmed vseh žit največ pridela, kaže lepo; tudi koruza bode lepa, krompiru je tudi še dokaj ugodno vreme. Vinske gorice obetajo v nekaterih oddelkih kaj dober pridelek, posebno veseli pa kmeta to, da se grozdne jagode vse enakomerno debelć, ki so že kakor drobni lešniki debele. Nasprotno je pa žalostno in otožno pogledati one oddelke, kateri so že od te ne-nesrečne škodljivke — trtne uši — napadeni, vse vene in se suSi. Pripovedoval mi je neki mož iz Vivodine, da bode letos v svojem vinogradu, v kojem je druga leta po 400 „estrajhov" pridelal, komaj kakih 15—20 „estrajhov" dobil. To je pač žalostno, in Še celo za Vivodlno, kajti to ljudstvo živi izvzemši le o vinoreji, ker zemlje nima in Še ta, kar je ima, mu prepičlo njegov trud povraČuje.
Sadja bo letos tudi zelo malo, komaj toliko, da ga bomo imeli za svežo porabo, sušiti in prešati ne bo kaj.
činski blagajnici je menda novcev^ zmanjkovalo, ker se je branil račun položiti. Že so mislili, občinski svetovalci sejo imeti brez župana in njega deželnemu odboru naznaniti. Kar na enkrat poči glas, župan je dobil 47 000 gld. v loteriji, in to s tistimi 10 gld., katere mu je loterist sam posodil. (Loterist je bil ob enem županov pisar.) — S 47.000 je bil sicer odvetnik vse lukinje pri občini zamašil, a poškodovanih strank ni bil vseh potolažil. Živel je marveč veselo, dobro in potratno; dajal darove takim, ki jih niso ravuo potrebni bili; kupil hišo, vinograde, konje, kočije; plačeval v svoji pisarni dobro svoje pisarje ia uganjal druge reči, katerih mi kmečki ljudje še razumemo ne. Vmes pa še veduo nosil v loterijo; a sreče v drugič ni več privabil, če tudi je na vse strani stavil velike in majhne zneske. Njegovo dozdevno veliko premoženje je pešalo od dne do dne, prodali so mu vinograd, prodali hiŠo — naposled odvzeli so mu celó službo, ker je bil nekatere kmete opeharil. Na stare dni je Z"delavno8tjo, poštenostjo in varčnOStjO I
pobral s svojo družino kopita ter Sel služit za pisarja nekam v nemške dežele. — Kakor došlo — tako prošlo!"
Na to dogodbo in na te besede so se čez leto in dan spomnili ljudje v vasi; kajti Brežnik je bil res zapil in zaigral svoj lehko pridobljeni zaklad in s pijanievaujem pokvaril je svoje slabotno zdravje ter umri v veliki revščini v hlevu nekega kmeta v vasi.
Tiati dan, ko so pokopali tega siromaka, kupil Bi je bil pa Pleterskega hlapec, ki je trideset let pri njem služil, hišico in vrt, da je imel na stare dni kolikor toliko prijetno življenje. Imel je 800 gld. denarja prihranjenega; nekaj je bil sosedom posodil, nekaj je imel v ljubljanski hranilnici, nekaj mu je branil gospodar Pleterski. Zadnji čas je bil pa vse raztresene zneske pobral in nekaj vložil v poštno hranilnico, nekaj pa v posojilnico.
Kako bi človek prišel torej do denarja?
Semni v Metliki in Črnomlji se še precej obiskujejo, toda živinska cena je kaj slaba. Ubogi kmetič ne more je prodati, tako je cena zelo pala. PrašiSi pa 80, tako rekoč, kakor Žafran dragi. Žitna cena je tudi slaba; najlepše pšenice se dobi po 2 gld. in še ceneje.
Sedaj imamo toplo vreme. Pa saj ga je tudi treba, kajti rainolih 14 dni je vaakdan po nekoliko deževalo.
Čebula, katere se v Belokrajni največ pridela, je letos še dobro obrodila. Ženske, pevaje mile domače pesmice, pletó vence (reSte), katere gospodar z gospodinjo v razne kraje pelja, da si iztrži za vsaj neobhodno potrebne davke i. dr. Na Portiun-kulo so je dosti odpeljali.
Šole zidajo jako v Belokrajni. Nekoliko eno-razrednic razširjenih bode v dvorazredne in nekoliko jih bode na novo sezidanih.
Iz Hrušice pod Ljubljano. — Kakor povsod po mogočnej Avstriji bo tudi v Bizoviku 19. avg. županski zastop, požarna bramba in Žolska mladina štiridesetletnico Njih Veličanstva presvetlega cesarja Franc Josipa L obhajala, in sicer po tem sporedu: Sprejem vabljene gospode, ob 10. uri bo slovesna sv. maša; po sv. maši se bo podala šolska mladina v šolo, kjer jim bo dotični učitelj o štiridesetietnici primerno govoril in pomen nekaj stalno posajenih sadnih dreves razkladal. Vse drugo radovanje se bo skupno v bližnji gostilni v Bizoviku s godbo, petjem in raznimi govori vršilo; kamor se tudi daljno občinstvo vljudno vabi.
Z Gorenjskega. ~ Učitelji Kranjskega okraja imeli so svojo letno konferenco 11. julija v Kranji. Po končanih referatih imeli so volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet. Izvolili so si zopet prejšnja zastopnika g. Nikolaja Stanonika, učitelja v Šmartnem z 21. in Josipa Travna, učitelja v Naklem z 34. izmed 39 oddanih glasov in postavnih volilcev. Slava izvoljencema in značajnim voliîcem! Mej učitelji je bila največja in bratovska sloga med zborovanjem, volitvijo in obedom; njih vedenje in obnašanje možato, kakor pravih odgojevalcev in brusiteljev mečev uma. C. kr. okrajni glavar preblagorodni in občespoštovani g, Josip Merk je s svojo pri-čujočnostjo počastil zborovalce in je bil viditi z vsemi prav zadovoljen.
Mej obedom so tudi zložili precejšno svoto za grobni spominek blagega in prerano umrlega tovariša g. Martina Kreka v Smledniku, kateri se bo, kakor je Čnti meseca septembra postavil.
Domače vesti.
(Premembe.) Č. g. J. Gabrič, novo-mašnik, pride za kaplana v Črnomelj.
(Veleč. g. Alojzij Košir), župnik r Št. Kapertu na Dolenjskem, imenovan je povodom zlate maše, katero je 12. t. m. daroval, konzi-storijskim svetovalcem. Občina Št. Rupert pa g» je izvolila svojim častnim obijanom. Na mnoga letal
(t Umrl) je 1. avgusta v Novemmestn preČ. g. Janez Jelene, vpokojeni prefekt v e. kr. terezijanišči na Dunaji. — Kojen je bil v Brálinu poleg Novegamesta, kamor je kaj rad na počitnice k svojemu bratu zahajal. Odlikovan je bil z zlatim križcem s krono ter bil knezo-nadškofijski duhovni svetovalec. Zadnji čas je boléhal na umu. Bil je 58 let star. Naj v miru počiva!
(V Žužemberku) vršila seje dne 2. t. m. v najlepšem redu trška volitev, pri kateri so bili izvoljeni gg. Fmnjo Florijančič za trškega predstojnika, Jos. Podboj in Franjo Pehani odbornikoma, Karol Zavodnik in Rudolf Steiner namestnikoma.
{V Ambrnsn) je bil izvoljen občinskim predstojnikom Franc Perko ; za svetovalce pa Fr. GregoriČ, Fr. Papež, Fr. Kovač in Anton Godec.
(V učiteljski kurz na Grmu) so od deželnega odbora vsprejeti sledeči učitelji: Žebre Jakob v Planini pri Logatci, Pretnar Jakob T Srednji vasi v Bohinji, Luznar Fran v Voklem pri Kranji, Cirman Anton v Poljanah nad ŠkoQo-loko, Leveč Ivan v Mokronogu, Rodič Ivaa v Sent Jurji pod Kumom, Požar Anton v Ra^ dečah, Zavrl Valentin v Mehovem pri Rndolfo-yem, Kmet Vincenc v Sv. Lorenci pri Rudolfovem, Šile Pavi v DragatuĚi, Janovski Josip v Višnji gori, Vrbič Mihael vSodražici, Ferlan Janez v Zalem logu in Stiasny Ljudevit iz Kamnika. Pouk se konča 29. t. m.
(Učitelji novomeškega okraja) imajo v pondeljek, 27. t. m. svoje uradno letno zborovanje v dekliški šoli v Novem mestu.
(Šolsko razstavo) otvori učiteljsko društvo v Krškem v nedeljo, 2. septembra dopoludne. Vstopnina samo 10 kr.
(Mestna hranilnica Ljubljanska) otvorila se bode s 1. dnem oktobra t. 1-
(Meščanska šola v Krškem) sklene šolsko leto 25. t. m.
(Na Bučki) se je otvorila s 1. avgustom nova pošta.
(V Mokronogu) bode vpeljala požaraa straža slovensko velevanje. Posnemajte jo!
(Posojilnica v Mokronogu) se bo t kratkem otvorila. Pri zborovanju 29 julija seje odbor iz naslednjih gg. sestavil: Franc Fišer, c. kr. notar, načelnik. Adolf Pfefferer, c. kr. okr. sodnik, namestnik; Franc Kolšek, not. koncipijent, tajnik; grof Anton Barbo, pregledovalec; dalje gg. : župnik Mihael Barbo, posestnika A. Majcen in Franc Penca, poštar Pleškovič in župnik Janez
Virant, odborniki. — Kaj pa v Novemmestu! Ali posojilnice ne potrebujemo? Pri občini ae že snuje čtiri ali celo pet let! Kje pa je cokla?
(Cesarska veselica v Krškem) 2. aep. obeta velikanska biti. Dopoludne bode velika maša, pri kateri bodo peli slovenski pevci; potlej bo zborovani« „slovenskega pevskega društva". Po-polndne bode na šolskem trga velik koncert tega dmâtva, pri katerem bode pelo okolo 100 ali še veS pevcev in svirala vojaška godba.
(Za cesarsko slavnost v Krškem) naj ce oglasijo nekaj dni popřed oni gospodje, kateri se bodo udeležili skupnega obeda in kateri bodo v Krškem prenočili; kajti ta dan utegne se velika množica ljudi zbrati v Krškem, ker bode cerkveni shod pri podružnici sv. Rozalije.
(Za cesarsko slavnost v Krškem) BO darovali: gospa Hočevar 50 gld., g. glavar "Weiglein 10 gld., gospa StepiŠnik 10 gld,; po 5 gld. so darovali gg. : dr. Krsnik, dr. Mencinger, Vanič Janez, Gregorič, Pfeifer Ivau, Uum-pert Jan.; drud po 4, 3, 2, 1 gld. itd.
(Mesto Črnomelj) praznuje 18, in 19. dan avgusta t. 1. spomin ^Oletnega vladanja na-ěega preevitlega cesarja Franca Jožefa I. s na-sledním programom: V dan 18. avg. ob 9. uri zjutraj slovesna sv. maša in „Te deum". Po sv. maši vsadi se poleg Rudolfové lipe „Franc Jože-fova lipa. Zvečer ob 8. uri razsvetljava mesta in godba. Dne 19. avgusta q'ntraj ob 5. nri budnica in streljanje. Popolndne ob 3. uri ljudska veselica na mestnem griču z naslednjimi točkami: 1. Slavnostni govor, 2. narodne igre, 3. „Kolo", 4. petje, 5. vojakova molitev, prizor iz Življenja, 6. umetni ogenj, 7. požarna bramba napravi razne skupine, 8, kresovi. — K mnogo-brojnej vdeležbi te patriotične svečanosti vljudno vabi	slavnostni odbor,
(V Boštanji) je bila 5. t. m. lepa cesarska slavnost, pri kateri so bili dobitki kmetijski stroji. Kaj hvalevredno !
(Cesarska slavnost v Kostanjevici.) Dne 18. avg. bo Kostanjeviška občina praznovala cesarjevo 401etnico s sledečim vsporedom : Zvečer 17, avgusta bodo goreli kresovi in spuščale se bodo rakete na višinah. Kostanjevica bo razsvetljena in godba bo po mesti igrala. 18. avg. bo cb 9. nri slovesna sv. maša, po sv. maši bo šolska mladina obdarovana s knjižicami „cesar Franc Jožef, potem pa pogostena s pečenko, kruhom in vinom. Ob 1. nri bo banket. Mesto bo zasadilo svoj pašnik, ki leži ob cesti proti samostanu s sadnim drevjem, tako, da bo drevje ob enem delalo drevored ob cesti. — Le žalibog, đa ne moremo še letos postaviti novi Soli temeljnega kamna, ker še adej nimamo uravnane šolske obSne, kakor nikjer T našem okraju ne. Žalostno pa resnično.
(Dolenjska železnica.) Te dni so bila zborovanja v Novem mestu in v Trebnjem zavoljo te železnice. Pri istem je g. ces. svet. Muruik razjasnil, na kakov način se zamorejo dolenjske občine vdeležiti pri zgradbi železnice. Sklenilo se je, da se iz navzočih županov osnuje odbor, ki bode skrbel, da se ta poduk razširi iu da bodo občinski odbori v treh tednih naznanili velesl dež. odboru dotične sklepe gledé vdeležbe.
(Vojaške vaje) na strelišči pň Krškem bodo končane 2. sept. Prejenjali so pa že od 10. do 26. avgusta. Pri neki vaji konec julija se je bil ponesrečil podpolkovnik; vrgel ga je bil konj raz sebe, da si je bil kost ključnico zlomil,
(Opomba za romarje), da se ne bi motili. Veliki romarski shod na Záplazu bo letos dné 17. avgusta.
(Smrkava) so našli přetečeni mesec v Drami, Šent Jernejske občine, pri posestniku Alojziju Mencinu dva konja, ktera sta se skupno z konji iz vasi Male Koje in Mihovca pasla; vsled tega je okrajno glavarstvo v Krškem v teh vaseh konjsko zaprtijo do 25. septembra t. 1. zaukazalo.
(Cesar Franc Jožef I.) imenuje se knjižica, ki jo je sestavil „Vrtčev" urednik, znani mladinski pisatelj in učitelj J. Tomšič. Lepa knjižica s podobami etane le 10 kr. in se dobiva pri založniku Kari Rauch, Dunaj (V. Spengergasae Nr. 6). Oodi se dobiva tudi „Spomenica", ki predstavlja cesarja in cesarico ter stane samo 2 kr.
(Pedagogika.) Spisal po najboljših virih Antoa Zupančič, učitelj pedagogike na Ljubljanskem bogoslovnem učilišču. — Iz dna srca pozdravljamo to jako potrebno in koristno knjigo, želeČ, naj bi se razširila prav v obilnem številn med slovenskim učiteljstvom. Zakaj knjig te stroke v takem duhu pisanih potrebujemo dandanes, Gosp. pisatelj v predgovoru pravi to-le: Vzgojitelji slovensld ! Naj smo duhovniki ali lajiki, imamo vendar le vsi isti cilj, isti namen : pod-učevaje in vzgojevíýe bi radi dovedli izročeno nam mladino do Čaane in večne sreče. Vsi bi radi koristili kolikor največ mogoče svojemu narodu. A pomislimo, da le sv. vera in življenje po nji dela ljudstva močna in srečna, in prava omika sloni le na krščanstvu. Šola toraj more do prave sreče gojenca voditi le tedaj, če ga vodi po poti kršiSanskih naukov in načel. Po tacih načelih je sestavljena ta „Pedagogika". — Cena 85 kr.
Bazne vesti.
* (Nekateri nasTeti za sadno sušilo.) Po nekaterih krajih bodo to jcseu imeli precej sadja. Naj bi le ga ne pozabili dobro okoristiti, ss) )e suho sadje uže marsikateri gospodinji ustreglo, da je mogl*'
družini zdravo jed prirediti. Pa zelo ae ravna dobrota suhega sadja pa Basilu.
NapsĆno je so nezrelo sadje rezati v krliljo in ga fluĚiti. V nezrelem sadji ee nahaja le veliko trpke kisline, pa malo sladn. — Ttidi je ijs prećrvivega in gn ilega sadja bolje napraviti kis ali jeeih. — Prav dobro je le tedaj suho sadje, 6e smo jabolka in hrušk« olupili in peške iz njih iztrebili z nožem. — Manjšega Badja ne režimo na krhlje, prav tako tudi večih hrušek ne. — CeSplje anšimo le potem, kadar so užo na drevesu popolnoma dozorele. — KošČiéaato sadje naj se polagoma susi, da se ne izceja iz njega sladčina; šele kadar je dobro velo in zgrbančeno, treba bolj podkuriti. — PosuŠenr» sadje se mora, kadar smo je iz sušilnice vzeli, vsaj nekoliko dni sušiti bo na zraku, in šele potem je smemo pospraviti v zaboje ali omare, kjer se ohrani dobro in okusno po veĎ let.
Listnica uredništva.
Gosp. J. V. T Oradaou. — Prejeli, Hvala.
Sejmovi na Dolen^jskem:
v avgustu: 16. v Trebnjem in Cerkljah; 17. v Zvirfiab; 18. v Mokronogu; 20. v Z, a-tifiini; 21. v Metliki; 24 v Šeat Jerneji; 25. v Amhrusu; 28. v Novem Mestu; 1 septembra v Krškem, Radečah, Višnjigori in na Veseli gori pri Rakovniku.
V mesecu juliju v Novomesto vračujoča se pisma:
Ferd. Grill, Jowa — Franc KlemenèiS, Misi-gang — Maria Vouk, Marburg — Josip Miklie, Toplicah — Maria Butara, Kerskavas — Frane Baudek, Michigan — Ulrich lîosenberger, Michigan — Gas-voda Martin, Baraga Coûte — 61avi6 Franc, Hrušo-vica — Martin Belle, Svet Ivan — Poéervina Josef, Svet Ivan — Jakob JakŠe, Svet Ivan — Ursa Gori-Sek, Triest — Martin Berkopec, Sv. Ivan ~ Maria ZupanáiĎ, Ljubljana — Franc Kastelîc, Monastiitue — Antonia Butaila, MUrzznschlag — Anton Gliha, Oevute — Jakob Gerliea, Meidling — Schrottner, Laibaeh — Eduard Herrlieh, St. Polten — Anna Hummer, Cilli.
Loterijske srečke. Gradac 4. avgusta 21 69 4 67 26 Trst 11. „	11 24 28 10 83
2a popravo hiše katoliške družbe rokodelskih po-moËnlkov v Rudolfovem so darovali:
Gg.: J. Krajoo 10, Matild» Krajec 5, Fani Pollak 6, Franjo Perko 2, Ad, Pauser 3, J. Illovsbj 2, Fr. Kastelic 2, Valent Oblak 1, KslĚiS 2, Ant. Jaře 4, Kuoll l-iO, Maka Bruntior 10, Rozalija Brunoer 10, A. Vironfc 2, Frid, Schwarz 8, Ford. Hajka 1, K Kuno 1, Kar Jagodic 1, Noimanovan 1, Loger 5, Jonip MogoliÓ 2, K. Fischer 1, K. Slano 2, Art. Ho-Èevar 6, Kket 2, Dr. K. Gestriii 10. Trbuhoviř 1, Dr. Vojska 1, M. Moliar 5, A, Moscho I, Jera Lesjíik 2, Joh Nop. Žure J, Zofija Kaatelio 3, J. Itot/el 1 , Viktor Dariiiî 1, Seaekoïiô 1, ■WttpoBtok 1, Diatiií i, /-užok 2, Dr. Alb, Pomik 5, Antonija TuĚflk 1, J. Mûchorà 3, J, Klua 1, A. Knatalio 1, OuStin A. VertaÉîi 1, C. Jonknor I, Skato 1, R. PornSok 1, aturm 1, G. G. 2, Fajdiga 1, Aug Kiinsel 1, J. RŽ 5, Fr. KlomouSifi I, AgnitBoh Aniiroj 1, It«iko Pollak 10, A. Kokalj 5, Noimono-Van 2, G. Pavel Rupo, trgovec t Lineu 8, Škrbinoo Jornoj 1, ÏT, Kosman, mestni župnik 10, Lovro Oblak i, ïîoimenovau dobrotnik 6, Franc Maj-r 2, Felika Knifio 10, Mat. Freiolj 2, Dr. Matija Hudnik 5, Va!. Lavtar 5, Franc Dolinar, Švica 2, Andrej Kepoo, poseatiiik Urnik 15, Ivan LavrauŮifi 2, Novak, ïupnik 10, îieiraenovana 5, Franc Mokineo 5 gt.; GospodiSno: Widmer 17, Marija Weatiner 1 gl. Gg,: Kukclj aopet 5, J. Gr-ôar 3, MeioareS Anton, dekan 5, Valentin Aljanèift 6, Viljem
Pfeifer, drí, posl. 10, Lofro GanUr, žnpnik * Crmoinjïoah 5, Ludovik Jonko in Hlbailo Tr«ak 10, Matija Mrak, kaplan Gorje 6 goldinarjer.
Savski pOHok ho voïili sledoíi gg.: Is KrBksga do Novega mesta; Andrej Jordan, poa. iz Ualeno, Janez Kerin, poB. ii Sv. Križa, J. BarbiS, pes. iz Šutne. la Kritega d» Kostanjevice: Anton Marok pos,, Fr. DaSar pos., Fr Ko-Sak pOR., 17. KoBtanjèvieo, M, Colarič, poa. iz Slinové. Iz Ko* stanjevioe do Novega mesta: Joie Kuhar, pos. iz Dob. Frano Žabkar in Nikolaus KuSič, poa. ie Malene.
Za zastavo „Dol. Sokola" so do sedaj darovali:
Iz Metlike: Gg.: Jakopić N. 50 kr., Kamenček Martin 1 gld., FakH Edvard 1 gld., Prosonik Anton I gld., Navratil Anton 1 gold., Taušek Ivan 1 gold,, Dovgan Franjo 1 gold.j Pohani Alojíij 1 gld,, Pavlió Ivan 1 gld., Waeha Frano 1 gld., Guetin Franc 1 gld.. Kapelle Janoí 1 gld,. Koiar Anton 1 gld., Štajer Franjo 2 gld, Fuks Emanael 60 kf,, Fleisehtnahn Leopold Ë0 kr., Gangl Leopold 50 kr., Ďeróek Janei 60 tf.. Makar Dako 40 kr., Burger Anton 60 kr Skupaj 17 gld, 50 kr. Gspdi.: Majzelj Josipina 1 gld., Majiolj Ana 2 gld , gg.; VrSoo, notar 2 gld,, Neimenovan 1 gld., bakljo Fránjo, deí. in drL poslanec 5 gld., Erbartić Ivo 2 gld. — DrwStioniki v Sovom mostu 46 gld. IS kr. Skupaj 75 gld. S9 kr.
Vsom gspdô, in gg. darovalcem izreka tom potom svojo toplo zahvalo	^^^^^ „DtUBnjskega Sokola".
Zahvala.
Za obile dokaza najprisrčncjšega sočutja o dolgotrajno], mnčne) bolezni, iiakor tudi povodom smrti naše nepozabljive soproge oairoma matere gospo
Ane Soklič,
Boproge a, kr, kancelitita v p.,
izrekamo tem i)otom vsiin sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsim, ki so se sprevoda vdeležili, najtoplejšo zahvalo.
Novomesto dne 29. jalija 1888.
[122]	Žalujoči ostali.
na
2000 for. posojila
se dobi na posodo proti 6% obresti in intabulauiji — prvem mestu. — Kje, pove iz prijaznosti vredništvo „Dolenjskih Novic".	[120—IJ
Prihodnji sejm ^
na A'^csoli gori bo 1. septembra 1888,
to je v saboto pred malim Šmarnnm. — V uedoljo sejmariti je prepovedano od e. kr. dež. vlade za vselej.
[121]	Županstvo St. Rupert.
Badelca
ima na prodaj nad iOO hektolitrov prav dobrega vina, črnega in belega, lastnega pridelka. VetS se izve pri grajskem oaMniŠtvu na Eadelci^ yoêla liaka na Kranjskem.	(193—1)
ar^SrJlidLfftl í® razUťSno pohištvo, moj tem JjPlVticejf tudi klavir in omara za knjige v biài g. iVa?ic Witme v Novemmedu ai, 136.
ât. 54.
Hazglas.
[119] étOT. 5U8.
Zaradi oddaje naprâve nove strehe pri farni cerkvi in farovšicih posiopij v Pod-tern ij i pri Meti lici bo pri podpisanem inmaajsavna dražba
20. aTgusta 1888 ob 10. uri zjutraj.
Pri cerkTX Je: Tesarsko delo z Tnaterljalom, ročnim deiom In vožnjo
vred na......Í202 bI- 34 kr.
Zidarsko delo z materijalom itd. 335 „ 75 „ Kovaâko „ Kleparsko „
ti
81
94
162 .. 33
skopa]
1782 gl. 36 kr.
Na prodaj je

Razpis.
Pn faroTŽi in poslopjih je: Tesarsko delo z materijalom, ročnim delom in vožnjo vred na ... . 1243 gl. 60 kr. Zidarsko delo z materijalom, ltd. 848 „ — „ Itazlična druga dela • . . . . 340 „ — „
t 2431 gl. 60 kr. I 1782 „ 36 „
proratunjeno, oboje skupaj tedaj na 4213 gl. 96 kr.
Vaak ponudnik mora pred dražbo položití 400 gi, gotovine ali v vrednostnih papirjih za jamčerino (Tad ),
Pismene kolekovano ponndbe z yadijem 400 gl. vred sprejema podpisani do 10. ure dné 20. avgusta.
V ponudbi mora biti krstno imé, priimek, stanovanje in poDudoikoT staa, najnižja cena s številkami in Črkami razločno zapisana ; tndi mora biti pristav-Ijcno, da sprejme ponudnik vse splosnje in posebne pogoje dražbo brez pridržkov.
Podpisani si pridržuje pravico, izmed ponudnikov izbrati si po svojem prevdarku podjetnika.
Stavbene načrte, splosnje in posebne pogoje, ce-cilne izkaze in proračune lahko veakateri pri podpi-«aneat pregleda.
Župnijski urad v Pođzcinlji
dnć 8. avgnsta 1888.
tfos, Homéy župnik.
Na deželni vino-, sadjerejaki in poljedelski šoli na Crrmu pri RndoHovem, z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, izpraznjenih je 5 deželnih ustanov za prihodnje šolsko loto 1888/9, katero se prične 1. novembra 1888.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili vsaj Ijndsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in aadje-rejo pečali.
Uienei z nstanovnino dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbovati.
V šolo sprejemajo se tndi: Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 60 kr. na dan za hrano iu stanovanje, in pa 20 for. Šolnine na leto; in eksternisti, ki znnaj šole stanujejo iu plačajo šolnino.
Lastnoročno pisano slovenske prošnje se imajo
dO 20. septembra 1888.
izročiti vodstvn deželne vino-, sadjerejske iu poljedelske žole na Grmu pri Rudolfovem,
Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene Ijndske ali obiskovane srednje sole, zdravniško potrjilo o čvrstem telosu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji.
Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti jo reverz ali obvezno pismo starišev oziroma oskrbnikovo, zadevajoče vzdrževanje učenca.
Od dcïelnega odbora hranjskega v Ljubljani dne 27. julija Í888.
[114-2]	M urnik.
6Vb oktave, se zarad selitve takoj proda.
Kje, pove iz prijaznosti ureduiStvo. „D. Nov.".
Huharica išče službo^
naj raji li kakema g. župniku. Ista je 30 tet stara in izurjena v vsih gospodarskih opravkih. [ii8]
F. L., KrSka vas [Munkendojý]. Poste restante.
srednje velikosti, s hišico, njivo, gozdičem in mladim sadjem v Tržki gorI pri Krškem po primerno niitki «eni. — Prodaja se iz prostih rok; pnmerao je to posestvo zlasti za kak oš nega rokodelca, — Več se iave pri gosp. Jo&. Geraldi-ju v Křikem, [iii—2]
Za gospodinjstvo se sprejme blizo 50 let stara oseba, ktera je trdnega zdravja in varčna. Plača po pogodbi. Več pove g. F. Skulek, trg. v Metliki,
omi, kteri se je še le izučil v prodajalni z mešanim blagom, se sprejme. Ponudbe naj se pošljejo g. F. Skušeka, trgovcu v Metliki.
čenča prejmem v mojo prodajalnieo. Taisti ima biti 14 let star, zdrav, dobrih starišev, in je izvršil saj 4 razrede Ijndske šole.
[125-1] F. sfcušck, trgOT. v Metliki.
M
iiHffia
n
la
Išče
za to izurjen in sposoben človek.
Več o tem pove vredništvo „Dol, Novic. [108—2]
ea
v Reger6l vasi, pol uro od Norctgn moetn ha prodaj je posestvo z vBim pohištvom, Íítídu íd kmetijskim orodjem. Flaiila ee «amo poloTÎco takoj zahteva,
Florljan Zelengar.
[116—2]	RegerĚa tb» St. 3. i'ïlta Sowmttg.
OđgoTond urednik, iiđajatelj in xalo^k J. Kra]eo,
NoTOmeíto. — STatisnil J. Krajec.