Naročnina: Za tuzemstvo z dos*«vo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsak ponedeljek ob 9 uri dopoldne.
Nt frankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in upra* ve Ljubljana, šolenburgova ulica štev. 6, H. nadstropje.
K te v. lO.	Ljubljana,	dne	IO.	marca	1034.	XI.	leto.
Glasilo socialistične stranke Jugoslavije	•
Poštnina plačana v gotovini.
«ii, n—lil iKiMnutv
id
Pustna politika.	Politični
Ne vemo ali je bilo na pust ali na pepelnično sredo, — v pustnem času pa je bilo, ko se je postavila vsa naša politika. im glavo.
Gospod Janez PrecLavec je prispel v Beograd, da pripravi kvartirje za poslance od HRSS.
Opozicijski blok je gotov, klerikalci, demokrati, Turki in Hrvati so stopili v sveti zakon. Ta zakon je pa tak, da ga naši pošteni Kranjci ue morejo smatrali za kaj druzega, ko za nagnusno prešuštvo.
Klerikalci so se borili tri leta proti strašni demokratski kompciji. Kot sveti Jurij na konju so se zaganjali v zmaja, ki res ni bil neliudoben. Pravoveren slovenski kristjan je gledal s pobožno zamaknjenostjo na sveto podobo tega Jurija in je upal, da bo on svet odrešil. Mi smo se pa že od nekdaj bali, da je ta svetnik le Luciferjeva potvora, ki- se lh> spremenila, ko se dopolnejo leta čakanja in kujanja sama v zmaja.
Mi smo z vso gotovostjo vedeli, da bedo klerikalci šli v vlado. Da bodo šli, pa če se jim da le košček vsega tega. kar je bilo žanje od prvega početka dosegljivo. Mislili smo pa, da pojdejo v vlado z radikalci.
Zakaj pa so za Boga drugače izpostavili na zadnjem katoliškem shodu na oder gospoda Velizarja Jankoviča? Pred njim so defilirale že vse bratovščine, ki so si takrat dobro zapomnile, da je. to pošten krščanski mož, svet in brez korupcije. Od Boga postavljen, da nas reši s pomočjo Markovega protokola satana, ki truje v podobi dr. Gregorja Žerjava slovenske duše.
Kako bo to sedaj — po tej pustni politiki... Pohujšanje mora priti, zdihujejo kolovodje te politike. Mi pa pravimo: Gorje mu. kdor nam ga nosi!
In za naprednost se bojimo. Kako jo bilo svoj čas hudo, ko je padla bela
Borba za vlado.
V soboto se je raztovarjal na obedu na čast španskega poslanika demokrat Voja Marinkovič dalje časa zaupno s kraljem. V zvezi s tem je bil Pašič pri kralju v dalje, kakor enourni avdijenci.
Začenja se zakulisna borba za vlado. Opozieijonalni blok ima za ta shiraj mesta že razdeljena. Demokrati bi dobili 10, klerikalci 4. muslimani pa 3 portfelje.
Poincare sc pripravlja podati ostavko.
Pariz, 9. marca. Francoski kabinet se je sestal danes na izvanredno sejo, ker je finančni odbor senata s 13 proti 7 glasovi odklonil predlog o polnomočju vlade v finančnih vprašanjih. Poin-care je konferiral danes z odborom in ponovil svojo pretnjo z demisijo, ako so ta predlog čim prej ne sprejme. Senat pa predloga ni sprejel. Govori se, da bo imelo to za posledico demisijo vlade. Vse to so posledice katastrofalnega padanja lrancoskega franka, ki je padel že pod laško liro.
Vojaška stranka vrgla grško vlado.
Atene, !). marca. Kabinet Kanfada-risa je na zahtevo vojaških krogov odstopil. Nova vlada bo razglasila brez plebiscita republiko.
Kulak v nevarnosti.
Kuluk ni v nevarnosti samo radi opozicije, ki si je postavila odpravo kuluka v svoj program. Celo radikalski poslanci iz Vojvodine so proti njemu
Ljubljana baje črnemu — Ut črnemu v naročje. Smilila se nam je reva in tolažili smo jo, vsi pravi napredni ljudje pa so bridko jokali.
Sedaj pa je izvršil sam generalni štab naprednosti, ki sedi v vodstvu demokratske stranke, milijonkrat hujše iz-dajalstvo.
Mi si pravega opozicionalnega bloka drugače predstavljati ne moremo, kakor lako, da so mu položili kot spravno daritev vse slovenske napredne učitelje na altar.
Škoda jih sicer ni. /e Cankar je napisal, da so to hlapci. (Kar pa jih ni se bodo na Kalandre oprli in bodo postali šele prav veliki.)
Ampak za slovensko naprednost bo vkljub teinu krvavo škoda in še nam se bo milo storilo za njo. 0 vi demokrati, kaj ste ž njo počeli, kam ste jo dali? Ali se nič ne bojite, da zdaj pravi napreden človek ne bo našel drugje utehe, kakor pri gospodu Stefanoviču, ki je dober politik, — drugače pa naš stari prijatelj. Tudi za črno rudečo koalicijo v Ljubljani se bojimo. Zdaj smo se je že ravno navadili — in koncem koncev smo t\i le socialisti na vrhu, kar ne. pride samo nam zelo prav, ampak tudi vsej ljubljanski naprednosti, ki utegne dočakati koncem koncev le še kak napredek lepe slovenske metropole, če pri tem ostane. A Bog ve, kako dolgo bo. Na obzorju straši strašilo klerikalnega župana in črno-rudeče belo-modre koalicije, kar se bo zelo težko izgovarjalo in bo vsej napredni javnosti v resnično pohujšanje.
Vse je ko pustna svatba, za godca pa sta Sjepan Radič in turški Spaho. Samo, da ne pride za to gostijo prehitro štiridesetdanski post in da ne bomo dobili štiri sklede korupcije, namesto ene. *
odločno protestirali in zahtevali, da se izvanjnje kuluka za eno leto odloži.
Novi kalif.
Kralj v Hedžaku v Arabiji llussein je izrabil izgon sultana iz Carigrada in ho je proglasil za kalifa vseh muslimanov.
Mussolini iu jugosloveuska lista.
liim, 7. marca. Nosilec jugoslovenske volilne liste v Italiji g. VVilfan je bil danes sprejet od Mussolinija, ki mu je izjavil, da ne želi smatrati njegove liste kol opozicionalno, ker je jugosolvansko prebivalstvo z odobravanjem sprejelo italijansko-jugoslovanski sporazum.
Veliko industrijalno posojilo.
Naša industrija se poteguje v Angliji in Ameriki za veliko posojilo v znesku 200 milijonov dolarjev.
Orjuna in brezposelni.
V soboto je bil v Ljubljani od Orju-ne sklican shod, ki se je bavil z vprašanjem brezposelnih.
Orjuna misli reševati to vprašanje z nasilnim izganjanjem tujerodnih delavcev (pri čemur so Rusi izvzeti).
Ker takih delavcev pri nas skoro da ni, — v kolikor pa so to nujno potrebni kvalificirani delavci, — Orjuna s tem perečega vprašanja brezposelnih ne bo ne rešila, ne omilila, pač pa je v stanu s svojim neresnim nastopom akcijo združenih strokovnih organizacij, delavske zbornice in brezposelnega odbora kompromitirati.
Hitlerjev proces.
2e zadnjič smo poročali o procesu radi zločina veleizdaje, ki se vrši v Mo-nakovem proti Hitlerju, Ludeudorffu in tovarišem. Ta proces razkriva z žarko lučjo, kakšne gade si redi nemška republika med svojim oficirskim zborom. Neki gospod Hoffman je dejal med drugim: — Moje zaobljube na republiko sem raztrgal, ker morem le enkrat priseči in to edino prisego sem dal svojemu kralju. — Enako priznavajo vsi drugi obtoženci.
Najinteresantnejše je pri tem dejstvo, da tudi Kahr in Lossov, — gospoda, ki sta Hitlerjev puč udušila, nista nič boljša. Ona sta pučiste le v zadnjem trenotku izdala, ker se jima je zdelo, da so ti prehitro udarili, prej nego je bilo 51 odstotkov verjetnosti, da puč uspe.
Poljska in mala antanta.
Poljski zunanji minister grof Zamoj-ski je imel v senatnem odseku za zunanje zadeve pretekli teden dva govora, v katerih je naglašal, da mora biti poljska zunanja politika miroljubna in da se mora povečati zaupanje inozemstva v Poljsko. To bi bilo potem uspešen protiutež napram propagandi proti konsolidiranju miru. Z baltskimi državami je Poljska že sklenila pogodbe, sedaj pa pride im vrsto mala antanta.
Anglija in Francija.
Angleški ministrski predsednik Mac-donald je zopet pisal Poincareju pismo, ki je prispelo v Pariz že preteklo nedeljo. V sredo je bil že izročen Macdonal-du Poincarejev odgovor. V teh pismih izražata načelnika obeh vlad svojo najboljšo voljo za okrepitev sporazuma med Francijo in Anglijo ter skupno željo po ustalitvi položaja Društva narodov.
Turčija.
Turška narodna skupščina je poleg ukinjenja kalifata sklenila tudi izgon kalifa njegove družine in 67 princev in princesinj. Nadalje je sprejela predlog, da se ukine komisarijat za verske zadeve in da se njegovi posli izročijo uradnikom, ki bodo spadali k ministrskemu predsedstvu. Kakor se govori, se bo kalif umaknil v Egipt. Dobil bo 100 tisoč, princi pa 20() tisoč turških funtov odpravnine. Palače kalifa in princev bodo postale uarodna lastnina. Kalif Abdul Medžid je odpotoval v Švico, kjer se pa ne namerava stalno nastaniti. Zaprosil bo namreč egiptovsko vlado za dovoljenje, da se sme naseliti v kakem mestu Egipta.
Sporazum z Romunsko.
Pretekli torek popoldne je zunanji minister dr. Ninčič govoril v narodni skupščini o sporazumu z Romunijo in naglašal, da je ta sporazum velike politične važnosti. Dobili smo v krajih, ki pripadajo k nam veliko sonarodnjakov, lako v Surjanu, kjer je od 759 prebivalcev 1362 Srbov. Enako razmerje je tudi v dragih krajih, ki smo jih dobili. Kar se tiče otoka Moldave, smo ga odstopili za enak kompleks zemljišča v Banatu. Današnje meje med nami in Romunijo so dobre v narodnem pogledu in je neopravičeno nezadovoljstvo, ki se je pojavilo v nekaterih krogih pri nas. Dr. Ninčič je poudarjal, da imamo sedaj določene meje proti Bolgarski, Avstriji in Madžarski in z romunskim sporazumom so določene meje tudi proti Romuniji, ki je naša prijateljica in zaveznica. Ostane nam še razmejitev med Italijo in Slovenijo ter upamo, da bo
pregled.
tudi ta meja v kratkem določena. Tako bo naša država dobila končno svoje meje.
Takole miroljubno zna govoriti g. Ninčič. Kdor pa gleda razvoj iz socialističnega stališča pa dobro ve, da pri vseh teh razmejitvah ue igrajo niti narodni niti verski momenti nikakršne vloge, temveč odločujejo odločilno gospodarski interesi, ali po domače kapitalistična malha.
Zbližanje med našo državo iu Itusijo.
Prvi korak vlade za sporazum.
V diplomatičnih in političnih krogih je tvorila še druga vest poleg one o prihodu posl. Predavca v Beograd predmet živahnih komentarjev. Storjen je prvi oficijelni korak za zbližanje med kraljevino SHS in sovjetsko Rusijo. — Vlada je danes odredila ukinjen je carističnega ruskega poslaništva v Beogradu. O tem sklepu je bilo izdano kratico uradno poročilo, ki veli, da so prenehale funkcije dosedanjega carističnega poslanika na našem dvoru, g. Strandmana, in da je poslanika odslej naprej smatrati v Beogradu samo le kot privatno osebo, ki ima kot bika prevzeti funkcije za ureditev vprašanja povratka v Jugoslaviji se nahajajočih raških beguncev.
Kakor videti se hiti Turčija z vso naglico modernizirati. Kajti izgon Kalifa ne pomeni nič manj ko, ločitev cerkve od države v evropejskem smislu.
Sultana so pregnali iz Carigrada.
Turki uvedejo latinico.
Turški diktator Mustafa Kerna] je napravil enega najdrznejših korakov v svojem drznili odločitev polnem političnem življenju.
Pod njegovim vplivom stoječa večina angorske skupščine je sklenila, da ima sultan zapustiti Carigrad. Sultan se je s protestom udal. Po zadnjih poročilih je odpotoval v Švico.
Druga radikalna reforma, ki jo je angorska skupščina sprejela je, da se odpravijo nepraktične turške črke in -da se uvede mesto njih latinica.
Tako je razbita z drznimi udarci vsa romantika in verski fanatizem, ki ga veže islam s kalifatom. To ima velik pomen za vse dežele z islamskim pre-morajo tako urediti, da ne bodo- ovirale bivalstvom. Seveda se danes končni efekt teh revolucionarnih udarcev še ne da predvideti. Znana stvar je, da ljudje ne morejo gledati, ako jih postaviš prehitro iz teme na solnce.
Zato smemo računati, da bo dala reakcija na te revolucionarne udarce prej ali slej še svoj odgovor.
l/pad konzervativccv v angleški gospodarski zbornici.
Angleška gosposka zbornica je sprejela predlog konzervativcev, naj izgradi Anglija zračno brodovje. ki l>i bilo francoskemu kos.
Lord Ilaldane je nastopil kot zastopnik vlade proti predlogu in je utemeljeval to s tem, da bo smatrala Francija, ako se sprejme ta predlog v tej obliki, za proti sebi naperjeno dejanje. Z ozirom na to je prosil, naj konservativci svoj predlog umaknejo.
Konservativci pa, ki imajo v zbornici lordov večino, tega niso storili.
Lord Curzon je v njihovem imenu izjavil, da želi Macdonaldovim prizadevanjem za vpostavitev prisrčnejših od-nošajev med Anglijo in Francijo vso srečo, da mu pa manjka vere v uspeh. Tako je bil v zgornji zbornici ta predlog sprejet.
NainoveiSe politične vesti.
Radičeve! v Beogradu. Čudni zavezniki.
V parlament Je prispel v četrtek podpredsednik Radičevske stranke Ivan Preda ver. Po dosedanjih poročilih poda takoj poverilnice /.a okrog 50 Radičev-skih poslancev, ki se priključijo opozicijskemu bloku. S tem je postal opozicijski blok gotovo dejstvo. Vest o prihodu Predavca je vzbudila v parlamentarnih krogih pravo senzacijo. Mi smo že svoj čas zapisali, — da ta opozicijski blok ni zakon iz ljubezni. V utemeljitev te trditve priobčujemo notico, ki jo prinaša Slovenski Narod, glasilo te čudne opozicionalne tvorbe na dan prihoda zastopnika Radičevcev v Beograd. Narod piše:	Kaj	hoče Stjepan Radič?
Pod tem naslovom prinaša beogradska »Samouprava« uvodnik, iz katerega posnemamo sledeči odstavek:	>Zakaj
želi Radič volitve? Prvo zato, »ta s čim vara svoje utrujene, razočarane in prevarane seljake. Stagnacija ubija vsak pokret in zato želi Radič volilno vlado. Zeli jo danes, ker misli, da razpolaga z uekaterimi dobrimi gesli. Pozneje, ko bi se videlo, da je Italija uapram nam v resnici korektna, da se angleška delavska stranka ne vmešava v naše notranje zadeve, da Bolgarska miruje, da naš dinai' raste, da se seljak ne buni proti »parcelaciji — tedaj bi bilo z volitvami težje in uspeh bi bil nesiguren. V tem obstoja vsa lokavost in ves Radičev načrt. Ne odstopati od programa, ostati še dalje protivnik državnega in narodnega edinstva, ojačati se na volitvah in na ta način še z večjim uspehom voditi borlio za delitev države. Da-vidovič je za Radiča samo sredstvo za slabitev in rušitev države. — S tem »Samoupraviniim odstavkom soglašamo popolnoma, ker Radiču principlelno ne verujemo. Ustrelil je že dovolj kozlov, da ga rosen politik ue more uvaževati. Zadnji stavek pa bo v toliko netočen, ker je tudi obratno mogoče, da ima g Davidovič z Radičem svoje posebne račune in da je gotovo toliko oprezen, da ga zmedeni hrvatski demagog ne bo p reva ril.
Mi smo to začudeni čitali in se povprašujemo: kak blok je to?
*
Prihod Radičevcev v Beograd. V torek zvečer je iz Zagreba odpotoval v Beograd podpredsdnik HRSS Ivan Pre-davec, ki ima s seboj 18 poslanskih poverilnic, da jih izroči takoj predsedstvu narodne skupščine v svrho verifikacije. Podpredsednik Predavec ostane v Beogradu dotlej, dokler ni izvedena verifikacija in bo med tem časom prisostvoval sejam narodne skupščine.
Masarykov rojstni dan. Češkoslovaški narod praznuje 7. marca 74 obletnico rojstva prvega prezidenta republike Masaryka.
Angl||a In Rusija.
Predpriprave za obnovitev gospodarskih stikov med Anglijo in Rusijo so v polnem teku. Pri teh pogajanjih bo treba rešiti več težkih vprašanj. Anglija bo zahtevala, da se posojila, ki jih je posodila Anglija Rusiji pred in med vojno vsaj v načelu priznajo. Rusija bo morala zahtevati, da se ji dovoli odlog za amortiziranje in obrestovauje teh dolgov. — Razven tega bo skušata dobili novih, velikih posojil.
Angleži iščejo odjemalce za svoje industrijske produkte, s čemur upajo ublažiti težko krizo brezposelnosti. Pod temi pogoji, — to se pravi, ako bi mogli posojati v industrijskih proizvodih, tii se dalo misliti morda na posojilo.
Vendar je vprašanje, če bo mogla Rusija taka posojila sprejeti. Ruski kmet je še slab lconzument in ne more pokupiti niti proizvodov ruske industrije.
Čeprav industrijskih proizvodov ruskemu kmetu silno primanjkuje — moskovske tovarne svojih izdelkov ne morejo prodati.
Kakor poročajo, je danes tudi na Ruskem velika brezposelna kriza. \ sami Moskvi je okrog 100.00(1 brezposelnih.
Vse to so težki problemi, ki jih bodo morala angleško ruska pogajanja rešiti. Mi se zavedamo, da so ta vprašanja težka.
Upamo pa, da niso nerešljiva. 'Ib upanje črpamo iz zavesti, da se bodo vršila poganja v spravljivejši atmosferi, kakor dosedanja slična pogajanja. Razven tega bodo načelni vidiki, pod katerimi se bodo ta vprašanja na obeh straneh reševala, sličnejši. Koncem koncev iz zavesti, da je bil svet pred vojno izpopolnjujoča se gospodarska enota — in da mora vpostavitev te zveze koncem koncev koristiti.
Stanovanlska politika.
(Doneski k stanovanjski enketi).
1.
Bolgarija.
Pred tednom so angleški, italijanski in francoski poslanik v Sofiji izročili bolgarski vladi demaršo povodom poslednjih priprav Todora Aleksandrova in makedoustvujočih ter napadov na južne kraje naše države. Poslaniki --•» opozorili bolgarsko vlado na težke in nedogledne posledice, ki bi jili mogla roditi akcija s strani Bolgarske iu so zahtevali, naj bolgarska vlada prepreči vsakršno akcijo, usmerjeno proti Jugoslaviji, kakor tudi vsako propagando na jugoslovanskem ozemlju, ki bi se vršila v prid makedonstvujočim. Kot rezultat te demarše je dala bolgarska vlada aretirati preko 300 sumljivih osel).
Naše vladno časopisje pa s temi aretacijami ni zadovoljno, ter pravi, da so zaprli same nedolžne ljudi, dočim pravi krivci svobodno delujejo naprej.
.Sedanje varstvo stanovanjskih najemnikov traja po zakonu do konca tega leta. Kaj naj bo pozneje, — to je veliko, nerešeno vprašanje, na kojega skušajo odgovoriti hišni posestniki po svoje, najemniki pa zopet po svoje. Mestni magistral ljubljanski je sklical zadnji pondeljek stanovanjsko enketo, na katero je povabil, zastopnike raznih interesnih skupin. Enketi sta bili postavljeni dve vprašanji: Prvo vprašanje: Ali ste za to, da zakon o varstvu stanovanj ostane, — ali pa ste zato, da smejo hišni posestniki s stanovanji po Novem letu prosto razpolagati? Drugo vprašanje: Kako mislite, da bi lahko občine pripomogle k rešitvi stanovanjske bede?
Enketa je na koncu sklenila, da naj predložijo posamezne interesne skupine na obe vprašanji svoje predloge pismeno.
Z ozirom na važnost tega vprašanja, se bodo morale baviti ž njim z vso temeljitostjo tudi delavske organizacije iu njih odbori.
Zato je prav, če zavzamemo do njih tudi v časopisju svoje stališče.
II.
Borba proti zdravi pameti in nujnim gospodarskim zakonom, — je plavanje proti vodi. Boljša kot temu podobna so cialna politika, je svobodna tekma go spodarskih sil, ki uveljavlja koncem koncev, če tudi za ceno težkih — iu nepotrebnih — razdejanj to, kar je gospo darsko nujno. Mi nismo za tako svo bodno tekmo, ampak smo za soclalh« politiko in zavzemamo to stališče tud glede stanovanjskega vprašanja, rim pa za socialno politiko, ki skuša zdraviti bolezni pri pravzrokih in ki se ne izgublja popolnoma v pobijanju zunanjih znakov bolezni; — kakor dela to sedanji stanovanjski zakon.
Zato se moramo najprej vprašati: Kje so glavni vzroki za sedanjo stanovanjsko bedo?
1’red nami leži študija, ki jo je dala izvesti za svoje področje mestna občina ptujska. Ta študija primerja na podlagi davčne kartoteke za vse hiše svojega področja razdelitev stanovanjskih prostorov v letu 1914 z razdelitvijo istih prostorov za leto 1922 in skuša najti empirično vzroke za sledeča presenetljiva dejstva. V Ptuju je prebivalo glasom ljudskega štetja leta 1910 več ljudi, kakor leta 1920. Vkljub temu so se tam takrat stanovanja ponujala. Leta 1922 pa stanovanjski urad redno nad 30 rodbinam, ki so bile v Ptuju zaposlene sploh ni mogel dodeliti stanovanj. Razven tega ni mogel upoštevati 50 nadalj-
tgnflcij Mihevc:
Priviliglranl kutek.
Centrom Ljubljane, pravijo, je tam nekje okolo glavne pošte. In tam v cen-trum mesta tedaj, promenira navadno mož postave, katerega čuječe oko pazilo motri okolico in cestni promet. Pa se je zgodilo te dni, da je v silnem razburjenju stopila elegantna mlada duma pred /.umišljenega moža postav« in zagosto-lela:
i Vi, gospod ...!
Mož udari s petami, dvigne glavo ter v pozoru < posluhne. To je dumi očivid-no imponiralo, nabrala je svoj nežni kljunček v resno »sobico in z užaljenim glasom uadaljevula:
: Veste, kdo sem jaz?« iNe vem, gospodična, gospa...?• i.Iaz sem zaročenka kapetana 1 rbuš-koviča , se je glasi) zamozavestni odgovor.
» Hvala lepa, a Vaša želja, gospodična za ročenka ?«
»Včeraj je bil naznanjen moj Pubi , ker slučajno ni imel nagobčnika. Povem Vam pu, da to naznanilo ue bo imelo nikakršnih posledic, saj sem Vam že povedala, kdo iu kaj sem.«
»Gospodična, te ovadbe se ne spominjam«, je pojasnil stražnik.
i Vseeno, se je razburjala mlada dama, bili to Vi, bil kdorkoli, moj »Pubi ne pride k »šintarjiu, pa mirna Bosna! Dosegla sem, da sem dobila stanovanje,
njih prošenj za dodelitev boljših stanovanj, ki so bile deloma tudi nad vse upravičene, kar se vidi iz tega, da so bili v Ptuju slučaji, da je stanovalo v eni sobi 8 do 10 oseb. Kako je razložila te pojave ta študija? Ugotovilo se je, da ima veliko hišnih posestnikov po vojni dvojna stanovanja. Prej so bili zadovoljni s kuhinjo in dvemi sobami, — zdaj jih imajo pet, šest. Skupina nadaljnjih stanovanj se je spremenila polagoma v obratne prostore, delavnice in skladišča. Bila so tudi stanovanja, ki so popolnoma razpadla, ker jih ni nihče popravljal.
In pokazalo se je, — da je šel ta proces naprej, — vkljub vsem socialno-po-litičnim omejitvam, vkljub jasnemu '.'pogledu v ta razvoj in njegove posledice. Ako silijo gospodarski razlogi, kakor tekoča reka v določeno smer, takrat vsi stanovanjski uradi in vsi žandarji tega sveta toga toka ne bodo zajezili. Samo politika, ki skuša uapeljati tok v drugo strugo, je prava socialna politika.
Mislimo, da se ue bomo motili, ako trdimo, da delujejo isti vzroki, ki jih posnemamo iz te študije tudi v drugih mestih. Za naši dve večji mesti, Ljubljano in Maribor pa prideta v poštev še dva posebna vzroka: obe mesti sta postali važnejši politični središči, kakor pred vojno, obe ste postali razven tega obmejni mesti, kar je privedlo v njuno območje mnogo novih uradov in uradnikov.
Ce zasledujemo globlje vzroke za pojave, ki povzročajo in večajo na zgoraj opisan način stanovanjsko bedo, bomo našli;
Hišni posestniki so se bili pred vojno prisiljeni omejevati. Na njihovih hišah so bile visoke hipoteke, ki jih je bilo treba z donosom najemnin obrestovati. Danes — jim je padec valute hiše razbremenil in jim prinesel velikanske valutne dobičke. Danes jim stanovanj ni treba več oddajati. Oddaja stanovanj pa jim tudi. sploh ne more nositi mate-rielnih dobičkov, — ker je najemnina tako nizka, da sploh ne prihaja kot odškodnina v poštev. (Mesečne predvojne najemnine so se gibale v Ljubljani med to—40 predvojnimi kronami. Po indeksnih številkah v času, ko to pišemo, odgovarja predvojna krona vrednosti 18 Din, predvojne mesečne najemnine P« vrednosti 180 do 720 dinarjev!) Nestalna valuta in enostransko maksimiranje ima za posledico da se je predvojno razmerje med kratkodobnim in dolgodob-nim nalaganjem kapitelov docela porušilo. Vse nalaga denar kratkodobno, to je v nove obrate, za koje se je dalo
ko ga drugi niso dobili, da, celo že drugim uakazano stanovanje sem dobila jaz, pa tudi »Pubi tu c se ne bo nič zgodilo, zapomnite si Vi tam na Bleisveisovi cesti, da je moj zaročenec kapetan!
Stražnik je stal kot sveča sicer vendar odrevenel. Le, kdor bi mu bil pogledal natančneje v oči, bi bil zapazil, da je mož le za silo zatajeval smeh. Gospodična zaročenka pa je zmagonosno dvignila glavo, pomerila moža postave od vrha do tal in brez pozdrava odbrzela po Dunajski cesti.
Pa takrat jo priseka sem po Seleu-burgovi. ulici Kosmiuov Nejče iz Kanala, ki že več kot pol desetletja prebiva s svojo osemčlansko rodbino tam uekje za »Koleraspitalonn v stavbah na kolesih. Stokrat je že bil na stanovanjskem uradu, stokrat se je kregal z gospodo tamkaj in ravnotolikokrat so ga vrgli zaradi »nasilnosti« ven. Nejče se je moral slednjič le spoprijazniti z usodo predzgodovinskega človeka in ima še danes priliko razinišljevati n udobnostih stanovanj na kolesih.
Mož postave in Nejče sta stara znanca iz boljših časov. Oba sta Primorca. Pa se je zgodilo, da jo je prisekal Nejče pred glavno pošto neposredno po razgovoru med mlado damo in stražnikom.
In stražnik je povedal Nejčetu zgodim od priviligiranega kužka, ki mu je vlila nove jeze v njegovo že itak prejez-no srce.
Stanovanlska beda v Ptuju.
(Poročilo o!) priliki uvedbe davka za pridobivanje stanovanj.)
Predmet le razprave je stanovanjska l edu v Ptuju.
Pri tem moramo takoj v začetku povedati, da govorimo vkljub temu o stvareh, ki veljajo tudi za druge kraje, ne samo za Ptuj.
Samo na Ptuj smo se omejili vsled tega, ker smo hoteli stanovanjsko bedo, ki je seveda svetoven pojav in simptom porušenega ravnovesja povojne družbe, kolikor mogoče konkretno opazovati in ker smo imeli pred očmi konkreten cilj, to je, ker smo hoteli z njim utemeljiti korake, ki jih svetujemo za odpravo stanovanjske bede v našem mestu. Nadejamo pa se, da bodo naša izvajanja baš vsled te omejitve opazovalnega polja, ki omogoča konkretno opazovanje in razpravljanje -- tudi splošno zanimiva.
Ko so se vrnili po prevratu vojaki na svoje domove iu k svojini mirovnim poklicom in je postalo očito, da so vsa naša mesta prenapolnjena, ker veliko število rodbin ni bilo mogoče spraviti pod streho, kar so živo predočevale v vseh večjih mestih dolge vrste za stanovanja vporabljenih vagonov, smo bili vsi mnenja, da so naša mesta vsled splošnega povojnega preseljevanja in vsled političnih sprememb silno narasla.
V tej domnevi so nas potrjevale tudi visoke, iz lahko umljivih razlogov potvorjene statistike raznih aproviza-cijskih institucij.
/ato je ljudsko štetje iz leta 192») splošno presenetilo.
Ce tudi ni oporekati, da so nekatera mesta vsled povojnih političnih sprememb res narasla, vendar niso narasla tako, kakor se je pričakovalo.
Nekatera pa sploh niso narasla, a vendar poznajo tudi ona svojo stanovanjsko bedo. Med tipično mesto slednje vrste spada tudi Ptuj.
Ptuj je štel leta 1910 z vojaštvom 4631 prebivalcev, leta 1920 4449 prebivalcev. Ako odštejemo vojaštvo, je štel Ptuj leta 1910 4205, leta 1920 pa 4100 prebivalcev.
Prebivalstvo je toraj za 105 osel) padlo. Računati bi se moralo na prvi pogled, da mora biti zato v mestu nad 20 stanovanj več na razpolago, kakor pred vojsko — in da stanovanjskega vprašanja v Ptuju ne more biti.
Vendar posnemamo iz statistike stanovanjskega oblastva, da \ teži tam 59 nerešenih prošenj v stanovanjskih zadevah.
Od teh je 27 prošenj za primernejša stanovanja, 25 prošenj za dodelitev stanovanj rodbinam, ki so v mestu zaposlene, 6 prošenj za priselitveno dovoljenje.
dohiti kredite, ■ med tem, ko se jih za gradbo hiš — ni dalo dobiti.
Dokler se to v temelju ne spremeni, l*o obratov in industrij preveč, — takih obratov in industrij, ki ne računajo s tem, da so za uove obrate potrebni tudi novi prostori. In nepremagljiv bo nagib, da sili denarno jačja obrt in industrija denarno slabšega stanovanjskega najemnika iz stanovanjskih prostorov. Tu stojimo pred težkim problemom, — ki se koncem koncev ne bo dal drugače rešiti, kakor tako, da bo marsikatera na tej podlagi nastala povojna obrt 1n industrija — likvidirala. Nič manj, ko porušeno ravnovesje v razdeljevanju kreditov, prihaja v poštev porušeno ravnovesje v razdeljevanju produktov, konkretno prenizke realne plače.
Pred vojno je dajal vsakdo 15 do 20 odstotkov svoje plače za stanovanja. Tu znesek je šel v veliki meri kot obrestna renta in prihranki v hipotekarne hranilnice, — ki so ga dajale — za nove zgradbe na posodo. Danes — tega ni. Obrt in trgovina jih ne dajeta. Bodisi, da jih zase pridržujeta, bodisi da jih ne moreta dajati, ker ne črpata teh sredstev v predvojni izmeri iz kroga svojih konsumentov, bodisi da jih izropava povojna svetovna valutna špekulacija in nosi te dobičke Bog ve kam.
Tako se troši ogromen kapital, ki bi moral predstavljati fond za gradbo stanovanj. V kolikor s tem denarjem kdo bogati, je to zopet nagib, da zasede dvojno stanovanje. Tako je škoda dvojna. Za kakšne svote gre pri tem? Ne moremo govoriti s popolno natančnostjo, pač pa izreči zelo verjetno cenitev, da predočimo te vsote.
Samo delavstvu, zavarovanemu pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev -se izplača v Ljubljani na mezdah okrog 10 milijonov dinarjev mesečno. Če računamo, da so plače povprečno za 15 % nižje, kakor bi po indeksnih številkah pred vojno in sedaj morale biti.
— in to je prenizko cenjeno (povprečje plač po predvojnih in sedanjih mezdnih razredih bolniškega zavarovanja se razlikuje za 25 %) — zasluži ta del ljubljanskih delavcev in nameščencev letno 18 milijonov dinarjev manj, nego pred vojno! Kje so pa še uradniki in železničarji? To pa niso samo odtegnjene plače, ampak vsled nizkih stanarin — predvsem odtegnjen stanovanjski fond!
Na najemninah se je plačalo leta 1914 v Ljubljani na 4 in pol milijona predvojnih kron. Po vrednostni relaciji znaša to 80 milijonov dinarjev sedanjega denarja. Na najemninah pa se je prejelo leta 1922 — od takrat so se najemnine gotovo že znatno zvišale — celih — 5 milijonov dinarjev. Izpadek znaša toraj 75 milijonov dinarjev. Ako cenimo, da je v hišah v Ljubljani za 100 milijonov zlatih predvojnih kron vrednosti, — znaša 1 odstotna amortizacijska kvota 1 milijon predvojnih kron ali 18 milijonov sedanjih dinarjev'.
Stanovanjska politika, — ki ne skuša na ta ali oni način spraviti skupaj v te višine segajočih zneskov, je nezadostna in se bo morala prej ali slej umakniti gospodarski logiki svobodne konkurence. V Ljubljani manjka okrog 800 stanovanj. Tudi to nas vede, če skromno računamo do zneska 100 milijonov dinarjev! Te številke niso točne,
— a vendar toliko točne, da nas vpeljejo v prave številčne predstave.
Iz teh vidikov gledamo na stanovanjski problem in postavljamo za reševanje stanovanjskega vprašanja tale vodilna načela. I.) Ako bi vplačali hiš-
ni posestniki v korist fondu za gradbo novih stanovanj z vknjižbo hipotek na svoje hiše še tako znatne davščine, bi povrnili le del valutnih dobičkov, ki jim jih je prinesla valutna zmeda. Zato bi se jih moglo odškodovati z znatnim zvišanjem najemnin. 2.) Za stanovanjski fond je treba vporabiti vsaj približno enak odstotek zaslužkov, kakor je bilo to pred vojno. Del tega fonda naj se vplača hišnim posestnikom v obliki zvišanih najemnin, del pa za davek za gradbo komunalnih hiš. Osebe, pri katerih dosegajo dohodki predvojne normale, naj vplačujejo predvojne kvote, če ne za stanarine, pa za stanovanjski davek.
Za osebe, kojih delavno silo obrt in industrija ali tudi država izkoriščajo s tem, da jih delno ali za vso to svoto pri predvojnem realnem zaslužku prikraj-šujejo, je naložiti stanovanjski davek v izmeri tega prikrajšanja podjetnikom. 8.) V tej ali oni obliki je zasigurati valutni temelj za dolgodobno nalaganje kapitalov. 4.) Politika hranilnic, hipotekarnih zavodov, socialnih institucij mora iti za tem, da se nalaga približno predvojna kvota njih kapitalov v dolgo-dobne gradbene kredite.
Stanovanjska politika, ki bi skušala ta načela uveljaviti bi bila zdrava in potrebna in bi vodila do cilja, prav kakor bo rešila na svoj način potom težkih socialnih pretresljajev vsa ta vprašanja svobodna konkurenca in prostost pri razpolaganju s stanovanji.
Da bodo ti pretresljaji silno težki je razvidno že iz lahkote, s katero se je izrekel na euketi n. pr. zastopnik industrije za popolno svobodo pri razpolaganju s stanovanji, — ne da bi se menda prav zavedal, da pomenja to silno povišanje stanarin, povišanje stanarin do normala in nujno potrebo po normaliziranju plač. Delavstvo bo moralo to v obupnih naporih gospodom zastopnikom industrije v tisoč posameznih slučajih vedno z nova dokazovati in ker bo šlo, kakor je razvidno iz predstoječega, na obeh straneh često za biti in ne biti,
— bo ta borba silno težka. Posebno še, ko je delavstvo razbito in brez prave politične moči. Zato se bomo z vsemi silami branili, da se rešijo ta vprašanja
— s svobodno konkurenco.
Ubranili, pa se tega z našo slabo
dosedanjo stanovanjsko politiko, koje nezadostnost je očevidna, prav gotovo ne bomo. Globlje razumevanje teh problemov, popolno pomanjkanje smisla za socialno politiko na strani kapitalistov, in neresnost s kojo gledajo na ta vprašanja često najemniki, — jača strujo, ki zahteva, naj reši stanovanjsko vprašanje svobodna konkurenca gospodarskih sil. Delavstvo se mora temu z vso silo upreti.
Njegove poklicne organizacije se bodo s tem vprašanjem v smislu sklepa ljubljanske enkete podrobneje bavile.
Nadejamo se, da bodo mogle odobriti izjavo, ki sta jo podala, upoštevajoč predstoječe, njegova zastopnika na ljubljanski enketi, ki sta povedala kot svoje osebno mnenje — tole:
1.) Mi moramo biti zato, da ostanemo pri sistemu dodeljevanja stanovanj tudi v prihodnjem letu.
2.) Določbe glede višine stanarin pa zbiranja kapitalov za vzdrževanje in grajenje stanovanj ne smejo ovirati.
8.) Z zbiranjem kapitalov in grajenjem stanovanj naj se poverijo občine.
4.) Država mora vstvariti za njih delovanje zakonite predpogoje.
Tedenske vesti.
Smetanovo proslavo priredi Zveza godbenikov za Slovenijo v pondeljek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer, v dvorani hotela Union pod pokroviteljstvom generalnega konzula češkoslovaške republike dr. Otokarja Beneša. Pri proslavi se bo izvajal simfonični ciklus: Na vlast (Moja domovina) in deli simfoničnega ciklusa: 1. Višegrod, 2. Veltava, 3. Sarka, 4. S čeških logov in gajev, 5. Tabor in 6. Blanik. Sodelovala bosta tudi kapelnik Anton Balatlce in orkester Narodnega gledišča v Ljubljani, pomnožen s člani Zveze godbenikov.
Gene vstopnic: Sedeži po 30, 25, 20,
virtuoz. Njegova največja zasluga mu gre zato, ker je vstvaril celo vrsto opernih in sinfonskih del, ki so ostala nesmrtna. Zložil je sledeče opere: Brani-bori na Češkem, Dalibor, Tajnost, Poljub, Prodana nevesta, Dve vdovi, Libu-ša. Viola, Vražja stena. Njegova najzna-menitejša komorna dela so kvartet »lz mojega življenja , med orkestralne skladbe pa »Ma vlast«., v kateri slavi, opeva, in ilustrira svojo domovino. Radi prenapornega dela si je nakopal živčno bolezen, ki je bila vzrok popolni oglušelosti. Mojster je umrl 12. maja 1884. in položen na višehradsko pokopališče k večnemu počitku.
Likvidacija zdravstvenega odseka v Ljubljani. Minister narodnega zdravja je odredil, da se ima likviducija zdravstvenega odseka v Ljubljani izvršiti do konca marca. Posle dosedanjega odseka l)o vršil v bodoče poseben inšpektorat.
Vič-Glince. — »Stavbena in gostilničarska zadruga delavski dom« vabi na občni zbor, ki se vrši v soboto 22. t m. ob 8. uri v Del. domu na Glincah z običajnim dnevnim redom.
Ptujska kronika.
Člane politične organizacij«, ki so
zaostali s članarino pozivamo, da jo poravnajo, da zamoremo redno pošiljati obračun. — Blagajnik politične organizacije.
Delavska predstava v mestnem gledališču. Dramatično društvo priredi v nedeljo 16. t. m. popoldan delavsko predstavo z znižanimi cenami. Igralo se bo Finžgarje ve Rokovnjače . Sodru-gom priporočamo, da porabijo to priliko ter se udeležijo predstave v obilnem številu.
Ptujski klerikalci so imeli predpreteklo nedeljo zaupni shod, na katerem bi imel poročati poslanec Vesenjak, ki je pa bil zadržan. Nalogo poročevalcev so izvršili domači govorniki, ki so starim in — najnovejšim pristašem poročali o položaju. Pravijo, da je vzbujalo splošno pozornost dejstvo, da so bili navzoči nekateri gospodje, ki so prijadrali v pristan SLS iz drugih vod, ki postajajo motne. Govori se, da je cela vrsta ljudi, ki se pripravlja na uskoštvo in da imajo nekateri legitimacijo SLS že v žepu. Ce je to res, se bodo demokratske vrste za nekaj majhnih in tudi visokih glav skrčile. Tudi »napredna koncentracija .
Pred mariborsko poroto je bil pretekli teden obsojen na 12 let ječe Lovro Drevenšek iz Stanočinov, ki je 7. novembra v Dravski ulici umoril lastno ženo.
Elektrika. Kakor čujmno se z vso naglico vršijo priprave za napeljavo falske elektrike. 1 zgleda, da se to izvrši že v tem letu. Cas je že, ker bi bilo to za naše .mesto in tudi za okraj zelo koristno.
Gospodarstvo in socialna politika.
15, 12, 10 in 8 Din; stojišča po 4 Din, za dijake po 2 Din.
Vstopnice se dobi v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu. Istotam se dobi tudi potrebni spored z razlogo posameznih delov.
BedHch Smetana, se je rodil v lepem češkem mestecu Litomyšl dne 2. marca 1824. Že v mladosti je kazal iz-vanredno glasbeno nadarjenost, kar ga je vspodbudilo, da se je z vso vnemo posvetil glasb, študijam. Bil je zelo agilne narave in neumoren delavec, kar kaže, da se je udejstvoval kot organizator, učitelj, kritik-referent, skladatelj in
Rusija in Italija.
V angleških in nemških krogih je povzročila vznemirjenje vest, da je Rusija dovolila Italiji gotove prednosti za tranzit, in to posebno na črti Batum-Baku od Ornega do Kaspiškega morja. Tako si bo lahko skušala Italija z boljšimi nadurni na uspeh, kakor v preteklosti, zagotoviti tržišča v Perziji, Tur-kestanu, Afganistanu in na Vzhodu sploh, koder se je dosedaj skoro uenio-teno razvijala angleška trgovina. Vendar si pa hoče Rusija ohraniti v svoji politiki napram Vzhodu proste roke in v tem tiči tudi razlaga za dejstvo, da je bila iz trgovinske pogodbe z Italijo izključena prednostna klavzula z ozirom na dogovore, ki jih bo Rusija mogoče v bodoče sklenila z državami Vzhoda. Bile so pa priznane italijanskim ladjam na Črnem morju skoro enake pravice, kakor jih imajo ruske. Posebno se je za to zavzel Krasin, ki je vedno povdarjal, da zna tu italijanska trgovska mornarica dosti koristiti gospodarstvu sovjetske Zveze.
Nemške reparacije.
Pogajanja med našo in nemško vlado zaradi reparacijskih dobav baje ugodno napredujejo in je bil podpisan protokol, v katerem se določajo temeljna načela za ureditev obstoječega spora.
Koliko slano tul doitar.
I dolar stane 78.87 Din; 1 angleški funt 3.42 Din; 1 češka krona 2.30 Din; 1 laška ilra Din 3. 40; 1000 avstrijskih kron 1.13; 1 švicarski frank 13.90 Din; 1 francoski frank 3.20 Din.
Kaj je z 20% odtegljaji? Glede 20
odstotnih odtegljajev povodom koleko-vanja avstrijskih bankovcev je fin. minister izjavil, da so se za ta odvzeti denar izdajala številna in najraznovrstnej-ša potrdila z mnogo pečati in podpisi, tako da danes enostavno nimamo garancije in varnosti, da ne bi bilo vmes tudi več potvorjenih priznauic. Ce bi današnja vlada hotela izplačati ta zadržani denar, bi tega ne mogla napraviti iz tehničnih razlogov. Izgovor je dober pa, če ga tudi pes na repu prinese.
Izvoz naše drobnice preko Soluna. Lansko leto je izvozila naša država preko Soluna približno 300.000 glav drobnice. Velik del te živine je bil prodan že v Solunu, precejšnje pošiljatve pa so šle tudi v notranjost Grčije, kakor tudi v druge države.
Tržne cene na domačem trgu. Žito Pšenica se trguje 335—340 Din za met. stot. Pšenična moka 540—550 Din, mo-
ka za krmo 225—230 Din, koruza 255—, 260 Din, oves 250—260 Din.
Živina. Pretekli teden so plačevali v Zagrebu za kg žive teže: domači voli I. 14.50 do 15.50 (prošlo sredo 15 do 16); II. 13 do 14.50 (prošlo sredo 13.50 do 14.50); UL 11.75 do 12.50; mlada živina 13 do 13.75 (prošlo sredo 16 do 17.50; krave 1. 13 do 14 (prošlo sredo 15 do 17); II. 11.50 do 12.50; teleta 16.50 do 17.50 do 18; svinje domače debele 27.50 do 29.50; mesnate boljše 25 do 26; slabše 21.50 do 22.50. - Na Dunaju so plačevali 3. t. m. za kg žive teže v tisočih aK: voli 12 do 17 (19), biki in krave 11.5 do 17, slaba živina 8 do 11.5.
Les. V Slavoniji veljajo: hrastovi hlodi 1200—2500, hrastove deske 2200— 3100, bukovi hlodi 300—400, oglje vagon 9.500 do 10.000 Din,
Krma. (Zagrebške cene) seno 75,— do 112.50, otava 125 do 137, detelja 112 do 137 Din za 100 kg. Cene so padle.
*
Omejitev priseljevanja v Amerik«. Priseljeniška komisija ameriškega senata je zaključila, da zavrne zakonski osnutek senatorja Johnsona o priseljevanju v Zedinjene države. Kot baza za kvoto priseljevanja raznih narodov se vzame število po ljudskem štetju iz leta 1910. (kakor doslej), le mesto dosedanjih treh odstotkov se bosta doslej lahko priselila dva odstotka onega števila pripadnikov poedinih narodov, kolikor jih je leta 1910. bilo v Zedinjenih državah. Število priseljenikov se torej zniža za eno tretjino.
Ameriški socialisti za pomoč nemškemu delavstvu. Francoska okupacija Porurja, brezobzirno tir jan je vojne odškodnine in upiranje nemškega ljudstva proti izsiljevalni taktiki francoske vlade je dovedlo do popolnega obubo-žanja nemškega delavstva. Polom je sledil polomu, tovarne so odpuščale dan za dnem slotisoče delavcev, in v nemško gospodarsko življenje se je naselila anarhija. Radi te situacije so unije nemškega delavstva razrahljane, in vsled padca marke tudi brez sredstev. Isto ve J ja za socialistično stranko.
V Ameriki in v drugih deželah so se organizirale razne pomožne akcije, ki nabirajo prispevke za nakup živil bednemu prebivalstvu v Nemčiji. V Zedinjenih državah so nemški naseljenci nabrali visoke vsote. Tudi Amerikanci so podvzeli akcijo za zbiranje potrebnih sredstev, s katerimi bodo nakupili hrane in jo poslali v Nemčijo.
V raznih ameriških mestih so socialisti organizirali posebne odbore, ki imajo nalog nabirati prispevke med ameriškim ljudstvom za odpomoč revnemu nemškemu delavstvu.
Stran 4.
> S O C 1 A L J S T c
Dopisi.
Tržič. Dopisnik, Id se	zaletava v	mini, pozivam, da se	podpise. Dokler
/.Naprejiu na lažnjiv način	vame in	tega ne stori, vem, da	imam opraviti z
celo mojo hčerke ne more	pustiti na	obrekovalcem in tatom	časti. Padar,
Razno.
tlecUi je mati zločina.
V Ameriki je živel delavec 0'Don-nel. Do zadnjega leta je bil pošten in marljiv delavec. Z delom svojih rok je preživljal ženo in petorico otrok. Pred nekaj leti si je kupil dom, ua katerega je bil že plačal 1200 dolarjev. Tedaj je prišla bolezen, ki ga je položila v posteljo. Beda je prišla v hišo in samo enkrat na dan so še jedli. Plačila na hišo so zaostala. Končno je oče toliko okreval, da je mislil zopet, na delo. Ni bil še zdrav dokraja, ali beda ga je tirala, da je poskušal z nadčloveško močjo opravljati delo, katerega je zmožen le zdrav in krepak mož. Ni šlo. Moral je pustiti Tedaj je prišlo najhujše. Upnik, katere mu je dolgoval na hiši, je zagrozil, da proda hišo, če ne obnovi dogovorjenih plačil.
Samuel 0’I)onnel se je tedaj odločil /a obupen čin. Zažgal je hišo, da iztirja zavarovalnino. A prišli so mu na sled in bil je aretiran radi požiga. Dva tedna kasneje je priznal krivdo. Toda 0’Don-nel ni hotel s sramoto omadeževane svobode. Zadnji teden ga je našel ječat mrtvega v celici. Pregriznil si je žile m roki.
»Samomor,« je razsodila hladnokrv na mrliškoogledna porota.
»Žalost in kes/ so razsodili sodn uradniki.
'Bedak je razsodila resnica.
Tutenkliamnovo vstajanje.
Kot poročajo i/. Luxorja se je od pri sarkotag faraona Tutankamena ob navzočnosti šestnajstih prič, dogodek, ki j že radi tega za arheologe važen, ker si prvič Evropejci odprli nedotaknjeni egiptovsko kraljevo grobnico. Pred 1.’ meseci je Carter slučajno odkril grobni co. Grobnica je bila električno razsvet ljena. Ko je bil pokrov dvignjen je vze Carter s tresočimi rokami iz sarkofaga več krasnih, dobro ohranjenih rjuh, k so odkrivale mumijo mnogo imenovane ga egiptovskega faraona. Nad glavo mrliča je ležala kraljeva krona s kačjimi ornamenti. Mumija je držala v prekrižanih rokah žezlo. Poleg so ležalo naravne cvetlice, ki so bile še tako sveže, kot bi bile komaj položene v grob. Prava rakev, ki se odpre šele kasneje, je tri metre dolga in popolnoma okrašena s težkim zlatom. Je. dobro ohranjena, samo pri nogi so barve nekoliko obledele.
Po neki brzojavki, dospeli iz Luxor-ja, so nastale med arheologom Carterjem in egiptovskim ministrstvom diference, radi Cesar so dela pri odpiranju grobnice ukinjena.
Egipt je bil v dobi kralja Tutankamona v rodbinskih zvezah s hetitskimi kralji. Vdova Tutankamena, kraljica Anehsen-amon ne je v drugič poročila s sinom hetitskega kralja Šupiluliumaša. Sploli je egipčanska aristokracija bila v krvnem sorodstvu s hetitskimi prvaki. Slavni Faraon Ramzes, ki se je dolgo bojeval s Hetiti, je v 21. letu svojo vlade sklenil ž njimi mirovno pogodbo, ki je bila protokoli rana. Ta pogodba spada med prve mednarodne pismene pogodbo, ravno tako kakor hetitski zakonik, katerega objavlja v svoji knjigi prof. Hroznv. Hetiti so imeli za hudodelstva in prestopke, kazni, ki so se v glavnem delilo na smrtno kazen in denarno globe. Telesnih kazni, ki so bile v starih časih splošno v rabi, Hetiti niso poznali.
Gostilen in kavnren v naši državi je 194.900. Torej mora povprečno po 60 prebivalcev oziroma 12 družin (če štejemo na družino 5 članov), vzdrževati I>o eno gostilno. Pač naj večji davek.
Nadarjenost otrok. Veliko pozornost zbujajo v človeškem življenju otroci, ki kažejo že v zgodnji mladosti neobičajno nadarjenost. Zgodovina pozna ncštevilno takih slučajev. Dovoljujemo si nekatere navesti na tem mestu. — Pravcato občudovanje pri soljudeh je leta 1721. zbujal sinček nekega Danca, po imenu Henrik Heineken. Ko je bil otrok star 10 mesecev, je znal razločno
imenovati vse predmete v svoji okolici. Otroka so kmalu pričeli učiti dansko zgodovino in ko je bil star la mesecev, je že poznal glavne obrise svetovne zgodovine. Ko je bilo dele staro H leta, jo obvladalo dansko zgodovino popolnoma in se je pričelo učiti francoskega m latinskega jezika. Otrok pa je na žalost umrl že v petem letu svoje starosti. Kadi prevelikega duševnega dela so mu opešale moči.
Istega leta se je rodilo zelo nadarjeno dete v Franciji. Bil je to sinček nekega francoskega pridigarja. Oče ga je v drugem letu pričel učiti francoščine. Otrok so je kmalu izuril tudi v nemščini, latinščini, grščini in hebrejščini. V zgodnji mladosti je deček poznal glavna načela filozofije, matematike in cerkvene zgodovine. Od 16. do 20. leta s,e je deček izpopolnil v pravnih študijah, nato je umrl na vnetju možganov. Čudežno dete se je rodilo ludi 1. 1800. To je bil znani Karl Witte. Že v četrtem letu je govoril latinsko. V 10 letu je začel obiskovati visoko šolo in 14 lel star je dosegel doktorsko čast na filozofski fakulteti v nemškem mestu (iiesse.n. Witte je v poznejši dobi mnogo deloval na znanstvenem polju in umrl 83 let star. Zelo mlad je pokazal svojo veliko nadarjenost tudi slavni matematik Pascal, ki je že kot I71etni mladenič spisal zanimivo razpravo o presekih krogle.
Zgodovinski viri poročajo, da je bil Torquato Tasso v mladosti zelo nadar-jen. Kot 5 mesecev staro dete je čisto dobro govoril, v 7. letu starosti je že pisal verze in imel več javnih govorov. Na univerzo se je vpisal 13 let star in 4 lela pozneje je izdal prvo večje delo >Rinaldo<.
Nov rekord letala brez motorja. : Le
Malin naznanja i/. Biskry, da je francoski letalec Thoret izvršil z jednirn potnikom na letalu brez motorja polet °)9 minut tor tako prekosil FokkeroV svetovni rekord za !>7 minut.
Zanimiva operacija. Ugledni danski kirurg prof. Rovsing je poročal pr. d društvom zdravnikov o zelo zanimiv i popolnoma posrečeni operaciji, ki jo je izvršil predlansko leto. Pacijent je bila :14 letna ženska, ki radi bolezni v goltancu ni mogla sprejemati hrane po navadni poti. Prof. Rosing je napravil na prsih dvojen razrez kože, dvignil mod njim kožo in položil pod njo kavčukovo cev, pritrdil k nji kožo in napravil tako umetno cev. Vrhnji del umetne cevi je bil potom druge operacije pritrjen h goltancu, nižji konec te cevi pa je bil pritrjen k želodcu, tako, da jo nastala popolnoma pravilna cev iu je hrana .iz ust lahko prehajala v želodec. Operacija je trajala 6 mesecev, ker je bila to prva operacija te vrste. Druge operacije ne bodo trajale tako dolgo. Pacijentka je odšla iz bolnišnice zdrava in opravlja zopet svoje gospodinjske posle.
Sokratova želj«.
Neki pek je tožil Sokratu, da je zelo nesrečen. Kar po vrsti so se mu obesile tri žene na drevo na vrtu. »Dragi prijatelj, pravi Sokrat, »ali bi mogel presaditi tisto drevo pa moj vrt?< Mislil je na svojo Ksantipo, če bi se morda hotela obesili.
Llovd George in snfragetke.
Voditeljica augleških sufragetk žensk, ki zahtevajo zase vse politične pravice moških — je gospa Pankhurst, talentirana sicer, a zbadljiva in strupena, [trav nič prikupljiva. Dosedanji vodilni angleški državnik Lloyd George je govoril na nekem shodu o ženskem vprašanju in je omenil, naj bi se ženske malo bolj brigale za gospodinjstvo in malo manj za politiko. Navzoča je bila tudi Pankhurstova; nič ji niso ugajale ministrove besede in zavpila je: Ekscelenca, če bi bili Vi moj mož, bi Vas takoj zastrupila k — Llovd George jo pa ostro pogleda iu reče:	>Ne bilo
bi me treba zastrupiti, gospa; če Iti bil jaz Vaš mož, bi se sam zastrupil.
Čudežno jezero. V srednjeameriški republiki Costa Rica je vulkan Poas, ki štrli 2500 metrov nad morsko gladino. Žrelo tega ognjenika pokriva velikansko jezero; kar je pa na tem jezeru najbolj zanimivo, je to, da ima voda jezera popolnoma belo mlečno barvo. Vulkan bruha namreč žvepleno paro v velikih množinah in ta para daje vodi vulkanskega jezera tako mlečno-belo barvo. Stene vulkanovega žrela, ki se dvigajo nad površino jezera, so pokrite z debelo plastjo nečistega surovega žvepla. Okoli in okoli jezera pa je vsaka rast nemogoča. — Voda Jezera neprenehoma na lahno valuje. Vsak čas se dvigne iz njega mogočen oblak pa re s silnim šumom. Naenkrat pa se človeku zazdi, da se zbirajo na sredini jezerske gladine valovi, Icakor v črnem hribu, a potem šele oko zapazi, da so to v resnici ogromne množine mehkega črnega blata. Ta blatno valovje se dviga z votlim bobnenjem višje in višje, dokler ne doseže višine sedmih metrov. Velikanski oblaki pekoče žveplene pare so dvigajo iz jezera v višavo ob gromovitem šumenju iu odevajo pokrajino tako, da postane popolnoma meglena in nevidna. — Ko se dim razprši, je jezero zopet mirno, le toliko, da narahlo valuje. Vsake poldruge ure se. ponovi la čudoviti proces. Voda v jezeru je izredno vroča. Po vsakem izbruhu se razleze žveplena para na kilometre daleč po okolici in njegovi poti mine vsaka rastlina ali živo bitje. Temu podobnega žveplenega jezera ni drugod na vsej zemlji.
Žene na lovu na ^loae. Iz Londona je odpotovala v Sudan večja družba lovcev na. slone. V družbi sta tudi dve dami. Bogata gospoda si je najela poseben parnik, v katerem se bo vozila i/. Kartuma po Belem Nilu. S tega broda bodo delali izlete na lov. Za lov ima vsak član družbe posebno lovsko legitimacijo.
21 metrov dolg top. V tvornici Ruel-le na Francoskem so izgotovili te dni lop, ki je največji, kar jih je izšlo doslej iz francoskih arzenalov. Dolg je 21 metrov in tehta 90.000 kg. Popoln top obsega 230 ton. Projektili so težki 420 kilogramov in nesejo na daljavo 90 km. Takele vesti se zadnje čase vedno bolj širijo in kažejo, da ima amsterdamska internacionala popolnoma prav. ko s tako vnemo širi protivojno agitacijo.
Napoleonova kočija. Najvišji sodni dvor v Lipskem je razrešil zanimivo vprašanje glede lastninske pravice za Napoleonovo kočijo, ki je bila najdena na bojnem polju pri Lipskem. Kočijo sta reklamirali zase angleška in nemška linija družine maršala HI tleh er ja. Francoska vlada se že dolgo časa trudi, da bi dobila to dragocenost v svoje roke, pa ji to do danes še ni uspelo. Sodnija v Lipskem je razsodila, da pripada Napoelonova kočija,' najdena na lipskem bojnem polju, po vsej pravici angleški liniji Blucherjeve družine iu odbila je vse zahteve, ki jih je stavila nemška vlada. Kljub tej razsodbi pa Nemčija ne izgubi dragocene trofeje, ker so angleški lastniki sedaj darovali Napoleonovo kočijo mestu Breslavi.
Ivu Kluks Klan in njegovi simboli. Kakor vsaka tajna družba, ima tudi ameriški lui Kluks svoje znake in svoja gesla. Ko je novinec plačal deset dolarjev, dobi rdeč gumb z vpodoblje-uo dlanjo, razprostrto navpik. Pod omenjeno dlanjo se čilajo začetnice K. O. T. O. P. Za tujca pomenijo te črke »Vitezi otvorjene dlani (Knights of the open palm). Za Člane pa značijo: Klani venomer izpolnjujejo svoje zakletve (Klans observe there oaths persistent-l.v). Pri vhodu je njih značka »belo . pri notranjih vratih pa »nadoblast< Potem vas vprašajo, če poznate gospoda, ki sliši na ime Kotop. Odgovorite pa: Poznam gospoda, ki se zove Potok . Kuklusklanec se predstavi sodrugu takole .Jaz sem klansman iz kraljevine Illinois, Klan št. 1. Chicago-,-,. — Ta organizacija ima precej slične namene kakor laški fašisti, le da deluje še bolj tajinstveuo in še bolj zločinsko.
Vešala so odpravljena! Po objavi v Službenih Novinah se bo v vsej državi izvrševala odslej smrtna kazen z ustre-Ijenjem in ne več. z obešenjem.
Ministri Stambiilijskijeve vlade izpuščeni ua svobodo. Iz Sofije poročajo: bivši ministri Stambulijskijeve vlade Torlakev, Tomov in Manislov proti položitvi gotove kavcije.
Odlikovanje Reke. Italijanski kralj je sklenil odlikovati reško občino v znak hrabrosti z zlato medaljo, ki se bo dne 24. maja izročila mestni občini iu pripela ua občinsko zastavo.
Ženska volilna pravica v Angliji. Angleški parlament je pretekli teden sprejel zakon o razširjeni ženski volilni pravici z 288 proti 72 glasovom. Za volilno pravico so glasovali kompaktno socijali-sti in konservativci. Zakon določa, da imajo enako volilno pravico kakor moški vse žene od 21 leta dalje, prejšnji zakon je določal samo volilno pravico v omejenem številu in za žene od 30. leta dalje. Po tem zakonu bodo volilke v znatnem številu nadkriljevale moške volilce. Kakor računajo, bo od 22.900.000 volilnih upravičencev nad 12.400.000 voli Ik.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
I iška tiskarna Makso Hrovatin.
V
S Ustanovljeno leta 1852 t
j Teod. KORN j
j Ljubljana, Poljanska c. 8. [
(preje Henrik Korn.)
:
Krovec, stavbni, galanterijski j in okrasni klepar. Instalacija Š vodov. Naprava strelovodov. ■ Kopališke in klosetne napra- s ve. — Izdelovanje posod iz | pločevine za firnež, barvo j lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatlje) l	za konserve.	;
♦♦
Vsedelovski zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Mer
Uubllana, Vidovdanska cesta Z
priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi pose« I mezne dele *a U. D. R. — Vse | telovadne potrebi inet majce. telovadne hlače, čelje, dalje za moSki in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike 11 Preskrbite si pravočasno I - Poverjeni i dobavitelj potrebščin U. D. R.
								
HH	MALI OGLASI	
Prva mariborska delavska pekarna
r. z. z o. /.. v Mariboru, Tržaška cesta st -16 .58. telefon št. 324. Ustanovljeno leta 1898. Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svoje okusne in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
Produktivna zadruga krojačev r. z. z
o. z. v Mariboru, Ruška cesta 5, ustanovljeno leto 1908 izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform.
Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba.
Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih izdelkov r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ul. 4. Izdelovalnicn moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno izvršel