Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče TRUBARJEVO LEID kazalo: Nagovor župana 3 Zupanov sklad 4 Dobrodelni koncert županovega sklada 5 Področje družbenih dejavnosti v letu 2008 6 Božični koncert, Razpis županovega sklada 9 Intervju z Majdo Lušin 10 11. srečanje lokalnih časopisav 11 Prireditev ob dnevu reformacije na Rašici 12 Dogodki ob 500-letnici Trubarjevega rojstva 14 1 50 let Martina Krpana, Mi in okolje 1 6 Bralni nahrbtnik, Vabila, Obvestila 1 7 Teden preventive na šoli, 12. regijsko tekmovanje glasbenikov 18 Vabilo na novoletni koncert, Učenci - košarkarji 19 Tekli smo in se zabavali, 20 Zegnanje v Krvavi Peči 21 Skavti 22 Trgatev v Razkrižju, Bučrijada v Velikih Laščah 24 Gasilci - veterani v Beli Krajini, Vabila 25 Raščani po poti svojega rojaka 26 Kostanjev pohod 2008 28 Na Koroškem je lepo 30 Spomin na padle borce 32 Mali Osolnik, Nogometni turnir 33 Namizni tenis 34 Martinovanje pri Belokranjcih 35 Srečanje upokojencev, Srečanje po 50 letih 36 Obisk pri Štefanu Zrncu 37 Ekskurzija simpozija obdobja v Trubarjeve kraje 38 Življenje namesto zasvojenosti 39 Podjetniške informacije 40 V spomin, Oglasi 41 Janez Borštnik K.D. Stranska pot l/l c. 1290 Grosuplje tel.: 01/700 25 30, fax: 01/700 25 31 net: www.gasilni.com 65M: 041/744 866 - POOBLAŠČEN SERVIS GASILNIH APARATOV - MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ - TRGOVINA Z GASILNO OPREMO - TEHNIČNO SVETOVANJE P.E.. Višnja Gora {gasilski dom) trobla Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Letnik 14, številka 7, Prelom: Moj Repro, d.o.o., 4. december 2008 Krvava Peč Izhaja sedemkrat letno, Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p. gospodinjstva v občini prejmejo Naslov uredništva: glasilo brezplačno Trobla, Levstikov trg 1, Naklada: 1.510 izvodov 131 5 Velike Lašče. Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, 3rispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku )ritličja občinske stavbe. Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Majda Kovačič Cimperman v.d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Naslednja Trobla izide 29. januarja 2009. Prispevke oddajte najpozneje do 15. januarja 2009. Majda Kovačič Cimperman, Ana Fotografija na naslovnici: Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Gregor Grešak Dežurni telefon za vodovod je 051 619 577 Vodokomunalni sistemi, d.o.o. Ddliijli ml, kise prilagaja vam. Ktefciibilni Meriva Life in Zafira Life. 01 7881 999 Avtohiša Zalar CpdMciwfl L ¡i,'j l Jwcptropfe. ■Avl□malčkaklnwlil-n ■I'lnplolStfl ■ mcg'rri:« ■ c^flvann oqlrdnln ».a* Luna'il 4 kl'mni-'.tn •Ündol^tä i notier to ■■b'fci.'.ironilcl Jararncl! '■¿KM III .1 p-anqä. I jirti, Mnihč.Ahttl vidm U: ilfiilr|Kvta. '•gaVci. i si i Sni ftpiil -larti !*di m fir rt in" ln!Mamiii nuljjii Iih. laduni Spoštovani! Leto 2008, Trubarjevo leto, v katerega smo stopili z velikimi pričakovanji, se počasi izteka. Letošnje leto je bilo še posebej zanimivo. Zaznamovalo ga je veliko število izpeljanih investicij na različnih področjih ter veliko prireditev, še posebej v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Že januarja smo se veselili otvoritve nove večnamenske športne dvorane in dodatnih prostorov v Osnovni šoli Primoža Trubarja. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da je dvorana vseskozi polno zasedena, tudi v popoldanskem in večernem času. V njej poteka veliko rekreacijskih in tekmovalnih dejavnosti, kar je še posebej spodbudno. Ker je letošnje aktivnosti s področja družbenih dejavnosti bolj podrobneje opisala podžupanja dr. Tatjana Devjak, kar si lahko preberete na občinskih straneh, bom sam na kratko opisal dogajanja na drugih področjih. Vsekakor je še vedno največ vaših želja s področja komunalnih dejavnosti. Zato smo tudi letos nadaljevali z asfaltiranjem nekaterih cestnih odsekov. Krajše odseke smo asfaltirali v Robu, Dvorski vasi in na Mali Slevici, malo daljši pa sta bili trasi Purkače-Centi in Podžaga-Borovec. Največja letošnja investicija na področju cest pa je bilo asfaltiranje skoraj dveh kilometrov ceste po Rutah, od Zgončega proti Neredom. Zavedamo se, da je zdrava, neoporečna pitna voda ena največjih dobrin. Zato veliko finančnih sredstev namenjamo za investicije na področju vodooskrbe. Letos smo zaključili oziroma dali v uporabo novo vodovodno vrtino pri Strletih. Zgradili smo vodovodno omrežje od Karlovice do Poznikovega in do Kota pri Veliki Slevici. Prioritetno smo obnovili tudi vodovodni odsek od Cereje do sv. Roka, ker se je ugotovilo, da so bile na tem odseku še azbestne cevi. Na področju urejanja javnih površin smo letos uredili park pod bloki v Velikih Laščah, ki bo zaključen s postavitvijo kipa Primoža Trubarja. Za naselje Rašica se izdeluje projektna dokumentacija za meteorno in fekalno kanalizacijo in čistilno napravo. Upam, da bomo še letos odkupili tudi zemljišče za čistilno napravo v Velikih Laščah. Ne glede na dejstvo da smo v zadnjih letih v naši občini postavili več kot 200 luči javne razsvetljave, še vedno dobivamo veliko prošenj za postavitev dodatnih luči. Letos smo jih postavili sedemnajst v naslednjih naseljih: Brankovo, Dolščaki, Dvorska vas, Turjak, Knej, Prilesje, Pečki, Polzelo, Rob, Plosovo, Laze, Srobotnik, Uzmani ... Vsklopu ureditve Rašice smo letos zgradili pločnikod parkirišča do Trubarjeve domačije, s čimer je zagotovljen varnejši dostop vsem njenim obiskovalcem in šoloobveznim otrokom, ki po tej poti hodijo do šolskega avtobusa, ter vsem ostalim pešcem. Prav tako je bil letos dokončan pločnik po Turjaku ob glavni cesti G 106. Ogromno sredstev smo namenili tudi za obrtno cono Ločica pri Turjaku. Letos je občina postala 100% lastnik zemljišča, saj smo ga odkupili od vseh lastnikov. V zaključni fazi je projektna dokumentacija za komunalno ureditev, katere izvedbo načrtujemo v naslednjem letu. S pomočjo državnih sredstev se trenutno ureja tudi avtobusno postajališče v Dolnjih Retjah. Tudi v letošnjem letu so naši pogodbeni izvajalci javnih služb dobro opravljali svoje delo na področju komunalnih dejavno- stih. Zato naj gre moja zahvala Marku Belaju za vzdrževanje največjega vodovodnega sistema v občini, Francu Purkatu in njegovim sodelavcem za vzdrževanje lokalnih cest in za izvajanje zimske službe ter Marku Zakrajšku za opravljanje pogrebnih dejavnosti in vzdrževanje največjih pokopališč v občini. Tudi letos smo sofinancirali razne programe s področja šolstva, kmetijstva in malega gospodarstva. Veliko sredstev smo namenili za delovanje raznih športnih, kulturnih, turističnih in drugih društev in organizacij. Organizacije odmevnih prireditev v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, njihovo medijsko pokritje in udeležba nekaterih pomembnih osebnosti slovenske države je bila vsekakor velika promocija naše občine. Naj omenim samo dejstvo, da je predsednik države dr. Danilo Turk našo občino v letošnjem letu obiskal kar trikrat. Ob tej priložnosti se zahvaljujem predsednici dr. Tatjani Devjak in drugim članom občinskega odbora za počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja kot tudi vsem tistim, ki ste s svojim delom kakorkoli pripomogli, da so bile letošnje prireditve tako uspešno izpeljane. Naj omenim, da smo bili pred kratkim, kar čez noč, deležni nedopustnega odvzema finančnih sredstev z občinskega proračuna zaradi poplačila odškodnine, nastale z naslova neupravičene odpovedi delovnega razmerja v Osnovni šoli Primoža Trubarja. O tej zadevi sem vas natančneje seznanil v prejšnji Trobi i. Nikakor se ne morem sprijazniti z dejstvom, da bi posledice izgubljenih tožb osnovne šole v delovno pravnih sporih z zaposlenimi v šoli nosila občina. Z vsemi pravnimi sredstvi si bomo prizadevali, da bi dobili odvzeta sredstva nazaj, saj menimo, da so nam bila le-ta odvzeta povsem neupravičeno. Zato smo vložili tožbo na pristojnem sodišču, Skupnost občin Slovenije pa je vložila tudi ustavno pritožbo. Želel bi spomniti, da bo 6. decembra minilo deset let, odkar sem bil izvoljen za župana Občine Velike Lašče. Z veseljem in s kar malo nostalgije se spominjam tistih prvih dni, ko sem se spoznaval z delovanjem občinske uprave in se še nisem prav zavedal, kaj me čaka na tako odgovornem položaju. Treba je bilo preštudirati ogromno zakonov, odlokov, pravilnikov in drugih aktov, da sem lahko sprejemal kompetentne odločitve. Marsikdaj sem precej noči »porabil« v te namene. V teh letih je bilo potrebnih veliko usklajevanj z občinskimi svetnicami in svetniki o naših prioritetah. Prav zaradi korektnega medsebojnega sodelovanja je bilo v naši občini v tem obdobju ogromno narejenega. Zavedam se dejstva, da je vsem željam težko zadostili, trudimo pa se, da bi jih kar največ tudi izpolnili. Zato mi ni žal za čas, ki sem ga in ga bom tudi v prihodnje porabil v občinske namene. V teh desetih letih mi je bilo dano spoznati kar pet predsednikov vlad in več deset ministrov Republike Slovenije. Prav zanimivi so spomini na skupne sestanke ali druge priložnosti, ko smo bili skupaj. Naj se ob tej priložnosti zahvalim moji družini za razumevanje in potrpežljivost, ker sem bil veliko odsoten od doma, hvala podžupanji in ostalim občinskim svetnicam in svetnikom za pomoč pri vodenju občine, hvala članicam in članom občinske uprave za strokovno delo in vsem, ki ste mi s svojim delom in predlogi pomagali pri kreiranju in soustvarjanju občinske politike v teh desetih letih. Spoštovane občanke in občani, želim, da bi dostojno in veselo proslavili letošnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti kot tudi zaključek Trubarjevega leta 2008. Zato vas vse lepo vabim na božično-novoletni koncert v novo športno dvorano v petek, 26. decembra 2008, zvečer, ko bomo skupaj lahko tudi nazdravili prihajajočemu letu 2009. Anton Zakrajšek, župan Spoštovane občanke in občani Ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti, Vam iskreno čestitamo, ob prihajajočih božično novoletnih praznikih pa Vam želimo, da bi jih kar najlepše preživeli. Naj se v letu 2009 uresničijo vse Vaše želje, predvsem pa naj Vas spremljajo zdravje, dobra volja in lepe misli skozi vse leto, kije pred nami. Vesel božič in srečno 2009. Župan Anton Zakrajšek in občinska uprava ŽUPANOV SKLAD deveti dobrodelni ples 8. novembra 2008 je v Viteški dvorani Turjaškega gradu potekal že 9. dobrodelni županov ples. Tudi tokrat je bil del vstopnine vsakega udeleženca namenjen Zupanovemu skladu. Kot ponavadi je bil ples tudi lepo družabno srečanje, kakršnega si ljudje očitno želijo. Že na vhodu v grad so goste pričakali grajski vitezi, dvorne dame pa so jih po aperitivu pospremile do njihovih miz. Za pravo grajsko večerjo so s svojimi dobrotami tokrat poskrbeli gostinci kulinarike Čop iz Podkuma. Vsi ljubitelji plesa, smo se lahko zavrteli ob izvrstni plesni glasbi skupine DeŽur. Za popestritev večera pa nam je nekaj skladb zapela Tina Gačnik Tiana. Med plesom je potekala tudi dražba umetniških slik, ki so jih Županovemu skladu podarili Cvetka Jakovljevič, Anita Sefer in Božidar Stritar. Hvala vsem kupcem slik, še posebej Mizarstvu Stritar z Rašice, ki je kupljeno sliko podarilo Občini Velike Lašče. Naj se na koncu zahvalim še vsem udeležencem 9. dobrodelnega županovega plesa za udeležbo kot tudi medijem za poročanje o tem dogodku. Nekaj utrinkov s plesa, ki jih je sponzorsko naredil Peter Centa iz Studia Markelj, lahko vidite na priloženih fotografijah. Župan Anton Zakrajšek Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela. (Winston Churchill) v Čestitke županu Antonu Zakrajšku ob deseti obletnici županovanja in uspešnega vodenja naše občine. Uredniški odbor Troble Dobrodelni koncert županovega sklada v sodelovanju z Mladinskim društvom VRT Pred natanko desetimi leti se je županu občine Velike Lašče porodila ideja o ustanovitvi posebnega sklada. Tako v naši občini že devet let uspešno deluje Ustanova Zupanov sklad, katere namen je nudenje finančne pomoči dijakom in študentom iz velikolaške okolice iz socialno šibkejših družin pri njihovem šolanju pa tudi za druge dobrodelne namene. Sklad pa ni omogočil le razdeljevanja sredstev tistim, ki jih potrebujejo, ampak se je po zaslugi le-tega povečalo tudi število glasbenih, kulturnih in družabnih dogodkov v naši občini. Sredstva Zupanovega sklada se zbirajo izključno na prostovoljni osnovi. Poleg rednih prispevkov župana in nekaterih svetnikov velik delež sredstev predstavljajo tudi donacije drugih posameznikov in podjetnikov. Eden izmed uspešnih načinov zbiranja sredstev za Zupanov sklad je tudi vsakoletni, že tradicionalni, dobrodelni koncert, pri organizaciji katerega smo letos prvič sodelovali tudi mladi iz Mladinskega društva VRT. Ob tej priložnosti se gospodu županu zahvaljujemo za pogum, ki ga je pokazal s tem, da nam je zaupal organizacijo tega večera. Letošnji dobrodelni koncert se je zgodil v petek, 7. novembra, v Levstikovem domu. Organizacija takega večera zahteva veliko koordinacije in truda, kar pove že samo število nastopajočih - kar 28 se jih je zvrstilo na laškem odru. Na začetku so nastopili mladi glasbeniki iz naše občine - novoustanovljeni Ansambel Biser, kitaristka Pavla Lušin ter harmonikarja Domen Indihar in Miha Juvanec. Plesalke iz skupine Lotosovi cvetovi so za nas na odru pričarale orientalsko vzdušje s Plesom tančic in Egipčansko nočjo. Naša domačinka Nina Virant nam je zapela dve skladbi, ki smo jih lahko slišali že na mnogih radijskih postajah. Pevka Tina GačnikTiana, ki prihaja iz sosednje občine Dobrepolje, nam je med drugim predstavila tudi skladbo Morje in nebo, za katero je prejela nagrado strokovne žirije za mlado in perspektivno izvajalko na letošnji Slovenski popevki. Laški publiki se je predstavila tudi dvakratna zmagovalka festivala Ritem duha Petra Stopar. Tudi zabavna skladba Lojz skupine La Kost je v dvorani požela velik aplavz. Velika zvezda večera je bila čudovita Nina Pušlar, ki je v živo zapela tri pesmi in popolnoma očarala poslušalce - še posebej moški del občinstva. Nina je mlada pevka iz Ivančne Gorice, ki je prek Mariove bitke talentov skočila naravnost na slovensko glasbeno sceno. Prisluhnili smo tudi sozvočju treh čudovitih ženskih vokalov, ki sestavljajo skupino Katri nas. Na tem mestu bi se jim radi še enkrat iskreno opravičili za tiskarskega škrata, ki se nam je prikradel na plakate, ki so viseli po naših vaseh. Ko se je koncert bližal koncu pa so za dobro voljo in veselo razpoloženje poskrbeli še člani Ansambla Zakrajšek. Vsi nastopajoči so se v dobrodelne namene odpovedali honorarju, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu in prispevali svoje znanje, talente, čas in trud ter nastopili na našem odru. Zahvala gre tudi članom Mladinskega društva VRT, ki so vsak po svojih močeh sodelovali na koncertu - super ekipa ste! Največja zahvala pa gre voditeljskemu paru, Alenki Vasic in Roku Borštniku, ki sta ponovno pokazala svoj napovedoval-ski talent - morda se bodo uresničile besede našega župana in ju nekoč še vidimo na televiziji. Tudi ta koncert, kot vsi doslej, je bil dobrodelen. Zato smo se odločili, da k sodelovanju prijazno povabimo tudi podjetnike iz naše okolice, da prispevajo po svojih močeh. Zavedali smo se, da je takih prošenj veliko in prav zato smo jim za njihov prispevek hvaležni vsi, Še posebej tisti, ki bodo pomoč prejeli. Zahvala gre torej naslednjim sponzorjem: ACEST Franc Purkat, Avtohiša Zalar, g. Ciril Bobek, Gostinstvo Klančar, g. Janez Skrabec, Lesna galanterija Oblak, Mizarstvo Tekavčič Toni, g. Cveto Peterlin, Radio Zeleni val, Radio Urban, g. Raul Siler ter Tiskarna Peterlin. Prepričani smo, da bodo sredstva tudi tokrat prišla v prave roke, zato še enkrat iskrena hvala! Po dobrih dveh urah zabave se je zaključil še eden izmed koncertov Zupanovega sklada. Vsem, ki ste se koncerta udeležili se zahvaljujemo za obisk, saj ste tako tudi vi prispevali k plemenitemu dejanju. Potrudili smo se, da bi za vas ustvarili bogat in pester program in upamo, da nam je uspelo in da vam bo ta večer ostal v lepem spominu. Besedilo Katja Lenič , foto Marko Skulj področje družbenih dejavnosti v letu 2008: plani, realizacija, uspehi in problemi Družbene dejavnostiso eno tistih področij dela v občini, ki terjajo za uresničitev začrtanih ciljev največ proračunskih sredstev, hkrati pa je to eno tistih področij, ki mora zagotavljati izvajanje največ z zakonom določenih nalog. Če naštejemo le nekatere: organizacija predšolske vzgoje, zagotavljanje osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje, zagotavljanje zdravstvenega varstva občanov, pomoč na domu in doplačila oskrbe v domovih za ostarele občane. V letošnje leto smo vstopili z velikimi pričakovanji. Pred nami je bilo Trubarjevo leto in 500-letnica njegovega rojstva ter odprtje težko pričakovanega športno-rekreacijskega objekta v Velikih Laščah. Na to smo se intenzivno pripravljali že v letu 2007 (Trubarjev odbor, načrt prireditev in spremljevalnih dejavnosti, koledar prireditev itd.), da sploh ne omenjamo pomoči gospodu županu s predlogi pri pripravi proračuna za leto 2008. Pri pregledu celoletnega dela lahko ugotovimo, da so bili tako programi kot investicije na posameznih področjih, kot so predšolska vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje in vzgoja, zdravstveno varstvo, kultura, šport, sociala, realizirane, pri čemer gre zahvala gospodu županu in gospem in gospodom svetnikom, ki so s sprejetjem rebalansa proračuna zagotovili dodatna sredstva za tiste dejavnosti, katerih stroški in obseg so se med letom povečali. Da pa so dejavnosti na področju družbenih dejavnosti, za katere sem kot podžupanja zadolžena, lahko potekale v skladu s postavljenimi cilji, gre vsa zahvala tudi sodelavkam v občinski upravi: gospe Veroniki Vasic in gospodični Petri Mustar. Dejavnosti na področju kulture pa so potekale v sozvočju z Javnim Zavodom Trubarjevi Kraji in z direktorjem Matjažem Grudnom, kustosinjo Barbaro Pečnik in vodičem Andrejem Perhajem. Za lažji pregled opravljenega dela sem se odločila, da predstavim dejavnosti po področjih kot si sledijo v nadaljevanju. Predšolska vzgoja Predšolski vzgoji Občina Velike Lašče posveča že vsa leta od svojega obstoja dalje izredno pozornost. Ne samo da zagotavlja z zakonom predpisana sredstva za delovanje tega področja, temveč se trudi zagotavljati nadstandard v korist naših otrok, v zadovoljstvo staršev in upam si trditi, da tudi v zadovoljstvo zaposlenih v vrtcu Sončni žarek. Iz letošnjega proračuna smo financirali pokritje teras v znesku 20.000 evrov. Otrokom smo tako omogočili dodatne površine za dejavnosti na prostem z zaščito pred nevarnim UV sevanjem. Avgusta smo glede na izredno povečanje potreb po predšolskem varstvu v prostorih PS Turjak uredili igralnico za en oddelek druge starostne skupine otrok. Stroški ureditve in opreme tega prostora so znašali 15.000 evrov. Glede na povečan vpis otrok v vrtec in glede na zvišanje cen predšolske vzgoje je bilo v proračunu treba zagotoviti tudi dodatna sredstva za doplačilo programov k ceni vzgojno varstvenih storitev. Pri iskanju rešitev je izredno strokovno in z veliko dobre volje pomagala vodja vrtca gospa Stanka Mustar, za kar se ji na tem mestu zahvaljujem. Potrebe po dodatnih mestih v vrtcu so v občini izredno velike. Veseli nas, da se rojeva vedno več otrok. Za občino kot ustanoviteljico vrtca pa to predstavlja dodaten izziv in dodatna sredstva za ureditev prostorov. Zal nam je, da med letom nismo uspeli zagotoviti dodatnih mest za vse otroke, ki so varstvo v vrtcu potrebovali. V Trobli št. 4/2008 smo pozvali vse zainteresirane kandidate, ki bi bili pripravljeni odpreti vzgojno-varstveno družino za 1. in/ali 2. starostno obdobje, pa žal nismo imeli uspeha. Ta poziv vsem zainteresiranim še vedno velja, kakor tudi vsem tistim, ki bi bili pripravljeni odpreti kakršno koli alternativno obliko predšolskega varstva. Lahko pa zapišemo, da bomo zagotovili pred začetkom šolskega leta 2009/10 dodaten prostor za potrebe predšolskega varstva in skušali s 1. septembrom pokriti vse potrebe po varstvu predšolskih otrok naših občanov. Osnovnošolsko izobraževanje in vzgoja Upam, da ne pretiravam, če zapišem, da imamo v Velikih Laščah lepo urejeno šolo. Vem in verjamem, da je za to stanje zaslužnih več ljudi. Vemo, da država pokriva plače zaposlenih in del materialnih stroškov na oddelek (učila, izobraževanje učiteljev ...), občina pa je zadolžena za pokrivanje vseh materialnih stroškov v zvezi z uporabo prostorov (kurjava, elektrika, voda, komunalni prispevki in še kaj). Vemo pa tudi, da brez izdatne občinske pomoči in razumevanja potreb šole, naša šola ne bi bila taka kot je. Zavedamo se, da ko vlagamo v šolo, vlagamo v svoje otroke in mladino. In to je največ, kar lahko naredimo. Da se naši otroci v šoli počutijo dobro, pa imajo veliko vlogo tudi učitelji in drugi strokovni delavci šole. Poleg odprtja večnamenskega športnega objekta (največja investicija občine v letu 2008), multimedijskega prostora in knjižnice, nove zobne ambulante ter pridobitve novih parkirnih prostorov je pomemben dogodek v letošnjem letu imenovanje nove ravnateljice šole mag. Metode Kolar. Skoda je le, da se je ob menjavi ravnatelja zgodila zgodba, imenovana »62 tisoč evrov«, ki smo jo že premleli in bo še nekaj časa burila duhove in domišljijo naših občanov in »kravžljala« možgane pravnikom tudi na državni ravni, kajti Skupnost občin Slovenije je v zvezi s tem sprožila ustavni spor. Zgodba bi se lahko razpletla veliko prej in drugače, če ... Teh če-jev pa je veliko. Za načrtovano ureditev zbornice in pisarn je bila že pripravljena potrebna dokumentacija in izbran izvajalec del, vendar pa potem pogodba za izvedbo del v letošnjem letu ni bila podpisana zaradi manjkajočih sredstev v občinskem proračunu, ki so bila občini odvzeta z računa za poplačilo dolga Heleni Komac, ki je v sporu s šolo dobila tožbo. Izvedena je bila delna sanacija kotlovnice pri OS in izdelani projekti za nadaljnja potrebna dela. Vrednost do sedaj izvedenih del znaša 44.000 evrov. Pripravljamo projektno dokumentacijo za nove štiri učilnice, ki so še kako potrebne ob takem številu otrok in ob načrtovanih novogradnjah v občini. Zdravstvo O drugačni organiziranosti dela na področju splošne medicine in patronaže kot tudi o razlogih za to smo že pisali. Na podlagi pristopa k soustanoviteljstvu ZD Ribnica načrtujemo, da bo delo v naši zdravstveni postaji pod okriljem novega delodajalca steklo v prihodnjem letu. Od investicij naj v letošnjem letu omenimo plačilo ultrazvoka za ginekološko ambulanto, ureditev ogrevanja v fizioterapiji in ureditev dostopa za invalide do fizioterapije in na parkirišče. s knjižnico Prežihov Voranc. Knjižnica je odprta 25,30 ur tedensko, kar presega minimalni obratovalni čas knjižnice glede na število prebivalcev v občini. Ker je tudi v letošnjem letu izkazan povečan obisk za 14 %, je povečana odprtost knjižnice upravičena. Kultura Programom in prireditvam na področju kulture smo v naši občini letos posvečali posebno mesto in pozornost. Morali smo zagotoviti potrebna sredstva za izvedbo progama Trubarjevo leto 2008, hkrati pa smo vložili veliko truda za organizacijo in izvedbo prireditev, ki so potekale skozi vse leto. Pri tem so sodelovala številna občinska društva z različnih področij, krajevni odbor Rašca, gasilci, podjetniki in nekateri posamezniki. Izpostavila bom Trubarjevo leto. Stroški za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za zavarovance. ki so zavarovani »kot občani« (osebe brez dohodkov), so se tudi v letošnjem letu precej povečali. S spremembo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2009, se bodo pogoji za to vrsto zavarovanja nekoliko spremenili (upoštevanje dohodkov zavarovanca in njegovih družinskih članov, upoštevanje prihrankov in premoženja, izdaja odločbe o zdravstvenem zavarovanju za eno leto in nato vsakoletno preverjanje izpolnjevanja pogojev). Podzakonski predpisi bodo natančneje urejali način dela na tem področju. Zavarovance - občane bomo o pogojih zavarovanja in potrebni dokumentaciji obvestili. Vzdrževanje vojnih grobišč Trubarjevo leto 2008 TRUBARJEVO 1EID r) /::\2uod Leto 2008 je posvečeno 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, obeležju tega pomembnega dogodka in ureditvi Trubarjeve domačije (ureditev sanitarij, kanalizacije, sprejemnice, posodobitev električne napeljave, obnova mostu in postavitev dodatnega, novega mostu, obnova kolesa mlina in žage, tlakovane sprehajalne poti, sanacija lesenega dela domačije, ureditev kozolca, zaščita plinske postaje, s pomočjo države pa smo uredili varen dostop do parkirišč in preplastitev dela cestišča). Za sofinanciranje izvedenih del nam je Ministrstvo za kulturo odobrilo interventna sredstva v višini 35.000 Eur. Knjižnična dejavnost Letos je prišlo do spremembe v organiziranosti knjižnične dejavnosti, kar pa na sam obseg in način dela v naši knjižnici ni imelo vpliva. Mestna občina Ljubljana je vse ljubljanske knjižnice združila v Mestno knjižnico Ljubljana (MKL), tako da sedaj naša občina sklepa pogodbo za izvajanje dejavnosti z MKL in ne več V letošnjem letu smo od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve uspeli za vzdrževanje vojnih grobišč pridobiti nekaj čez devet tisoč evrov, s katerimi smo uredili grobišče na pokopališču v Velikih Laščah in grobišče na Turjaku (čiščenje in obnova spomenikov, nove zasaditve). Januarja smo s sodelovanjem s Pošto Slovenije na Trubarjevi domačiji na Rašici predstavili poštni žig in priložnostno poštno znamko z motivom Primoža Trubarja. Večeri »Na Trubarjevini v čast domovini« so potekali šest sezon od prve sezone 2002 do 2003 do vključno šeste sezone leta 2007 do 2008. Vrhunec so večeri doživeli v letošnjem letu, ko praznujemo Trubarjevo leto z zaključkom 3. decembra 2008 ob 18.00 na Rašici. Grad Turjak je maja, v sodelovanju s Pedagoško fakulteto zaživel z lutkovno predstavo »Je uže minila strašna nouč«. Junija smo bili priča prireditvam ob občinskem prazniku, ki so potekale tako rekoč vsak dan od 1. junija pa vse do 7. junija. Zgodovinsko slovesnost ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja pa smo dočakali 8. junija 2008 s proslavo državnega pomena. Na Trubarjevi Rašici smo gostili pomembne goste, predsednika države gospoda Danila Turka, slavnostnega govornika ministra za kulturo Vaška Simonitija, člane državnega in občinskega Trubarjevega odbora, pomembne kulturnike, domoljube, državljanke in državljane Slovenije, tuje predstavnike in nenazadnje občane in občane Velikih Lašč. V poletnem času smo na različnih lokacijah v občini izvedli Velikolaški poletni festival. Tako smo gostovali v Robu s KUD Ribniškega pihalnega orkestra, v cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Zgončah s koncertom Tatjane Kavčič in Dušana Sodje ter z dvema koncertoma stare glasbe Seviqc Brežice na gradu Turjak. Na Trubarjevi domačiji je potekala slovesnost ob odprtju 18. slovenskih Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD). Med 20. in 28. septembrom so tako po vsej Sloveniji potekale najrazličnejše prireditve, posvečene predstavitvi življenja in dela Primoža Trubarja Pripravili smo tudi program za 12. gledališki abonma 2008/09. Povpraševanje po abonmajskih kartah se je iz pretekle sezone povečalo. V Levstikovem domu tako abonenti zasedejo večino sedežev, ostali so še trije sedeži in balkon. Ti prostori pa so namenjeni tistim, ki nimajo abonentskih kart. Prizadevamo si, da bi se s programom približali vsakemu posebej in zadovoljili različne gledališke okuse. lavni zavod Trubarjevi kraji je v letošnjem letu opravil veliko dela, povezanega z organizacijo prireditev. Občina je zagotovila potrebna sredstva za sofinanciranje dejavnosti zavoda v prvem letu delovanja. Ostale investicije na področju kulture so bile v pretežni meri povezane s Trubarjevim letom, kot je bilo že zapisano. V Levstikovem domu je bila realizirana naložba v namestitev alarmnega sistema za požarno zaščito, ki je bila potrebna glede na odločbo požarnega inšpektorja. Zbirali smo ponudbe za prekritje dela strehe Levstikovega doma. Ker je bilo glede na višino ponudb treba v proračunu zagotoviti dodatna sredstva, smo morali zbiranje ponudb ponoviti, kar pa je imelo za posledico, da dela ne bodo izvedena v letošnjem letu. Z izbranim najugodnejšim ponudnikom je pogodba podpisana, dela pa se bodo izvedla v letu 2009. Občina je sofinancirala tudi obnovo cerkva v župnijah Velike Lašče, Rob in Turjak, Skocjan in posebej zagotovila občinski sofinancerski delež obnovitvenih del pri cerkvi sv. Lenarta v Krvavi Peči, za katera je župnija pridobila tudi sofinanciranje s strani države za obnovo spomenikov kulturno-zgodovinske dediščine. Šport Veseli smo, da smo našim otrokom in občanom zagotovili tako lepe prostore za izvajanje športne in rekreativne dejavnosti. »Zdrav duh v zdravem telesu« so rekli že v antiki in velja tudi danes. V letošnjem letu smo pripravili tudi merila za delitev sredstev društvom za sofinanciranje izvajanja njihovih programov in nakup opreme. Tu smo imeli nekaj težav in s skupnimi močmi in odborom za družbene dejavnosti bomo oz. smo na zadnji seji odbora za družbene dejavnosti in s pomočjo občinskega sveta ter gospoda župana Antona Zakrajška težavo že prebrodili v korist društvom in vsem tistim, ki se s športom ukvarjajo ljubiteljsko. Sociala Tudi sredstva za zagotavljanje potreb na tem področju so se med letom povečala, tako da je bilo potrebno na posameznih postavkah (predvsem pomoč na domu in doplačilo oskrbe v domovih za ostarele) s spremembo proračuna zagotoviti dodatna sredstva. Pri sofinanciranju stroškov oskrbe v domu pa moramo na tem mestu tudi omeniti, da smo v letošnjem letu zaključili kar nekaj zapuščinskih zadev na sodišču, pri čemer je občina dosegla povračilo stroškov oskrbe iz zapustnikovega premoženja ali pa postala lastnik nepremičnin. Po realizaciji postavke pomoč staršem ob rojstvu otrok pa lahko ugotavljamo, da bo po številu rojstev v občini letošnje leto preseglo povprečno število rojstev v zadnjih letih, kar pa je hkrati že smernica za načrtovanje dela na področju družbenih dejavnosti v naslednjih letih (vrtec, dodatni prostori v šoli, povečanje obsega dela glasbene šole ...). Načrtovana investicija dom za ostarele se še ni začela izvajati. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je letošnji razpisni rok za podelitev koncesije podaljšalo do konca leta 2008. Če bo prijava družbe Lave d.o.o., katere soustanoviteljica je občina Velike Lašče, na razpisu uspešna, lahko pričakujemo začetek izvajanja te investicije v naslednjih letih. Veliko je bilo postorjenega, veliko načrtov imamo še na zalogi, probleme rešujemo sproti. Ključ do uspeha pa je nedvomno timsko delo, v katerega so vključeni: na prvem mestu prvi mož občine, župan Anton Zakrajšek, delavki občinske uprave za področje družbenih dejavnosti Veronika Vasič in Petra Mustar, občinski svet in avtorica prispevka. Druži nas profesionalna zavezanost za skupno dobro občank in občanov naše občine. Vam drage občanke in občani pa želim uspešno, predvsem zdravo novo leto 2009 ter nam vsem skupaj želim, da bi nas recesijska kriza obšla v čim večjem loku. Vaša podžupanja: Dr. Tatjana Devjak ' f m Občina Velike Lašče vabi na BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, ki bo v petek, 26. decembra 2008, ob 19.00 uri v novi športni dvorani Velike Lašče. S programom, ki smo ga pripravili za Vas, bomo počastili državni praznik dan samostojnosti in enotnosti, zaključili Trubarjevo leto 2008 in si skupaj zaželeli vse dobro v letu 2009. Nastopili bodo: Ansambel Roka Žlindre, Sodraški tamburaši, Ansambel Svetlin, Sandi Marolt, Katarina Gačnik in Aleš. Gačnik, Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja, velikolaške mažoretke in Folklorna skupina Velike Lašče in posebna gostja večera Helena Blagne. Najmlajše obiskovalce pa bo razveselil tudi Božiček. Za lepše razpoloženje se bo praznični program zaključil z ognjemetom. Ob tej priložnosti si boste tisti, ki še niste imeli te možnosti, lahko ogledali nove prostore, ki smo jih za potrebe naših občanov — predvsem otrok in mladine, pridobili v letošnjem letu. Lepo vabljeni! Vstop prost RAZPIS ŽUPANOVEGA SKLADA Ustanova Zupanov sklad glede na že doslej zbrana denarna sredstva objavlja: RAZPIS za šolsko leto 2008/2009: 1. eno štipendijo po 100,00 EUR/mesečno. 2. enkratne denarne pomoči (v skupnem znesku 2.000,00 EUR). Kdo lahko kandidira za štipendijo in enkratno pomoč? -dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v Občini Velike Lašče. Kaj mora vsebovati vloga? - osebne podatke vlagatelja, - fotokopijo spričevala, -originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2008/2009, - potrdilo o stalnem prebivališču, - potrdilo o finančnem stanju staršev (plača, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost), - dokazilo o višini kakšne druge štipendije, - dopis o društveni ali drugi aktivnosti prosilca. Kam nasloviti vlogo? Občina Velike Lašče (za Zupanov sklad) Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Rok za oddajo vloge? 19. december 2008. V prošnji za enkratno denarno pomoč je treba dopisati še, za kateri namen bi se pomoč porabila. Glavni kriterij za pridobitev štipendije ali pomoči je socialno stanje prosilca. Drugi kriteriji pa so še: učni uspeh, društvena aktivnost ipd. 3. Financiranje drugih aktivnosti (v skupnem znesku 2.000,00 EUR), kot so npr: skupen izlet ob zaključku leta, razna predavanja ali izobraževanja, za razne druge pomoči v družini (ob smrti, nesreči ...). Vloge z obrazložitvijo za uveljavljanje sredstev iz točke 3. lahko pošljejo posamezniki, društva ali različne organizacije s sedežem v naši občini, do porabe sredstev. Anton Zakrajšek, župan Intervju z Majdo lušin, oskrbovalko za pomoč na domu v Občini Velike Lašče Pomoč na domu v Občini Velike Lašče poteka že deset let. Med prvimi, ki so začele s to službo pri nas, je bila Majda Lušin, ki je najprej delala preko programa javnih del, kasneje pa se je na Centru za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik, ki je za našo občino izvajalec te storitve, tudi redno zaposlila. Ker Majda zaključuje s svojim delom ali bolje rečeno, odhaja med tiste, ki nikoli nimajo časa, torej med upokojence, smo jo prosili za nekaj utrinkov iz njenega dela v občini Velike Lašče. Majda, po poklicu ste šivilja, vendar se v zadnjih letih svojega dela niste posvečali šivanju oblek, pač pa pomoči bolnim in ostarelim na njihovih domovih. Izkušnje pri tem ste si nabrali že v občini Ribnica. Kdaj ste prišli med naše občane in kako so vas sprejeli1 V občini Velike Lašče sem začela delati septembra leta 2000. Sprejeli so me zelo lepo. V delo po terenu me je uvedla patronažna sestra Metka Jamnik, ki so jo ljudje dobro poznali, zato so laže sprejeli tudi mene, ker sem prišla z njo. Delo z bolnimi in ostarelimi ljudmi terja posebne sposobnosti. Vi ste si izkušnje za to delo nabirali že doma, pri delu v Karitas, v Društvu gluhih in naglušnih. Ja, veliko izkušenj sem prinesla že od doma. Imela sem gluhoneme starše, skupaj s sestro sva od osemnajstega leta doma negovali šest ljudi - starše, dve teti, strica in njegovo ženo. Že vrsto let sem aktivna v Župnijski Karitas Sodražica. Do lanskega leta, ko mi je umrla mama, pa sem vsa leta pomagala v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana pri prijateljskih srečanjih njihovih članov. Ali ste delo, ki ste ga opravljali po terenu, morda nehote »nosili« tudi seboj domov1 So vas občani kdaj poklicali tudi v vašem prostem času - zvečer, med prazniki1 Vsekakor je to delo, ki ga po končanem delovnem času ne moreš zakleniti v predal. Marsikdaj so me ljudje poklicali tudi zvečer, med prazniki. Ne le za to, ker bi potrebovali pomoč, ampak predvsem zato, da so pregnali osamljenost, da so se lahko z nekom pogovarjali. Koliko kilometrov na dan ste v povprečju prevozili po obsežnem terenu naše občine - od Lužarjev, Krvave Peči, Sloge Gore,...? V povprečju sem prevozila 130 km dnevno ali tudi več. Ste v zimskih razmerah kdaj ostali na cesti? Vemo, da ste morali tudi do hiš, kjer dostop z avtomobilom ni bil možen1 Vas je bilo kdaj strah medveda1 Zgodilo se je, da sem ostala na cesti zaradi tehničnih težav. Vtem primeru mi je na pomoč priskočil občinski hišnik Janez ali pa sem na pomoč poklicala moža. Bližnje srečanje z medvedom pa sem imela v Bajdincu. Medvedka z mladiči je bila na drugim strani vode. Ja, takrat je pa bil strah. Od občanov smo na vaš račun marsikdaj slišali pohvale, da znate z ljudmi, nekateri pa so kljub temu raje videli, da jih obišče vaša sodelavka Tanja - »ta mlada«. Kako komentirate takšne pripombe? Ja, Tanje so bili predvsem veseli možakarji. Raje vidijo, da jih obišče mlada moč. S tem so dali vedeti, da so Tanjo Ponikvar tudi zelo dobro sprejeli. Kar nekaj občanov, ki ste jih oskrbovali na domu, je moralo zaradi onemoglosti in slabšanja zdravstvenega stanja oditi v dom za ostarele. Ste tudi po tem še obdržali stike z njimi. Vemo namreč, da so se nekateri na vas zelo navezali. V domovih jih še vedno obiskujem, zlasti za njihove rojstne dneve. Teh obiskov so izredno veseli. Najbolj mi je ostalo v spominu praznovanje rojstnega dne Pepce iz Bajdinca v domu v Ponikvah. Za 80 letnico si je želela, da bi je nekdo igral na harmoniko. Pripeljala sem fanta, ki jo je z muziko razveseljeval uro in pol. Pepca je takrat, ogranjena v plet, ki ji ga je spletla dr. Grmekova, povedala, da ji še nikoli v življenju ni bilo tako toplo pri srcu. Ste poleg tistih nalog, za katere vemo, da ste jih opravljali (nega, kosila, stvari iz trgovine ali zdravila iz lekarne, gospodinjska pomoč) morali kdaj ustreči tudi kakšnim posebnim željam oskrbovancev1 Ja, prišla sem enkrat k starejši gospe, ki je bila popolnoma slepa. Ko je zazvonilo poldne, je začela jokati, ker je bila na ta dan ravno obletnica smrti njenega sina. Njena največja želja je bila, da jo peljem na pokopališče. Peljala sem jo, da je lahko na spomeniku potipala črke, s katerimi je bilo napisano ime njenega sina. Rekla, je da sem ji izpolnila njeno veliko željo. Teh spominov je veliko, ko bom doma, jih bom imela čas premlevati. Lahko pa rečem, da so bila ta leta, ko sem delala med vašimi občani, zame najlepša leta v vsej moji delovni dobi. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi občini Velike Lašče, ki mi je omogočila, da sem v sklopu tega dela lahko poskrbela tudi za oskrbo svoje mame, ki je bila gluhonema in bi ji nekdo, ki z njo ne bi znal komunicirati, zelo težko pomagal. Še enkrat se zahvaljujem vsem, da sem svoje delo lahko tako z veseljem opravljala - občini, osebju v zdravstveni postaji, delavkam v trgovinah, kjer sem po spisku nabavljala za »moje stranke«. Imate še kakšno misel za konec najinega pogovora1 V Laščah sem bila rada. Vsem želim, da bi lepo preživeli Božič in vse dobro v Novem letu. Mnogim ostarelim in bolnim sem pomagala, še več pa od njih dobila. Majdi se za odgovore lepo zahvaljujem in ji želim, da se bo sedaj lahko posvečaja tistim dejavnostim, za katere ji je doslej manjkalo časa. Če pa bo tudi v bodoče kdaj našla čas za obisk njenih oskrbovancev v domu ostarelih ali na njihovem domu, pa bo to gotovo tista svetla iskrica v življenju, ki jo potrebujemo sami in jo hkrati od nas pričakujejo drugi. Z Majdo Lušin sem se pogovarjala Veronika Vasic Iz 11. srečanja lokalnih časopisov Slovenije 1 7. oktobra 2008 je bilo v Slovenski Bistrici v organizaciji tednika Panorama 11. srečanje lokalnih časopisov Slovenije. V Viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica se nas je zbralo dva-insedemdeset udeležencev, predstavnikov devetindvajsetih lokalnih časopisov iz različnih koncev Slovenije, si izmenjalo izkušnje pri ustvarjanju lokalnih medijev in dobilo nekaj koristnih napotkov za nadaljnje delo. Svoje znanje in izkušnje s področja novinarstva so nam posredovali doc. dr. Sonja Merljak Zdovc, novinarka Sobotne priloge Dela, Uroš Urbas, namestnik urednika dnevnika Finance, Nevenka Dobljekar, novinarka Radia Slovenija in gostitelj srečanja novinar Bojan Sinič, glavni in odgovorni urednik tednika Panorama. Navedla bom le nekaj misli predavateljev, ki so se mi zdele predvsem pomembne tako za tiste, ki smo »ožji sodelavci Troble« (urednik, člani uredniškega odbora, lektor, oblikovalec) kot za vse ostale, ki s svojimi prispevki soustvarjate naš časopis: Zgodbe o ljudeh pogosto ne pridejo v nacionalne časopise, zato je v lokalnih medijih več prostora zanje, zlasti pa za tako imenovane pozitivne zgodbe. Zelo brane teme so reportaže in portreti. Vsak pisec naj svoj članek, preden ga pošlje v objavo, naglas prebere. Bralca pritegneta naslov in fotografija. Fotografije so zaenkrat še šibkejša plat lokalnih časopisov. Slaba fotografija ne pritegne bralca in znižuje kvaliteto časopisa. Avtorji naj se izogibajo zavajajočih naslovov, ki ne napovedujejo tega, kar je bistvo vsebine prispevka. Članki morajo biti napisani razumljivo, prijazno do bralca. To pa je takrat, ko je prispevek napisan tako,« da ga razume stara mama«. Lepota jezika je v njegovi sočnosti, ne pa v težkih, zapletenih stavkih. Vsak prispevek naj ima dober začetek, dober zaključek, oba pa naj bosta čim bliže skupaj. Poudarjena je bila pomembnost pisanja v maternem jeziku, ohranjanje dialektov, ki pri nas tonejo v pozabo, ker je velika škoda. Poudarjen je bil pomen lokalnih časopisov tudi z vidika kronike posamezne občine. Občinsko glasilo postane čez leta pomemben dokument. Objavljanje nelektoriranih člankov ni dopustno. Pomembna je avtorizacija prispevkov. Pri vseh prispevki- naj bi bili navedeni tako avtorji tekstov kot avtorji fotografij. Ob zaključku srečanja se nam je pridružil tudi predsednik države dr. Danilo Turk, ki je poudaril pomen časopisov, vezanih na kraj bivanja bralca, ki se vedno bolj povečuje. Ljudje so zainteresirani za informacije iz svojega lastnega okolja. Izpostavil je svobodo izražanja kot temeljno človekovo pravico in družbeno vrednoto. Vsem prisotnim je zaželel uspešno delo in pri tem pripomnil, da kultura tiskane in vse javne besede napreduje tem bolj, čim bolj bomo imeli v zavesti svobodo izražanja. Udeleženci smo se ob koncu zahvalili za gostoljubnost organizatorju srečanja - tedniku Panorama, županji občine Slovenska Bistrica gospe Ireni Majcen ter gospe Herti Žagar, direktorici Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, ki so se potrudili z organizacijo in nam omogočili udeležbo na tem srečanju brez kotizacije. V letu 2009 bo srečanje lokalnih časopisov v Žužemberku. Za Troblo Veronika Vasic m i sjci/A^Z/ rutjjiep č a ¿y \ qA li . C cu\; kx2/ itpamo/ pAe.tcJe£aAÍí' tu, p /i cčaicupma' pixíuuli umi. Lxxó , K.q/Ae/ pa/ p Q/ JXW tpi JsQ/ ZčžjM' in/ i r>p oüm po/ p/ttcalca^aapa: Narod je skupnost moralnih načel, skupnost dobrega proti zlu, zato ne more biti protislovja med narodom in vero. Kdor trdi, da je dovoljeno izdati narod, da bi se ohranila vera, je tako v zmoti, kot če bi rekel, da je treba smrtno grešiti da bi se zveličali.< Spomnimo se enotnosti prebivalcev Slovenije ob referendumu za samostojnost in v vojni za Slovenijo. Mogoče smo se zaradi te enotnosti izognili travmam, ki so jih doživljali drugi jugoslovanski narodi. Take enotnosti pa naši predniki niso znali doseči med drugo svetovno vojno, zato imamo toliko spominskih obeležij na eni in drugi strani. Vprašajmo pa se, kaj bi se z našim narodom zgodilo, če se nebi našli ljudje, ki so se uprli okupatorju. Mnogi od njih so darovali za novo rojstvo, za novi rod, svoje življenje. Ali ne bi bilo preprosteje ukloniti hrbta, pozabiti Trubarja, Prešernovega Črtomirja, Cankarjevega učitelja Jermana in druge. Ne, za njih to ni bilo sprejemljivo. Tudi njihova zasluga je, da imamo danes svojo državo, da nismo več del neke skupnosti, v kateri bi drugi odločali o naši usodi. Vemo tudi, da Nemci in Italijani niso imeli v načrtu nobene samostojne Slovenije. Tudi vemo, da je bila meja med Jugoslavijo in Italijo blizu Postojne, ne tako daleč od tukaj. Prepričani smo lahko, da brez partizanskega boja, čeprav se ga danes mnogi sramotijo in je celo nekdanji državni tožilec dejal, da je bilo ilegalno, ker takrat, ko so se začeli upirati okupatorju niso imeli svoje države in niso bili mednarodno priznani, Slovenije ne bi bilo v današnji h mejah. Njihova zasluga je tudi, da lahko rečemo, da je slovenščina uradni jezik Evropske skupnosti, da smo danes, čeprav majhni, enakovredni jezikom, ki so nas pretekla stoletja zatirali in ogrožali. Naj zaključim z mislijo, iz pisma Toneta Cufarja, ki je pisal staršem iz zapora: >Ce katerega nas ne bo, vedita, da nismo živeli zaman, da smo bili tam, kjer mora biti sin dobre trpeče slovenske matere in zavednega slovenskega očeta.< Tudi pokojni tovariši tu, na tem pokopališču, so bili tam.« Za kratek in lep program komemoracije so največ prispevali otroci Osnovne šole in člani kulturno-umetniškega društva iz Velikih Lašč. Hvaležni smo jim za njihovo sodelovanje. ZARJA SPOMINOV Društvo za ohranjanje izročil NOB in osamosvojitve Velike Lašče skrb za cisto okolje Ponovno prebujeno TD Turjak nadaljuje delo v duhu boja za čisto okolje. Tako smo 20. septembra organizirali čistilno akcijo, saj je bil s smetmi prekomerno obteženi center Turjaka neprimerna lokacija za dobrodošlico gostom, ki so se udeležili nedelj- ske prireditve na Gradežu. Člani so z lastnim orodjem in veliko vnemo očistili stezo, ki vodi do doline in naprej proti Kureščku, članice pa smo očistile prostor pred zgradbo KTZ-ja. Po trdem delu smo si privoščili dobro malico v senci turjaške lipe. V bodoče vabimo tudi ostale ljudi dobre volje, da se nam pridružijo pri naših akcijah. Saj vse ni samo v denarju, ampak je dober tudi občutek, da si za svoj kraj storil nekaj dobrega. Čistoča kraja pa je vsekakor prvo ogledalo, ki turistu pove, kam je prišel. Besedilo in slike: Brigita Zeleznikar Naj bo mirno, naj bo lepo ne le v praznični bleščavi, naj prav vsak dan v novem letu z nasmehom toplim vas pozdravi! Vesel božič ter zdravo, srečno in uspešno novo leto 2009 želi Društvo podeželjskih žena in člani folklorne skupine Velike Lašče. MALI OSOLNIK Ugasnilo je domače ognjišče, ugasnila je toplina, ki ob besedi dom ogreje srce, in ugasnili so spomini. Počasi bo zagotovo ugasnila tudi hiša. Sesedla se bo vase in pod kup kamenja, lesa in opeke skrila otroški smeh in ljubezen, ki jima je včasih dajala zavetje. Besedilo in fotografija: Jože Jeršin U-8 1. NK Bravo 2. KMN Extrem 2 3. NK Kočevje U-9 1. NK Velike Lašče 2. NK Bravo 2 3. NK Kočevje U-11 1. N K Kočevje 2. NK Velike Lašče 2 3. NK Velike Lašče 1 nogometni turnir ob peti obletnici šd NK velike lašče Okrog 180 mladih nogometašev na TURNIRJU V VELIKIH LAŠČAH Športno društvo NK Velike Lašče je ob peti obletnici delovanja 22. in 23. novembra v športni dvorani v Velikih Laščah organiziralo turnir v malem nogometu za mlade nogometaše. Ekipe so bile razdeljene v štiri starostne skupine: do 8 let (U-8), do 9 let (U-9), do 11 let (U-11) in do 13 let (U-13). Turnirja se je udeležilo skupaj 24 ekip, ki so prišle iz Ljubljane (NK Bravo), Kočevja (NK Kočevje^ Ribnice in Sodražice (KMN Extrem), dobrepoljske doline (ŠD Kompolje) ter seveda domače ekipe NK Velike Lašče. Posebej zanimivo je bilo spremljati najmlajše - nekateri so imeli samo šest let - ki so se večinoma prvič srečali s tovrstnim tekmovanjem. Gledalcev je bilo zelo veliko, saj so večino otrok spremljali njihovi starši. V obeh dnevih smo našteli več kot 400 gledalcev, pri čemer jih je bilo na tribunah naenkrat največ okrog 250. To je bilo v času turnirja najmlajše starostne skupine, ko smo spremljali 9 ekip. Turnir je v celoti uspel tako organizacijsko kot tudi tekmovalno. Ponovno se je potrdilo, da je nogomet najbolj priljubljena moštvena igra med mladimi in tudi to, daje NK Velike Lašče z delom z otroci v nogometni šoli na pravi poti. Marko Žužek, predsednik ŠD NK Velike Lašče Dobitniki pokalov po starostnih skupinah: Prvaki U-9 U-13 1. NK Kočevje 2. N K Velike Lašče 3. KMN Extrem 1 2. krdg državnega prvenstva ZA VETERANE IN REKREATIVNE IGRALCEV NAMIZNEM TENISU TVD Partizan Velike Lašče je prevzel organizacijo 2. kroga državnega prvenstva v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralke in igralce v sezoni 2008/2009. Tekmovalo je kar 106 igralk in igralcev iz celotne države. Nastopali so v desetih posamičnih kategorijah in štirih kategorijah dvojic. Najprej se je tekmovalo v skupinah 3-5 igralcev, kjer sta se prva dva uvrstila v nadaljnje dvoboje na izpadanje, preostali pa igrali v tolažilni skupini. Dobro izurjena ekipa zapisnikarjev, ki ima izkušnje že iz Cenetovega memoriala, je bila kos zahtevni nalogi in je odlično izpeljala tekmovanje, ki je potekalo na 12 mizah. Naj omenim, da so se prvenstva udeležili tudi štirje invalidi na vozičkih. Nova dvorana ima ustrezen dostop in sanitarije, ki omogočajo invalidom, da se lahko udejstvujejo prireditev. Nekateri invalidi so člani slovenske paraolimpijske reprezentance, ki nas je zastopala na olimpijadi. Tokrat so tekmovali med zdravimi tekmovalci in po običajnih pravilih. Moram priznati, da je bilo zelo zanimivo spremljati njihovo igro. Seveda so na koncu vsi najboljši prejeli zaslužene medalje. Čestitke domači igralki Snežani Bahor za osvojeni dve bronasti medalji. S strani Namiznoteniške zveze Slovenije pa smo za izvedbo tekmovanja prejeli čestitke tudi organizatorji tekmovanja (Nataša, Ni ko, Emil in Igor). Rezultati po kategorijah: Zapisal in fotografiral: Igor Sever Kategorija ženske do 39 let 1. GERDINA MATEJA 2. ZRINSKI RENATA 3. PREVOLNIK DARJA 3. DROZG IRENA Kategorija moški 65 do 69 let 1. HAFNER JOŽE 2. JUG JULIJ 3. RABIČ STANE 3. TAVČAR EDO Zmagovalec tolažilne skupine: RAJH IVAN Kategorija ženske nad 40 let 1. BELAVIČ JOLANDA 2. ŠEBJANIČ PUPIS JASNA 3. GRADIŠNIK SONJA 3. BAHOR SNEŽANA Kategorija moški 70 do 74 let 1. KOSOVEL BORIS 2. SVOLJŠAK JANEZ 3. BRATUZ JOŽE 3. POGAČNIK STANE Zmagovalec tolažilne skupine: NOVAK JANKO Kategorija moški do 39 let 1. FRIDRIH DEJAN 2. RIKANOVIČ DRAGAN 3. MLAKAR LUKA 3. ŽGAN K MATEVŽ Zmagovalec tolažilne skupine: MAGAJNE MARKO Kategorija moški 40 do 49 let 1. BEZJAK SAMO 2. ŠTOR GORAZD 3. MASELJ BOJAN 3. KAKER BORUT Zmagovalec tolažilne skupine: KRENKER FRANJO Kategorija moški 50 do 59 let 1. HRIBERNIK FRANC 2. ŠEMROVMIRO 3. SKOBERNE BORIS 3. VITANC MARJAN Zmagovalec tolažilne skupine: SUPANIČ BOJAN Kategorija moški 60 do 64 let 1. POGAČAR JOŽE 2. BAZATO DUŠAN 3. TRČEK MATEVŽ 3. BUH RUDI Zmagovalec tolažilne skupine: STANKOVIČ DRAGUTIN Kategorija moške dvojice 40 do 59 let 1. ŠEMROVMIRO - KRENKER FRANJO 2. ULČNIK MATEJ - RAKOVEC BRANE 3. BRATKOVIČ DRAGO -ŠTRAKL ROMEO 3. MASELJ BOJAN - ŠKOBERNE BORIS Kategorija moške dvojice nad 60 let 1. JUG JULIJ - BAŽATO DUŠAN 2. STANKOVIČ DRAGUTIN - KENIČ IVAN 3. BUH RUDI - POGAČAR JOŽE 3. BRATUŠ JOŽE - TRČEK MATEVŽ Kategorija moški nad 75 let 1. PETROVIČ LADO 2. MIKELN MIROSLAV Kategorija moške dvojice do 39 let 1. FRIDRIH DEJAN - LENKO JERNEJ 2. SKERL DAMIR-GAJSEK PRIMOŽ 3. ŽGANK MATEVŽ-SUŠEČ ANDREJ 3. MLAKAR LUKA-ČRNILOGAR DENIS Kategorija ženske dvojice - enotna 1. ZRINSKI RENATA-BELAVIČ JOLANDA 2. GERDINA MATEJA-ŠEBJANIČ PUPIS JASNA 3. PREVOLNIK DARJA-GRADIŠNIK SONJA 3. DROZG IRENA - BAHOR SNEŽANA Rekreacija in šport /Upokojenci 35 TROBLA 7/2008 NAMIZNI TENIS -MEDOBČINSKA LIGA Ekipa TVD Partizan, ki nastopa pod imenom Velike Lašče, je končala letošnjo sezono v medobčinski ligo na tretjem mestu in si spet zasluženo priborila pokal. Igor Sever LESTVICA (skupaj): število tekem zmage remiji porazi TOČKE doblj. igre izgub, igre razlika iger 1. KGG KRKA 11 10 1 0 21 80 30 50 2. ŠMARSKI TAMLADI 11 7 2 2 16 75 35 40 3. VELIKE LAŠČE 11 6 1 4 13 62 48 14 4. ŠMARJE SAP - VETERANI 11 5 0 6 10 55 55 0 5. FIIRT BAR 11 4 0 7 8 43 67 -24 6. ŠD KOMPOLJE 11 1 0 10 2 26 84 -58 na martinovanje med prijazne in gostoljubne belokranjce Martinovo je eden najstarejših jesenskih praznikov in je povezan s tem, kar so ljudje čez leto ustvarili, pridelali in vzredili. Je nekakšen zahvalni dan. Na koncu jeseni so bili pridelki pod streho, živina se je vrnila s pašnikov, mošt je dozorel v vino. Hrane je bilo dovolj in privoščili so si slavja in pojedine. Po legendi je sodila na mizo gos, saj se je sv. Martin pred imenovanjem za škofa zaradi svoje skromnosti skril med gosi. Te so ga izdale in za kazen so morale umreti. Ni bila značilna jed le gos, pekli so tudi kokoši, peteline, race in svinjino. Tudi danes se Slovenci poveselimo na martinovo. Zadiši po slastnih jedeh. Pečena gos ali raca, rdeče zelje, mlinci so tradicionalna jedila, ki jih pripravljajo po Sloveniji. Seveda sodi zraven mlado vino, ki ga sv. Martin zbistri v rujno vince. Tudi vodstvo laških upokojencev je odločilo, da novembra, dan po martinovem, organizira izlet z marinovanjem v Belo Krajino, ki ima veliko belih drevesnih lepotic - brez, vendar imena ni dobila po njih, ampak po beli laneni narodni noši. Znana je po gostoljubnosti in prijaznosti ljudi. Turizem postaja vse bolj pomemben, razvijajo se turistične kmetije z bogato vinsko in kulinarično ponudbo. Poln avtobus veselo razpoloženih udeležencev martinovanja je šofer Jože popeljal po dolenjski avtocesti. Pred očmi se nam je prikazala čarobna dolenjska pokrajina: griči, gradovi, cerkvice, polja, travniki in gozdovi. Prevzel nas je pogled na Novo mesto, na reko Krko, ki se tiha in nema vije okrog mesta, na znameniti Breg s hišami na ostankih srednjeveškega obzidja in Kapiteljsko cerkev v ozadju. Ustavili smo se pod Gorjanci pri stari gostilni (1927) pri Bado-vincu na Jugorju. Odprl se nam je razgled na pogorje Gorjance, na gručaste in slemensko razložene vasi, lepo obdelane njive in travnike. Gorjanci so s številnimi izviri pomemben rezervoar pitne vode za Novo mesto in okolico. Pisatelj Janez Trdina je v svojih bajkah in povestih o Gorjancih opisal zdravilno vodo izvira Gospodična, ki ima celo pomla-jevalno moč. Se malo vožnje in že smo na turistični kmetiji sredi vinogradov. Uvodni del martinovanja se je začel s prijaznim sprejemom, z odlično belokranjsko pogačo, metliško črnino in belokranjcem, ki sta zaščiteni vini. Sproščali smo se z dobro voljo, kajti med nami ni bilo nergačev, naveličanih ljudi brez energije - sami slavčki, ki ne godrnjajo, vedno le pojejo in se smejijo. Postanek še v Metliki, ki se je razvilo v trgovsko in obrtniško mesto z močnim kmečkim zaledjem. Prav na martinovo je na metliškem gradu krst metliške črnine. Nežni spol izleta je moral še malo pogledati tekstilne izdelke tovarne Beti. Tudi starejše gospe rade hodimo naokrog lepe in privlačne. Tradicionalno martinovanje smo imeli na turistični kmetiji pri Štefan i ču v Dragatušu. Posebnost kmetije je njihova gostilna Zupančičev hram, v kateri je mladost preživljal pesnik Oton Zupančič. Dragatuš je gručasta vasica sredi Bele Krajine na rahli vzpetini ob cesti Črnomelj-Vinica. Je naselje z osnovno šolo, trgovinami in župnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika iz leta 1858, obnovljena je bila leta 1986. Na praznovanju je bila miza turistične kmetije bogato obložena, kot je v navadi v Beli Krajini. Postregli so nas s pečeno svinjino - odojkom, perutnino, mlinci, potico, vinom in zvoki harmonike. Plesa, petja in dobre volje je bilo v izobilju. Še dolgo se bomo spominjali praznovanja in ene najstarejših ljudskih rim: »Svet Martin dela iz mošta vin,« saj so nam vlile novih moči za dolge zimska dni. SREČANJE UPOKOJENCEV Jesen je s pisano paleto barvo krasila gozdove, sonce pa je še poudarilo to lepoto. Iznad žarečih barv gozda so se jasno odražali beli zidovi turjaškega gradu. Prav tak je bil, ko smo se neke sobote v oktobru zbrali upokojenci naše občine na turjaškem gradu. Namen srečanja je, da se po dolgem vročem poletju spet zberemo v večjem številu, se pozdravimo s prijatelji in znanci, se pogovorimo, pa tudi zaplešemo. S svojim kratkim obiskom nas je počastil tudi g. Zakrajšek. Seznanil nas je s problemi in načrti naše Občine in nam zaželel še naprej prijetno zabavo. Lepo se mu zahvaljujemo za prispevek pri uporabi viteške dvorane, enako tudi organizatorjem in vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da smo se imeli lepo. Zofija Jakše DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELIKE LAŠČE ŠOLSKA ULICA 18 1315 VELIKE LAŠČE Novo leto jc neznanec Prav lepo ga bo spoznati, pa vendar ne preveč pričakovati, Staro leto jc minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj — presenetiti se daj ! (Svetlana Makarovič) Vsem članom in članicam društva upokojencev in občanom ter občankam želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2009, zdravja, osebne sreče v ilnižinskem in širšem okolju. V imenu upravnega odbora društva upokojencev Mija Grebene - Jelaska SREČANJE PO 50 LETIH Prvo soboto v oktobru smo se na družabnem srečanju v Ribnici na Dolenjskem zbrali učenci, ki smo v šolskih letih 1957/58 do 1958/59 obiskovali mizarsko šolo v Idriji, ter naša nekdanja profesorica Radica Pahor, z namenom da si ogledamo domačijo jezikoslovca Stanislava Škrabca, izdelovanje suhe robe ter gremo z avtobusom na ogled nekdaj strogo zaprtega območja Gotenice, Kočevske reke ter grobišč povojnih pobojev v Kočevskem Rogu. Idrija je bilatakratznana kot eno večjih izobraževalnih središč Primorske, saj sta bili tam poleg gimnazije - učiteljišča tudi poklicna mizarska in kovinarska šola. Poklicno mizarsko šolo so obiskovali učenci z Gorenjske, Dolenjske, Notranjske in Primorske. Po kratkem pozdravnem klepetu se nam je pridružil lokalni vodič g. Prelesnik, ki nam je v kratkem nagovoru prikazal zgodovino in zanimivosti kraja. Peš smo se odpravili na ogled rojstne hiše jezikoslovca patra Stanislava Škrabca v Hrovači. Zanimiv je bil ogled črne kuhinje, peči z napravo za sušenje perila, kašče, skednja, novega umetniškega razstavnega prostora itd. Pot smo nadaljevali z avtobusom v Žlebič na domačijo sošolca Alojza Tanka, kjer se ukvarjajo z izdelavo suhe robe. Med ogledom (nekateri tudi z nakupom lično izdelanih ku-halnic, podstavkov, okrasnih skodelic z različnimi ornamenti itd.) nas je gospodinja počastila z aperitivom, dobro domačo potico in kavico. Dobre volje smo se poslovili in se odpeljali v vas Sajevec k priznanemu izdelovalcu posodarstva g. Francu Jakliču, ki nam je predstavil izdelavo škafov, rešet in drugih drobnih izdelkov. Drugi del programa smo nadaljevali z malo upočasnjeno avtobusno vožnjo skozi nekdaj strogo zaprto območje Gotenice, Kočevskega Roga, kjer smo se ustavili in si ogledali grobišče Jama pod Krenom. Med potjo in ob grobišču nam je vodič na kratko povedal o delu in trpljenju tamkajšnjih ljudi med in po vojnem času. Med pogledom na jamo - grobišče nam je zastal dih in se nam zastavilo vprašanje »Zakaj?« Mir in tišino gozda smo zapustili in se zapeljali mimo Kočevja po prelepi pokrajini nazaj v Ribnico. Srečanje smo zaključili ob poznem kosilu v prijaznem gostišču Pugelj z dogovorom, da se naslednje leto (junija) spet srečamo in ogledamo Vrhniko z okolico. Skrb za izvedbo srečanja sta prevzela domačina sošolca Bolka Franc in Alojz Tanko. Slika in besedilo: Bernard Bučinel NA OBISKU ... PRI ŠTEFANU ZRNCU V LAPORJU Laporje so manjša vas Turjaške pokrajine na visoki in položni vzpetini (535 m), ki jo obkroža močvirna dolina Loka. Področje vasi in okolico pokriva lapor, od tod tudi ime Laporje, ki so znane tudi po tem, da so leta 1938 pogorele in po pripovedovanju domačinov tudi po tem, da ima tu slana mlade. Za zaključek kolesarske sezone sem si ponovno zaželel gozdnih poti, ki so še posebno vabljive ob tem letnem času. Oktober se izteka in spreminja naravo v čudovite jesenske barve, ki te vsega prevzamejo in popeljejo v svet domišljije. Sonce proseva skozi veje in riše lepoto na gladino bajerja ob poti. Obkroža ga visoka suha trava, ki se pozibava v jesenj-skem soncu in riše na gladino, ki jo vsake toliko časa prečka vodni pajek z dolgimi nogami oziroma suha južna. Že kmalu na začetku gozdne poti, ki vodi v raške gozdove z najvišjim gozdnatim Krajem (640 m) zavijem levo skozi gozd. V udorinah ob gozdni poti so nekdanji vaški lazi, ki so jih še po drugi svetovni vojni obdelovali Raščani za pridelavo kolerabe in drugih poljščin. Vsi ti lazi so še danes ograjeni z do meter visokim suhozidom, a je že močno razkopan, ne ve pa se, kateri predniki so ga gradili. Danes so lazi zaraščeni in se stapljajo z ostalim gozdom. Med vožnjo kolo poskakuje po kamnitih pečinah, a kmalu nato se je treba umakniti globokim traktorskim kolesnicam, ki jih je zalila deževnica in spet je lepa travnata gozdna pot. Vozim skozi Suzaje, kjer dejansko vse solzi zaradi nepropustnih lapornatih tal na katerih skoraj ni zemlje. Raste, le visoka ostra trava in kdo ve koliko let stari zakrneli in zveriženo raščeni borovčki in pol suhi hrastički. Vse to te spominja na japonski bonsaj. Ko ob daljšem poletnem sušnem obdobju »odsolzi« vsa voda, imaš občutek, kot da voziš po dolini smrti, zlasti Še ko opazuješ ob poti vaške odpade z zveriženo avtomobilsko pločevino in drugo navlako. Za gozdom se odpre valovit nagnjen laporški svet senožeti in opuščenih njiv, levo po senožeti pa med krošnjami sadnega drevja strehe hiš. Prevzame te razgled na jesensko obarvane dolenjske griče s starimi cerkvami, a za temi griči so nove doline, polja in ceste v drug svet. Zapeljemo po senožeti do sicer novejše hiše znanca Štefana Zrneca, ki je le nekaj pred menoj iz gozda s traktorjem pripeljal v letvenih koših nagrabljeno listje za nastil živini, kot se je to delalo vsako jesen po kmetih. Pozdravila sva se na pragu hleva in kot se spodobi izrečem: »Bog daj srečo,« in kar je res, je vse vzorno urejeno. Krava si-mentalske pasme daje dnevno 18 litrov mleka, poleg je okoli 450-kilogramski bik za zakol, na koncu pa nekako 100-kilo-gramski icek, ki ga zaradi obilice mleka še vedno pripušča, kar se mu tudi pozna. Tudi sam sem imel živino, zato to delo cenim in spoštujem, a danes se ukvarjam le še s kunci. Pogovor sva nadaljevala pred hlevom, a ker je pričelo rahlo rositi, me je povabil v hišo. »Veš kaj Štefan, kar pod napušč stopiva, saj ne bo dolgo.« Medtem je pristopila tudi gospodinja, ki je doma z Hočevja in pogovor je stekel o znancih in vse mogočih dogodkih in življenju, kajti ko si že malo v letih se najraje spominjamo mladosti. Vrnili smo se v leto 1938, ko je pogorela vas Laporje, česar se tudi sam dobro spomnim. Štefan je začel pripovedovati, kot zna samo on, ki vse obrne v šalo, celo kadar govori o smrti. »Zažgali so otroci in kaj ne bi gorelo, saj je bilo vse leseno in krito s slamo, hiše in gospodarska poslopja pa so se naslanjala eno ob drugo.« »Reševali smo živino, vode pa tako ni bilo, kljub temu, da so dva meseca preje pri izviru Na koritu zamenjali staro leseno korito z betonskim, a to je bila le kaplja v morje pri takem ognju, korito pa na drugem koncu vasi.« »Jaz sem rešil, le latvico in nož pa še zato mi je dejala mati, da bi bilo bolje, če bi rešil kruh in žlico.« A Štefan nadaljuje: »Mladost je bila, kot je lahko le mladost. Ko sem odslužil vojaško sem bil v glasbeni skupini Podgorski fantje iz Škocjana. Igrali smo narodnozabavno glasbo in zabavali staro in mlado od Kočevske Reke, Mozlja in Turjaka do okolice Grosuplja. Po letih je skupina razpadla, ker sta dva umrla, a ljubezen do glasbe in petja me je vlekla dalje. Leta 1987 smo začeli z vajami in tudi petjem v Moškem oktetu Turjak in peli do leta 2007 in se prijateljsko razšli, ker je smrt, ki nikoli ne trka, ponovno posegla v naše vrste, nekaj pa je tudi na tem, da se bližamo osemdesetim letom in glas ne uboga več, kot v mladosti. Ljudje so se me navadili, spoznali in me v letošnjem Trubarjevem letu pripravili do tega, da sem nastopal kot Trubar na Rašici, Velikih Laščah, na Muljavi, Grosuplju, Ljubljanskem gradu in na Gradežu s Suhimi češpljami, pojem pa še v Skocjanu na koru, da nedelja lepše mine.« »Štefan kaj si pa še počel v življenju poleg petja in kmetovanja?« »Ja 18 let sem bil priložnostno zaposlen, kot pobiralec naročnine za radio in televizijo v teh naših odročnih krajih. Kolovratil sem v dežju, snegu in mrazu peš po bližnjicah skozi gozdove od Podturjaka, Praznikov in po Krvavi Peči iskal Žukovo, dokler nisem ugotovil, da so nad Velikimi Poljanami. Na celem področju je bilo 170 naročnikov in lahko si misliš koliko sem moral prehoditi, a do marsikoga tudi večkrat, kajti ljudje niso imeli vedno denarja, nekateri so se pa tudi skrivali. Prišel je čas, ko sem dal »obrt nazaj«, a za odpravnino sem bil deležen le besed; >Hvala lepa za sodelovanje/ temu primerna je tudi pokojnina, zato se moram na stara leta še vedno ubijati, kot vidiš, z grabljenjem listja, drugim pa listje kar samo skupaj leti.« Njegov napol žalosten nasmeh me je zbegal, da nisem vedel, ali bi se smejal tudi tej šali. Ves čas sem ju občudoval, kako sta se dopolnjevala in spodbujala, kdo naj pove več zabavnih zgodb. Nasmejal sem se kot že dolgo ne, da sam nisem vedel kdaj sta minili dve uri. A ti dve uri sta mi potrdili staro misel: »Zdrav duh v zdravem telesu,« je njuno največje bogastvo! Napisal: Jože Škulj i /WJ/3<Š5SAT- antenski sistemi peier Hočevar s.p. Merharjeva Z, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. POP A ...............!......... ® ekskurzija simpozija obdobja v trubarjeve kraje Vsakoletni tridnevni simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi je zasnovan kot mednarodno znanstveno humanistično srečanje, zato se ga udeležujejo poleg domačih in tujih jezikoslovcev in literarnih teoretikov tudi strokovnjaki drugih humanističnih ved. Letošnji simpozij Obdobja 27 je potekal od 20. do 22. novembra 2008 v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in imel naslov Reformacija ne Slovenskem (Ob 500-letnici Trubarjevega rojstva). Referenti iz 12 držav so predstavili 61 referatov predvsem s področja jezika in literature, pa tudi zgodovine, sociologije, glasbe in umetnostne zgodovine. Red. prof. dr. Miran Hladnik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani O simpoziju Obdobja 27: Simpozij o reformaciji ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja me je veselo presenetil zato, ker je bilo praznega jubilejnega besedičenja komaj kaj, namesto tega pa polno drobnih svežih uvidov v dobo in njeno pomembnost za današnji čas. Znanstveni presežek simpozija je opozorilo na razliko med tem, kako je Trubar gledal sam nase pred skoraj pol tisočletja, in tem, kako smo pozneje gledali nanj njegovi »lubi Slovenci«. Poudarjali smo njegove jezikovne in knjižne zasluge in prvenstvo ter odrivali v pozabo, da sta mu bila slovenščina in knjiga samo sredstvo za tisto glavno, to je za versko preobrazbo. Ni mu bila torej v ospredju filološka misija, ampak verski misijon. Trubarjeva veličina ni zaradi tega poznega spoznanja prav nič okrnjena. Red. prof. dr. Zvonko Kovač, Filozofska fakulteta v Zagrebu O sobotni ekskurziji v Trubarjeve kraje: Tisto, kar mene pri Slovencih navdušuje, je dejstvo da uspejo vsako delovno mesto dobro organizirati in motivirati mladino za dobro delo. Tako da smo se vsi strinjali: ne le da sta vodički nastopali izredno profesionalno, ampak sta tudi pokazali zvrhano mero entuziazma in navdušenosti nad delom, ki ga opravljata. Če k temu prištejemo še sušilnico sadja in muzej kmečkega orodja ter navdušenje, s katerim so nam domačini to predstavili, smo lahko videli, da ste sposobni iz »skoraj nič« ustvariti izjemno atraktiven program. Doc. dr. Aleksander Bjelčevič, Filozofska fakulteta UL, predsednik Obdobij 27 O sobotni ekskurziji: S tem, kar ste nam ponudili, smo bili zelo zadovoljni. Udeleženci, tako tujci kot domači, so bili navdušeni nad recepti z Gradeža; grad Turjak nam je vodička predstavila na zelo zanimiv način (o čemer so pričale včasih že kar cele strokovne razprave ob posameznih zanimivostih, ki jih je razlagala); zelo prepričljiva je bila knjigoveška predstavitev (ki tudi ni minila brez pogostih vprašanj). Skratka, ekskurzija je bila zanimiva tudi za profesionalno publiko. Zelo pohvalno! Knjigovezinja Barbara je popotnikom pokazala, kako se je vezalo knjige v Trubarjevih časih. Na Gradežu so bili udeleženci ekskurzije toplo sprejeti, še posebej toplo pa jim je bilo ob pogledu na obloženo mizo, s katero so jih skrbni domačini pričakali. Pozorni poslušalci v zavetju zidov turjaškega gradu. Simpozij, ki je bil posvečen Trubarju, se je zaključil v Trubarjevih krajih. Vsako leto se simpozij konča z ekskurzijo, letošnja pa je udeležence popeljala k zibelki slovenske knjige. Najprej so udeležence pričakali na Gradežu, kjer so jih pogostili z dobrotami iz suhega sadja in jih popeljali po slikoviti vasi. Sledil je ogled gradu Turjak, na Trubarjevi domačiji pa jih je Barbara Znidaršič popeljala skozi faze vezanja knjig, kot se je to počelo v Trubarjevih časih. V imenu organizatorjev in udeležencev simpozija se zahvaljujem Društvu za ohranjanje dediščine Gradež, Javnemu zavodu Trubarjevi kraji, zavodu Parnas in Gostilni pri Kuklju, ki so poskrbeli, da so udeleženci zadovoljni, z nasmehi na obrazu in s polnimi želodci odšli vsak na svoj konec sveta. Nuša Dedo Lale Fotografije: Miran Hladnik ODLOČI SE ZA ŽIVLJENJE, NAMESTO DA TI GA NAREKUJE ZASVOJENOST Te besede so zapisane na zloženki društva PROJEKT ČLOVEK in so namenjene vsem, ki se srečujejo s problematiko zasvojenosti (droga, alkohol, motnje hranjenja, hazarderstvo) in njihovim bližnjim. V društvu Projekt človek nudimo pomoč tistim, ki sprejmejo odločitev, da jim droga ne bo več usmerjala življenja in se odločijo za kvalitetno življenje brez drog, zdrave družinske odnose, vključenost v družbo (v smislu šolanja, zaposlitve, družabnega življenja), prav tako nudi pomoč družinam, ki se soočajo z dejstvom zasvojenosti bližnjega. Vstopna točka v program je običajno SPEJEMNI CENTER. Društvo ima trenutno pet sprejemnih centrov in sicer v Ljubljani, Piranu, Ravne na Koroškem, Ruše (blizu Maribora) in v Kočevju. Programi, ki jih izvaja Sprejemni center Kočevje so: - Telefonsko svetovanje: za uživalce drog in njihove svojce, ki vsaj prve informacije najraje pridobivajo anonimno (da se jih informira in motivira za iskanje pomoči), - Izvajanje prvih pogovorov, - Programi individualne terapije: za osebe, ki imajo težave z zasvojenostjo in so že uspele vzpostaviti abstinenco, vendar potrebujejo pomoč pri spoprijemanju z vsakdanjimi življenjskimi težavami (program SORA), - za osebe, ki imajo težave z zasvojenostmi in še ne ab-stinirajo, vendar pa o tem razmišljajo in potrebujejo ob tem pomoč, spremljanje in motiviranje (program DIPO), - ALFA: program je za tiste, ki prejemajo nadomestno terapijo (metadon, subotex) in potrebujejo pomoč pri spoprijemanju z življenjskimi nalogami, - Izvajanje športno-kulturno-ustvarjalne dejavnosti. Skozi vse programe, ki jih izvaja društvo Projekt človek, se izvaja tudi delo z družino ali drugimi najbližjimi osebami, saj je to eden izmed ključnih elementov uspešnega reševanja težav. Uporabnike programa, ki potrebujejo intenzivnejšo oz. bolj celostno obliko pomoči, se usmerja v klasični program društva Projekt človek. Klasični program ima tri faze : 1. PRIUS (priprava in usmeritev, privajanje na pravila, pomoč pri vzdrževanju abstinence, terapevtske aktivnosti obliki pogovorov in različnih skupin, športno-kulturne dejavnosti), 2. TERAPEVTSKA SKUPNOST (utrjevanje samostojnosti, delo na sebi, medčloveških odnosih, razvijanje abstinenčnega načina življenja), 3. CENTER ZA REINTEGRACIJO (skupine in pogovori so namenjeni težavam, ki se pojavljajo ob ponovni vključitvi v šolo, pri iskanju zaposlitve, družini, prijateljskih stikih). Motivacija za doseči in vzdrževati abstinenco, reševanje dnevnih problemov, vzpostavitev zdravih odnosov v družini, integracija v zdravo družbo, samostojnost, so temeljne naloge zaposlenega v Sprejemnem centru Kočevje. Pomembno je, da smo z vami od trenutka, ko se odločite za nov korak, pa tudi ko preidete vse stopnje in ponovno zaživite življenje brez omame. Poiščite nas in skupaj bomo poiskali rešitev. Sprejemni center Kočevje Društvo PROJEKT ČLOVEK Miha Ruparčič Sprejemni center Kočevje Ljubljanska c. 7, Kočevje Tel: 051 650 459 Email: sc.kocevje@projektclovek.si VELIKE LASCE Če veste zdaj še ne, kje Lašče so Velike, obrnite se le, oglejte si njih slike. Oblecite trenirko, si škornje nataknite, naglo v avto skočite in hitro le vozite. Na poti tej oglejte si Bajdinške brž slapove, še slap Kobilji curek, obiščite domove, prijazno pogostijo vas z domačim sladkim žganjem, odstopijo vam posteljo, okrepčate se pred spanjem, zjutraj sveža kavica in krenete naprej, mlin na Rašci čaka vas, še lepši je kot prej! Trubarjeva domačija, tam ta mlin stoji, lesena kašča, še gostilna vas razveseli.. Ne ostanite ves dan tam, dolga vaša pot bo, peljite se v laški center, tam je res lepo! Pojdite v trgovino, šolo, pošto imamo, ob sobotah v dvorani Levstikovi igramo, gledališče, glasba tam nas družita, in pa naš župan tam svoje govore ima. Mladi zbiramo se v VRTu, to je društvo naše, vabimo, pridruži se, nam družba tvoja paše. Končno sprehodite se še čez prehod za pešce, semaforja ni, pazite, ne zletite s ceste!! Gori pri frizerki naši cerkev stoji zraven, lepa kot boginja, in župnik je zabaven, posvečena ta Marijinemu rojstvu je, sveže obnovljena v vsej lepoti kaže se. Kar pobožno, le zmolite nekaj roženkraanjcev, zase in za župnika, spomnite se znancev, ki nesrečnih, kakor so, jih ni dovolj v hlačah, da razgledali bi se po Laških bisernih palačah. Nastja Pozelnik PODJETNIŠKE IN DRUGE INFORMACIJE Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/895 06 10, 031 647 793 ali pišete nae-na-slov: pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. 1. Drugi javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik: Slovenski regionalno razvojni sklad. Predmet razpisa ¡e dodeljevanje ugodnih posojil Sklada upravičencem z začetnimi investicijskimi projekti podjetniškega značaja. Namen: sredstva se dodeljujejo v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri: vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki, bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Roki za oddajo prijav so: 28. 1 1. 2008, 15. 12. 2008 ter 9. 1. 2009. Podrobnosti razpisa: http://www.rdf-sklad.si/razpisi.html 2. Javni razpis za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2008 (gozdna infrastruktura). Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za večjo izrabo proizvodnega potenciala gozdov in uvajanje proizvodnih izboljšav pri sečnji in spravilu lesa, večjo varnosti pri delu v gozdu. Predmet podpore v okviru ukrepa so naložbe v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest in gozdnih vlak ter pripravo gozdnih vlak. Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp. gov.si/si/j avni_razpisi/ 3. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za prestrukturiranje reje prašičev in reje perutnine, za leto 2009. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za prilagoditev na standarde dobrobiti živali na področju reje prašičev in reje kokoši nesnic, za prilagoditev na ekološke standarde ter za prestrukturiranje reje prašičev in reje perutnine. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh MKGP. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/ javni_razpisi/ 4. Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Rok za oddajo vlog do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www. mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov.si. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/ 5. Javni razpis za ukrep 312 - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju in s tem k izboljšanju učinkovitosti razporejanja dela na podeželju ter zagotovitvi dodatnih zaposlitvenih možnosti in povečanja dohodka. Rok za oddajo vlog je do zaprtja javnega razpisa, ki se objavi na spletnih straneh: www.mkgp.gov.si in www.arsktrp.gov. si. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_ razpisi/ 6. Javni razpis za »Neposredne spodbude za raziskovalno razvojne dejavnosti v podjetjih - Projekti 2008« (št. JR 7/2008). Razpisnik: lavna agencija za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je spodbujanje podjetij k pospešenim vlaganjem lastnih sredstev v razvojno dejavnost v smeri tehnološkega razvoja in inovativnosti za krepitev svojega konkurenčnega položaja na slovenskem, evropskih in tujih trgih. Rok: razpis bo odprt do porabe sredstev. Zadnji rok za oddajo vlog je 22. 12. 2008 do 12.00. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal. si/content.aspx?docid=9499&rootnodeid=9 Vsem podjetnicam in podjetnikom ter občankam in občanom želimo lepe božične praznike, ter zdravja in obilo poslovnih uspehov v prihajajočem letu 2009. Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti. Društvo podjetnikov občine Velike Lašče VARSTVO PRI DELU V VELIKIH LAŠČAH Termin: torek 20. januarja 2009, ob 16.00 v Gostilni Škrabec, Rob Prijave in informacije: Andrej Stritar: 01/788 19 77 Tečaj z preizkusom znanja traja štiri šolske ure. Cena (brez DDV):21 EUR, za člane Območne obrtne zbornice Ljubljana Vič po sklepu izvršilnega odbora brezplačno. Tako se zmeraj na novo rojeva novo. Nov up. Nova misel. Nov dan... (Tone Pavček) Veliko lepega v tebi je bilo, kar se nikoli pozabilo ne bo! Ostali so sadovi tvojih rok, v naših srcih pa bridka žalost in jok. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega pogleda in smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubečega moža, očija, sina, brata in zeta Bojana BLATNIKA 5. 6. 1962-30. 10. 2008, Male Lašče 71 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem, sošolcem, poslovnim partnerjem, znancem, Tončki in Miri, še posebej Mariji in Alojzu Rus ter Bojanovemu sodelavcu Milanu Robidi. Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih slovesa sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, svete maše, izrekali pisna in ustna sožalja, ter ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Posebna zahvala prijatelju za lepe besede ob slovesu, pevcem, župniku g. Jaksetiču za lepo opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu in mu prižigali sveče. Dragi Bojan, hvala ti za vse, ostal boš vedno z nami! Žena Dragica, sin Matic in hčerka Maja ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dobrega moža, očeta, dedka in tasta Antona GALETA s Turjaka št. 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, spodbudne besede, darovane sveče in cvetje. Iskrena hvala dr. Milenki Stare Vidrih in sestri Mileni Peteri in. Posebna zahvala patronažni sestri Martini Bavdek Nedeljkovič, ki nam je v najtežjem trenutku stala ob strani. Iskrena hvala članom gasilskega društva Turjak in vsem ostalim gasilcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. Silvu Možku, g. Bogomirju Samsi in g. Binetu Logarju za lepe besede slovesa. Hvala g. župniku Edu Skulju, ministrantom, pogrebnemu zavodu Zakrajšek in pevcem za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste ga na njegovi zadnji poti pospremili v tako velikem številu. Žalujoči vsi njegovi Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implántate. PreNaDENT Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. IjSSpliiMn- PE Šmarje-Sap ■■■^»■■jMMjjjjl Ljubljanska cesta 43 ^ŠSj^ŽSS^S^piSiSS ] 29i imarje- Sap *i tel.: 01 / 78 75 866 ŠSŠSSiSsS&HmM&m e-mail: info@zobec.si PE Ribnica Obrtna cona Breg cementni izdelki Obželeznici, 1310Ribnica _ __ ______ gsm: 041 323 484, 041 743 077 T^» O j - ^UdCL. www.zobec.si Vaše ideje ¡n že//e pt\ nas dobijo obf/fcQ /A m j w m. RENAULT KLANCAR, D.O.O. Groznikovall 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renauIt.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.0.0. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBJ EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 Tako zmeraj novo rojeva novo. Nov up. Nova misel. Nov dan... (Tone Pavček) Projektiramo, proizvajamo in "garniture in drugo oblazinjeno poW pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja bojan indihars.p. Trubarjeva cesta 59,1315 VELIKE LAŠČE Telefon: 01 78-730-79, Mobitel: 041-79-59-31 UGODNO FINANCIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE UniCredit Leasing vam nudi najrazličnejše možnosti financiranja vseh vrst kmetijske mehanizacije in opreme Nudimo vam ugodne pogoje financiranja z minimalno lastno udeležbo ter odplačevanjem do 72 obrokov. UniCredit Leasing d.o.o. Dodatne informacije: Šmartinska 140 Vid Šere 1000 Ljubljana tel.: 01/5206 026 www.unicreditleasing.si mob: 041/362 748 fax: 01/5206 034 e-pošta: vi d. se re@ un ic red itle as i ng. s i £ UniCredit Leasing TOREK, 9. DECEMBER, ob 18.00 Prostori KZ Velike Lašče PREDAVANJE MILKE OŽBOLT: ZDRAVO ŽIVLJENJE (DPŽ Velike Lašče) PETEK, 19. DECEMBER Glasbena šola, Velike Lašče BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (Glasbena šola Ribnica, Oddelek Velike Lašče) I SOBOTA, 20. DECEMBER Pri bajerju, Turjak BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR V LOKOSTRELSTVU (LK Turjak) NEDELJA, 21. DECEMBER, OB 16.00 Dom krajanom Turjak TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT DOBREPOLJSKE GODBE (KUD Marij Kogoj, Turjak) NEDELJA 21. DECEMBER, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 3. ABONMAJSKA PREDSTAVA: Bonton v izvedbi Dramskega društva Muki (Občina Velike Lašče) 21. in 27. DECEMBER, ob 17.00 Gradež BOŽIČNI ČAS NA GRADEŽU (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) H | SREDA 24. DECEMBER, ob 19.00 Grajsko dvorišče na gradu Turjak ŽIVE JASLICE (TD Turjak) SREDA 24. DECEMBER, ob 20.00 Viteška dvorana na gradu Turjak POLNOČNICA (Župnija Turjak) ČETRTEK, 25. DECEMBER, ob 17.00 Grajsko dvorišče na gradu Turjak ŽIVE JASLICE (TD Turjak) PETEK, 26. DECEMBER, po 10. sveti maši Velike Lašče, pred Gasilskim domom ŽEGNANJE KONJ (Konjerejsko društvo Velike Lašče) PETEK, 26. DECEMBER, ob 19.00 Velike Lašče - športna dvorana BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT (Občina Velike Lašče) NEDELJA 28. DECEMBER, popoldne Gradež TEPEŠKANJE (Skavti in Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) DECEMBER Grad Turjak ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE, POSVEČENE PRIMOŽU TRUBARJU (Galerija Korotan - Dunaj in Javni zavod Trubarjevi kraji) PETEK, 16. JANUAR 2009, ob 19.30 Levstikov dom, Velike Lašče 4. ABONMAJSKA PREDSTAVA: AKVARIJ, v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj (Občina Velike Lašče) SOBOTA 31. JANUAR 2009 Športna dvorana, Velike Lašče 9. CENETOV MEMORIAL - mednarodno odprto prvenstvo v namiznem tenisu za rekreativce (TVD Partizan Velike Lašče) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.