PoStnlna platana v aotoutnl Cena Bin 1— Steo. 269 V f|ublianiy o ponedeljek, 23. ntroembea 1936 teto 1. Rdeča vlada je odredila Prisilno izpraznjevanfe Madrida Madrid, 23. nov. o. Ker vsi dosedanji pozivi rdeče vlade, naj se vsi prebivalci, ki niso stopili v milico, takoj izselijo iz mesta v kraje proti obali, niso imeli uspeha in prebivalstvo v ogromni večini noče iz mesta, ker je prepričano, da ga bodo nacionalisti zavzeli v kratkem, so sklenili uradni krogi zdaj izvesti izpraznitev Madrida prisilno. Na zadnjih sejah odbora za obrambo mesta in delavskih sindikatov so sprejeli že sklep, da je treba Madrid prisilno izprazniti in da sinejo v mestu ostati samo bojevniki in tisti uradniki, ki so ne-obhodno potrebni za vzdrževanje reda in za vojno službo. Odbor za obrambo mesta je že zdavnaj ukrenil vsa potrebna olajšanja, da so odpeljejo na varno ženske, otroci in starci. Toda kljub temu je v Madridu ostalo nad 10.000 ljudi, ki bi morali že oditi, pa nočejo. Zato bo odbor za obrambo mesta uporabil vsa sredstva, da prežene iz mesta vse, ki nimajo tam kaj iskati. Razlog za prisilno izpraznjevanje španske prestolnice je v tem, ker pomenijo ti ljudje za rdečo obrambo neprestano nevarnost. Odbor za obrambo mosta ve, da so to povečini ljudje, ki simpatizirajo z nacionalisti in bi lahko v odločilnem trenutku rdečim četam skočili za hrbet. Na čigavo pomoč računajo v Madridu Valencija, 23. nov. AA. Madridska vlada je izdala deklaracijo, ki so jo podpisali vsi člani vlade in v kateri pravi med drugim: Fašisti v vedno večji meri podpirajo nacionaliste. General Franco mirno lahko računa na naklonjenost berlinske in rimske vlade. Fašizem je našel v njegovi osebi svojega zvestega sotrudnika. Republikanska in proletarska Španija je dovolj močna, da zmaga tudi brez tuje pomoči. Toda na njeni strani je tudi mednarodna ljudska fronta in zato lahko računa na podporo Mehike, Rusije in večine demokratskih držav. Zato pa je tem večja dolžnost španskih republikancev, da se z vsemi silami bore za bodočnost svoje države. Barcelona pričakuje napada Bercelona, 23. novembra, o. Francoski konzul je obvestil vse francoske državljane v mostu, naj bodo pripravljeni, da na prvi poziv francoskega zastopstva zapuste mesto in se vkrcajo na francoske bojne ladje v pristanišču, ker je treoa v najkrajšem času pričakovati napada na Barcelono. Ameriška vlada je poslala v Barcelono torpe-dovko, da vzame na krov vse ameriške državljane in osebje ameriškega konzulata. Kar se tiče zahteve angleške vlade, da bi Franco določil nevtralen pas v barcelonskem pristanišču, ni Francova vlada poslala še nobenega odgovora. V Barceloni je prebivalstvo kolikortoliko pripravljeno na začetek naskokov, vsepovsod gTadijo zavetišča proti zračnim napadom, postavljajo živčne ovire in vežbajo vojaštvo. Dež je ustavil volno Avila, 23. novembra, o. Silovito deževje, ki že dva dni divja nad Madridom, je docela ustavilo vojaške operacije večjega obsega. Cete generala Franca so ta zastoj izrabile, da dobijo ojačenja. Iz Se-vilje so ji ]>oslaIi več eskadril letal, ker se je zadnje dni izkazalo, da je vladno letalstvo v premoči. Po levičarskih vesteh je nacionalistična armada dobila 200 letal najmodernejšega tipa iz Italije. Brat generala Franca, letalski rekorder Ramon Franco, je bil zadnjih 14 dni v Italiji in se jc baje z italijansko vlado sporazumel o tem, kako se bo orga-dizirala pomoč nacionalistom. Nacionalisti pa poročajo, da je Sovjetska Rusija poslala prav tako 200 najmodernejših letal rdeči madridski vladi. Poročajo tudi, da izginjajo s postaje v Toulouseu, kjer je največja smodniš-nica in francoska tovarna granat, celi vagoni streliva, ki so namenjeni v Pariz, pa ga komunistični železni-čarij s tihim pristankom francoskega vojnega ministrstva ]X>šiljajo v Barcelono. Nevtralni pas v Madridu London, 23. nov. španska nacionalistična vlada je sporočila angleški vladi, da bo pas, ki so ga nacionalisti obljubili spoštovati na severovzhodu Madrida, da se bodo prebivalci in tujci mogli preseliti na varno, razširjen,_ tako da obsega tudi del mesta, kjer stojita angleško in ameriško poslaništvo in še več drugih diplomatskih poslopij. Ta Sas, določen za tujcc in civiliste, obsega eno kva-ratno miljo. Glede na grožnjo generala Franca, da bo bombardiral Barcelono, je britansko ministrstvo za trgovsko mornarico opozorilo britanske trgovske ladje na izjavo, ki jo je dal zunanji minister Eden včeraj v spodnji fcbornici. Glede vprašanja priznanja pravic vojujočih se strank na Španskem, je treba omeniti, da se bri-[ tanska vlada o tem še ni posvetovala s katerokoli drugo vlado. Položaj je na tej točki tak, kakor ga je orisal g. Eden v predvčerajšnji debati v spodnji zbornici in je verjetno, da bo priznala Anglija tako nacionaliste kakor rdeče za vojskujoči se stranki in ravnala potem tako, kakor bodo zahtevale njene koristi. Rdeči beie k belim Avila, 23. nov. A A. Havasov posebni dopisnik poroča: Številni branilci Madrida so začeli prehajati k nacionalistom. Pri tem kažejo letake, ki so jih nacionalistična letala metala na Madrid. V teh letakih obljublja general Franco vsem branilcem, ki se v vojni opremi udajo nacionalistom, popolno Izjave naših politikov odpuščanje. Na odpust kazni ne morejo računati častniki od najnižjega do najvišjega čina. Nov Francov zunanji minister General Milan Astra, težki vojni invalid in ustanovitelj tujske legije, je imel snoči v imenu generala Franca po radiju govor. Prenašale so ga vse nacionalistične postaje. Očitajo nam, je dejal general Astra, da ustrelimo vse ujetnike, ki nam padejo v roke. V resnici izrekamo smrtno kazen samo proti takim, ki jo s svojimi zločini zaslužijo. Rdeči so spremenili Madrid v trdnjavo in zato mora odločiti vojna. Vse stavbe, v katerih se zbirajo madridske čete in ki služijo zato vojaškim namenom, bomo smatrali za vojaške postojanke in Jih bomo uničili. Ves dva kilometra široki pas neposrednih bojev bo moral nositi vojne posledice. General Franco je izročil generalu Astraju. organizatorju tujske legije (>Tercio<) vodstvo zunanjepolitičnih poslov vlade nacionalne junte iu časopisja in propagande, dokler ne bo imenovan za to delo civilniminister. Sporazum je mogoč samo med pravimi zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov Belgrad, 23. nov. m. Včeraj je bilo v donavski in vardarski banovini, kjer bodo občinske volitve 6. decembra, vse jx>lno političnih shodov. V donavski banovini je imel nekaj shodov kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič. V Rumi je govoril Voja Janič, ki se je med drugim bavil tudi 7. vprašanji sporazuma s Hrvati. Glede tega je dejal, da bo ta sporazum napravila JRZ, ki bo po 6. decembru, ko bodo volitve končane, še bolj predstavljala Srbe, Slovence in muslimane. Sporazum s Hrvati morajo napraviti predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato dr. Maček ne more delati sporazuma z ljudmi, ki pri volitvah niso mogli postaviti niti kandidatnih list. Belgrad, 23. nov. m. Z zadnjimi jx>gajanji in sestanki srbijanske oj»zicije se bavi tudi včerajšnji sObzort v uvodniku »Razvoj politične situacije«. V tem članku »Obzor« med drugim pravi, da stoji vlada na stališču, da so do sedaj občinske volitve, v kolikor so se že izvršile, potrdile, da se nahaja velika večina Srbov v JRZ. To jo včeraj znova jx>trdil v izjavi, ki jo je dal časnikarjem, minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. Tudi ostali člani vlade so poudarili, da pripisujejo občinskim volitvam politično važnost. »Obzort dalje citira besede, ki jih je na shodu v Skoplju govoril predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, 6 katerimi je poudaril, da se vlada ne bo spuščala do 6. decembra, ko bodo izvedene volitve v vsej državi, v nikak političen aranžman in sporazum. Vlada smatra JRZ za resnega partnerja pri morer j bitnih jjogajanjih 7. bivšo hrvatsko kmetsko stranko, poudarja tudi, da med združeno opozicijo in SDK še ni prišlo do sporazuma. Belgrajski del tako imenovane združene opozicije pa sam poudarja f>otrebo, da so za dosego sporazuma jx>-trebni še drugi politični činitelji in da ta ojiozicija sama ni dovolj močna, da bi sklepala sporazum 6 Hrvati v imenu Srbov. (Kar je docela res, ker so vse srbijanske stranke, ki spadajo k združeni opoziciji, pri zadnjih volitvah ostale v veliki manjšini.) Govor angleškega zunanjega ministra: Anglija se oborožuje zase in za svoje zaveznike London, 23. novembra, o. Angleški zunanji minister je imel pred svojimi volilci v Limingtonu velik zunanjepolitični govor, v katerem je med drugim povedal tole: Nikdar ne bomo svojega orožja uporabili za napadalno vojno in tudi ne za namene, ki bi ne bili v skladu s paktom ZN; uporabili ga „omo la za obrambo naše lastne zemlje in za obrambo naših kolonij, če bo nadalje potrebno, ga bomo uporabili tudi za obrambo Francije in Belgije proti vsakemu napadalcu v skladu z našimi obveznostmi. Če bo prišlo do zapadnega pakta, bomo naše orožje končno lahko uporabili, ako bo potrebno, tudi za obrambo Nemčije, seveda le, če bi postala žrtev napada. Francosko časopisje obsežno razlaga ta govor, ki daje angleško jamstvo predvsem Franciji in pravi med drugim: če bi bil angleški zunanji minister tako govoril tudi meseca julija 1914, bi Evropa ne doživela katastrofe svetovne vojne. Spričo tega govora se položaj Francije popravlja. Če bi Nemčija izzvala vojno, lahko Francija računa na to, da bo razen njenih zaveznikov z njo tudi Velika Britanija in to že takoj od vsega početka morebitne nove vojne. Pojav Velike Britanije v našem taboru bi privedel k nam že sam od sebe tudi države, ki bi sicer morda oklevale. Eden je sporočil Nemčiji, da je zapadna Evropa ozemlje, na katerem so prepovedani vsi njeni Amerika pretrgala diplomatske zveze z madridsko vlado? Washington, 23. nor. AA. (Havas.) Vlada Zdru-Ženih držav je poslala svojemu poslaniku v Madri-da in generalnemu konzulu v Barceloni brzojave, v katerih jima prepušča, naj sama odločita, kdaj bo “•stopil čas, da zapreta urade in odločita funkcije. Ta odredba je prišla zelo nepričakovano. __Na vprašanje, kako je treba to navodilo tolmačiti, }£ zastopnik zunanjega ministra Hulla, drž. podtajnik Moore izjavili Ta naš sklep se ne opira na kakšne politične pobude, marveč je v zvezi samo s praktičnimi potrebami in z osebno varnostjo naših zastopnikov v Španiji. Moore je pristavil, da 'e pred Barcelono nahaja ameriška ladja, ki bo po potrebi sprejela osebje ameriškega generalnega konzulata in ameriške državljarc, ki sc še nahajajo v Barceloni. , VVashington, 23. nov. Ameriško zunanje mojstrstvo je dalo ameriškim diplomatskim in konzu- | larnim zastopnikom v Madridu in Barceloni nalogi da prenehajo delovati in se umaknejo na varno Generalni konzul v Barceloni je bil pooblaščen, da odpravi osebje konzulata in vse ameriške državljane iz Barcelone na neko ameriško bojno ladjo. Zadnja odredba ameriške vlade o tem, kako na jse vedeo zastopniki ameriške vlade v Španiji do dogodkov v državljanski vojni, je popolnoma jasna in nedvoumna. Dejansko pomeni konec priznavanja madridske vlade. To kaže, da tudi Amerika računa s skorajšnjo popolno zmago nacionalističnega orožja in da ne pripisu e rdeči vladi nobenega pomena in moči. Dejansko bi lahko že govorili o ameriškem priznanju Francove vlade. To je podo-ben priraer, kakor ga ]e Amerika izvedla že v Abe-sin ji, kjer je tudi dala proste roke svojim zastopnikom, da priznajo italijansko oblast takoj, ko bo to potrebno, morebitni podvigi. Če bi bila naš zunanji minister Delbos in njegova stranka dosledna v politiki, ki jo proglašata, bi bilo treba _ zapreti Nemčiji dostop tudi v Vzhodno Evropo in to z vojaškimi spo-razunfi, ki bi nam dali jamstvo v onih krajih na svetu, kjer 6imo imeli doslej samo tveganje. Ureditev tega vprašanja je izredno važna in čas je zelo ugoden. »Oeuvre« naglaša v svojem uvodniku, da Anglija svetuje vsem prijateljem, naj se narodi Zapad-ne Evrope razvrstijo po tem ali žele organiziran mir ali ne. Verjetno je, da bo jutri prav take misli izrazil v svojem napovedanem govoru tudi Roosevelt. Pristaši fašističnega siistema so v zadnjem času j>reveč povzdignili svoje glasove. Morda je že skrajni čas, da spregovore sedaj tudi demokratske države. List je objavil tudi članek, ki je posvečen izključno Edenovemu govoru, v katerem pravi, da noben francoski ministrski predsednik ni imel prilike, da črno na belem prebere izjavo angleškega zunanjega ministra, da lahko Francija in Belgija računata na popolno vojaško podporo Velike Britanije v primeru, da bi bili neopravičeno napadeni. Vse kaže, da je novi nemški poslanik v Londonu Ribbentrop že sedaj doživel popoln neuspeh. Ribbentrop je ob svojem kratkem sestanku z Edenom dejal, da bi se morala Velika Britanija pridružiti protikomunistični fronti, ki jo ustanavlja Berlin. Splošno sodijo, da je Eden gladko odklonil ta nemški poziv. »Figaro pravi« med drugim, da je angleški zunanji minister v tem svojem govoru želel poudariti popolno solidarnost Francije in Velike Britanije v trenutku, ko se v Evropi in izven nje kujejo vse mogoče spletke in da je hotel izvršiti majhen pritisk na Nemčijo, da bi pristala na pogajanja za sklenitev zahodnoevropskega pakta. Vesti 23. novembra Protifrancoske demonstracije za neodvisnost Antiohije in Aleksandrette so bile včeraj v Carigradu. Policija demonstrantom ni mogla do živega. Notranji minister bo zato razpustil vse študentovske organizacije. Nemški zunanji minister dr. Neurath juride na Dunaj, da vrne obisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta. Od tega obiska si v Avstriji veliko obetajo. Samostan sv. Bernarda na Himalaji so sezidali v višini 3700 m švicarski bernardinci, ki 60 se proslavili z reševalnimi deli v alpskih zimah. V samostan so se že naselili. V Tibet so šli zaradi tega, ker jih v Švici moderni tujski promet vsebolj ovira pri njihovem duhovnem življenju. Albanske volitve v državno zbornico je kralj Zogu določil za 31. januarja 1937. Za kaj volitve potrebuje, ni znano. 40 oseb je aretirala bolgarska policija včeraj jx> nalogu notranjega ministra, češ da so širili neresnične govorice, ki ogrožajo državni red in mir. Med njima sta dva odbornika Bolgarsko-jugoslo-vanskega društva. Zborovanje na čast jx>kojnemu Salengroju so včeraj socialisti in komunisti priredili v Parizu, kjer so eno minuto molčali, potem pa so v glavnem zahtevali, da se odpravi svoboda tiska. 21 novih lordov bo ob svojem kronanju imenoval angleški kralj Edvard VIII., med njimi bosta tudi glavni tajnik Zveze delavskih sindikatov Ci-trine ter Inskipp minister za državno obrambo. Pogreb ostankov pokojnega grškega kralja Konstantina in kraljice Olge je bil včeraj z vso slovesnostjo v Atennah. Popolna stavka se je začela v Lilleu in sicer v kovinski stroki. Stavkujočemu 'delavstvu so se pridružili tudi inženerji in višje tehnično osebje. Vzrok stavke je draginja. Italijansko cesarstvo bodo proglasili 30. novembra, ko se sestane fašistovska jjoslanska zbornica. Umetnine spravljajo na varno rdeči braniloi Mndrida- iz vseh muzejev. Ne ve se pa, ali v Francijo ali kam drugam. Italijanski in nemški noslanik ori Francovi vladi sta dospela včeraj v Seviljo. Mesto ju je sprejelo z velikimi svečanostmi. Sporazum o petrolejskih vrelcih na polotoVu Sahalinu namerava odpovedati sovjetska vlada. V tem sporazumu izkoriščajo vrelce Japonci. Namen Horthyjevega potovanja v Rim je potrditev dosedanje madžarske politike, ki hoče miru in enakopravnosti. Tako poroča uradno poročilo madžarskega zunanjega ministrstva. Ogromne petrolejske izvire so odkrili v sred-njeafriški pokrajini Kenva, ki je v angleški oblasti. Vrelci so tako moSni, da bodo lahko zalagali vso Južno Afriko s petrolejem in bencinom. Prve ženske so odile v Abesinijo k svojim možem včeraj iz Napolja. Teh žena je 200. Iz tega sklepajo, da je varnost pri italijanski Abesiniji popolnoma zajamčena. Kontingente za uvoz blaga v Turčijo, določene 1. 1931, je odpravila turška vlada za vse države in misli uvoz urediti drugače. Eden bo govoril o Španiji in o blokadi Barcelone danes popoldne na seji ministrskega sveta v Londonu. Dve novi italijanski podmornici »Desie« in »Da-gabur« so včeraj spustili v morje v Tarantu ob navzočnosti ogromne množice. Nemška torpedovka »Woll« se je poškodovala pri vožnji ob francoski obali, zaradi česar je vsa eskadra odplula v francosko vojno luko Brest. Nov vojni zakon je sprejela belgijska poslanska zbornica po večtedenski debati. Voditelj irskih fašistov, general 0'Duffy, je v soboto odpotoval v Španijo, da bi sam vodil prostovoljsko brigado, ki so jo zbrali Irci za pomoč španskim nacionalistom. 1600 rudarjev je utonilo po zadnjih vesteh pri rudarski nesreči v Osarozavi na severnem Japonskem. Stolnica je zgorela včeraj v francoskem mestu Angersu. Stolnica je iz 12 stol. in spada med najlepše spomenike gotskega stavbarstva. Poleg nje sta zgorela še dva samostana in 20 drugih hiš. Belgrad, 23. novembra, m. Včeraj se je tu poročila primadona belgrajske opere g. Melanija Bu-garinovič z zobozdravnikom dr. Aleksandrom Jovanovičem. Najnovejše iz Španije Salamanca, 23. novembra. A A. Havas: Uradno objavljajo tukaj, da so nacionalisti odbili napad pri Albuquieri. Nacionalisti so ob tej priliki zavzeli en tank. Tudi na aragonski fronti je bil odbit napad barcelonskih čet. V Madridu so nacio- nalisti pripravili svoje položaje pri vseučiliški četrti. Na ostalih frontah ni bilo nič posebnega. Madrid) 23. novembra. AA. Havas: Letalsko in mornariško ministrstvo je objavilo, da je nekaj podmornic, ki pripadajo neki tuji državi, včeraj zjutraj ob 9. uri napadlo vojne ladje madridske vlade, ki 00 zasidrane v Cartageni. Križarko »Cervantes« je zadel torpedo in jo precej poškodoval, i Madrid, 23. novembra. AA. Havas: Vojno mi-| nistrstvo je objavilo ob 21.30: Na odseku ob Taju 1 včeraj ni bilo borb. Na aragonski fronti je bil ne- prijatelj odbit. Pri San Martinu so naše čete s silnim navdušenjem zavzele Albuquiere. Na Som-mosieri je neprijatelj streljal s topovi brez uspeha. Na odseku Buitrago se je samo lahno streljalo s puškami. Na madridskem odseku je sovražnik bil zelo aktiven in je bombardiral naše postojanke. Nacionalisti so hoteli preiti v ofenzivo, podprti od svojega topništva, toda prvi napad je bil takoj odbit. Umaknili so se z velikimi izgubami in odvzer li smo jim dva topova. Na ostalih frontah ni bilo ničesai novega. Sedejevci in njihovi prijatelji so vabljeni, da se drevi ob 8 udeleže Gregorčičeve akademije, ki sebo vršila v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ul. 12/1. Občinske volitve v zetski in savski banovini: V zetski banovini za JRZ 77' Zahteva slovenskega naroda: Kova moderna bolnišnica Belgrad, 23. nov. m. Za včerajšnje občinske volitve v 269 občinah v Črni gori je bilo vloženih 636 kandidatnih list. JRZ. je postavila 492 kandidatnih list, združena opozicija 97, meščanski skupina 10, JNS 12, neopredeljeni 32, bivša HSS 21, Hodžera 1 in bivša SDK 1. V 12 okrajih je po dosedaj znanih rezultatih JRZ dobila sploh vse občine. Belgrad, 25. nov. m. Po včerajšnjih občinskih volitvah v Črni gori in v savski banovini je bilo I Ljubljana, 23. novembra. Včeraj, v nedeljo ob 10 dopoldne je bil občni zbor dijaškega podpornega društva »Dom in šola« na III. državni realni gimnaziji za Bežigradom. Kdor je obiskoval dosedanje občne zbore tega društva, se je včeraj čudil velikemu obisku staršev, ki so napolnili prostorno risalnico v prekrasni novi šolski zgradbi. Občni zbor je bil torej res sklepčen. Vršil se je zato taiko pozno, ker stavba prej ni bila dovršena in se je tudi začetek pouka zelo zakasnil. Važno je poudariti, da društvo in njegovi občni zbori ali sestanki niso forum za pritožbe staršev nad učitelji ali kaj sličnega, ker za to je mesto pri direktorju šole in pri banski upravi. Društvo in roditeljski sestanki imajo marveč namen gojiti stike med starši in Solo, glavni namen društva pa je pomagati revnim učencem s knjigami in z denarnimi podporami. Občni zbor je otvoril predsednik društva g. prof. Marinko. Med poročili odibornikov je važno predvsem vprašanje dohodkov v blagajno, iz katere se nabavljajo nove knjige in delijo podpore, Da se dvignejo dohodki, je treba zvišati predvsem šterilo članstva, saj je okrog 300 članov za nad 1200 dijakov zelo malo. Društvo namerava letos prirediti z dijaki v svoji veliki telovadnici z odrom nekaij predstav, kar bo tudi vrglo kakšen dohodek. Izvršile so se tudi volitve upravnega odbora Drzen roparski napad Begunje, 21. novembra. Tovarniška delavka Žnidar Terezija iz Zgoš pri Begunjah se je vračala dne 20. novembra z dela okrog 21. ure zvečer iz Lesc proti domu. V žepu površnika je imela v kuverti shranjen svoj zaslužek 374 Din. Nenadoma je skočil iz teme na samotnem kraju neki moški Tereziji za hrbet, ji dal roki preko ram ter z istimi segel v oba žepa, iz katerih ji je odnesel kuverto z težko zasluženim denarjem. Vse to se je zgodilo z veliko naglico, tako da Terezija ni videla kakšen je bil moški, ki je izginil v temo. Orožniki iz Begunj zadevo preiskujejo in je upati, da bo ropar kmalu v rokah pravice. Tatvina na iagi ..lis Begunje, 22. novembra. Iz žage, ki je last g. Alojzija Stroja, podiupa-i na v Begunjah, je v noči od 19. na 20. novembra t. 1, odnesel 17 letni pokvarjenec L. K. dva jermena za pogon žage v vrednosti 2500 Din. Iste je prodal nekemu mlinarju v bližini Kranja, katere mu je pripeljal na kolesu. Neki avtomobilist ga je srečal na dri. cesti in je o tem srečanju slučajno pravil samemu g. Stroju, ki je iz pripovedovanja takoj razvodel, da je fant vozil njegove jermene. Za njim *e je takoj odpeljal na kolesu sin g. Stroja ter je fanta srečal v Naklem, ko se je že vračal z denarjem. Predal ga je orožnikom v Podbrezjah, ki so ga oddali v aaipore mesta Kranja. Tatvino je priznal. Lastnik je dobil jermene nazaj. Označenega tudi sumijo, da je t zve*< z roparskim napadom na Terezijo Žnidar. Gostilniški pretep Ljubljana, 23. novembra. Danes ponoči kmalu po polnoči so bili reševalci poklicani v Moste, kjer je prišlo v neki gostilni do pretepa. Pretep je ofividno nastal iz malenkostnega prepira, ki se je stopnjeval, dokler končno niso stopili v akcijo noži. Hudo so obdelali mesarskega pomočnika N. J., tako da 60 ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico. Riziko dela Ljubljana, 23. novembra. Do žalostne nesreče je prišlo dane« dopoldne v delavnici tvrdke Čemažar in drug. Strojnik Štrozak Vinko je imel opravka pri strojih. Iz do-sedaj še nepojasnjenega vzroka je stroj nenadoma zgrabil strojnika za roko ter mu jo potegnil v stroj. Roko mu je pod laktom hudo zmečkalo. Kljub temu pa je imel strojnik še toliko moči in [ zavesti, da je sam odvil vijake ter izvelekel roko. j Kmalu nato pa se je onesvestil in reševalci so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu na kirur-gičnem oddelku nudili prvo pomoč. Velika tatvina v Čretu pri Celju Celje, 22. novembra. V soboto zjutraj je bila izvršena v Cretu velika in precej zagonetna tatvina. V Čretu je stanovala v hiši št. 22, katere lastnik ie g. Ivan Koželj, gospodična Pepca Zupanc, delavka v West-novi tovarni. V soboto ob pol 4. zjutraj je šla Zupančeva, kakor sicer vsako jutro, na delo v tovarno. Imela je pa navado, da ie puščala odprta vežna vrata. Okrog 6. ure zjutraj je pa opazil hišni gospodar, da so vrata v stanovanje gospodične Zupančeve odprta. Gosp. Koželju se je zdelo to zelo sumljivo in je takoj javil najemnici Zupančevi, da je bilo v njeni odsotnosti vlomljeno v njeno sobo. Zupančeva je prišla res domov in ugotovila, da je neznani tat in vlomilec prišel v njeno stanovanje in ji odnesel iz zaklenjenega kovčega 17.500 Din gotovine in usnjene rokavice. Kovčeg je bil seveda odprt. Vse drugo je bilo v stanovanju nedotaknjeno, prav nič ni bilo videti, da bi bil neznani vlomilec imel kaj veliko opravka, da je prišel do denarja, kar priča, da so mu morale biti razmere v stanovanju Zupančeve do potankosti znane. Zupančeva je tatvino takoj javila orožnikom in je upati, da bo pravi tat in vlomilec kmalu v rokah pravice. Tako je prišla Zupančeva ob svoj težko prisluženi in od ust pritrgani denar, ki si ga je prihranila v dolgih letih kot navadne tovarniška delavka pri Westnu. sinoči izdano uradno poročilo, ki med drugim pravi: v savski barovini so se vršile volitve v 60 ob inah. JRZ je dosegla odlične rezultate. V zetsfi banovini so bile volitve v 269 občinah, od katerih so sedaj znani izidi iz 249 občin, in sicer je JRZ dobil« 193, vsi ostali pa 56 občin. V savski banovini so volivni izidi znani iz 50 občin, im je od teh dobila JRZ 26. Volitve so povsod potekle v redu in miru, le nekaj manjših incidentov je bilo v zetski banovini, kjer pa niso mogli vplivati na končen rezultat. štirih članov Lzmed staršev ter nadzornega odbora. Važne stvari so se razpravljale pri slučajnostih. Tu je spregovoril predvsem g. župnik Zakrajšek, ki pozdravlja v svoji župniji društvo, profesorski zbor z g. ravnateljem Kunom Hočevarjem na čelu ter starše dijakov. Opozarja, da se šola v širokem smislu sestoji iz znanstvenega dela ter iz dela, ki skrbi za dušni blagor mladine. Ta drugi del vrše veroučitelfi s poukom in cerkvenimi opravili, ki se jih mladina udeležuje v novi. umetniški cerkvi sv. Cirila in Metoda. G. župnika boli le dejstvo, da je mnogo razredov brez verskega pouka, ker manjka veroučiteljev. G. ravnatelj pojasni, da v resnici manjka veroučiteljev, saj je pouk verouka reduciran za 20 tir. Nedostaja pa tudi učitelja za slovenščino (vprvih razredih zmanjšan pouk za 20 ur, torej mesto pet tedenskih ur so samo tri), učitelja za matematiko (pouk reduciran za 16 ur) ia učitelja za telovadbo (24 ur). S tem je III. drž. gimnazija sedaj na najslabšem v Ljubljani. Iz vrste staršev se sliši beseda: »Plačujemo šolnino, davke in takse, •' „ dovolj učnih moči oz. kreditov zanje ter nudi našim otrokom »reduciran« pouk!« G. župnik predlaga depu-tacijo iz vrat staršev, ki naj na pristojnem mestu odločno zahteva učnih moči, vsaj honorarnih. Nekoliko pred poldnem je g. predsednik občni zbor zaključil. Sestanki se bodo vršili vedno ob nedeljah dopoldne, kjer bodo mogli starši povedati o vsem, kar jih teži v šolskih zadevah. Sreča na lovu za kolesarskim tatom Moravče, 23. novembra. Tatovi koles so se, kakor kaie, preselili v zadnjem času iz mest na deželo. O takih tatvinah dozdaj pri nas še ni bilo slišati; sem in tja je zmanjkala kakemu kolesarju piimpa ali zvonec in še to v prav redkih primerih. Pred dnevi pa je bilo Francu Mrčunu s Pleva pri Moravčah ukradeno kolo, ki ga je pustil zvečer pred prodajalno Nabavljalne zadruge. — Fant je prijavil tatvino orožnikom in začel tudi sam poizvedovati. V ta namen se je odpeljal s konjem proti Ljubljani, kjer vozi po cestah več kolesarjev. Nadejal se je, da bo izsledil tatu, ki bo poskušal ukradeno kolo kje zamenjati ali prodati. Vozil je počasi in oprezoval vso pot na desno in levo. In res ga je na povratku iz Ljubljane na državni eesti blizu I)oba dohitel neznanec na kolesu, katero je Mrčun spoznal za svoje. Takoj je pozval neznanca, naj počaka, ker bi rad nekaj izvedel. Neznani kolesar se ni zmenil za njegove besede in ko je mladenič le zahteval, naj se ustali, je krepko pritisnil na pedala in šinil mimo voza. Mrčun pa za njim, toda konj bi kolesarj* seveda ne bil mogel dohiteti. Pomagalo mu je srečno naključje — kolesarju se i‘e snela verižica in kolo je obstalo sredi ceste. }reganjalec je obrnil narobe bič, s katerim pa neznanec ni maral priti v. dotiko. V naglici je vrgel kolo za vogal neke hiše in pobegnil v bližnjo hosto. Njegovo zunanjost si je Mrčun prav dobro zapomnil in bosta ob ponovnem naključju še obračunala zaradi pumpe, kontrolne tablice in strešnikov, katere mu je neznanec vzel s kolesa, da bi se kolo ne dalo takoj spoznati. — Dogodek je vsekakor glasen opomin vsem podeželskim kolesar- 1‘em, da tudi v domačem kraju ni varno puščati ;olesa zunaj na cesti. Tat, ki |e sredi dneva Ljubljančanom Ljubljana, 23. novembra. Navajeni smo, da samo v gangsterskih filmih in v poročilih iz Amerike spoznavamo najpredrz-nejša dejanja, ki jih izvriujejo taki tipi sredi belega dne. Novo odkritje policije nam dokazuje, da se take stvari — seveda samo v nekoliko manjšem obsegu — dogajajo tudi pri nas. Stranišče brez strehe Na Napoleonovem trgu stoji javno stranišče, ki je pokrito s einkasto pločevino. 20. julija t. T. je naenkrat ta pločevina s stranišča izginila in stranišče je ostalo brez strehe. Očitno je Slo za tatvino, ki jo je odkril neki uradnik mestne občine. Stvar je prišla na policijo, ki je začela s poizvedbami. Neka ženska je izjavila, da Je videla v kritičnem času, bilo je sredi dneva, nekega moškega na strehi omenjenega stranišča, ki je trgal einkasto pločevino. Izjavila je, da je mislila, da je to delavec in se zanj ni zmenila. Otroci pa so pripovedovali, da so zapazili že v začetku junija, kako je bila v strehi narejena luknja in kako se je ta luknja neprestano večala. Mestna občina utrpi zaradi te tatvine 3100 Din škode Streho !e „popravl|al" Nekako v istem času, bilo je to 10. julija, je prišel k hišni bife Komenskega ulica 14 neki moški, ki se je predstavil za kleparskega pomočnika neke ljubljanske tvrdke. Dejal je, da mora popraviti streho in je zahteval radi tega ključ od podstrešja. Ni pa šel na podstrešje, marveč je prišel nekoliko dni pozneje in te je šele tedaj lotil strehe. S strehe je pobral vso pločevino, jo zavil v klopčiče ter jo primahal s podstrešja. Dejal je, da se takoj vrne z drugo pločevino. Gospoda kleparskega pomočnika pa od tedaj naprej ni bilo več nazaj. Kmalu so lahko ugotovili, da je šlo za navadno potegavščino, katere »e je poslužil navaden lopov, da je prišel do p’očevine. Lastnica hiše, Pekovska zadruga, trpi 2000 Din škode. Banfe gredo Isto pot Dober teden pozneje se je zopet pojavil tak kleparski pomočnik v Verstovškovi ulici 14. Zopst se je zglasil pri hišni in tam zahteval ključ od podstrešja, češ da ima naročilo, naj popravi streho. Tu- Ljublijana, 22. novembra. Dolgo časa je res treba, da Slovenci dozorimo toliko, da si upamo stavljati svoje zahteve. Sicer ima v neki meri poltio upravičenost krilatica o veliki skromnosti našega ljudstva, res pa je, da so nam bili časi le redko toliko naklonjeni, da smo mogli glasno povzdigniti svoj glas za najbitne-jše potrebe, ki narodu gredo. In ena takih velikih potreb, mimo katere ne more iti nihče več, je zahteva po modemi bolnišnici, v kateri bo naše kmetsko in delavsko ljudstvo našlo dovolj pripomočkov, kamor 6« bo zateklo v bolezni. Kričeče zdravstvene razmere Današnja državna bolnišnica že zdavnaj ne more ustrezati več zdravstvenim razmeram našega naroda. Od leta do leta opažamo, da eo posamezni oddelki prenatrpani z bolniki, posebno hude razmere pa vladajo na kirurgičnem oddelku. Kar je težjih notranjih bolezni, pa se morajo hoditi naši ljudje zdravit v graško kliniko ali v Zagreb, kar pa stane težke tisočake. Zato je tudi povsem upravičena zahteva, da dobimo Slovenci svojo popolno klinično bolnišnico v Ljubljani. r* Delo akdfe Nekaj idealnih ljudi je uvidelo, da je treba začeti predvsem delati, zbirati podatke, poudarjati kričeče razmere, v kakršnih se zdravijo naši ljudje. Potrebno pa je bilo, da beseda po zgradbi nove bolnišnice pregluši razne malenkostne spore in združi v svojih vrstah ves narod, kajti le tako bo uspeh tudi postal zagotovljen. Zato pa ima Akcija polne roke dela, kajti pot od skromnih začetkov do popolne uresničitve je precej dolga, „Pokaiite nam načrti" Tako je zavrnilo ministrstvo Akcijo za zgradbo moderne bolnišnice, češ, naj razloži ves načrt glede zidanja, naredi naj proračun stroškov, navede obseg bolnišnice. Potem bomo govorili dalje. Potreben je bil torej idejni načrt, katerega je treba izdelati in pokazati v glavnih obrisih bodočo stavbo bolnišnice, kakor si jo želi imeti 6vojim potrebam ustrezajočo naše ljudstvo. Zverinski roparski umor pismonoše Ludvika Sunka v Št. Uju pri Slov. goricah je zavit kljub vsemu prizadevanju oblasti in prebivalstva v ta-jinstveno kopreno. Morilca orožniki niso mogli izslediti, dasi so preiskusili vse možnosti. Vendar se je sedaj končno zgostil sum proti neki osebi, ki bi utegnila kaj več vedeti o grozotnem zločinu. Ta oseba je izginila iz St lija ter je izdana za njo tiralica. Je to neki rudar, ki je bil lansko leto v St. liju pri raznih kmetih za hlapca. Letos junija meseca je bil zaposlen pri železnici kot progovni delavec, potem pa je izginil iz tamošnjega kraja. Dne 17. novembra pa je omenjeni rudar nenadoma prišel zopet v Št. Ilj k posestniku Josipu Flajš-akerju ter je iskal svojo suknjo, ki jo je junija meseca pustil pri posestnikovem hlapen. Ker tega ni bilo doma. je rudar zopet odšel. Dne 18. t. m. je videl železniški čuvaj Josip Kranjc v Štrihovcu na prelaza proge dva moška, od katerih bi bil eden po opisu identičen z rudarjem, drugi pa je bil star 25 do 30 let, srednje postave, kratko pristriženih temnih brk ter oblečen v sivo ponošeno obleko. Oba moška sta šla proti št. liju. Naslednje noči — po umoru poštnega služitelja Šunka — pa je isti žnvaj zopet videl okrog pol treh zjutraj ista moška, ki sta prišla iz Št. lija. Zapornice so bile zaprte, pa se je eden od došlecev izrazil: >Ti, meni se zdi, da je nocoj vse zacoprano.c Po prehodu proge sta vprašala čuvaja, koliko je ura ter »ta se pri njem informirala, koliko bo še trajala pot do Maribora. Ta dva možakarja sedaj iščejo odkrival strehe di tu se je končalo »popravilo« strehe na ta način, da je kleparski pomočnik odnesel 12 kv. metrov pločevine, tako da trpi lastnik hiše 1200 Din škode. 29. avgusta pa je prišel tak kleparski pomočnik v Tavčarjevo ulico št. 4. Bilo je to med 10. in 11. uro. Zopet se e j zglasil pri hišni in zahteval, naj mu odpre v prvem in drugem nadstropju dve kopalnici, češ da mora tam popraviti dve banji. Služk:nja mu je res odprla kopalnice in kleparski pomočnik si je začel ogledovati banje. Kmalu je uvidel, da ne bo mogel popraviti banj v kopalnicah in je zato dejal, da jih mora odpeljati. Res je imel že pripravljen spodaj na dvorišču voziček, na katerega je kleparski pomočnik natovoril obe banji in ju odpeljal. Seveda je bila to zopet navadna tatvina, ki jo je izvršil tat na neverjetno predrzen način. Računal je na to — razmere je prej dobro preštudiral —, da se v tem času ne bodo vrnili gospodarji, lastniki banj. Ponesrečena prodala Naslednjega dne se je v neki trgovini na Resle- vi cesti zglasil moški, ki je pripeljal dve cinkasti banji, V trgovini je ponudil banji v nakup. Trgovec pa je bil toliko previden, da je zahteval od prodajalca potrdilo, s katerim naj lastnik banj potrdi, da jih je res voljan prodati. Prodajalec je namreč dejal, da orodaja banje za nekoga drugega. Ko je trgovec zahteval potrdilo, je prodajalec dej«, da gre po potrdilo, banje pa je pustil na dvorišču. Nepo-zr.anec je res odšel in se ni vrnil več ne po voziček, ne po banje. Trgovec je takoj zaslutil, da gre za tatvino, in je slučaj takoj prijavil policiji. Ta je seveda že hneh prijavo lastnikov banj, tako da jih je mogla takoj izročiti nazaj v prave roke. Med tem je prispelo na policijo tudi več drugih prijav o sličnih tatvinah, obenem pa tudi več prijav o ponujanju pločevine po raznih ljubljanskih trgovinah. Kdo fe storilec? Bilo je jnsno, da vsa ta dejanja opravlja ena in ista oseba. Policija je tudi kmalu prišla do spoznanja, da Izvršuje ta dela nek nepridiprav, ki je bil že predkaznovan radi podobnih tatvin. Je to brezposelni kleparski pomočnik Mirko Čopič, nekdanji nastavljenec pri neki ljubljanski tvrdki. Policijski organi so takoj začeli z vztrajnim zasledova- Ide ni osnutek ing. Severa Pred dnevi je imela Akcija za zgradbo nove bolnišnice sejo, ki jo je vodil podpredsednik univ. docent dr. Alija Košir. Seja je pokazala, da je vsa zadeva tako daleč, da je Akcija naročila mlademu arhitektu ing. Severju, Plečnikovemu učencu, naj izdela idejni osnutek za zgradbo. Osnutek bo v glavnem zamisel moderne bolnišnice, ki jo bodo tehnični in zdravstveni strokovnjaki natančneje presodili. Po osnutku bo stala nova bolnišnica na ugodnejšem mestu, kakor je zdaj in drugje. V njej bo nameščenih 1700 postelj, določeno pa je, naj bi se klinika zidala obenem z medicinsko fakuletto. Pri akciji bo sodelovala tudi mestna občina ljubljanska, te dni pa bo Akcija posredovala pri županu dr. Adlešiču in banu dr. Natlačenu glede izdatnejše podpore, tako da bi «e stroški razdelili med državo, banovino in mestno občino. Propagandni teden Ker bodo stroški znesli precej visoko vsoto in bo tudi še nekoliko Ljubljanice preteklo, preden bo mogoče zasaditi prvo lopato za zgradbo bolnišnice, pa bo potrebna še velika akcija v obliki propagandnega tedna. Ta naj pokaže, da vse slovensko ljudstvo, od delavca, kmeta, akademika, vseučiliskega profesorja in našega industrijca zahteva novo moderno bolnišnico. V službo naj stopi dnevni tisk, radio, primerna predavanja o zdravstvenih prilikah pri nas. V posebni spomenici naj da naše ljudstvo izraza svojim zahtevam. Zato bo Akcija začela že 20. decembra pobirati na univerzi podpise profesorjev in slušateljev. Za novo leto bodo časniki objavili izjave naših kulturnih pred-staviteljev in strokovne članke zdravnikov, ki bi dokazovali potrebo zgradbe nove bolnišnice čim-prej. Potrebne bi bile tudi razne prireditve tedaj, po večjih mestih bodo ta čas manifestacijska zborovanja, ki bodo brez dvoma našla pravi odmev na odločujočih mestih. Vse to naj bi bilo dokaz, da ves narod enotno zahteva novo, primerno bolnišnico. varnostne oblasti in ju bodo menda v kratkem času tudi dobile. Mogoče se bo potem dalo pojasniti zagonetno ozadje šentiljskega zločina. »LILI« ▼ KINU UNION DANES POSLEDNJIČ Tatiča dfnamo-stroiev Ljubljana, 28. novembra. >Slovenski dom«, je ze pisal, kako izginjajo po mestu svetilke s koles. So to električni dinamo-aparati, ki so precej dragi. Poročali smo tudi, da sta dva taka dinamo-aparata izginila iz veže v kinu Sloga. Sedaj je policija izsledila dva mlada lantalina — eden od teb je dijak, ki sta imela monopol na tatvine takih aparatov. Čudno pa jo to, da je spoznal svoj dinamo le eden od oškodovancev, dočim za drugi dinamo ne vedno lastnika. Je to skoraj nov dinamo Impeks Supra 1.8 volt in je pokroman. Lastnik ga dobi na policiji v sobi 24. Goljuf, ki fe pobegnil iz ljubljanskih zaporov Dubrovnik, 23. novembra, m. Pred nekaj dnevi so tukajšnje policijske oblasti aretirale znanega goljufa Rudolfa Vodopivca, ki je v Lapadu prevari! več ljudi ter je med drugim najel tudi vilo za angleškega admirala Hendensona. Vodopivec je takoj najel mojstre, ki so začeli z delom. To je storil zato, ker je mislil, da bo na račun teh del prišel do kakega denarja. Ko pa ni mogel plačati najemnine, denarja pa ni mogel dobiti od nikoder, ga je lastnih vile prijavil policiji. Policija je ugotovila, da jim je padel v roke mani goljuf, ki je pobegnil iz ljubljanskih zaporov. 23.000 invalidov dobi pokojnino Nil, 23. nov. m. Včeraj so bili tu položeni temeljni kamni za nov Invalidski dom ter za kirur-gični oddelek in m Bo«ko goTo pisatelj Fr. Maselj-Podlmbarski Že v zgodnjih letih ga je navdušil za slovenstvo njegov prijatelj pisatelj Andre {kov Jože V tem navdušenju se je 1. 1866, javil kot prostovoljec, da bi šel nad Italijane. Ker pa je bil premlad, so ga zavrnili Nadaljeval je šolo — v sedmi pa je bil prisiljen, da je izstopil. Potem je služil 3 leta vojake Po vrnitvi je iskal službo v Ljubljani, ker pa ni našel nikjer razumevanja, se je nerad vrnil v vojaško službo, ki jo je občutil kot babilonsko sužnost. L. 1884 je postal porotnik, 1895 stotnik, 1905 pa je stopil v pokoj. Med svetovno vojno je bil konfiniran radi svojega slovanskega prepričanja in je 19. sept 1917 v Pulkavi na Dol. Avstrijskem tudi umrl. Fr. Maseli je bil izrazita slovenska narava, privezana na 'loven sko zemljo, da se je vedno znova vračala v domovino, še posebno pa v domačo vas pod Limbarsko goro. Usoda ga je vrgla v tuje okolje, med ljudi, katerih ni prav cenil in zato se je še z večjo ljubeznijo in vztrajnstjo udajal ideji panslavizma, ki je dala tudi njegovemu literarnemu delu oznako — Pisateljsko je rastel ob Jurčiču in Andrejčkovem Jožetu, vendar pa radi prema;hne izobrazbe ni našel dolgo svojega izraza. Preko manjših poizkusov (Handžija Mate in Markiča, Tovariš Damjan, Izlet v Krakov itd.) je dozorel v Gospodinu Franjo (Slov. Matica 1913) tako, da je prepričevalno mslikal avstrijske politične metode, obenem pa dal izraza svojemu jugoslovanskemu čustvovanju, ki je bilo takrat za nas vse karakteristično. Ker je bil roman tudi zaplenjen, je ie bolj pridobil na svoji aiktualnosti. Če bi bila usoda Fr. Maaelju bolj naklonjena, bi se gotovo razvil v pisatelja, ki bi v svojih delih razgrnil pred nami jasneje našo tedanjo politično problematiko. Delavska zavarovalnicaw ncwarnosti Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 23. novembra: Klement. Torek, 24. novembra: Janez od Kr. • Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: LKU. Kino Matica: Boocaccio. Kino Sloga: Kontušovka. * K I N UNION Fraalllka Oaal v muzikalni ves#ioi*ri HANS JARAY ISIS SZOKE SZAKALL !■ I I I TEL. 27-30 SLOGA Izvrstna, burka po odrskem komad« KontuSovka .,„orr Ida Wttat - inge List - Thso Lin*« TEI. 21-24 MATICA Baikolsa opereta Boccaccio Hell Plnkenzelier. WUly Prltsoh, Paul Kemp fr\eJAtaA'C. oS 16.J9.'1 zde. V krizi so še nekatere panoge obrti ter rudniki, vendar pa je doseženo vsaj to, da bodo rudarji vsaj pozimi nepretrgoma zaposleni. Obširno je poročal o delavskih mezdah Poudaril ja potrebo po čimvečjem sodelovanju med poklicnimi oblastvi in med Del. zbornicami. Nato je govoril g. tajnik o rudarskih »kladnicah. Del, zbornice so proti sedanjemu načinu bratovskih skladnic h» žele nov, moderen rudarski zakon. Ob- Za boljšo rešitev vprašanja kmečkih dolgov Ljubljana, 23. novembra. Zastopniki podpisanih zvez, zbrani 19. novembra 1936 na konferenci 'v Ljubljani, ugotavljajo, da bi izvedba Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov? z dne 25., septembra 1986 {»menila za pri njih1 včlanjene zadruge in hranilnice _ nepopravljivo Škodo, saj bi jim po pretežni večini bil zelo otež-kočen, če že ne onemogočeri nadaljnji obstoj. Treba Je upo&tevati posebne gospodarske prilike, ki vladajo v dravski banovini in ki tudi nujno zahtevajo poseben način razdolžitve kmetov, in sicer tako, da se v polni meri zagotovi nadaljnji neokrnjeni obstoj kreditnega zadružništva ter samoupravnih hranilnic, torej denarnih zavodov, ki so tekom dolgih desetletij s svojimi izredno cenenimi posojili bili v pomoč ne samo gospodarsko šibkemu človeka, kmetu in delavcu, marveč hrbtenica celokupnega slovenskega gospodarstva sploh. Podpisane Zveze so ie opetovano same predlagale, da se izvede potrebna razbremenitev kmeta, ki je zašel zaradi vladajoče gospodarske krize v take teftkoče, iz katere se sam z lastno močjo ne more rešiti. Tudi so podpisane Zveze slej ko prej pripravljene, po svojih močeh prispevati k rešitvi tega perečega problema, vendar mislijo, da je možna rešitev, ne da bi se pri tem ogrožal obstoj obstoječih denarnih zavodov. Z ozirom na navedeno smatrajo podipisnne Zveze, da je možna za dravsko banovino rešitev na naslednji način: 1. S posebno dodatno uredbo naj se izločijo iz veljavnosti nekaterih določil Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. IX. 1936 terjatve kreditnih zadrug in samoupravnih hranilnic s sedežem v dravski banovini, tako da ostanejo dolžniki, ki jih označuje omenjena uredba, še nadalje pri dosedanjih upnikih. 2. Za vse kmečke dolžnike naj velja načelo individualne saščite in to po predpisih in načelih, ki so določeni v čl. 24—28 omenjene uredbe za kmečke dolgove nad 25.000 Din. 3. Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, predvidena pod točko 2., naj se ustanovijo posebne posredovalne komisije na sedežu vseh sreskih sodišč in le v onih primerih, kjer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno sresko sodišče. Člani komisije naj bi bili zastopniki političnega, finančnega in občinskega oblastva ter zvez denarnih zavodov. katerih so upniki včlanjeni. Računa se takole: Dnevna cena za pairterni sedež VII. vrste v drami je 20 Din, manj 20%, torej 16 Din. Kupon za nakup sedeža je že plačan s 5 Din, doplača torej imetnik kupona pri dvigu dramskega parternega sedeža VII. vrste še 11 Din. V prodajo pridejo 1. decembra 1936. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Maribor V Ljudski univerzi bo drevi predaval znani zagrebški estet prof. dr. Lj. Marakovič o aktualnem vprašanju: Koliko in kakšne umetniške vrednosti vsebuje moderni film. Tečaj za rezervne poročnike se bo vršil v Mariboru po naredbi vojnega ministrstva in sicer za one, ki se bodo javili za kapetamki izpit. V svrho razgovora naj 6e javijo interesenti dne 25. t. m. med 19 in 20 v pisarni Združenja rezervnih častnikov v Jurčičevi ulici. Važen dogodek na Kobilju. Kobilje, ki je naša obmejna vas, je imela vedno y cerkvi ob svojih žegnanjih samo madjareko petje. Minulo nedeljo, dne 15. novmbra, pa je bilo Martinovo žegnanje. Tedaj se je pa petje vršilo v slovenskem jeziku. Petje se je učilo že prej med šolsko mladino v sloveiikem jziku na šoli in tudi starejši so se naučili nekaj slovenskih nabožnih pesmi. Cerkev je bila na ta lep praznik za celo Kobilje nabito polna. Slovesno in v srce segajoče slovensko petje je prvič po prevratu zadonelo v kobiljanski cerkvi. ravnaval je še vsa ostala pereča delavska vprašanja, nakar je podal g. Čelešniik blagajniško poročilo, dočim je v imenu finančne kontrole poročal g. Pete:an, o novem proračunu pa g. Žužek. Proračun obsega 2 milijona dohodkov in ravno toliko izdatkov. Nato je poročal g. Kosem o spremembi volil i reda. Predvsem bo sprememba v določanji krajevnih volilnih komisij, ki jih bo v bodoče do- nega reda vsem bo sprememba v določanju ločal glavni volilni odbor. Tudi bo v bodoče bolj zagotovljena volilna tajnost in se ne bo moglo dogajati, da bi morali volilci prinašati dele glasovnic vplivnim osebam. O službenem pravilniku za stalne nameščence Delavske zbornice je nato poročal g. dr. Bohinjec. Zatem se je razvila skoraj tri ure trajajoča debata, v teku katere so nekateri govorniki smatrali za potrebno in primerno, da se izjavljajo, katera vlada jim bolj prija, fašistična ali demokratska, ter da vlečejo na zborovanje vprašanja, o katerih niso poučeni oziroma da jih prikažejo v nepravilni luči. Končno so bil sprejeti predlogi govornikov v posebne resolucije, ki iih bodo predložili pristojnim mestom. 4 Da se zaščiti v vsakem oziru interes države, naj finančno ministrstvo vrši nadzor po svojih organih, zlasti glede uporabe rezervnih fondov, ki se pritegnejo h kritju odpisov na podlagi prečiščene bilance z dne 31. decembra 1936. 5. Vse ostale določbe uredbe z dne 26. XI. 1936 naj ostanejo v veljavi, v kolikor seveda ne nasprotujejo gornjim načelom. Zadružna zveza, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Zveza slovenskih zadrug — vse v Ljubljani. Reka: Hermes 2:0 Ljubljana, 23. novembra. Nova partnerja v ljubljanskem derbyju, Hermes in Reka, sta včeraj sodniku g. ing. Jesihu predstavlja te-le može, ki naj bi v složnem znoju poskusili pobasati prezapeljivi pikici in ž njima zlesti višje na tablico. Hermes kot domačin: Malič, Berglez (Klančnik), Košnierlj, Primar, Klančnik (Ice), Ferjan, Derenda, Brodnik, Goršič, Ice (Berglez), Rihtar. Reka kot gost: Markič, Debevec, Bervar, Re-ž, Kokoli, Fi ~ • ‘ Klemenc, Jez. povž, Kokoli, Furlan, Slanina, Legat, Battelino, Kratek potek: Reka takoj v začetku krepko pritisne. Hermežanska halflinija dolgo časa ne najde leka proti dolgim, precizno izvajanim pasovom reške srednje Unije in tria. Reški krili z zvitimi manevri, zlasti levo, ščuvata hermežanska halfa nase in na ta način izolirata Klančnika, ki triu sam ne more biti kos. Jež nekajkrat krasno uide. Hermes se po malem poskuša urediti. Toda v 10. minuti izvede Reka hiter napad, ki se materializira s Slaninovim strelom v 1:0 za beloplave. Dobrih deset minut se Reka brani in le Bporadično poskuša srečo s prodori. V -šestnajetercu vrača reška obramba milo za drago, zlasti Bervar, edini ostri igralec beloplavih. V 32. minuti Jež krasno pobegne, Maliču izpade žoga, Baltelino podaljša in poveča na 2:0 ter s tem — kakor v teku dogodkov postane jasno, potrga obe piki za Reko. Klančnik odide na beka, Ice na centerhalfa, Berglez pa na levo zvezo. Hermes živahno pritiska. Nekaj lepih situacij nespretni obotavljači povsem zanemarijo. Proti koncu se reški napad lepo poveže, herrne-žanski pa do polčasa razpade na individue. — V drugem polčasu postane igra na oko grša. Nasprotnika sta si skoro enaka. Hermes je igral kot običajno. V njegovem moštvu posamezniki žogo dobro obvladajo, tako dobro, da so kar preveč prepričani o svoji tehtnosti. V moštvu je več ljudi, ki bi jih lahko nazvali profesorje nogometa; njihovo nonšalantno kreta-nje prav spretno simulira virtuoznost. Med na- padalci ni kontakta, živega, za skupen uspeh odločilnega pulza. Njihova halflinija je preveč defenzivna ter ima premalo pregleda. For je preveč kombiniral pred golom, dvigal brez potrebe žogo, streljal pa navadno takrat, kadar je imel pred seboj nasprotnikov hrbet ali noge. Najboljše može je imel Hermes v Košmerlju, Primarju, drugi polčas v Icetu, v Rihtarju in Brodniku. Derenda pa je za prvenstvene tekme še nekoliko prelahek. Tekme odloča tudi inteligenca v zvezi z inieijativo in iznajdljivostjo, tega pa Hermesu manjka, zelo manjka in sicer v prvi vrsti forwardu. Reka je v prvem polčasu predvedla v letošnji jesenski sezoni brez dvoma najlepšo igro. Njen trio je v zvezi s kriloma pokazal redko invencioz-no, smiselno in svežo kombinacijo, ki so jo odlikovali vsi pozitivni atributi; hitrost v izvedbi, dolgi koristni pasovi, pameten prenos, zvite domislice v osvajanje terena prav do zaključka akcij. V half-liniji se (e dokaj dobro odrezal Kokolj, še boljše pa Repovž. Od bekov je bil Debevec slabši. V napadu je bil naj boljši mož Klemenc, ki mu je dobro sekundiral Legat. Battelino je drugi polčas malo omagal, Jež, ki je prvi polčas dal vzgledno partijo, tudi. Slanina oba polčasa priden in koristen Sveža, za razred inteligentnejša igra je Reki za služeno prinesla dve novi točki. Sodil je g. ing. Jesih. Od tu in tam Zasebni nameščenci so včeraj zborovali v Zagrebu in zahtevali, naj finančni minister na jx>d]agi pooblastila, ki ga je dobil 6 finančnim zakonom, predpiše in izvede zavarovanje zasebnih nameščencev po vsej državi. V ta namen naj prepusti i-vedbo zavarovanja dosedanjim pokojninskim zavodom v Ljubljani, Zagrebu. Belgradu. Sarajevu in Novem Sadu. Pri teni pa ne smejo biti okrnjene pravice, ki so si jih zavarovanci pridobili pri nekaterih svojih zasebnih zavodih. Izvedeti je treba najprej to, nakar naj se zavarovanje razširi tudi na vse nameščence, ki jih obsega zakon o obrtih. Do sedanja zavarovalna doba se mora skrajšati. V ostalem pa so postavili tudi zahtevo po zvišanju plač zasebnih nameščencev ter po trinajsti plači. V železni cevi ie stanoval in umrl neki zagrebški zidar. Mož je bil že 78 let star in je pri delu tako oslabel, da skoro ni mogel več sam sebi prislužiti vsakdanjega kruha. Zaradi revščine se je moral preseliti v železno cev. Pred dvema dnevoma ga je tam zaradi oslabelasti srca prehitela smrt. Profesorji zagrebške sekcije profesorskega društva so v svoji resoluciji zahtevali, da se uredi vprašanje suplenlov na gimnazijah in da se napredovanje profesorjev zagotovi na način, kakor to predpisuje zakon. Predsednik glavnega odbora Ra-doje Kneževič iz Belgrada je dejal, da je profesorsko društvo v vseh teh vprašanjih posreaovalo na obeh ministrstvih, prosvetnem in finančnem, in prejelo obljube, da se bodo te zahteve upoštevale. Končno 60 sklenili, da bodo ustanovili bolniško blagajno za svoje člane za primer bolezni, priredili počitniške tečaje in začeli izdajati filme, ki 6e bodo porabili za nazornejši pouk zemljepisja in zgodovine. V Karlovca so se pri pijači rszgreli tudi tamkajšnji nogobrcaši, izzval pa jih je na boj neki Petar Radojčič, ki je znan jio svojem pobegu z neko žensko. Morali so se udariti, Peter pa je operiral z nožem in jih vse oklal. Stepli 6o se pa kar pred kinematografom, da jih je opazila množica ljudi. Kc je bilo bitke konec so vse štiri nasprotnike junake z nožem prepeljali precej krvave v bolnišnico. Napadalca na urednika >Hrvatske Istinec dr. Mato Hanžekoviča je prijela zagrebška policija. To sta neki zagrebški gostilničar In dekorater. Policija ju je prijela na podlagi izpovedbe prisotnih. V Zagreba so prijeli nevarnega izsiljevalca Nikolaja Radiča Solda, ki si je pod različnimi imeni in zaradi »svojih vsemogočih zvez< izposojal denar vsepovsod. Zasačili so ga v trenutku, ko je »pumpaU nekega uradnika. Trgovei i ribami v Splitu in Šibeniku so se obrnili na prometnega ministra, naj stavi v promet za prevoz svežih morskih rib posebne vagone, ki bodo opremljeni s hladilnimi napravami, kajti v dosedanjih vagonih se ribe prepogostokrat po-kvarijo. Zlasti se bore za prevoz ribe v Zagreb, kjer se ribe čezdalje bolj prodajajo. Unslko progo grade v pospešenem tempu. Pravijo, da bo v treh letih popolnoma gotova in stavljena v promet. Zaradi terenskih težkoč pa so prvotne projetke spremenili in bodo na nekaterih mestih progo speljali po lažje prehodnih mestih. V Virovitici so se našli prijatelji in sedH li Kartam. Zaigrali - so »šnapsk. Zagrebčan Čižmar je imel smolo in je po vrsti izgubljal. Igra je trajala dolgo, prav od večera do dopoldneva. Čižmar je izgubljal še dalje. Zaradi tega je prenehal igrati, kasneje pa se je premislil in spet sedel k kvartopirski družbi. Slo je kot prej. Ko je bil pa popolnoma suh, je potegnil revolver in ustrelil tovariša v prša, rekoč: >tu imaš sto dinarjev!« Ranjeni pa je imel še toliko moči, da je skočil na Ci-žmarja in mu vzel revolver Nato se je pa zgrudil. Zagrebška policija je prijela starega grešnika, ki je bil velik mojster za praznenje žepov. Posluževal ae je starega trika z listnico. Neki plačilni natakar je prišel na postajo in najel nekega delavca, da bi mu nesel kovčeg. Ko sta stopala po peronu, jo je mimo primahal neki neznanec naglih korakov. Ko je šel mimo obeh, je vrgel od sebe listnico in odhitel. Delavec je pobral listnico in jo vtaknil v žep. Takoj nato pa se je neznanec obrnil in zahteval svojo listnico. Po starem običaju je prebrskal vse žepe delavca in plačilnega. Našel je svojo denarnico. Ko pa je delavec posegel v svoj žep, pa je opazil, da mu je izginila tudi njegova denarnica, v kateri je bilo 220 dinarjev. Plačilni in žepar sta bila domenjena. Tudi leto« bodo potovali imovitejški bosanski in hercegovski muslimani na božjo pot v Mekko in Medino. Organizcijo te poti je prevzel sarajevski »Putnik« in bo za 8000 Din povedel romarje tja in nazaj. Peljali se bodo skozi Sueiški prekop do pristanišča Jambo, odkoder bodo potovali dalje z avtomobili. Iz Mekke pa bodo potovali do Bey-rutha in od tod po morju v Dalmacijo. Pred dnevi je naredila zagrebška policija spet racijo in pobrala po cestah vse sumljive ljudi in one, ki niso mogli dokazati, od česa živijo. Med njim je našla tudi Ivana Rožmana, iz Pleterja na Dolenjskem. Ko 60 prebrskali njegovo ime''e. so našli pri njem ponarejene kovance, 28 kovačev in nekaj dvajstakov. Policajem je rekel, da je ta demir našel, toda neverni policaji so brskali še naprej in našli še precej takih novcev, zraven pa tudi inrv dele i vse priprave za ponarejanje denarja. Mož si je bil pripravil precej takega denarja in hotel z njim oditi v Brežice. Prav takrat, ko si je kupoval vozovnico na kolodvoru, ga opazilo oko postave. Bil je aretiran. V soboto je bil podpisan sporazum med Jugoslavijo in Romunijo glede graditve mostu pri Turn Severinu. Sporazum sta podpisala prometna ministra dr. Mc-hmed Spaho in romunski Franasovici. Priprave bodo takoj v teku. Šport n Naročajte Slov. dom"! Včerajšnja nedelja nam je prinesla v državnem nogometnem prvenstvu sledeče rezultate: Slavija (S) : SK Ljubljana 3:1 (1:0); Jugoslavija : Concordia 7:0 (2:0); Slavija (O) : Haik 2:2 (1:0); BSK : Bask 4:0 (2:0). Po teh rezultatih je Sedaj tablica taka-le: Slavija S 8 5 2 1 20:13 12 Bask 8 4 2 2 16:14 10 BSK 7 4 12 17:6 9 Hajduk 7 4 0 3 12:8 8 Gradjanski 5 3 11 13:4 7 Jugoslavija 6 3 0 3 16:8 6 Ljubljana 8 2 2 4 7:12 6 Hašk 6 1 3 2 7:13 5 \ Slavija O. 8 2 15 10:21 5 Concordia 7 1 0 6 6:25 2 <#§■ ^ %*<&■ T,-,r cesarstvom ni bilo dovoljeno, podatke za vso pot svojega psa. Kako živali ljubijo svoj rojstni kraj Amerikanska revija »Readere Digest« prinaša nadvse zanimive in skoraj pretresljive dokaze, kako je v živalih razvit čut za kraj, kjer so navajene živeti, fiut za zvestobo do doma. Feddy, zvesta želva Na vrtu sem imel, pripoveduje pisec, veliko želvo, ki je že leta in leta životarila neopazno in nevsiljivo, kakor pač delajo želve, ki jih nihče nima za posebno razumne ali čustvene živali. Rekli smo ji Teddy. Dolgo se nisem zmenil zanjo, nekega dne pa mi je prišlo na misel, da bi naredil z njo zanimiv poskus: ali bo našla pot domov, če jo odpeljem kam daleč od naše hiše? Pritrdil sem ji okoli noge prstan s svojim imenom, jo zaprl v škatlo ter jo z vlakom odpeljal štirinajst kilometrov od našega mesta. Ko sem izstopil, sem pred postajo odprl škatlo in žival izpustil.Ura je bila deset in petdeset minut zvečer. Teddy je zlezel iz škatle, malo pogledal z drobno glavico okoli sebe, kakor da se hoče razgledati, potem pa je takoj krenil na pot — ubral jo je skakaje naravnost v smer proti moji hiši. Šel sem nekaj časa za njim in videl, da gre čez dm in strn proti našemu mestu. Ob enajstih sem se odpeljal domov. Ob četrt na sedem zjutraj sem zalival svoj vrt kakor po navadi, kar na lepem zagledam, kako leze na vrt utrujena, zaprašena želva. Ze od daleč sem videl, da ima na zadnji nogi pristan. Bil je Teddy, ki se je vlekel do vodovoda in ee hladil v njegovem curku. Zvesta želva je v dobre pol noči preromala s svojimi okornimi nogami šestnajst kilometrov in se ni ustavila prej kakor doma. Pes, ki )e preromal 5000 km do doma Bobbie je bil lep srednjevelik pes ovčarske pasme. Ko je bil star dve leti, ga je gospodar vzel s seboj na avtomobilsko potovanje. Fot je držala iz Silvertona v državi Oregon do WoIcotta v Indi-jani, to se pravi nekaj manj kakor 5000 kilometrov. V Wolcottu je Bobbia napadla gruča sestradanih pasjih potepinov, da se je na begu pred njimi izgubil. Gospodar ga je zastonj iskal po vsem mestu. V začetku februarja, šest mesecev pozneje, ko je gospodar že zdavnaj pozabil na izgubljenega psa, s» je Bobbie vrnil domov v Silverton. Ta pot je bila več kakor junaška. Pes je moral na begu proti domu prekoračiti tri tisoč metrov visoke ameriške alpe Rochy Montains in to sredi zime, ko so bile gore čez in čez zasnežene. Ker ni ves čas potoval po 'cesti, je moral prebroditi več rek in preplavati štiri aii pet jezer. Vse to so opazovali ljudje, ki jim ni šlo v glavo, kako da potuje izgubljen pes po tako čudnih potih Gospodar je pozneje poizvedoval in dobil s pomočjo časopi Pot je bila ne le dolga, marveč tudi napeta in polna pustolovščin. Ko je Bobbie romal čez reko Missouri, ga je na mostu hotel prijeti konjač. Žival se je vrgla z dvajset metrov visokega mostu v valove in ušla. Kadar je bil Bobbie prav sestradan in onemogel, si je za nekaj časa poiskal gospodarja in se malo okrepil, potem pa jo je mahnil naprej. Nekje ga je prijel konjač, toda uSel je takoj, ko so prvič odprli vrata konjačevega voza. Ugotovili so, da je Bobbie v prvih treh mesecih prebežal nad 1600 km, toda skoraj vsa ta pot je bila zastonj, ker je moral teči po ovinkih, tako da se ni domu približal za nič več kakor za 350 kilometrov. Šele čez dolgo je prišel na veliko cesto, po kateri se je vozil prej z gospodarjem in se ni več izgubil. Čez pol leta je sestradan in shujšan potrkal na domača vrata. Ni čudno, da so mu za tako zvestobo takoj, ko se je zazvedelo, začeli pošiljati darove iz vse Amerike in iz Evrope. Trdovratna raca Moj sosed John Burrougs ‘je kupil raco na kmetiji, ki je bila kake štiri kilometre daleč od njegovega posestva. Raco je v vreči prinesel domov, da bi si ne mogla zapomniti poti, ker imajo race menda zelo razvit Spomin. Doma je žival v kurniku z dvema purama. Raca pa se za novi tovarišici ni zmenila in je neprestano vtikala glavo med letvami kurnika in jo iztegovala v smeri proti domu. Čez štiri dni je sosed mislil, da se je raca že navadila novega doma in j<* je spustil iz kurnika. Žival se je takoj zapodila čez vrt na tisti strani, kjer je držala pot do sosednje kmetije. Na cesti jo je prepodil pes, da se je vrnila na vrt. Potem pa jo je mahnila kar čez polje, se v prvi luži okopala, potem pa odločno odkoracala proti staremu domu. Ko je zagledala hišo, je začela teči in se vsa upehana ustavila na pragu pred gospodinjo, ki je začudeno gledala to vrnitev neumne živali. Razporoke na svetu se množe Če pogledamo statistiko o stanju razporok pred vojno in po njej, je po vseh državah treba ugotoviti stalno naraščanje ločitev. Razlogi za to so po eni stremi v razrahljani morali in živčni ne-uetaljenos-ti, po drugi strani pa v vedno slabšajočih se gospodarskih razmerah. Stalno naraščanje števila razporok izkazuje vse do zdaj v Evropi zlasti Nemčija. 1913. je prišlo na deset tisoč prebivalcev 27 razporok, 1935 pa se je to število dvignilo na 75. To je dejstvo, ki daje hitlerijanskim moralistom dosti misliti, toda pomagati ne znajo in ne morejo. Preseneča človeka ločitvena statistika v Franclji, ki je že od nekdaj veljala za lahkoživo pokrajino. Pred svetovno vojno je tam priilo na 10 tisoč ljudi že 37 razporok. Do 1932 se to število ni zvišalo na nič več kakor 52, do lani pa je spet padalo, tako da izkazuje lanska statistika 48 ločitev na dese>t tisoč prebivalcev. Belgija je katoliška zemlja, zato ni čudno, da je 1. 1913 štela na 10.000 duš samo 13 takih, ki niso marali ostati v zakonskem jarmu. Vojna je zadela s svojim razdejanjem tudi njo, tako da znaša od leta 1933 dalje število razporok okoli 30 na 10.000 prebivalcev. V Angliji je ločitev zakona otežkočena zaradi izredno strogih zakonov, ki so izraz stoletne nravne uravnovešenosti in strogosti pri tem narodu. Število razporok je v Angliji najmanjše v vsej Evropi; danes znaša na 10.000 ljudi 10 primerov, pred vojno ni ta številka dosegla niti dveh razporok. Po vojni je treba porast pripisovati temu, da oblast zakonov o ločitvi ne izvaja več tako strogo kakor prej. Ni pa mogoče številk o ločitvah pred vojno in po njej primerjati v Avstriji, kjer se zdaj po ustavi ločijo lahko tudi katoličani, kar prej pod Romunija je pred vojno izkazovala v vsej Evropi največ ločitev: 44 jih je prišlo na 10.000 prebivalcev. Po vojni se to število — kar je deloma hvalevredno — ni nič izpremenilo. Toda ne smemo misliti, da je vzrok za porast teh žalostnih številk samo v vojni. Isti pojav vidimo v državah, ki so bile med svetovno vojno nevtralne: v Švedski je bilo pred vojno na 10.000 prebivalcev 13 razporok, po vojni 42, na Danskem pa je razmerje 28 proti 82! Raj za ločitve so pa naslednje države: Leton-ska, kjer znaša ta odstotek (na 10.000 duš) 91, Japonska s 113 razporokami in Združene države s 128 ločitvami. Združene države imajo v tem svetovni rekord, kakor še v marsikateri panogi življenjske neumnosti. Seveda, če bi imeli statistiko iz sovjetske Rusije, bi niti Amerika ne stala pred njo.,. Dekleta - gasilci Gasilno društvo v severnoameriškem mestu Tempe v državi Arizoni ima posebnost, s kakršno se najbrž ne more poslavljati nobeno drugo mesto. Njegovi čl&ni so izključno mlada dekleta. To so študentke z državnega vseučilišča, ki so prepričanja, da je gašenje požarov prav tako odličen — in daleč koristnejši — šport kakor skok v višino, tek ali boj za ženske pravice. Ti dekliški gasilci so tako pogumni, spretni in požrtvovalni, da je mesto nanje ponosno ne samo ob paradah marveč predvsem ob požarih, česar v njihovih moških tovariših marsikje ni moči reči. Ameriška ladja »Ene« se poslavlja od newyoršikih nebotičnikov, ko odhaja v Evropo. Radio Programi Radio LJublftina Podroben program ljubljanske fn vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din. Ponedeljek, 23. novembra: 12.00 Zbor balalajk (plo-gfce) — 12.45 Vrem«, porodita’—. 13.00 Čas, s parat« obvestila — 13.15 Pesmi za ples in zabavo (plošče) — 14.00 Vreme, borz.a — 18. Zdraviliška ura (g. dT. Amton Bre* celd) — 18.30 Jacque* Ibort: Prifltaja/nja, gruliti (plo-Sče) — 18.40 V Gregorčičev era rojstnem kraju (fr. prof. Anton Oven) — 19.00 Ca«, vreme, poročila, spored, obvestila — 10.30 Nac. ura: 20-letriica narodnega vefra i/n dobrovoljeke aikcaje v Amerki (Milan Marjanovič i& Bgda) — 19.50 Zanimivosti — ‘JO 00 II. koncert LJub-ljan.skega godalnega kvarteta (gg. Leo Pfeifer; Framc Stanič, Viimiko Šwster$ič, Gustav Muller) —• 30.50 Plošče — 21.10 Koncert francoskih suit. (Rad'ijwki orkester) — 22.00 Cae, vreme, poro&i-la, spored — 22.15 Uadij«ikd jazz. Drugi programi Ponedeljek. 23. novembra. Belgrad 1.: 2I> Oipera. — tlel grad II.: 19 Zdravstvene zadruge v Jugoslaviji (Petrovič). — Zagreb: 20 Narodni obis»k dam od 10 do 11. Is»toLam se sprejemajo tudi 61am>i oaironiA oddajajo priglasnic. Somi-šljeniike^eloaniiča/nje prosiiino, da prijavijo svoj pri-»toip ali osebno v klubovi pisarni ali po poSli potom dopisnice ali pisma, pri čemur naj ozmačnio ime in priimek, slu&benii zmagaj im čim, službeno edimico ter svoj to6en na»slov. Somišljeniki s proge, kjer Se ni 'kilubov, naj prijavijo svoj pristop pininemo klubu v Ljubltja-ni. Podporna in pogrebna zadruga dr Savnik policij-sfclh nameščencev in upokojencev vljudno sporoča vsem dru&Lvam;jaaii, kaikor tudj cenij. ob^iaistvja-, dra«. — Od'bor. -j/oco Pruitvo Hodnikov kraljevine Jugoslavije —»i -sekcija Ljublijaina bo imelo 8. decembra t. 1. ob pol 11 dopoldne v Ljubljani — ju