5 itn rasen » praznikov. except Saturday«. and Holidays XXXVIII Kntarad aa at Chicago, ktlar January 18. IMS. at tha poit-offloa tha Act o t C'ongraM of March S. 1171. CHICAGO 23. ILU TOREK. SI. MAJA (MAY 21), 1846 Subscription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 104 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section^UM^Act^of Oct. 3, 1817, authorised on Juns 4, 1918. odia železničarjev napovedal K—'™a J _ - m— mP. zmagah v Nemčiji }j predsedniku Trumanu ovtčina bo potrosila ijone dolarjev v tolilni kampanji »DBA PROTIDE-VSKE ZAKONODAJE fcingion. D. C« 27. maja.— Whitney, vodja kratke na železnicah, katero je predsednik Truman, je da bo bratovščina sprem-potrošila svoj sklad v vso-,000,000 v volilni kampanji w Trumana, če bo kandi-za predsednika Združenih Za stališče, katero je za-napram železničarjem v bo drago plačal z izgubo ;e politične podpore, iman ne bo izvoljen za sdnika 1. 1848," je rekel ey. "On je le politično ičje. Truman ne bi bil ni-»redsednik, ako Roosevelt bil umrl. Bratovščina nikov je najbogatejša de-organizacija na svetu, eksekutivnega odbora so olili potrošnjo $2,500,000 az kongresnikov, ki so gla-za protidelavsko zakono-na Trumanov poziv. Ta » potrošena za dobre na-Vodili bomo kampanjo az vseh članov kongresa, izkazali kot nasprotniki h organizacij." Odpoklic britskih čet iz Egipta Churchill obsodil odločitev delavske vlade London. 27. maja. — Zunanji minister Ernest Bevin in Winston Churchill, vodja konservativne stranke in bivši premier, sta izmenjala ostre besede v teku debate o odločitvi delavske vlade glede odpoklica britskih čet iz Egipta. Med vzkliki labo-ritov: "Churchill je najbolj surov človek v parlamentu,"—-"Ne obnašajte se kot šolarček" in "Pojdite domov," je bivši premier napadel vlado, ker se je odločila za evakuacijo čet iz Egipta. Bevin je izjavil, da je bila odločitev sprejeta na podlagi velikega upanja, "da bodo pokrajinske obrambne grupe v območju organizacije Združenih narodov nadomestile britske čete. Prišli smo do odločitve z odprtimi očmi in po temeljiti razpravi. Opravičila niso potrebna, kajti vzdrževanje vojaških čet v tujih deželah ni več praktično." Churchill je dejal, da se ne strinja z odločitvijo delavske vlade. Bevina je opozoril na možnost sitnosti z Rusijo. "Ako tney jg.ctoUlaJ* dqhjL yfrsl, revidirala sunjap od stališč ^^m no število telegramov kongresa industrijskih or-cij in Ameriške delavske ije z obsodbo Trumano-aje, s katero je zlomil le-itavko. Whitney je podal preden je zapustil Wash-in odpotoval v Cleveland, ley Johnston, predsednik Kine strojevodij, ki je bi-zavojevana v stavki, ni komentirati Trumanove um Green, predsednik ike delavske federacije, je da bo danes podal izjavo o lavski zakonodaji. •9°. 27. maja —Organizirava, alarmirani zaradi tavke železničarjev in Jrotidelavske histerije v so bili pozvani, naj tirajo proti Trumanu in kongresa. Voditelji sve-! Kongresa industrijskih fcttij, ki imajo čez 200,000 v čikaškem distriktu, so da bodo odgovorili na nje. h*el Mann. eksekutivni di-»veta.je dejal, da se bodo sveta danes sestali na 11 »J« -Na tej bodo raz-o opoziciji proti proti-* zak"n<>daji, ki je bila v konf?resu v atmosferi Pji in maščevanja nad de-Ur»dniki unij CIO so bi-naj pošljejo proteste ■■»kom in senatorjem, rjtaviki in protistav-T°ni n< *»do rešili pro-r' J* rekel Mann. "Od-Ktrebs vzroke stavk in I* med delavci" £ 1 Philips, pokrsjinski "»J* javnih delsvcev. '^-KramTrumsnu. "Mi T***1 »n vznemirjeni, predsednik Združenih * rabo federalnih Ur, fivke ^ničar- ™ ^Bram Cikatke delavske ZZ da h<*« Tru- ■^'^ralnt ustave, ki 19 Pr'»iljeno tinman. pt ;'J*-Joseph PTHsedmk Splošne Ganjene ' Po Trumanu. ker stallfiča, bo zapasla britske interese na Srednjem vzhodu in uničila naše komunikacije z Indijo," je rekel Churchill. "To bo omajalo britski imperij. Sueški prekop bo prizadet." Bivši premier je dalje rekel, da so britske sile rešile Egipt pred Nemci in Italijani in te bi morale ostati v deželi. Egiptska vlada bi morala biti hvaležna britskim silam, ki so rešile deželo v vojnem času. Aretacija pihetov v stavki mestnih uslužbencev Rochester, N. Y., 27. maja.— Policija je aretirala čez dvesto piketov zaradi kal jen ju miru v tavki in konfliktu med mestno administracijo in uslužbenci departments za javna dela. Konflikt se je pričel 15. maja, ko je mestni upravitelj Louis B. Carter ight odslovil 489 uslužbencev. Adrian L. Mitten, uradnik unije državnih, okrajnih in mestnih uslužbencev, je dejal, da se stav-karji ne bodo vrnili na delo, dokler ne bo unija uradno prignana. Domače vesti Smrt mladenko „ Ely, Minn.—Pred par tedni je naglo umrla Rose Bergant, stara 21 let in rojena na Elyju. Hodila je v višjo šolo v Minneapo-lisu. Zapušča očeta, mater in brata.—Vreme v Minnesoti je še mrzlo in rastline še počivajo pod zemljo. Is Clovelanda Cleveland.—V sredo popoldne je v Garfield Heightsu utonil srednjošolec Frank Shuster, star 15 let in član SDZ. Zapušča starše (oče je gl. odbornik SDZ), šest bratov, dve sestri in več drugih sorodnikov.—V Collin-vvoodu je umrla Helena Miklav-čič, rojena Sen, blizu Presta, Pa., stara 57 let. Bila je članica KSKJ. Zapušča moža, pet hčera (štiri poročene), štiri sinove in dve sestri, Mary Starman in Elizabeth Hafner.—V bolnišnici je po porodu sinčka umrla Josephine F. Zupančič, rojena Blatnik, v South Bendu, Ind., stara 31 let. Poleg sinčka zapušča moža, očeta, ki živi v Kankakeeju, Ind., in sestro.—Poročili so se: Frank Potočnik in Angela Cvek, oba iz Collinwooda, ter Frank A. Zupon in Frances Vertošnik. —V bolnišnici St Luke's se nahaja Matilda Paulich, ki je z možem prišla na obisk iz New Yorka, oziroma iz Floride in je tukaj nenadoma zbolela. Stassen obsodil protidelavski načrt St. Paul, Minn., 27. maja.— Harold E. Stassen, bivši gover-ner Minnesote, je obsodil Trumanov protidelavski načrt in izjavil, da je totalitarskega značaja. V telegram senatqrju Wheelerju je dejal, da bi rad nastopil pred senatnim odsekom, ko bo vodil zaslišanje. Stassen |e naglasil, da daje načrt preveliko oblast federalni vladi v določanju mezd brez posvetovanja Komunisti in socialisti protestirajo » ' 4m ' Frankfurt. Nemčijpu 27. maja. —Konservativna katoliška stranka je dobila veČino glasov pri volitvah ^ 38 večji|i mestih v ameriški okupacijski coni. Volitve so se vršila v mestih, ki imajo 20,000 in več prebivalcev. Čez dva milijona volilcev se je udeležilo volitev, plavna trdnjava katoliške stranke je Bavarska. Voditelji komunistične in socialistične stranke protestirajo. Izjavili so, da so bile neredno-sti in nepravilnosti pri sestavljanju imenika volilcev. Katoliška cerkev je izvajala velik pritisk na volilce. Franz Ulrich, tajnik socialistične stranke v Frankfurtu, je dejal, da bo danes padla odločitev, ali se bo pridružila komunistom in podprla njihov protest proti katoliškim duhovnikom, ki so pozivali vernike, naj glasujejo za kandidate katoliške stranke. Duhovniki so prečitali pastirsko pismo škofov z apelom na vernike v vseh cerkvah. Neki duhovnik je dejal v svoji pridigi, da bo vsak katoličan, ki bi oddal svoj glas kandidatu druge stranke, storil, greh. Očitno je, da je versko vprašanje igralo važno vlogo pri prvih volitvah v nemških mestih v a-meriški okupacijski coni. XFrancoshe čete* . .. m*. invadirale Siam Bangkok, Siam, 27. maja,— Francoske čete so s podporo letal in topništva udrle v Siam iz Indokine pri Ventiani in so zdaj udeležene v ljutih bitkah b siam sko policijo in civilno silo. Si-amska vlada je protestirala proti invaziji pri organizaciji Združenih narodov. z delavci in delodajalci, kar je v bistvu neprostovoljno tlačan-stvo. Vlsda lahko uniči vsako uhijo. vojaške čete poslane v rudarsko naselbino Prizadevanja za končanje konflikta obnovljena TRUMAN KONFERI-RAL S SVETOVALCI Washington. D. C.. 27. maja — Poveljstvo armade je naznanilo, da so bile poslane vojaške čete v Madisonville, Ky., rudarsko naselbino, na apel notranjega tajnika Kruga, ki je tudi administrator za kurivo. Čete bodo ščitile uslužbence in rudarje, ki se hočejo vrniti na delo v premogovnike Pond River Coal Co. L. R. Chapman, direktor kompanije, je dejal, da se boji nasilja. Charles G. Ross, tajnik predsednika Trumana, je na sestanku s časnikarji dejal, da ne ve, ali se bodo rudarji, člani unije UMWA, vrnili na delo danes ali ne. Rekel je, da odločitev zavisi od Johna L. Lewisa, predsednika UMWA. Lewis je bil pozvan v Belo hišo, kjer je konferiral s Tru-manom. On ni hotel komentirati izida konference. Lewis se je sestal tudi s Krugom, ki je bil imenovan za administratorja premogovnikov potem, ko jih je federalna vlada na Trumanovo odredbo zasegla. Truman je imel razgovore s svojimi svetovalci. i V smislu predlagane zakono- MUhM^wtiltfa v kanirtsu bo Truman lahko potisnil rudarje v armado, če ne bodo hoteli delati za federalno vlado. Lewis kot predsednik UMWA bo pod vržen zaporni in denarni kazni, Zadevna zakonodaja je bila že sprejeta v nižji kongresni zbornici in je zdaj pred senatom. Kljub premirju, čigar veljav nost le potekla v soboto, je produkcija premoga padla. Čez 90,000 rudarjev počiva samo v Pennsylvaniji. Uradniki unij v West Virginijl niso hoteli dati zagotovila, da bodo rudarji Šli na delo danes. t je protidelavske zakonodaje. Dejal je, da je zahteya največji sunek delavcem v sto letih. Truman se je razkrinkal kot sovražnik organiziranih delavcev in zagovornik privilegiranih interesov. Curran je dejal, ds bo njegova unija, ki ima 300,000 članov, nadaljevala s pripravami za oklic stavke na 15. junija, negle-de na to, kaj bo storil kongres. I On je govoril na seji članov sveta industrijskih unij CIO. Prej so člani sveta soglasno sprejeli resolucijo z odbsodboj protidelavske in protistavkovne | zakonodaje. Federalna vlada je vrnila železnice lastnikom po končanju stavke. Zasegla jih je 17. maja. j ko sta se bratovščini spremni-kov in strojevodij priprsvljali za oklic stavke Polkovnik J. M. Johnson, načelnik urada obrambne trans-portacije. je dejal, da bo odredba glede znižanja potniškega in tovornega prometa na železnicah Seja namestnikov zunanjih ministrov Diskuzij'e o mirovni pogodbi za Italijo Paris, 27. maja.—Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil —Rusije, Velike Britanije, Ame rike in Francije—se bodo sesta li na^svoji seji ta teden in raz pravijali o mirovni pogodbi za Italijo. Naznanilo pravi, da se bo seje udeležil italijanski minister Meli di Seragna. On bo odgovoril Franciji, ki sahteva kos i-talijanskega ozemlja in začrta nje nove meje. Namestniki ministrov bodo razpravljali tudi o poročilu posebne komisije velike četvorice. Člani te komisije so nedavno obiskali sporno ozemlje in se iz rekli, da mora priti pod Fran cljo. Seje se bo udeležil tudi dr. Kari Gruber, avstrijski zunanji minister. Avstrijska vlada je obsodila zunanje ministere štirih velesil, ki so na pariški konferenci sprejeli zaključek, da mora južna Tirolska, v kateri Avstrijci tvorijo večino, ostati pod Italijo. Slednja je dobila to pokrajino po zaključenju prve svetovne vojne. Na seji namestnikov ministrov bo tudi teoretična razprava gle de usode Trsta in italijanskih kolonij v Afriki. Namestnik ru skega zunanjega ministra je Fe-odor Gusjev, ameriškega državnega tajnika James Dunn, brit-skega zunanjega ministra Glad wyn Jebb, francoskoga zunanjega ministra pa Couvs de Mur-ville. Češki komunisti v ospredju Dobili so najvež glasov pri volitvah Praga, 27. maja.—Komunistič na stranka je dobila največ gla sov in sedežev v parlamentu pri včerajšnjih splošnih volitvah. To je rszvidno iz neuradnih, toda skoro popolnih poročil o Izidu volitev. Prekosila je vse druge strsnke. Komunisti so zmagali v Pragi in dobili večino glasov v Češki in Moraviji. Zmerna demokrat Nka stranka je, kakor kaže, zmagala v Slovakiji. Zmaga komunistov in levegs krila stranke socialnih demokratov v Češki In Moraviji ne pomeni, da bodo imeli večino v parlamentu proti združeni sili zmernih in desničsrskih strank. Levičarji v Češki In Moraviji so dobili 126 sedežev, druge strsn* ke pa 105, Demokratska stranka v Slove I kiji in svobodna stranka sta do-I bili 45 Izmed 09 sedežev. Izgleda, da bodo levičarji, desničsrjt in zmerni elementi Imeli skoro enako število sadežev v parla men tu, Volitve so demonstrirale, da je komunistična strsnka najmočnejša v ČehosloVskiji. Splošne volitve so bile prve od I. 1935. Možnost je, ds bo Čehoslovs-' kljs obdržala koalicijsko vlsdo. j Predsednik sedanje koalicijske ! vlade je komunist Zdenek Fler-( linger On je razglasil Izid vo I litev za zmago narodne fronte, ^ Dalje ja rekel, da so bila volitve ' mirne in demokrstične. Marshall konferira s kitajsko vlado Nsnking. Kitajske, 27 majs^~ General George C. Marshall, a-mer liki poslanik, konferira s /lani kltsjske vlsde in voditelji komunistov glede kolčsnje civil-vojne. Poročilo pravi, da r.< " «'grnt »preje- oetaU v vel j. vi de preklic. * -aje* ■■ : vladne čete prodirajo v smeri Volni vetorea se |o po vrnitvi s bojnih poljan snaiol bros stsnoeanls In dola. "fr«e ontorpri Hsrbins, mosta v severni Mand gerJI" so mu sneli tndl hlačo. Kapiialiaom poena dolavako paro le takrs«, k cd r mu Isfcko sluti sil, Juriji ki je v roksh komunistič Is oje preta profile. nih sil. plačevanje nemških reparacij ustavljeno Ameriihi vojaški pod-governer naznanil odločitev ADMINISTRACIJA NEMČIJE KOT CELOTE Berlin, 27. maja.—Amerika je ustavila reparacijska plačila lr\ dostavitve Rusiji v svoji okupacijski coni x izjemo tovarn, ki so bile že določene. Zadevna odredba bo v veljavi, dokler se vse štiri okupacijske sile ne se-dinijo glede izvajanja zaključka, ki je bil sprejet na .konferenci velike trojice v Potsdamu, Nemčija. Novo ameriško politiko je naznanil general Lucius D. Clay, vojaški podgoverner v ameriški okupacijski coni. Novo politiko je orisal general H. Draper, načelnik ekonomske divltije v vojaški vladi. "Ako bo Nemčija ostala ras-kosana kot državs in bi naša cona izgubila vse industrije, bi morala Amerika podpirati Nemce," je rekel Draper. "Amerika mora že sedaj nositi težko breme okupacije. Stroški okupacije znašajo milijardo dolarjev letno. V teh so uključena živila in druge potrebščine. Stroški bi so povečsli z dovozom živil v kraje zspadne Nemčije, v katerih ljudje stradajo." Na podlagi v Potsdamu sklt njenega dogovora bi morala Rusija dobiti iS odstotkov liidu-htiijatoga kapitala zApsdne Nemčije v zameno zs živila, premog in druge produkte ii sovjetske okupacijske cone. Dalje bi morala dobiti 10 odstotkov strojev in druge industrijske o-preme brez povrsčila v ksteri koli Obliki, Clay je dejal, da so bils reps-racljska plačila in dostavitve u-stavljene v "Interesu saščite gospodarstva v ameriški okupacijski coni," Izgleda, ds bo Nemčija ostala razkossna ns dva dela, Rusljs bo držala vzhodno polovico Nemčije, Amerika, Vsllks Britanija in Francija pa zapadno polovico, Clay je predlagal, naj se Nemčija upravlja kot ekonomska celota in ustanovitev potrebnih centralnih agentur, On se Je izrekel tudi za izvajanje programa, ki bi omogočil Nemčiji kre dite, da bi lahko plačevala uvoz živil in drugih potrebščin. Kav sanje med člani japonske vlade Živilska kriza se poostrila Tokio. 27. maja.—Nova vlada, kateie predsednik Je ftigeru Jošids, ne more narediti miru v ivoji hiši. Člani vlade sa kavsa-jo med seboj In so tsrča ostrih ^tspadov v časopisju. Kavssnje je zavzelo tako velik obseg, da je zasenčilo celo tlvilsko krizo, ki sa je v zadnjih Ineh poostrila. Liberalna stranka, katere vodja je Jošida, Je v procesu rs/padanja, Ičlio Hatojama, predsednik libeialne strsnke, in Ičiro Kono, tajnik t« stranke, ata Izjavila, da »tranks ne bo |>odplrala Hirawo Wado, poljedelskega ministra, ki je demonstriral nesposobnost pri rrševsnju živilske krise. Demonstracije proti vladi se nsdaljujejo Celo predstavniki industrijcev In bankirjev so Is-jsvili, ds so nekateri vodilni člani vlade nesposobni. Japonski listi naglašajo, da je nova vlada srsmota za ljudstvo. Jošida ima oporo pri generalu Douglasu MacArthurJu, vrhovnemu poveljniku okupacijake sili na Japonakem. PROSVETA •' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta upravniški prostori: 1M7 South Lawndsla A vs. Offlos of Publication: 1687 South Lswndsle Ave. Telephone, Rockwall 4904 PROSVETA . THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE published by National Benefit Society Organ o4 Naročnin« as Idrulene ___________ na lato, $3.00 sa pol lata, 31.30 sa četrt leto; se Chicago in Cicero $7.30 ta celo leto. 3373 ta pol leto« sa laosemstvo 33.00. Subscription rates: (or the United Stales (except Chicago) and Canada MM per fear. Chicago and Cicero 37.30 per year, foreign countries 33.00 per year. Cene oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopisov in nenaročonlh člankov se ne vračajo. Rokopisi literarna vsebine (trtice, povesti, drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, trn Je peiloftiJ poštnino. Advertising rates on agreement,—Men user ipts of communications and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, such as stories, plays, poems, etc« will be returned to sender oalr when accompanied by self-addressed and stamped envelope. Naslov na vso, kar ima stik s listotni PROSVETA 2337-33 So. Lswndale Are., Chicago. Illinois Datum v oklepaju nu primer (May 31, 194«), pok*g vafega imena toa naslovu pomeni, da vam je.s tem datumom potekla naročnina. Pono-rite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Kriza kapitalistične civilizacije V Evropi, na Kitajskem in Indiji lakota, kakršne še ne pomni zgodovina. Odnošaji med Ameriko in Anglijo na eni ter Sovjetsko Rusijo na drugi strani nasičeni s strupom medsebojnega nezaupanja, Sumničenja, odprtih in zakulisnih intrig in "power politics." Amerika paralizirana moralno in gospodarsko vsled velikih stavk, ki so le izrodek in simptomi njene bolne kapitalistične civilizacije. V tem «lanku se bomo pečali le s slednjim vprašanjem. Neki ameriški novinar je zadnje dni poročal iz Nemčije, da je intervjuval deset Nemcev, kaj mislijo o velikih stavkah v Ameriki, ki groze paralizirati vso deželo. Pet jih je zmajevalo z rameni, trem je bilo vprašanje španska vas, ker ne čltajo redno časopisja in nimajo radia, eden, po poklicu zdravnik, pa je dejal, da so znak popolne svobode. V slednjem je veliko resnice. Ni je dežele, ki bi bila bolj svobodna kot je Amerika. Njena svoboda je tako široka, oziroma socialno in politično tako neodgovorna, da boli. Ppdobna je džun-geljskJ svobodi, kjer vlada nepisani zakon, da močnejši hrusta sla-bejšega, da Je vladar tisti, ki ima močnejše kremplje, večje zobe, silnejše čeljusti. Pa se zgodi, da se slabejši organizirajo in skupno postavijo po robu močnejšemu, nakar nastane prava džungelska borba. Tedaj pričnejo kričati močnejši, ki so se navadili mastlti se nad slabejši m i in jim je to prešlo v kri, da je—džungla v nevarnosti, da je treba napraviti konec tej nesramni sodrgi, ki se je drznila postaviti po robu in zahtevala kos prate tudi zase. To nesramno sodrgo Je treba posaditi na svoje mesto s sprejetjem strogih zakonov. Da bi se v taboru mogočnih komu posvetilo v glaVi, da je nekaj narobe z džungelsko civilizacijo, kaj takega nikomur ne pade v glavo, vsaj pa taka pregrešna misel ne dobi nobenega odmeva. ★ Tudi naša kapitalistična civilizacija je v veliki meri podobna džungelski civilizaciji. Odlikuje se po tem, da si je relativno mala skupina silno bogatih ljudi spravila pod svojo kontrolo in v svojo malho pretežno večino vsega bogastva. Pri grabljenju profitov ne pozna nobene meje. Dogmatično insistira, da mora imeti pri tem popolno svobodo. Za dosego in opravičevanje tega cilja si je zgradila tudi mogočen propagandistlčnl aparat, vzgojila celo armado valpetov in s syojo folkloro prežela vso deželo, ogromno večino prebivalstva. In ta folklora govori dan in noč. da grabi kolikor moreš in si kopiči svoje bogastvo—-"by hook cr crook." Ako moreš to delati skozi pošten biznis, je dobro, ako ne, se posluži drugih sredstev, od monopolov do raketirstva. Glavno je, da grabiš! In med vojno "proti .fašizmu" so vsi "free enterprizerji" grabili kot še nikdar v zgodovini. Grabili so na debelo iz vladne blagajne in grabili so iz ljudskih žepov. Ce ni šlo na legitimen način, je šlo pa na "ekstra" legitimen in s črno borzo ter enostavnim raketirstvom. Sploh je ves kapitalizem prežet z raketirsko moralo, ki se je globoko zajedla tudi v delavske in farmarske vrste. Slednje je sploh neizogibno, kajti če jc okužena glava, bo okuženo tudi telo. Rezultati te raketirske kapitalistične civilizacije so danes pred nami. Dokler je bilo ameriško delavstvo neorganizirano ali pa slabo organizirano, Je šlo. Igra je bila enostranska In enostavna. Absoluten gospodar so bile velike gorile. Plače, delovne razmere in delovne ure je določal boss—ravnatelji korporacij in drugi (Ie» lodajalci. Toda v zadnjih desetih, dvanajstih letih so se stvari precej spremenile. Ameriško organizirano delavstvo se Je razvilo v velikega orjaka Ta orjak je bil mini vojno povezan v spone vojnih razmer .Plače so bile zamrznjene, toda ne cene potrebščinam. Pod košem so bile tudi stavke, dasi so sem pa tam bruhnile izpod njega, toda so bile lokalizirane tn hitro končane. Na drugi strani je pa ves blzniški svet delal velikanske profile, posebno velekor-|x>racije, ki so imele mastne vladne kontrakte. Po porazu osišča so nastale diugačne razmere. "Free enterprlze" se je hitro lazbremenll vladne kontrole, katera mu je bila nadvse neljuba, čeprav profili in profitarstvo ni trpelo. V kolikor ta kontrola še obstoji pori firmo OP A. je pretežni dčl vsega biznisa proti njej v odprti revoltl, v sabotaži in sedeči stavki. Ako Jim OPA ne dovoli takih cen kot Jih zahtevajo, blago enostavno ne gre na trg. marveč leži v natrpanih skladiščih in išče visokih cen skozi črno trgovino. Na drugi strani je z zaključkom vojne bolj svobodno zadihalo tudi organizirano delavstvo. Ilajdi v boj za večje plače—za izena čenje plač s cenami. Slednje se seveda nI zgodilo, kljub vsem zahtevam Walterja Reutherja. Po vsakem mezdnem zvišanju »o zvišane tudi cene- navadno precej več kot pa Je znašalo /višanje plač. Tisti, ki so bili deležni tega zvišanja, še dihajo, toda ob steno so bili Še bolj prittsnjeni milijoni s fiksnimi plačami in povsem ne organizirani. * Tako se je dežela znašla v valu velikih stavk, ki so paralizirale cele industrije. Industrijo za industrijo. Te stavke so v glavnem za višje plače In boljše delovne i ar mere/ Toda obenem so tudi slepa, poflzavestna revolts ameriškega delavstva proti kapitalizmu in njegovi abnormalni in nemoralni civilizaciji, ki je /grajena na izkoriščanju aJabejšega p« močnejšemu in kateri Je socialna pra vičnoet španska vas. Od teh vnltkih stavk je omotena vsa deiela in je nevarnost, da bodo wallstieetarji dosegli ono. kar >ele: pah-njenje ameriškega delavstva v nove spone legalnih represij. Njim bo ostala džungelaka svoboda, delavstvu pa—verige ... GLAS IZ KANADE St. Catharinea, Oni., Kanada. —Iz naše naselbine se le malo sliši, zato sem se namenil napisati kratek dopis, da bodo naši ljudje v Ameriki čitali kaj delamo in kako se imamo v naši naselbini St. Catharines, Kanada. Mesto St. Catharines ima o-krog 40,000 prebivalcev in je oddaljeno le 11 milj zahodno od dobro znanih Niagara Falls. Mesto je zelo lepo, saj ga imenujejo Garden City of Canada. Industrija je zelo lepo razvita in nekaj naiih rojakov je zaposlenih v tovarnah. Po večini pa so naseljeni naši rojaki na farmah in se skoro vsi bavijo s sadjarstvom. Tukaj nas je okrog 70 slovenskih farmarjev oz. družin, katere so razstrešene od St. Catharines do Hamiltona, to je o-krog 30 milj daljave. * • Pokrajina je.solo lepa in močno privlačna za turiste. Kakor sem omenil, se bavimo s sadjarstvom, torej bo napisal nekaj besed o tem. Sadje raste vsake vrste, na primer breskve, češnje, hruške, slivje, grozdje, raznovrstne jagode itd. Sedaj so začeli saditi tudi cepljeno trto in nekatere vrste so se zelo dobro obnesle, dočim zopet druge ne uspevajo. Zgodnje češnje so tukaj zrele koncem junija, dočim poznejše vrste zorijo skozi do avgusta. Tukaj imamo tudi društvene organizacije, ena teh je Zveza kanadskih Slovencev, katera je zelo aktivna za pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini. Glavni sedež te organizacije je v Torontu. Podobne organizacije imamo tudi Hrvati in Srbi, kateri prav tako pridno delajo za pomoč našemu narodu v stari domovini. Pred dobrim mesecem, 0. aprila, smo imeli tukaj v Thordu skupno prireditev. Bil je koncert in banket, katerega so priredile slovenske, hrvaške in srbske organizacije. Uspeh je bil zelo zadovoljiv in čistega dohodka je naneslo $1,151.06. Ta. znesek le bil poslan za otroško bolnišnico v Juffoslaviji. Na omenjeno prireditev so bili pozvani slovenski, hrvaški in srbski govorniki. Zveza kanadskih Slovencev novabila tudi Mirka Kuhla. tajnika SANSa in gl. blagajnika SNPJ. On je imel ranljiv govor o potrebah in trp-ienju našega naroda v Jugoslaviji. Vsi navzoči so ga pazljivo noshifinli. V imenu Zveze kanadskih Slovencev se najlepše znhvallujem mr. Kuhlu za lep r»ovor In obisk naše naselbine. 'Cer ni br. Kuhel hotel vzeti ničesar za kritie potnih stroškov, radi teim je zuorai omeniena or-ranizaciin odobrila $15 ($13.58 ameriški valuti) za SANS. Tukal nrllutram ček za ta zne-«*»k. Naileofte Dozdravliam vse Slovence po širni Ameriki. John Cesar. O NEPOBOLJŠLJIVI REAKCIJI Johnstown, Pa. — Pripravila sem se /s likanje perila In kadar vršim to delo, imam navado poslušati radio. Naletela sem ravno na program, na katerem se je Winston Churchill tako ne-srsmno postavil in za to delo je prejel v Westminster Colle«u v državi Missourlju čnstno diplomo doktouja prava. Na tistem sestanku je hil tudi naš nredned-nlk Truman in mu ponižno ploskal. da je bilo veselje. Kar nisem moda verjeti, da sem pravilno slišala, ko le sv-dlienca zanela britansko narodno himno "God save the king.* Prišel m' te na misel doeodek Vo ie romunska kraljica nrltla v Phi'adelnhlio In so svobortol hib nI Američani nftdnli v nrah da so moell poljubiti njen kraljev akt nlaše. Torel nI zameriti evronsklm monarhlstom ako tako teJko |r» nnčisl doseže to svol "rie^r mortis" ako imamo celo v Ameriki fanatik«* ki se o*»reva|o za en«'l i»vmr>skl monarhlrem. Kri t siri ministrski nred •e^nllr Phorrhltl t* tv>tem začel Kr«iK»tl r>'«oni fn lve*»lo na slo-v«r«V| lmn*onlv»rvv NWn<>| no atol*1e4 »o hW nttnnl od nu-vdo3*nta In nntrMIrma do a* elosakannstva Churchillov obisk Je Imel veliko vplive pri ns šem državnem departmentu, kateri je bil |e tako in tako navdahnjen od svetega duha štirih novih kardinalov, katere je tako spretno in diplomatično zbral sveti oče Pacelli. Papež je vedel, ksj dela, ko nas je "požegnal" ne le z enim, ampak kar s štirimi kardinali naenkrat, kateri so prinesli s seboj precej lepo "doto." Sveti oče je take dober, da sta z gospodom Hooverjem pretakala krokodilske solze nad nedolžnimi žrtvami vojnega boga Marsa. Ampak na misel mu ni prišlo, da bi odrezal nekaj jardov bla ga od vsakega kardinala. Koliko nagih otrok bi lahko imelo obleko in novi kardinali še ved no ne bi bili nagi. Tako nam mečejo pesek v oči! Ali se je čuditi, da visi Damoklejev meč nad Trstom in Primorsko? Prav tako in nič čudnega, da se je končala konferenca zunanjih ministrov velesil v Parizu s fi-askom. Naši "free-enterpriser j i" se zvijajo v smrtnih krčih, prav tako kot gad, ko mu stopiš na glavo. Ako se ne bo delovno ljudstvo vsega sveta iznebilo trotov, kateri požrejo sad njihovega de la, potem ne vem, kdaj bo prišlo do zaželjenega vstajenja. Winston Churchill je tudi dosti vplival, da dobiva Velika Britanija živež in finančno pomoč iz Amerike, toda na misel mu ni prišlo, da bi tisto vsoto, katero je potrošil na našem jugu, daroval za mednarodni relif, La Guardia gotovo ne bi odrekel darila. Sylvia Skedel. IMA JETIKO, A MU NI HUDOl Chicago« 111.—Mnogo pisem iz stare domovine smo že čitali v Prosveti. Mnoga so ganljiva do solz, slike neizmernega trplje nja, herojstva in popolnega pre-obraženja slovenskega naroda Slovenski qz. jugoslovanski narod si je \f teku štirih strahotnih let napisal s krvjo, požrtvo-vanjem, ljubeznijo in herojstvom poglavje, ki ne bo pozabljeno ni koli v zgodovini tega kmečkega preprostega naroda. Vzlic temu pa najdemo celo med nami osebe, ki blatijo novo Jugoslavijo, katera je rezultat mučeniške borbe vseh tistih, ki so ostali doma in se borili na življenje in smrt proti okupatorju in domačim izdajalčem. Eno izmed mnogih pisem, ki kažejo nazorno karakter novih Jugoslovanov, duševno veličino tamkajšnje mladine, je sledeče, ki ga je prejel pisec od svojega nečaka Ljubota Medveška. Datirano je P zdravilišču na Golniku dne 17. aprila t. 1. in se dobesedno glasi: Dragi stric Milan!—Papa mi je pred nekaj dnevi poslal iz Belgrada Tvoj naslov in mi o-menil, da bi bilo prav, če bi Ti napisal nekaj vrstic. Po pravi-ci povedano me je sram, da Ti pišem šele leto dni po osvobo-jenju. toda upoštevati moraš, da se nahajam že devet mesecev v zdravilišču na Golniku in da nisem imel Tvojega naslova. Vsi od Medveškovih ko srečno prestali ta leta groze in borbe, samo jaz imam posledice faši- stičnih ječ in kaznilnic—tuberkulozo. Toda nikar ne misli, da mi Je hudo radi tega. Nol Toliko mojih tovarišev Je padlo in Jas sem ponosen, da sem doprinesel svoj delež sa našo stvar, čeprav sem sedaj 80 odstotkov Invalid. Drugi so zavestno žrtvovali svoja življenja samo zato, da bi bilo nam bolje in, hvala bogu, njihove žrtve niso zastonj! Z veseljem gledaš, kako se dviga iz ruševin nova Jugoslavija, v kateri Imajo glavno beeedo osnovno ljudsko množi ce—delavci in kmetje. Bil sem prijetno presenečen, ko mi je pred nekaj dnevi Anica rekla, da si mi poslal obleko. Najlepša hvala! Upam, da bom lahko kdaj povrnil, če mi bo moje zdravje dopuščalo, da bom o-pravljal kako službo. Mislil sem, da bom študiral medecino, pa sem moral nehati in se izpisati z univerze, ker je ta študij zame prenaporen. Bo pa Tanja zdravnica, tako da bd Ife e-den od nas zdravnik, kaT je pa panova velika želja. TanjS Ima že dva semestra in ji študij" gre kar od rok. Sicer pa ima Že precej prakse, vsaj v vojni kirurgiji, ker je bila pri partizanih kirurška asistentka in inštru-mentarka. Upam, da Ti je tu di ona že kaj pisala. Pozdravlja Te Tvoj nečak Ljubo Med-vešek. Tako piše moj nečak, kateremu je bilo dve leti, ko sem šel v Ameriko. Ko je bila napadena Jugoslavija, mu je bilo približno 16 let, toda fanta so Italijani zaprli že 1. 1941 in ga vlačili in mučili po italijanskih kaz nllnicah- toliko časa, da se je nalezel tuberkuloze. Sedaj je 80 odstotkov invalid, a pravi "nikar ne misli, da mi je hudo radi tega. Ne! Ponosen sem da sem doprinesel svoj delež za našo stvar." Tako-govore novi v borbi in trpljenju prekaljen Jugoslovani! Bodimo ponosni na te svoje brate in sestre in jim pomagajmo po svojih močeh! MIlan Medveftek. ns hrvatska žena, Hrvatska žena (bunco klub), Miko Novsic, M. Bandinovic in žena, Marko Babic in žena, Karlo Mrnjec, Teodor Vukovic, George Jukovac, Sam Marinkovich, Miller M. Prpic, M. J. Pužin, Nasto Taleff, Dane Pavelich, Hasan Kaich, Bartol Puntaric in žena, Mile Prpic, Anton Ribarich, Christ Apostoloff, Martin Urbinov (Racine), Nick Knezich (Milwaukee), Christ Georgieff, Frank Pezder, Steve Valencic, Fabian Zlodi, Gregory Popoff, George Markoff in Marko Gnjatovich. Ostali so darovali manjše vsote. Skupni prispevki v dvorani so znašali $501.35, dobiček od pijače in drugih stvari $138.67, to rej znaša skupaj ,$640.02. Ta vsota je bila oddana za Rdeči križ Jugoslavije. Vsem prispe vateljem najlepša hvala! Win. FliNf. Ker sem potreboval t»m*ii nanjih, je pač moja dolL i se zahvalim v PRISPEVKI ZA JUGOSLOVANSKI RDEČI KRIŽ North Chicago, 111.—Dne 5. maja smo imeli v Waukeganu skod, na katerem je nastopila delegatinja Rdečega križa Jugo-slayije. Ta priredba je prinesla $640.02 za Rdeči križ. Denar je bil odposlan na br. Martin Kva-šica, blagajnika Hrvatske bratske zajednice. Prispevali so sledeči: Društvo 75 HBZ $32.45, društvo 828 HBZ $35; po $25: Društvo "Tito" 4279 IWO, Macedonski klub in Petar Rupčlč in žena; po $10: dr. Andrew Furlan, Todor, Kostich, Tomo Jurkovac in žena, Andro Hozdic in žena, George Piliakoff in Albert Zdenčaj in žena; Frank Kožar in žena $8, neimenovan $6. Po $5: Steve Stojkoff in žena, Josip Kozlovac, Manda Mi-kolic, Dineko Sekuloff, George Sekuloff, Christ Toleff, Suzi VI-dakovic> Mile Bicanich, Steve Sovich, Martin Judnich, Peter Kolar, Frank Prpich in žena, Wilko Fišter, Mike Machinko vich diranju, ker smo jo Wm pano in je prišla da je vse segnilo. Vzen * tudi živino in konja Mnogi pravijo, da boljše, ker sm« * pnJJ-bodo, kar bo tudi fSS«J mespbonikdsr vecbo^ ti moje veselje >n v zemlji. D'sg'tru.^ ko je mogoče- » J kakšen koš** bWS » otrokom. vsled vojne Pr^fJ ako bi hotela 1 jen je. Viljem-* ( dkar so mojega tnmu in ga ubili. -Sal lfV kaj ptfem. x n Bila *em že dva in sem bil« Moja mama. * ^ tudi nssrecns. ss» žene. mM« pri vojskih ^ iffsli. Pr«#»r>' ^ m in celo r- /dra* ljal° * nečrkinjs ■ j^j u a iz nove, prerojene ivenije in Jugoslavije lavezniška komisija je obiskala Brda ltmosamo Slovenci inv Br-I dih m koli ni bila in nikolt I ^ bo Italija! t 29 marca. Dopisnik Tan-i poroča: dzavezniška razmejitvena „iija je včeraj obiskala naj-dnejši del slovenske zemlje da Ta del slovenske zem-Tki šteje okrog 10,000 ljudi, je v borbo proti fašizmu za oditev svoje zemlje 1419 „ sinov, ki jih je padlo 326. fčah je bilo trpinčenih 511 inih Bricev in fašistični ator jim je požgal 146 do- »raj so po vseh slovenskih plapolale s sleherne hiše, ..likov cerkva in na slavolo- jugoslovanske in slovenske ive z rdečo zvezdo. Povsod _jle slike maršala Tita. Lju-so bili praznično oblečeni in zastavami in s cvetlicami po cesah, kjer so pričako-mednarodno komisijo. so prišli preko Soče prvi iobili mednarodne komisi-zavili v strme briške klanjih je ljudstvo obsipalo s cve-in jim z zastavami zapira-it. Vsakdo je hotel komisiji lati, da so v Brdih Sloven-hočejo Jugoslavijo, da ho-maršala Tita. se je mednarodna komisija ia skozi vas Š te ver j an, je io ljudstvo vzklikalo: "Novec tujega jarma! Rajši ;, kakor da bi ponovno pri-»d Italijo!" Kojskem je pričakoval med-»dno komisijo s svojimi vaš-župnik Ferjančič, ki je no-ugoslovansko zastavo z rde-vezdo. Dekleta so bila oble-i v narodne noše, in ko je )ela na trg pred cerkvijo narodna komisija, so zaple-kolo. Godba je zaigrala ve-partizansko koračnico in ti zbor je zapel slovenske ni. Med morjem zastav je stvo nosilo transparente z "Jugoslavija — življenje, )a - smrt!" Komisija se je žala le trenutek in se nato ipalirjem jugoslovanskih in enskih zastav z rdečo zvezdi peljala proti Dabrovem. iozi vso pot mimo Šmartne- 0 Dobrove je komisija poslu-vzklike: "Tito, Jugoslavi- »Jih je klicalo ob cestah ^ ljudstvo. b prihodu v Dobrovo so lju-obkrožili mednarodno komi- 1 kavami in jo obsuli s m. Postavjlali so se pred dobile in zahtevali Jugo-1J0 Prv* jih je pozdravila 1 dveh padlih partizanov, ™ Magdalena, ki so jo vpra- s. želi in če je Slovenka. Jim je, da so tu sami »Wei m da v Brdih nikoli ni ,|n nikoh ne bo Italija. "Če tuk*J Italija 25 let, je bi- nam je t0 zemlJ° lim mt*dnarodne komisije so »vdobrovski grad in sprejelo delegacijo krajevnega °sv"l><>dilnega odbora Racijo Slovensko-italijan- h«i S,ltnt' un'j*- Z dele-* J<* kornlaija zadržala ||Jrnwr> razgovoru. Pred * je /brala velika mno-"> neprestano ma- «an^ldinci iz vasi Do-,n »kupno s Slovenci pre- f*rti/.mske p—mi komisije zahvalil voditelj sovjetsko delegacije Graščenko, ki je dejal: "Napijem tej zemlji in pogumnemu ljudstvu, da bi dolgo živeli zadovoljni Brici." Pozval je vse, naj izpijejo čašo do dna. Član angleške delegacije je dvignil čfšo in napil bratstvu narodov Anglije, Amerike, Francije, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Mednarodna komisija se je zadržala v Kojskem poldrugo uro. Med njenim obiskom je množica ves čas vzlikala Jugoslaviji in pozdravljala mednarodno komisijo. Moški pevski zbor je zapel venček narodnih pesmi. O polnoči so se člani komisije pripravili za odhod. Predsednik okrajnega Narodno osvobodilnega odbora se je v imenu vsega ljudstva zahvalil za obisk in želel komisiji, da bi njihovo delo in prizadevanje res prineslo to, za kar se je tp ljudstvo borilo in kar zahteva. * Člani komisije so se pozno ponoči odpeljali iz Kojskega med špalirjem vaščanov, ki so jih pozdravljali, proti Trstu. Kmalu bo spet lepo • v Mamolju Z geslom "Vse za obnovo" smo se napotili mladinci in mladinke iz Šmartnega pri Litiji v Mamolj, požgano vas, ki je dve uri oddaljena od nas, da počistimo ruševine in popravimo pota. Ta vas je bila zelo zavedna, zato je bilo mnogo ljudi izseljenih. Sami smo mnogo pretrpeli pod tujo peto, zato tem bolj razumemo, kaj pomeni biti brez doma. Po načrtu smo se lotili dela. Nekaj nas je posipavalo pot, drugi so pospravljali ruševine, tretji so odnašali. Tudi vaščani so s še večjim veseljem prijeli za delo; saj vedo, da niso pozabljeni, da jim bomo pomagali graditi nove domove.—D. K. , k- pesmi in JUP'«lavfja, ki »»žilo avto-< podali v ' J'm je ljudstvo rPerjanči* je v f p "r> pozdravil v ime-k * * n "^narodno ^ navzoče, naj * **>zdrave komi- r 4r"d"v Za iz-rutf, m je y imenu Protest Slovenske prosvetne zveze za Primorsko in Trst Slovenska prosvetna zveza za Primorsko in Trst je poslala zavezniški vojaški upravi dne 29. marca naslednje protestno pismo: Slovenska prosvetna zveza za Primorsko in Trst ugotavlja, da zavezniška vojaška uprava od prvega dne njene uprave v coni A zapostavlja slovenske kulturne ustanove in organizacije in s tem ovira obnovo našega kulturnega življenja, ki je bilo v 25 letih italijanske okupacije načrtno zatrto. 1. Slovenska prosvetna društva v Trstu in na deželi ne morejo uporabljati za svoje kulturno delovanje prosvetnih domov, ki jih je ljudstvo v ta namen zgradilo, ker je mnogo teh poslopij zasedla zavezniška vojska in služijo sedaj drugim namenom. 2. Zavezniška vojaška uprava je pokazala nepojmljivo prlstra-nost zlasti pri oddaji javnih dvoran. Vsakovrs'tne umetniške skupine iz Italije so mogle neovirano prirejati svoje koncerte in opere v gledališču Verdi, ki ji last tržaške občine. Slovenci pa. ki imamo kot tržaški občani enake pravice do uporabe občinskih ustanov, smo dobili v vsej dobi zavezniške vojaške uprave le dvakrat na razpolago gledališče Verdi. Poleg neštetih drugih, je bila odbita tudi prošnja državne opere iz Ljubljane, ds bi smels gostovati s tremi operami v tem gledališču. Namestu opernega gledališčs je zavezniška vojaška uprava ponudila dvorano gledališča Fenice. ki služi razen filmskim predstavsm zlasti vsriete-ju in podobnim prireditvam Z najvišjih mest se ns vse ns-< čine skušs ustvsriti v svetu prepričanje o popolni nepristranosti zavezniške vojaške uprsve do tu-kajšnjega prebivalstva, tods vsa dosedanja prakss zavezniške vojaške uprsve dokazuje, ds smo bili Slovenci povsod in teko zla- sti na kulturnem polju dosledno zapostavljeni in da zavezniška vojaška uprava zavestno podpira vsako pobudo italijanskih Šovinistov ter skuša s tem dajati krajem z mešanim prebivalstvom čim bolj italijanski videz. V imenu vseh prosvetnih društev njihovega članstva najostreje obsojamo krivično ravnanje zavezniške vojaške uprave ter ugotavljamo, da s takim ravnanjem nikakor ne bo pridobila zaupanja našega ljudstva. Delavci pomagajo kmetom Delavci in nameščenci sindikalne podružnice Cinkarne in Metalne d. d. v Celju so s prostovoljnim delom pomagali pri izgradnji Zgornje Savinjske doline in kozjanskega okraja. Prispevali so skupni znesek 141,346 din. To je lep dokaz medsebojne povezanosti delavcev in kmetov. Francosko mnenje o neuspehu pariške konference i ».in . i Pariz.—ONA—Francoski opazovalci so mnenja, da ni Rusija kriva zastoja pogajanj v Parizu, ter da velja prisoditi krivdo brit-ski in ameriški delegaciji. Pravijo tudi, da je nedavno poročilo korespondenta enega vodilnih ameriških časopisov, ki pravi, da je pričakovati ostre spremembe ameriške zunanje politike, netočno. Omenjeno poročilo je naznanjalo, da se bo v kratkem ameriška politika obrnila proti Rusiji. Washingtonska vest, da je ameriški zunanji minister Byrnes obljubil kongresu, da ne odhaja v nov "Muenchen", je le ena od izjav in drugih dogodkov, __ « razgovor z maršalom titom Napisal Arthur Gaeth II Ko smo bili tako obdelali splošna vprašanja, tičoča se jugoslovanske revolucije, sem se lotil naslednjega kočljivega vprašanja in zaprosil informacij glede odnošajev med cerkvijo In državo. Moje vprašanje je bilo: "Kakšne so osnove svobode, katere sme in mora pričakovati cerkev spričo težav med katoliško duhovščino in državo?" . Maršal se je za trenutek zamislil in mi nato odgovoril pazljivo, izbirajoč svoje besede: "Država in katoliška duhovščina si nista nasprotna. Le v eni od federativnih republik—na Hrvaškem—so duhovniki neprijazni državi. Od teh bomo zahtevali računov za zlodela in krivice, katere so zagrešili, ža sodelovanje z okupatorjem in za nadaljno podtalno rovarenje, s katerim si prizadevajo otežkočiti razvoj dežele. Katoliško duhovništvo, prav tako kot duhovniki drugih verskih obredov, uživa popolno svobodo v izvrševanju svojih dolžnosti. Država jim do zdaj ni delala nobenih težkoč in jih tudi v bodoče ne bo. V vsej državi vlada popolna verska svoboda. Niti v naši ustavi niti v naših zakonih ni najti nobene zapreke za izvrševanje katerih koli verskih obredov. "Država bo nastopila le proti posameznim duhovnikom ali skupinam duhovnikov, ki se upirajo in bi hoteli ovirati svobodni razvoj dežele." Moje naslednje vprašanje je bilo posvečeno zadevi demokracije. "Kako bo novoustanovljena jugoslovanska republika izvajala," sem vprašal, "ona osnovna načela, katera smatramo v zapadnih deželah kot temelj demokratičnih režimov, namreč svobodne volitve narodnih predstavnikov, svobodo govora in shodov, svobodo vere in sodstva na podlagi sveta porotnikov?" Maršal Tito je odgovoril: "O tej zadevi mi ni treba mnogo govoriti, ker je vse to natančno in končnoveljavno urejeno v naši ustavi. Na podlagi tega dokumenta so predpisane volitve predstavniškega parlamenta prav kot svoboda govora, vere in primerne sodne oblasti. Tu je umestno dodati, ds je treba upoštevati dejstvo, da sredi revolu-cionsrnih sprememb, ki so se vršile v notranji strukturi Jugoslavije, do zdaj še ni bilo mogoče, da se kar naenkrat in vsepovsod izvedejo in uresničijo vse one spremembe, kstere smo imeli pred očmi in ki so jamčene v naši ustavi. Se vedno je nekaj elementov, ki ogražajo našo ureditev. Uvedli smo razmere, ki so zelo različne od onih, v katerih je živela stara Jugoslavija." Maršal je nato dodal še naslednje in me pri tem pazljivo Wtril, kot da bi želel videti vtis, katerega bo naredil s svojimi skrbno izbranimi besedami: "Moji tovariši in jaV. smo že ope-tovano razložili in naglašall temeljne točke naše demokracije. Federativna ljudska republika Jugoslavija uživa demokracijo, ki ima globoko socialno vsebino. Naša demokracija bo skrbela za svobodni razvoj najširših ljud skih množic— reči smemo, 85 do 90 odstotkov vsega našega prebivalstva. Naša demokracija je ljudska demokracija, ker je socialna. Le z nevero sodimo mi o onih fcolj formalnih demokracijah, ki nimajo onih vezi, Iz katerih se šele rodi prava demokracija—to je, katerim manjka široke socialne vsebine. To je razlog, da ne iščemo formalne demokracije In smatramo, da mora biti narodna, ljudska. "Še nekaj—čeravno bi mogel navesti še mnogo posameznosti in podrobnosti—ml skrbimo za široke ljudske množice, to je za delavce. V deželah, v katerih vlada le formalna demokrscija, gre delsvcem dobro le dokler imajo delo. Čim pa nastopi nezaposlenost, je konec njihovega blagostanja—prepuščeni so samim sebi. Tu pri nas pa je vssk posamezni držsvljsn tudi vsruh vsegs ljudstvs držsve. Tska na-čela demokracije pa so obenem najboljši porok za to, da bodo vse posameznosti, katere Ste navedli, postopoma izvedene in uresničene " Po tem razgovoru o notranjih zadevah nove Jugoslavije smo se lotili zunsnje političnih vprašanj, o katerih bom poročal v naslednjem članku.—ONA. ki so že pred sačetkom konferenci oznanjali anglo-ameriško namero posvariti rusko delegacijo, da utegnejo nastopiti strogo ih nasilno. Ne glede na posameznosti iz konference izražajo francoski oP»iovi)ri JnnfiOie, « b.. . . _ "r jP-— T __. T . . Zadeva Draže Mihajloviča (Nadaljevanje.) Kolaboracija proti partizanom med četrto ofenzivo zali sovjetski delegati v začetku konference mnogo dobre volje, dočim so Anglo-Američani odklonili sklepat} kompromise in se pobotati. Konferenca je zastala Šele, ko je angleški zunanji minister Bevin skupaj z Bvrne-som odklonil predlog Molotoya, da naj se poravnajo vse sporne točke na podlagi pobotanja, Bevln je dejal baje: "Mi nočemo barantatl z usodo ljudi." Naziranje francoskih opazovalcev je, da je ta visoko doneča Izjava moralističnih načel le puhla fraza, ki ne more obveljati, ako jo pogledaš od blizu. "To bi bilo vse lepo In pravilno, ako bi bila vprašanja vedno jasno obrisana, tu pravična, tam krivična. Toda stvar je taka, da nobena zadeva nI niti čisto bela niti čisto črna. "Mnogo je vplivov na delu v vprašanju Trsta. Narodnostni razlogi se prepletajo z gospodarskimi; in postajajo še bolj zapleteni s stališča zemljepisne lege. Molotov predlog, da bi se pobotali, ni bil vzgled cinične politike velesil. Bil je praktičen predlog za rešitev resničnega* problema." Toda Velika Britanija in Ze-dinjene države so odklonile "pobotanje". Ker pa nobena velesila ne popusti v zadevah prve vrste, je konferenca zastala. Rusi so se zagrebli v svojo lupino In so pogledali iz nje le Še toliko, da so mogli reči "ne". V takem slučaju so Rusi skrajno trmasti. Kar naprej molče in nič jim ni mar, kaj bodo ljudje mislili. Toda to še ne pomeni, da je neuspeh konference njihova krivda. Nekateri opazovalci pravijo celo, da je oči vidno, da Amerika in Velika Britanija nista sploh nikdar imeli namena reševati večjih problemov na tej konferenci. Vir, iz katerega poročam, je zanesljiv In tudi ne more veljati kot pristranski. V preteklosti ni bil niti prijazen Rusom niti neprijazen. Naglsša pa mnenje, da morajo biti poročila s konference poštena in povedati, kdo je govoril in kaj. Zene ptujskega okraja Tudi pri nas smo pridne, tudi me pomagamo ustvarjati boljšo prihodnjost našim otrokom. Skoraj vse žene okraja smo organizirane v AFŽ. Obvezale smo se, da v okviru prvomajskega tek-movsnjs nspravimo 3000 udarniških ur; od teh smo jih 708 že naredile. Žene v Ormožu so ustanovile otroško zavetišče in otroški vrtec. Žene pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in v Veliki nedelji so osnovale otroško posvetovalnico, ksmor prlhajs vsak mesec zdravnik. Žene mesta Ptuja so se zave-zale, da bodo osnovale dečjc zavetišče in sprejele so tudi nadzorstvo nad dečjlm domom Tur-niščs. Žene iz okolice Ptuja so se obvezale, ds bodo prlpeljsle ns trg čim več zelenjave in ds bodo oddale vse viške kmetijskih pridelkov. Splošna skrb vseh žena pa Je temeljita obdelavs zemlje, tako da se bo dvignile količina poljskih pridelkov. Slika s konvencije Jeklarske unije CIO, ki se Je nedavno vršila v Atlantic Cltyje In Je štela t#s dva tisoč delegatov. Jeklarska unija, stars deeet let. Je danes največje unija v tej deftell a več kot 100,000 članov. To prvenstvo Je prej Ipeta avtea unija CIO. ki p« Je po sstveritvl volne induatri Je padla sa več stotšsoč članov. ško trdnjavo Ostrog v Črni gori, so našle v njt arhive teitosvane* ga "generalnega štaba narodne vojske Črne gore In Hercegovine" In "štaba zetske četnlške enote." Ti dokumenti kažejo, da so bili vodilni kolsboracionisti oficirji kralja Petra polkovnik Bajo Sta-nlšič in general Blažo M. Džu-kanovič. Pokažejo tudi, da sta ta dva človeka ubogala povelja Draže Mihajloviča. Do februarja 1942 je polkovnik Bajo Stanišič prebival kot puščavnik v neki jami blizu vasi Vlnlč. Tedaj je dobil sporočilo od Mihajloviča, v katerem mu je zapovedal, da se vrne v aktivno službo in organizira, "komando narodne vojske Črne gore in Hercegovine." Stanišič je ubogal ln sklical skupaj na sejo Črnogorske nacionaliste. Povedal jim je, da se ne splača upirati se okupatorjem ter da je treba skleniti z njim pogodbo v namenu, da se vodi borba proti "glavnemu sovražniku"—partizanom. 17. februarja 1042 je Stanišičev zastopnik Bogdan Pa-vlčič v imenu komande narodne vojske Črne gore in Hercegovine podpisal s komando Italijanske divizije "Taro" In ta pogodba vključuje med drugimi tudi tole določbo: "Vojaštvo narodne vojske bo strašilo most čez reko Slap in bo preprečilo vsakim drugim trupam uporabo ceste in napad na italijanake vojaške sile, ki ae pomikajo v smeri Nikšiča. Naše čete bodo skušale preprečiti razdejanje ceste ln telefonske žice v tej okolici." Fotoatatičnl posnetek te pogodbe v sfbo-hrvaščinl in italijanščini, s podpisi poveljnika divizije "Taro" generals G. Ped rszzolijs in Bogdana Pavičlča, Je reproduclran v poročilu komisije za vojne zločine. (Dokument št. 33.) Dne 6. marcs 1942 je polkovnik Stanišič sklenil pogodbo z vrhovno komando italijanske vojske v Črni gori, a katero se je zavezal nadaljevati brez kompromisa borbo proti komunizmu ln proti črnogorskim komuni utom—"proti največjemu med narodnemu sovrsžniku," Zsve-zsl se je tudi, ds ne bo nlkol nastopal z orožjem proti Italija nom brez razlike, kako bo vojna izpadla. Obratno pa se je Itall janska komanda zavezala zalagati črnogorske nacionaliste z orožjem, strelivom, živežem, o-buvalom ln obleko. Fotoststič-nI odtisi te pogodbe, podplssne od polkovniks StanišiČa in itall. Jsnskegs polkovniks G. Bogllo-nljs, so reproduclran! v poročilu komisije zs ugotovitev vojnih zločinov v svrbo-hrvaškem ln talijanskem Jeziku. (Dokumenta št. 38 39.) Junija 1942 Je bil poskušati a-tentat ns neksj italijanskih oficirjev in Italijanska vojaška komanda v NikšiČu Je poslala sledeče povelje narodni (četn(škt) komandi v Straševlnl: "Za re-prisslijo za včerajšnji poizkuše-ni umor italijanskih oficirjev je zapovedano ustreliti 20 komunistov, izmed katerih se nahaja 17 v zaporih nacionalistov. Zahteva se, da zgoraj omenjenih 17 ujetnikov Izročite ob 11:30 komandi kraljevih karablnjerov," Isti dan—'27. junija 1942—J« komanda narodne četnlške voj ake poslala naclonslistlčnemu vojstyccmu sodišču v Nlkšič sle deči odred, ki Je bil pripisan pod italijanskim ukazom: "V zvezi z zgorajšnjlm ukazom Izročite na razpolago kraljevim karabi njerom v NlkšIču 15 najnevar nejšlh komunistov, ki jih držite v vaših zaporih." Posnetek obeh povelj s podpl si Italijanskega štabnega major Js Maria Porsiela in četnlškegs generalnega štabnega kapitana Vladimlrja Džuklča, Je reprodu rlran v poročilu kot dokument št. 47 Popolnejšega sodelovanja ni moglo biti. Četniki Draže Mihajloviča In poveljniki dučejevih divizij v Jugoslaviji niso aydelovsli samo v borbi proti njihovamu skupnemu sovražniku—partizanom, temveč so celo imeli družabne /veze in hvali drug drugega Dne 14. oktobrs 1042 je poveljnik italijsnake divizije "Ferrs-rs" general Frsneeeeo Zani— 1**1 a I polkovniku Stsnišiču na-klednje laskavo piamo; "Danes zjutraj sem v Brezovniku pregledal tretji bataljon edlnic pod Vašo komando, kateremu nače.-luje kapitan Slme Mijuškovič. izraziti želim svojo živo radost glede vojnega ln bojnega vidika teh edinic. Izrazite, prosim, častnikom, podčastnikom ln moštvu bataljona moje zadovolji stvo ih pohvalo." Kopija tega pisma v italijanščini s podpisom generala Zanl-ja je vključena v poročilu vojne komisije kot dokument št. 53. To krasno prijateljstvo so pa tu in tsm kvarili spori glede denarne vrednosti službe, ki so jo četniki Draše Mihsjloviča vršili za Italijane. Dne 8. marca 1943 je narodna vojska Črne gore predložila za laplačltev podroben račun za 2,049,645 Ur—po 15 Ur od vsakega vojaka , za vsak dan borbe proti partizanom—za • dobo med 7. aprilom in 7. junijem 1942. Italijani so Izplačttev odklonili ln račun vrnili z naslednjo pripombo (Dokument št. 55): "To vprašanje se lahko obnovi, ko bodo komunisti premagani." Marca meaeca 1943 so morali poveljniki Mlhajlovičevih četnl-kov uvideti, da bo Sovjetska iveza vzdržala nemški naval, ln celo polkovnik Bajo Stanišič je postal ves zmešan. Da ga pomiri ln apravi v ravnotežje, mu je Mlhajlovlč pisal 9. marca 1943 naalednje piamo (Dokument št. 66): "Dragi moj Bajo: Prejel sem Tvoje pismo c dne 5. marca. Gospoda Kontlč ln Jovlčevič sta ml pojaanlla Tvoj položaj ln po-ložaj Tvojih čet. Zelo me veae-11, da se Je narod odzval stoodstotno Tvojemu prvemu pozivu (k orožju), Zagotovljen bodi, da Imam najprej v mislih blugostanje nu-roda. Niti najmanj se ne bojim, da bomo storili kaj lahko* miselnega, toda pri vsakem našem dejanju moramo biti trdni In odločni. Prav dobro poznamo vse naše sovražnike in vemo natančno, kako dolgo In na kak način lahko odlašamo. (Boriti se proti Nemcem ln Italijanom? Op. prev.j Potom Branka vodim vso akcijo jaz. Nobenega koraka se ne stori brez moje odobritve. Branko me Informira o vsskl še tsko drobni mslenkostl. Vsa njegova priporočila so pretehtsna, popravljena In odobrena. Pri tem se držimo naslednjih principov: Delsmo le zase ln za nobenega drugega ne; brigamo se le za interese naroda in bodoče Jugoslavije; ds dosežemo naš cilj, Izrabljamo enega sovražnika proti drugemu, kot delajo brez izjeme val naši sovražniki; ds uspemo z nsjmanjšimi žrtvami, todu če treba, da plsČsmo najvišjo ceno zs nsšo splošno stvsr; rešiti ljudstvo, ds mu nI treba brez potrebe biti izpostsvljeno (nevernosti) v njegovih Hišah. Na vse to je trebs računati, Mislim, da se strinjaš z mano pri vseh teh točkah. Sprejmi tovsrlške in brstske pozdrave, Tvoj Čllsa Dšoks. P S.- liospoda Kontlč in Jo-vlčlč Ti bost s izročila ustmeno poročilo. Ixmed listin v debelem poročilu komisije za ugotovitev vojnih zločinov mords rsvno to pismo rs/odene največ lastnoročno in s p«»dpisom Cika l)žo-ks, njegov nsjbolJ priljubljen priimek, je Dreis Mihsjlovlč zs pisal, ds nI samo odobraval, temveč (udi osebno vodil narod ne četnlške operacije proti partizanom in v podporo nemškim, itslijanskim in ustaškim vojaškim silam. Ts dokument tudi dokazuje njegovo izredno do-mišljsvost, brezbrižnost in bu-dsloat, "Ds dosežemo svoj cilj," prsvl, "izrsbljamo enegs sovražnika proti drugemu H Fsktično ps se je boril le proti partizanom, (Se nadsljuje.) V Preevet! se dnevne svetovne la ne in to od one Ljubljane, ki je bila štiri leta krog in krog obdana z ograjo bodeče žice in vrsto utrjenih bunkerjev, svarilnih tabel z napisom "Banditen-geblet" V to svobodno carstvo "izrodkov" — "banditov," "smrdljiv-cev" ("Stickscheise") je bilo Italijanski In pozneje nemški "vsemogočni" vojski zabranjeno po italijanskem in nemškem vodstvu samem, vsako kretanje in to ne samo oboroženim posameznikom. nego tudi manjšim oboroženim edtnicam. Le s tanki, topovi, minometi in strojnicami dobro oborožene večje edi nice so ae drznife. jče nI bilo drugega izhoda, prebiti se skozi "smrdljivo carstvo" "izrodkov." Zakaj sta ae obe "vsemogočni" vojaki tako zelo bali alovenaklh "izrodkov"—partizanov? Ko je stara Jugoalavija razpadla ao s* vsi jugoslovanski narodi znašli v vojnem metelu. v borbi c moderno in obilno ob orožen i m i sovražniki; domači Izdajalci ao orožje prejemali od okupatorja, kolikor so ga le ho- V uposlovalnem uradu «• h" v pritličju 309 W. WASHINGTON fl ne In delavske veeftL Ali Ji» čitate vsak dant Po sklepu 12. redne konvencije * lahke naroči na Ust P""** prišteje eden. dva, trt štiri ali pet članov Is ene drušlne k aiaL List Prosvete stane aa vse enake, sa člane ali nečlane !• M jj ene letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmoniu I1JJJJ tednik, se Jim In prišteje k naročnini Torej sedaj nI vsroka. raa da Je list predrag aa člane SlfPJ. Ust Prosveta Je veša laatal* ■ gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak daa. PeJasnUei—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti tm SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam »voj tednik, bode moral tisti član lz dotlčne družine, ki Je tako »kuP» naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniittui** in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako UP » stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročnic Cena listu Pfesveta Jet Za Zdruš. države in Kanade NJI Za Chicago In okolico J« 1 tednik In_______4Jt 1 tednik In.......... JJ S tednika In._________LM t tednika la-------— TZ S tednike in.__________ 2.40 3 tednike te. ---JJ 4 tednike te.____________ 120 4 tednike In-------— fjg • tednikov te____________ nič S tednikov in-------- Za Evrope Je..............M9M ^ I »polnite spodnji kupen, prllešlte potrebno rtoto Money Order v piamu te si naročite Pros rele. UsL Id i« rs*» PAKETE HRANE PROSVETA. SUP J. MS? Se. Lewndale Ave. Chicago 33. OL Prilešeno pošiljam ■