3 nč.
35. številka.
Izdanje za» soboto 21. marca 1896
(v Trstu, v soboto zjutraj dne 21. marca 1896.)
TVaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden ▼ šestih ia-danjih ob torkih, četrtkih
iu sobotali. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjlitru' večerno pa ob T, uri večer. — Obojno izdanjeatane : za Men mesec . f, 1.—, izven Avstrije f. 1.50 za tri tniseo . . „ 3 — » . „ 4,r>0 /.% pol 1 flt* . . „ 6.— » , n y— za vsv leto . . . 12.— , „ »la.— Naročnino je plačevati naprej na naroobe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Posamične številke se dobivajo v prodajal nicah tobaka v lrntn po 3 nvč.,
DINOST
i/.vcn Trata po 4 nvč.
Oglasi ne raruno po tarifu v pet'tu: iu na-dovf: z debelimi črkami ho pla?uj« prost-ir. kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslano. OHmrtrrra in it'.vne zahvale, do« "ia?i oglas? itd. se računajo po popodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredntitvn tilioa Caserraa ftt. 13, Vsako pismo mora biti frankovano, ker uefrankovHua ho ne sprejemajo. Rokopisi fo no vaJajo,
Naročnino, reklamacije ju >if!a-i3 sprejema upravniAttio .ili^a Moliuo pit-rolo hftt. 3. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odpete rskl.i.nH oii«1 prost< no^tTiin«
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
*tHno»U Je meč".
Častitim našim naročnikom
Prvo Četrtletje poteče v kratkem, a veČina časti tih naših naročnikov ni se poslala ni-kakega predplačila za to leto. Ker se ima naročnina plačevati naprej začeli smo prilagati listu tirjalnice, iz katerih vsak razvidi svoj zastanek do konca prvega četrtletja.
Kdor ne pošlje naročnine saj za prvo četrtletje, do 1. aprila 1.1., temu bodemo pri-morami ustaviti list.
Upravnidtvo Edinosti.
Moška in — potrebna beseda!
Da, potrebno je bilo, da se je zopet enkrat oglasil mož, ki zna tako govoriti kakor zna naš Spinčič, da ožigosa po popolni zaslugi odno-šaje na naših poštnih in brzojavnih uradih. Tu je bila vsaka številka jeklen argument iu nepobiten dokaz, vsaka beseda neizprosna — obsodba.
Naše čitatelje prosimo, da posebnim zanimanjem prečitajo nastopni govor, ki ga je izustil poslanec S p i n č i č v seji poslanske zbornice na Dunaju dne 16. marca t. 1.
Visoka zbornica! V poslednji čas se je Bto-rilo mnogo na polju poste in brzojava, in če urad-uiki koje kategorije sploh imajo pravico tožiti, da so preobremenjeni,je temu tako pri poštnih in brzojavnih uradnikih. Tudi pri nas se je storilo marsikaj, vendar pa je storiti še mnogo, iu zlasti bi bilo želeti še skoro vsega v jezikov-uem pogledu glede na hrvatski in slovenski jezik v Primorski in Kranjski, koji deželi spadati pod ravnateljstvo pošte in brzojava v Trstu.
Die »k. k. P o s t - u u d T e 1 e g r a p h e n -anstalt" rIinp. Reg. Poste e Telegrafi* v Trstu je res to, kar je izraženo v tem napisu, namreč le nemški iu italijanski zavod. (Čujte!) Že dne 23. maja 1894. predložila se je radi tega napisa interpelacija na njegovo ekscelenco gosp. ministra trgovine se stiani moje malenkosti in gospodov poslancev N a b e r g o j a, K u š a r j a in tovarišev, skoro vseh slovenskih in hrvatskih čle-
" pgdlistekT
Višnjagorskl grad.
Spisal Anton Zaje.
Bilo je v onih davnih časih, ko so se po gričih in hribih naše mile Slovenije še nahajali mnogobrojni gradovi, v kojih so stanovali razni dobri in hudobni plemeni. V onih davnih časih dvigala se je tudi nad dolenjskim mestecem Višnja-goro, tam kjer Štrlijo sedaj le črne ruševine proti nebu, ponosna grajščina nekdanjih višnjegorskih grofov, katerih imena blišče kakor alem-kamen v knjigi slovenske zgodovine. Tam so gospodarili dolgo vrsto let ter bili v zaščitje siromašnim meščanom in seljanoin ob navalih krvoločnih Turkov, ki so čestokrat dohajali, plenili in požigali sela, morili naše očake, skruuili njih žene ter v grozno robstvo vlačili otroke, device in brhke mladeniče. V sleherni taki in jednaki sili so se ljudje zatekali pod pokroviteljstvo plemenitnikov, koji so jim bili tudi vedno v pomoč in podporo, zato pa jih je ljudstvo spoštovalo ter prosilo Boga, da mu še dolgo časa ohrani te blage in dobre gospodarje. No, kakor pa je v vsaki pšenici najti Ij u like, tako se je našel tndi med to slovečo rodbino jeden, ki
nov te visoke zbornice. Dovoljujem si, da v nekoliko premenjeni obliki ponovim to interpelacijo do sedanjega gospoda ministra trgovine (čita):
„1. Ali je znano njegovi ekscelenci, da so na novem poslopju pošte in brzojava v Trstu prirejeni le nemški in italijanski napisi P« (Čujte!)
,2. Ali je njegova ekscelenca pri volji, da nemudoma odredi potrebno, da se na istem poslopju prirede tuđi slovenski ali hrvatski napisi; ali da sicer navede vzroke, radi kojih se je popolnoma prezrl jezik velike večine prebivalstva v Primorski in Kranjski?"
Poslopje je določeno za ravnateljstvo poštnega in brzojavnega zavoda za Kranjsko in Primorsko. Ti obe deželi štejeti 148.000 (Primorska), več 466.000 (Kranjska) Hrvalov in Slovencev, torej ukupno 814.000 Slovencev in Hrvatov, nasproti 294.000 Italijanov ln 43.000 Nemcev. Ali teh 814.000 Hrvatov in Slovencev res niso toliko vredni, kakor 294.000 Italijanov ali 43.000 Nemcev ? (Prav res!) Ali njih kri ni toliko vredna za državo kakor' kri Italijanov in Nemcev?! (Prav res l) A1 i n j i h d e n a r n i toliko vreden kakor denar Italijanov in Nemcev?
Ali ni njih jezik uvrščen med jednakopravne jezike v Avstriji ? Ali niso državljani avstrijske monarhije ? Ali se boje morda, da bi s hrvatskim ali slovenskim napisom užalili nežna čutila italia-nissimov ? (Prav dobro!) Ničesar ni tu, kar bi dajalo vladi pravico, biti krivična nasproti Slovencem in Hrvatom v Primoiski in Kranjski glede na poštarstvo, kakor tudi glede na vse druge stvari.
Na poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu morejo se polagati izpiti le v nemškem in italijanskem jeziku. Zakaj tako zapostavljanje Hrvatov in Slovencev tudi tu? Zakaj take prednosti Nemcem in Italijanom v Primorski in Kranjski ?
Ali niso (Hrvatje in Slovenci) v teh deželah, vprašam še enkrat, jednakopravni državljani ? Ali ni na stotine in stotine krajev na Goriškem, Kranjskem in v Istri, kjer na pošti niti ne rabijo italijanščine ali nemščine ?
ni bil podoben svojim pradedom po svojih delih. Kako se je zval ta krščeni tiran, tega ne pravi zgodovina, ali mi ga hočemo imenovati Črnivojem, kajti to ime se najbolje strinja z njegovim grešnim dejanjem in nehaiijem.
Kakor gori rečeno : bilo je v onih davnih časih, neke poletne noči. Na mestni cerkvi sv. Ane odbila je ura dvanajsta. Tužno in zamolklo razlegali so se udarci ter odmevali od bližnjih hribov in gričev; mesec pa je zvdavo pogledaval izza oblakov ter izlival svoje srebrne žarke po prijazni Višnjagorski dolini. Povsodi na okolo je vladala neka tajinstvena tišina in le gori po zaraščenem brdu, zatezajočein se vztočno od gradu, čulo se je sopenje konj iu pa udarci kopit. . . . Kedo so bili ti nočni jahači ? So-li bili hrabri junaci, vračajoči se z bujnega polja ? So-li bili to kruti Turci, hrepeneči po krščanski krvi ? Ne, ne! To niso bili junaki, a tudi ne divji Turki, temveč to je bila četa grofa Črnivoja, ki se je vračala s svojega nočnega sprehoda. Kruto je s kopitom razbijal vran, na njem pa je ponosno sedel grof Črnivoj, držeči pred seboj mlado nezavestno seljanko, katere lasje so se vsipall preko njegove desnice in frfotali v hladnem nočnem zefiru. Dn-jahavši pred grad so n: »č;il<i posfcakall raz konje,
Iu ali ni z naredbo, da je možno polagat izpite le v nemškem ali italijanskem jeziku, sploh odvzeta možnost polaganja izpitov mnogim mla-denčem in ženam, ako niso vešči nemškemu ali italijanskemu jeziku ? In zakaj se vež zahteva od Hrvatov in Slovencev, nego pa od Nemcev in Italijanov ?
Poštno in brzojavno ravnateljstvo izdaja naznanila le v nemškem in italijanskem jeziku. Torej tudi tu se ne ozirajo na 814.000 Hrvatov in Slovencev.
Isto poštno in brzojavno ravnateljstvo izdaja naredbeni list, in sicer v dvojnem izdanju, jedno nemško in drugo italijansko.
Hrvatom in Slovencem, veliki večini obeh dežel, ne treba vedeti, kar tU piše ravnateljstvo, kaki so predpisi za poštno in brzojavno službo, ki jih izdaje poštno in brzojavno ravnateljstvo !
To poštno in brzojavno ravnateljstvo razpošilja nadalje vsprejemnice in oddajnice (recepise) in mnoge druge tiskovine le v nemškem in italijanskem jeziku tudi v take kraje, kjer so Hrvatje v večini, kjer skoro ni niti možno govoriti o Italijanih in so Nemci v manjšini nasproti Hrvatom. Tak kraj je n. pr. Opatija. Tjakaj se pošiljajo vsprejemnice in oddajnice in mnoge druge tiskovine le v nemškem in italijanskem jez<ku.
Na tem poštuem in brzojavnem ravnateljstvu se uraduje v obče in skoraj splošno le nemški ali nemški in italijanski iu vse je nemško ali italijausko, tako, da se domače prebivalstvo doma mora čutiti tuje. To, gospoda moja, je možno le v Avstriji. In kakor postopajo tam, tako ali slično se postopa v veČini krajev Istre, izključevaje hrvaščino.
Ni mi znano, da-li je že rešena prošnja krajne občine pazinske za uvedenje napisov na poštnih uradih v Pazinu, Lindaru, Pičanu in Ce-rovljah in kako se je eventtivalno rešila, ali to vem, da je občina jedno leto in pol zastonj čakala na rešitev. Kar pa mi je znano iz nekega dopisa, došlega mi te dni, je nastopno: Občina Žminj, okraja pazinskega v Istri, je že pred tremi leti
grof pa je podal deklico, uropauo v bližnjem selu Zavrtačab, — jednemu izmed hlapcev, koji jo je odnesel gori v grajske dvorane ter jo posadil na mehki naslonjač v neki sobici. DospevŠi grof je odslovil hlapca, prižgal luč, odpasal bodalo, ki mu je viselo ob boku, položil isto na mizo pokraj divana, potem pa započel prebujati deklico k življenju. In v resnici ni dolgo trajalo, ko je dekletce •dprlo svoj« plave oči ter začudeno zrlo na grofa in po dragoceno opravljeni sobi.
• „No, kaj se ogleduješ! ? Pri meni si, pri meni, pri grofu Črnivoj u ! Ves, jaz životarim tu jedino le z svojimi hlapci, ti pa so zelo, zelo dolgočasni, zato pa sem šel nocoj po tebe, da mi bodes za zabavo in kratki čas! Si razumela, ha, haha! ?M, dejal je pohotnež ter približavši se, jej položil roko na ramo. Dekletce, ki je dospelo med tem k popolni zavesti, se je zganilo, zavrisnilo in pahnivši Črnivoja od sebe, spregovorilo ihtečim glasom: „Strani hudobnež! Ne dotikaj se me! Vrni me moji materi, koji si me v sredi temne noči iztrgal iz njenega naročaja ! . . . K materi! K materi! Ven iz tega peklenskega brezdna !M To izgovorivši je ustala, in, opotekajočih se nog, hitela proti vratam.
(Konec prih.)
prosila pustno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu za napis v hrvatskem jeziku na pečatih tamošnje pošte, ali do danes še ni dobila odgovora. (Čujte!) j Tu je gotovo, da nočejo privoliti hrvatskega napisa, dasi šteje občina 4900 Hrvatov in le 100 Italijanov. In v taki občini je napis le italijanski. Tu moramo res misliti, da tudi c. kr. oblasti smatrajo Istro italijansko pokrajino.
Gospod tovariš N a b e r g o j me je naprosil, naj omenim tudi, da v Trstu nekoji uradniki jako slabo postopajo se slovanskimi strankami. Tako se dogaja n. pr., da so uradniki jako jezni, ako se jih vpraša po štampiljali in tiskovinah v slovenskem jeziku.
Gospodje se tudi jeze, ako se pride z naslovom v slovenskem jeziku. Dogodilo se je baje celo, da uradnik ni hotel vsprejeti pisma zato, ker je na njem stalo ime Postojna za kraj, kamor naj bi Be odposlalo pismo (Čujte! Čujte!), dasi je ta kraj v območju poštnega ravnateljstva tržaškega.
Poštni uradi po deželi, sosebno v Istri, oddajajo se večinoma ljudem, ki so italijanskega mišljenja in ki pripadajo italijanski stranki, in sicer tudi v takih krajih, ki so skoro povsem aH povsem hrvatski. Tako se je poslednji čas poštni urad v Sv. Petru v šumi okraja pazinskega, kakor tudi poštni urad v Lovrani oddal takim ljudem, ki služijo večinoma v to, da ob različnih volitvah stoje na čelu agitacije v prilog italijanski stranki.
Mnogokaj od tega je gotovo pripisati onemu zistemu, po katerem hočejo Hrvate iu Sloveuce v Primorski raznaroditi na vseh poljih in sredstvi vsake vrste, in kojimi se jih hoče italijančiti, če jih že ni mogoče ponemčiti in se jih italijanči tudi v resnici. Toda mnogokaj je gotovo pripisati tudi različnim osebam, uradnikom.
V oktobru minolega leta aem dobil pismo, po katerem moram soditi, da je mnogo pripisati nekemu svčtniku na poštnem in brzojavnem ravnateljstvu.
Da pa bode ložje preiskovati v tem pogledu, povem, da je to svetnik Garimberti, in da bi mogel vsak trenotek imenovati osebo, ki potrdi s prisego dejstvo, ki je hočem povedati tu.
Gosp. svćtnik se je v prejšnjih časih veliko bavil s pisanjem v časnike in se je ovekoslavil v najnovejšem času s tem, da je položil roko na nekega poštnega služabnika. Štiri slučaje povem o njem.
Takoj, ko se je otvorilo poslopje poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, prišel je nekdo k onemu svćtniku, in poslednji je vprašal dotičnega moža: „Kaj pravita slovanska lista .Naša Sloga" in »Edinost* o napisu na poslopju? Ali se jezita morda zaradi tega?" In ko je dotični mož pritrdil temu, je rekel svćtnik: Čemu se jezijo, čemu v Trstu „i s c r i z i o n i schiave? — torej c. k. svštnik imenuje Slovane s c h i a v e - s u ž n j e ! — ako hočejo imeti take napise, naj se peljejo na Kranjsko I (Čujte! Čujte !): tam se gradi novo poštno poslopje in na istem naj prirede kar hočejo, tudi slovenske napise.
Torej le na Kranjskem smemo imeti slovenskih napisov, v Trstu ne; kajti ta pripada baje neki drugi državi, (Glas: Kolonija!) da, kolonija, katero bi od dneva do dneva mogli oddati neki drugi državi. (Glas : Pribori si jo baje kmalu!)
(Konec prili.)
D našem šolstvu.
n.
Govor poslanca K 1 u n a v večerni seji poslanske zbornice dne 2. marca 1896.
(Dalje)
Po takem združenju več dežel dobil bi dovolj posla tudi šolski nadzornik za srednje gole.
Ako pa je umevno samo na sebi, da morajo biti šolski nadzorniki v jezikovno mešanih deželah popolnoma vešči različnim jezikom, ki so v rabi v pojedinih zavodih, je pa to zahtevati v isti meri od ravnateljev onih zavodov, ki so v jezikovno mešanih deželah namenjeni za vzgojo gojencev, izislih iz različnih narodnosti.
Sosebno pa je treba poštevati to na moških in ženskih učiteljiščih, kjer naj se vzgajajo gojenci za nemške, slovenske in italijanske ali za slovenske in italijanske sole. Temu do sedaj, žal, ni
bilo tako, in bilo je zavodov in jih je se danes, kojih ravnatelji niso vešči obem učnim jezikom.
Kolik ropot in koliko prigovarjanje bi nav-, stalo na strani Nemcev, in to po pravici, ako bi , se drznila koja deželna šolska oblast ali cel6 naučna uprava, da bi na zavodu, kojega obiskujejo tudi nemški otroci, nastavila ravnatelja, ki ne bi bil vešč nemškemu jeziku! Menim, da bi se vi uprli vso odločnostjo imenovanju tacega ravnatelja, in potem, ko bi bilo imenovanje izvršeno, bi storili vse mogoče korake, da odpravite prej ko mogoče takega ravnatelja. Toda, kar je prav Nemcem, je pravično tudi Slovencem in Italijanom, in zato pričakujem od visoke naučne uprave, da uveljavi to načelo tudi na vseh učnih zavodih, namenjenih za vzgojevanje učiteljskih kandidatov za slovenske šole, ter da najodločneje odkloni sleherni nasprotni poskus, došel od katere-koli strani.
Mi ne posezamo tako daleč v svojih zahtevah kakor skrajni Nemci iz vrste poslanca za Celovec, katerim ne zadošča, da so deželni šolski nadzorniki in ravnatelji, poslujoči v njih deželah, popolnoma vešči nemškemu jeziku, ampak, ki zahtevajo od istih, da morajo biti Nemci po rodu in po politi« škem mišljenju.
Mi zahtevamo od deželnih šolskih nadzornikov in ravnateljev, ki se imajo namestiti v naših deželah, le temeljito strokovno izobražbo, h koji prištevamo seveda, ako jim je poslovati v jezikovno mešanih deželah na šolah z več jeziki, tudi poznanje dotičnega deželnega jezika. Mi ne zahtevamo, da dotični ravnatelji in deželni šolski nadzorniki morajo biti strankarski somišljeniki, taki naj ne bodo, ne nemški, ne slovenski, ne italijanski. Oni morajo biti le temeljiti strokovnjaki in poleg tega čisti in častni značaji, ki si umejo pridobivati ne le ljubezen in zaupanje učiteljev, ampak tudi velespoštovanje od strani starišev, in ki se v ta namen dad6 voditi le po pravici in pravičnosti, ter po zavesti, da jim je služiti le šoli in jedino šoli, ne pa koji stranki. Taki možje sicer niso nasejani na gosto, toda jaz menim, da najde takih visoka naučna uprava, ako jih le hoče iskati resno voljo, iu ako se v svojih prizadevanjih : in sklepih ne da motiti po trmi in upornosti ka-i terekoli kratkovidne in svojeglavne deželne šolske ; oblasti. Kajti še vedno je, hvala Bogu, častivrednih in značajnih lrtcra $ Avstriji, vzlic korupciji, ki se je posebno povspeševala in povzdigovala v I nekdanji liberalni dobi.	(Konec prih.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 2(J. maroa 1890. Državni zbor. V poslanski zbornici je pri-; čela včeraj razprava o proračunu ministerstva za 1 pravosodje. Med drugimi govoril je poslanec dr. L a gin j a. V tej seji je interpeloval tirolski poslanec don Bazzanela o dogodku, ko je nekaj čast-| nikov najprej razžalilo nekega železniškega urad-; nika izvršujočega svojo službo in ga potem še — preteplo in ranilo se sabljami. Govornik je zahte-, val, da se kaznujejo dotični častniki in pa da ! vlada čim preje predloži načrt zakona, po katerem se premeni vojni kazenski zakon, da bode svobodno tožiti tudi osebe iz vojaštva radi razžaljenja časti.
Proračun železniškega ministerstva je vspre-jela zbornica.
Dobro označenje naših Italijanov. Ome-nivši, da se je tirolski poslanec pl. C a m p i, utemeljevaje svojo resolucijo v poslanski zbornici za osnutje laškega vseučilišča v Trstu, skliceval na §. 19 državnih osnovnih zakonov avstrijskih, ; piše dunajski dopisnik „Naše Sloge" : „Oni prvi (Cauipi) je rekel med ostalim, da Italijani trebajo | visoke šole na italijanski zemlji, a zajedno je vendar zahteval, naj se vseučilišče zasnuje v Trstu, kakor da je Trst italijanska zemlja. Mož je doma iz Tirolske in mu ni zameriti, da govori takol V svojem utemeljevanju se je skliceval na §. 19 državnih temeljnih zakonov. Ne vem, kaj . poreko k temu gospoda Italijani istrski, ki se le rogajo temu paragrafu, kadar se mi sklicujemo nanj. Rekel je nadalje, da v Avstriji izigravajo . jedno narodnost proti drugi, da tako pripomorejo tretji do zmage. Tu se povsem vjemaiuo žnjiui, samo to bi mu prišepnili, da tudi on se svojimi tovariši vred spada med one, ki pomagajo izigra-• vati narodnost proti narodnosti, italijansko proti hrvatski in slovenski, pri čemur je na dobičku le
nemška narodnost. Se posebno je naglasil govornik, da Istri preti nevarnost, da se v pretežno italijanskem mestu osnuje hrvatski gimnazij, da se zanemarjajo italij. sklepi in da se ne vsprejemajo njih predlogi; tudi to šteje v zlo proračunskemu odseku, da je vsprejel nekoje predloge Spinčiča-Biankinija. Na to mu moremo reči samo to, da Hrvatje zahtevajo gimnazij v pretežno hrvatski občini, in da to, na čemer nas zavida on že t naprej, imajo Italijani že davno. Taka je krščanska ljubav italijanska! Nič bolje nam ne zveni predlog Burgstallerjev. Le-ta poživlja vlado, naj oživotvori pravnico tudi za Italijane, ter da naj v Trstu ustanovi vseučilišče z italijanskim učnim jezikom. Člen mestnega zastopa italijanskega, ki ne privošči Slovencem v Trstu ni toliko pravice, da bi jim dal jedno osnovno šolo, pozivlje vlado, naj bo pravična nasproti Italijanom!!! Kar ne želiš, da drugi tebi store, ne stori tudi ti drugim! Ali židovstvo je že toliko pokvarilo nekaternike, da niti ne vedo več, kaj je krščanstv o.
Dobro oznafienje to, zares! kadar potrebujejo §. 19, se sklicujejo nanj, kadar ga ne potre-bujejo, se mu rogajo, kakor da so zakoni srajce, ki jih slačimo in oblačimo po vsaki potrebi. Iz srefc pa nam je govoril dopisnik „Naše Sloge" rekfii, da je naša italijanska stranka p o ž i d o V-1 j e n a. Tako je! To je ravno jeden prvih vzrokov, da je taka — kakoršnaje!
Zakon o mirovinah državnih uradnikov. Proračunski odsek je sklenil včeraj, da je preiti y podrobno razpravo o vladnem načrtu za uravnavo mlrovnin državnim uradnikom. Poročevalec Lupul je nasvetoval, da bi uradniki smeli zahtevati umirovljenje po 60. letu starosti ali pa po 35. letu službe; da mirovine vdovam učiteljev na srednjih šolah ni račuuati po plačilnem razredu, ampak po visokosti plače, ki jo je užival soprog; in slednjič, da vdovam, ki že uživajo mirovino, se ista poviša za 25 odstotkov. Temu poslednjemu predloga M ni upiral finančni minister, toda držati se je mini-ma kakor ga je že določila vlada.
Cesar Viljelm obišče Italijo. Iz Genove poročajo, da nemški cesar s svojo obi tel jo obišč* Italijo še tekom tuarca meseca. Nemška cesarska obitelj da se vkrca v Genovi na jahto ,Hohen-zollern* ter se poda v Neapelj in bržkone obišče še koje drugo italijansko mesto. Cesar pa da bode popotoval inkognito. Na potu v Italijo se U9tavl cesar Viljelm koji dan na Dunaju.
O trozvezi. Jako značilno je, da so ravno rimske vesti najbolj gostobesedne glede na vprašanje, do kedaj ostane v veljavi trozveza. Vladnim krogom italijanskim je očevidno na tein ležeče, da ne bi svet mislil, da je Italija, ravno sedaj, po sramotnih porazih v Afriki, zgubila svojo vrednost kakor zaveznica. Kajti slutijo, da bi bila to grozni moralna pluska Italiji pred očini vse Evrope. Zato pa oporekajo rimske vesti vso odločnostjo vesti, da je potovanje rimskega poslanika v Rim v zvezi z obnovljenjem trozveze. Tacega obnovljenja da niti treba ni, ker trozveza velja do leta 1903, ako je posebno ne odpove koja zvezanih držav.
No, glede Nemčije sodimo tudi mi, da jej je ležeče na tem, da ostane v zvezi z Italijo, ker mora živeti v veduem strahu pred francozkim maščevanjem, ali dobička, ki ga ima Avstrija od te zveze, ne vidimo nikjer.
Dogodki v Italiji. Najnovejši pojavi angleške politike na afričanskem obnebju dovedli so Rudinijevo vlado v kritičen položaj. To spremenjeno stališče je našlo svoj odmev v zbornici. Kakor se čuje, hoče sicer večina dovoliti ,iz patriotizma* zahtevanih 140 milijonov kredita za Afriko, toda zajedno izreči svoje nezaupanje Rudi-nijevemu m i s t e r s t v u. Razprava o tem kreditu še nadaljuje, ter v isto poseže bržkone tudi poslanec C r ispi podaljšim govorom.
Zabeležiti nam je tudi, da se je bil predsednik italijanske poslanske zbornice, V i 11 a, dnć 18. t. m. odpovedal svoji predsedniški časti, toda vsled predloga ministerskega predsednika Rudini., da naj zbornica potrdi Villo predsednikom, kar je ista tudi storila, prevzel je Villa zopet prsdseu-ništvo zbornice.
Verifikacijski odsek zavrgel je veljavnost izvolitev socijalističkih poslancev De Feliee-Giuff* •. Bosca in Barbata. Ta sklep je odsek utemeljil tem, da so bili vsi trije omenjeni že obsojeni
časa njih izvolitev ter da čin pomiloščenja ne deluje v nazaj
Italija v Afriki. Vojna Italijanov proti Abe-sincem je z a sedaj bržkone pri kraju. Italijani sicer niso slavno „zmagali- in zrušili Abesinije, kakor so sanjarili v svoji domišljavosti, zato pa morajo hvaliti Boga, da so imeli toli milostnega, dobrosrčnega sovražnika. In pogoji, katere ie stavil Menelik Italijanom potom majorja Salse, ti pogoji za Italijane zares niso pretežki. Posebno „častnih* pogojev pa si Italija ne bi smela niti domišljati, niti jih ne more zahtevati, kajti poražena stranka gotovo ne more zahtevati, da bi zmagovalec klonil morda cel6 svoj tilnik pred njo. Nikakor pa še ni možno zagotoviti, da Italija zares sklene mir z Abesinijo, kajti že se čuje, da angleški spletkarski diploinatje izjavljajo svoje popolno osvedočenje o tem, da Italija nikakor ne more vsprejeti pogojev, kakoršne ji je stavil Menelik. Ta nova angleška spletkarija meri očevidno na to, da bi Angleška v nadaljnih homatijah mogla tem laglje loviti svoje koristi. Sicer zatrjujejo službena poročila, da sti toliko avstrijska, kolikor nemška vlad» nasvetovali Italiji, naj sklene mir, toda jasno je, da nobena država ne bode naravnost silila Italije, da se izogne še nadaljnim porazom. Ako pa je vojna Italijanov proti Abesiniji končan« za sedaj, pa nasprotno vse kaže na to, da vojna zopet prične vjeseni. O tem priča n. pr. dejstvo, da je general Baldissera (kateremu ni še imenovan naslednik) ukazal poveljniku Kasale, da naj pošlje v Masavo vse one osebe^ katerih ne potrebuje neposredno za hranitev utrdbe pred naskokih dter^i-šev, da nebi bilo treba preživljati v oblegani utrdbi nepotrebnih ljudij, Na ta način, misli Baldissera, bode mogoče Kasali upirati se celč do julija meseca. A potem? Do spopada pa mora priti v najkrajšem času, kajti glasom najnovejših poročil je vojska dervišev oddaljena od Kasale samo še jedno Uro hoda ter pričakuje le prihoda glavarja Osmana Digme, da naskoči na Italijane.
Gledč As mare, sedanje glavne zaslombe ali središča italijanske vojske, zatrdil je Baldissera italijanski vladi, da Asmaro ščitijo tri utrdbe. Te utrdbe da so oborožene s 18 topovi za trdnjave ter poleg tega ima posadka na razpolago 87 g6r-skih in poljskih topov. Teh utrdb skoro da ni mogoče prisvojiti si. Bodočnost pokaže, da-li je imel general Baldissera pravo.
Splošni položaj Italijanov v Afriki se ni spremenil poslednje dni, vsaj nikakoršnega poročila o kojem važnem dogodku ni došlo v javnost. Iz vseh poročil razvideti je le toliko, da so Angleži zopet jedenkrat pomešali „po svoje* vso italijansko afričansko politiko, ter spravili s tem sedanjo miroljubno italijansko vlado v protislovje samo s seboj.
Nemški kulturonosci v Afriki. Svojedobno smo poročali, kako je bivši nemški kancelar Leist v nemški naselbini v Afriki ob Kongu širil nemško kulturo s tem, da je neusmiljeno trpinčil domačine, da je skrunil njih žene ter prirejal prave orgije najgnusniše razuzdanosti. Mož je dobil sedaj vrednega vrstnika v nekem dru. Petersu, poznanem potovalcu po Afriki ne vemo kaketn funkci-jonarju v omenjeni nemški naselbini ter — to se umeje ob sebi — navdušenem širi te Iju nemške kulture. Ta mož je na nekem črnem dekletu tešil svoje divje strasti. Potem pa, ko je dekle pobeg-nilo, da se reši iz takih objemov nemške kulture, recte najgršega suženjstva, dal jo je usmrtiti radi -- veleizdaje. Torej tem širiteljem nemške kulture znači veleizdajo, ako siromaSna črna bitja ne dado brez prigovora skruniti svoja telesa po nositeljih nemške kulture! Da pa ne bi kdo menil, da so vse to praana govoričenja, naglašeuo bodi tu, da se je vse to te dni dokazalo v nemškem državnem zboru. Hvala lepa za tako .evropsko kulturo*! Prav imajo Abesinci, da se je brauijo!
Različne ve sti.
Avstrijska cesarica se je odpeljala včeraj iz Neapelja na otok Krf.
Imenovanje pri financi. Predsedništvo finančnega ravnateljstva v Trstu imenovalo je Antona V e r g a n o asistentom pri tržaški deželni finančni blagajni
Imenovanje. C. kr. namestnistvo v Trstu imenovalo je ognjarja pri topniškem skladišču v Pulju,
Josipa Schweigerja, policijskim kancelistom pri deželnem predsedništvu v LJubljani.
Doneski za moško podružnico družbe iv Cirila in Metoda v Trstu : Flenčkajnerska patra Serbicius in Salamon sta darovala prvi 80 stot. drugi 100 st. v proslavo zmage antisemitov, pater Primus je daroval 1 krono. Abas, Secretarius, Primus, Gabrijelu«, Servitius, Paneratius in Boni-facius so darovali 2 kroni 74 stot. Oče Miha v Skednju je nabral dnč 18 t. m. v restavraciji »Panorama* 4 krone 40 stot, da se s tem lepše pokaže v narodni noši v namen, da postane „Velesila" pokroviteljem. Vinopivci pri „Mičelu* na „sežon* pomote so nabrali 1 krono 60 stot. FlenČkajnari, praznujoči vstop p. p. Epiphanije in Mutusa so darovali 4 krone. Buzečan je daroval za zgubljeno partijo na šahu 3 krone. G. F. Kariš v St. Petru je daroval 5 kron mesto venca pok. Filipu Fratniku. Obdarovanci knjižicoi „Obnarodimo še nekaj* so poklonili in sicer gg. J. Tomažič in dr. J. Abr;im po 1 krono., F. D. v Sežani in dr. Gustav Gre-gorin po 2 kroni. Nabrali so svatje v namen, tla postane pevsko društvo „Velesila" v Skednju po-kroviteljejn, pri ženitvi g. Silvestra Werk z gčno. Marijo Šuman 4 krone. Darovali so Menelikovi občudovalci v gostilni g. Jakoba Posege: 2 kroni 10 stot., 20 laških centezimov in 2 ruski kopejki.
Pro dorno ! Odličen slovenski pesnik in pisa-teljfnam piše: .Hvala .Edinosti", hvala g.Tosipu Golobu za krepke, možate, dostojne besede o slovenski kritiki; prave besede o pravem Času; vsaka beseda meni iz srca govorjena. Vojsko narodnemu terzitovstvu !" £ i
Bog je naša priča, da nismJ natisnili tega priznanja iz samohvale, ampak le radi stvari! Mi se ne veselimo hvale našemu listu, ampak veselimo se na tem, da so se tudi taki krogi jeli
Izglasati za naše menenje: da namreč ne smemo tako dalje se svojimi polemikami. Eppur si muove!
V priznanje. Povodom imendana kapelnika tamburaškoga zbora „Trž. Sokola", gosp. dra. Josipa Abram a, poklonili so istemu tamburaši in člani „Sokola* prekrasno taktovko v priznanje velikih zaslug, ki si jih je stekel počesče-nec s tem, da vodi in vežba neumorno trudolju-bivostjo že preko 8 let naš tamburaški zbor. Tak« tovka je iz slonove kosti (in sicer iz jednega samega kosa) ; na vrhu krasi isto masivna srebrna, pozlačena lira; ob palčići se ovija ravno tak trak z napisom: „Tamburaši in členi Tržaškega Sokola g. dru. Josipu Abramu 19/HI 1896*. Ročaj je tudi okrašen se srebrom. Vse ukup pa je krasno, zar s umetniško delo.
To darilo je izročila predvčerajšnjem opolu-dne posebna deputacija na domu počeščeuca, kateri poslednji je vsprejel vidno ganjen to lepo darilo, izrazivši svojo zahvalo na tem dokazu bratske naklonjenosti ter zatrdivši, da se hoče tudi v bodoče po svoji moči truditi za provspeh tamburaš-kega zbora. S prva so namerovali tamburaši in sokolaši prirediti poseben prijataljski večer v čast svojemu kapelniku Abramu in o tej priliki izročiti istemu darilo. Toda z ozirom na nesrečo, kije nedavno zadela spoštovano družino Abramovo, opustila se je ta misel in se je namerovano odlikovanje jzvršilo na opisani način.
Tudi mi, ki dobro poznamo delovanje gosp. dra. Josipa Abrama, pridružujemo se tej manifestaciji simpatij.
Praznik sv. Jožefa. Dan 19. marca, praznik sv. Jožefa, pokazal se je v pravi spomladni krasoti. Cerkev je obhajala god tega svetnika s slovesno službo božjo v sirotišču pri sv. Jožefu. Sv. mašo je daroval preč. msgr. Flego z asistencijo treh duhovnikov. Velika muožica ljudstva je prisostvovala toliko sv. maši, kolikor popoludanski službi božji. — Prekrasno vreme je izvabilo na tisoče ljudij na piano. Po okolici je vse mrgolelo meščanov, v prvi vrsti sevč je šlo mnogo ljudij v selo bv. Josip pri Ricmanjih, vporabivši železnico. Prilično število izletnikov bilo je tudi v Borštu, Herpeljah in v Divači. Z vlakoma državne železnice odpeljalo se je 945 oseb iz Trsta.
Za lokalno železnico Trst-Poreft. Člana deželnega odbora istrskega dr. Gambini in dr. Cleva sta odpotovala na Dunaj, da delujeta pri niero-dajn'h krogih v to, da stavi vlada zgradnjo lokalne železnice Trst-Poreč že v železniški program za leto 1897. Z omenjenima članoma dežel-
nega odbora sta odpotovala na Dunaj tudi inženirja Antonelli in Dreossi, katera sta bila izdelala podrobni načrt za omenjeno železnico.
Šolsko veselico priredi zavod družbe sv. Cirila in Metoda v slovo odhajajočemu voditelju, gosp. Mihaelu Kamuščiču. Vspored tej odhodnici bode nastopen: 1. „Hej Slovenci*, udara tambur, zbor. 2. Govor v slovo, govori g. Miroslav Pretnar.
3.	„Mraz beži", deklamuje Ivan Špilar I. razreda
4.	„Bratje veseli vsi*, poje mešan zbor s sprem-Ijevanjem tamb. zbora. 5 „Nedelja«, deklamuje Juština Ličen II. r. 6. „Solnce čez hribček gre* poje mešani zbor s spremljevanjem tamb. zbora.
7.	„Venec narodnih pesnij", udara tamb. zbor.
8.	„Zahvala", govori Anton Trebeč II r. 9. „Lepa naša domovina", petje s spremljev. tamb. zbora. 10. „Kdor ne uboga, ga tepe nadloga" prizor i z otroškega življenja, izvršujejo bivši gojenci iu gojenke slov. šole. Pri veselici bodo sodelovali bivši učenci in učenke slovenske šole; ter slavni tamburaški zbor... Začetek točno ob 4 uri pop. Vstop dovoljen je vsem prijateljem slovenskega učiieljstva.
Za koncert „Slovensko glasbene Matice* na Dunajl. Kakor smo omenili nedavno, priredi Ljub-ljanska „Glasbena Matica* v kratkem na Dunaju koncert v dobrodelno svrho, da s tem izkaže hvaležnost Ljubljančanov na obilni podpori, ki je prihajala Izubijani z Dumya po potresu. Čujemo, da je južna železnica že stavila izletnikom na Dunaj poseben vlak na razpoloženje. Pevcev In pevkinj bode do 200, med temi 100 gospa in go-spodičin v narodni noši.
„Delavsko izobraževalno, pravi-varstveno in podporno društvo* preselilo se je z dnem 16. t. m. v gostilno „Economo* v ulici istega imena št. 4, kjer ima svoje časnike v posebnem prostoru. Društvo si je tudi nabavilo tablo v treh jezikih: na prvem mestu v slovenskem, potem v nemškem in laškem. To društvo bodi priporočeno našim delavcem, kajti pod sedanjim vodstvom ima isto res dobre namene: vzgajati in poučevati delavski stan. Seje se vrše vsakega torka zvečer ob 8 Vi uri; in so vabljeni vsi členi, da se pridno udeležujejo istih. Upisovanje in plačevanje se vrši vsaki čas v društvenih prostorih, ali tudi na stanu g. Poljšaka, ulica Donota št. 1.
Izpred porotnega sodišča. Miuoli četrtek bila je, kakor smo omenili že v poslednjem izdanju, razprava proti 341etnemu bivšemu uradniku pri c. kr. javnih skladiščih v Trstu, Franu Dequalu, 431etnemu bivšemu načelniku težakov tvrdke Blum & Popper Jakobu Onedisu in 311etnemu branjevcu Ivanu Gregoruttiju. Obtožba je temeljila na dejstvu, da sta prva dva v mesecu juliju t. I. kradla kavo iz javnih skladišč ter jo prodajala Gregoruttiju. Razprava je končala s tem, da so porotniki spoznali Dequala in Onedisa kriva tatvine, toda s pripomnjo, da je soditi provzročeno škodo izpod 300, a nad 26 gld. Sodišče je obsodilo na temelju tega izreka Dequala na deset, Onedisa pa na osem mesecev težke ječe. Gregoruttija so porotniki spoznali nekriviin, zatorej ga je sodišče rešilo obtožbe gledč sokrivnje pri tatviui ter ga obsodilo na denarno globo 25 gld. in to zaradi tega, ker je bil kupoval sumljivo blago. Oškodovani c. kr. erar, ki mora plačati ukradeno kavo, dobil je 5 vreč kave, katero so bili zaplenili pri Gregoruttija, glede ostale škode pa je zavrnilo sodišče erar na civilno pot. Državnega pravdnika namestnik kakor javni tožitelj pa je uložil pritožbo ničnosti gledć Gregoruttija ter predložil, da sodišče istega pridrži
v zaporu. Sodišče je privolilo v to.
*
• *
Danes je bila razprava proti vratarju-čevljarju Franu Semrajcu, dninarju Josipu Zuri (Cura) ter čevljarju Ferdinandu Golobu, obtoženim ponarejanja denarja. Nekoliko obširniše poročilo o tej razpravi priobčimo v prihodnjem izdanju. Za sedaj omenjamo le, da je bil Semrajc obsojen na dve leti, Zura pa na deset mesecev težke ječe. Ferdinand Golob je bil rešen obtožbe.
Nova porotna razprava. Dne 27. t. m. imela bi se vršiti pred tukajšnjo poroto razprava proti prof. Matku Mandidu, obtoženemu žaljenja na časti potom tiska. Ker pa sti se itranki pobotali izven-sodnijskim potom, odpade ta razprava. Namesto iste pride dne 27. t. m. na vrsto razprava proti Katerini Terlizzi, obtoženi hudodelstva umora.
S Krka. Pišejo narn: Nedavno sem se peljal postnim vozom s Prošeka na postajo nabre-žinsko. In kaj sem videl vozeč se mimo Legine šole med sv. Križem in Nabrežino t Do 1. marca je stal napis »Lega nazionale — scuola popolare", a sedaj je zginila »Lega Nazionale" iu ostala je sama „scuola popolare". Lego nazionale so pobelili. Povpraševal sem potem, vrni vsi se na Prosek, kaj pomenja ta prememba, a niso vedeli ničesar povedati o tem. Kaj meni slavno uredništvo? (Tudi slavno uredništvo ne ve povedati ničesar o vzrokih tej premembi, le to ve, da je šola istotako nevarna in sramotna za našo narodnost se sedanjim skrčenim napisom, kakor je bila poprej z obširni-šem in — natančnišem. Duh je ostal isti, a duh je, ki oživlja. Op. ured.)
Danes, 15. marcija, sem se zopet vrtil po Prošeku. Ob tej priliki sem se uveril zopet, da se vedno sijejo one podnevne zvezde na tabli okrajnega načelnika — zvezde s peterimi žarki. Ker nisem zvezdozuanec. hotel sem malo povprašati o tem našega gospoda Nabergoja, ali žal, ni ga bilo doma.
Srečno sem dospel v Trst. Druzega dne za rano ogledoval sem ai razne monumentalne stavbe tržaška. Zlasti me je zanimalo poslopje poštnega in brzojavnega ravnateljstva, oziroma finančnih oblasti na drugi strani. Tako me je privela pot tudi mimo komunalnega gimnazija. Glej ga zlomka : zopet take zvezde kaktr na Prošeku 1 Iu zopet sem britko občutil svojo absolutno nevednost v zvezdoznanskih stvareh. In tako se zopet obračam do slavnega uredništva, da-li mi ne bi moglo isto razjasniti pomembuost takih zvezd s petimi žarki? (Ali ne čitate časnikov ? Kaj ne veste, da je pojasnil že „Indipendente", da so to severoameri-čanske in turške zvezde 1 O pomenu teh zvezd pa ne vemo druzega, nego da ponovimo, kar smo že rekli jedenkrat, američanske zvezde značijo uprav američausko svobodo, kojo uživajo pri nas — gospodje na magistratu, turške pa značijo uaše — turške razmere! Ured.)	Popotnik.
Ostanek iz puete. Iz Pomjana nam pišejo: Na pustni večer napala je s sekiro zakonska grenka polovica Katarina Dilica iz Labora svojega moža Miho, ker jej je po pravici očital zakonsko nezvestobo. Ker so ji pa sosedje izvili iz rok nevarno orožje, znala si je ista koj pomagati k namenu z nožem, zasadivši ga Mihu toliko globoko v trebuh, da mu je piedrla drob je. Vsled dobljenih ran je Miha izdihnil po kratkih urah. Mrtvo telo so po sodnijskem raztelesenju zakopali v Pomjanu; morilko je pa c. kr. orožništvo sprejelo v koperske zapore. Živela sta res že dlje časa ločena, v vednem prepiru in pretepu, kajti čeravno ima Katarina že davno pol stoletja za hrbtom, mikalo jo je vendar primamiti si k sebi mladega Laha, (per dolce — far niente!) v nadomeščanje starega Mihe. No, zdaj sta oba v hladu, Miha v grobu, njej se pa s časom ohladi toli vroča kri — v senci pod ključem.
Koledar. Danes (21.): Benedikt, opat; Sera-pijon, škof. — Jutri (22.): V. postna (tiha) nedelja. Oktavijan, mučenec. — V pouedeljek (23.): Viktorijan, muč.; (Božje glave). — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6. uri 8 min.; zatoni ob 6. uri 8 miu. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 2 pop. 10 st'«p. C.
Loterijske številke, izžrebane dne 18. t. m. Praga	84, 82, 70, 46, 26.
Lvov	65, 90, 8, 44, 70.
Narodno-gospodarske stvari.
Zakaj peša kmetski stan ? Kdor vpraša kmeta, kako se mu godi, slišal bode povsod jeden in isti odgovor: „Slabo! Če pojde tako naprej, pridemo v malo letih vsi na kant. Kako naj plačujemo uavke in priklade, kako obresti od dolgov, ko iz ničesar ni mogoče dobiti denarja ? Kar imamo na prodaj — in srečno leto, ako imamo kaj prodati — moramo navadno oddati prav po slepi ceni. da le dobimo kak novčič in se znebimo najsilne-ših dolžnosti. Stare dobre kmetije propadajo, revno ljudstvo pa se množi, kakor gobe po dežju. Sleherni berač se sme ženiti; potepuhi se klatijo po deželi; a ko so zaprti, streže se jim, da imajo vsega dovolj. Popivanje žganja kvari v mnogih krajih mlado in staro. Hlapci in dekle so tako razvajeni, rta se nt? da vhč izhajati žnjimi. Vsako
pismo se mora delati po notarju, vsaka tožba po odvetniku in kadar pride do zapuščinskih razprav, toliko je plačati za pisma in pristojbine, da bi človek kar obupal !*
In tako ti toži ubogi kmetič in če je mož postaran, prične hvaliti prejšnje čase, ko še ni bilo toliko teh plačil in toliko teh priklad, občinskih, cestnih, deželnih, šolskih, cerkvenih in tako dalje.
Preveliki dedni deleži, previsoke dote in neprimerni užitki so torej storili, da se je nakopičilo toliko dolgov na kmetijah. Sin ali hči, kadar prevzame pesestvo od očeta, le prerad dovoljuje vse, kar si izgovarjajo oče ali stariši za sebe in za druge otroke. Hoče postati sam svoj in nadeja se, da se bode dalo pridelati toliko, kolikor bode treba za poravnanje vseh dolžnosti. Dosedanji lastnik pa navadno prečenja to, kar ima, in pridržuje sebi in drugim otrokom toliko, da prav za prav nič ne ostane novemu gospodarju. Pogodba se naredi in vknjiii pri notarju. Kmetija, na kateri morda poprej ni bilo dolga, je odslej tako zadolžena, da gospodar oma guje pod težo naloženih mu dolgov in če more, proda kmetijo prostovoljno; ako ne, pa se to zgodi eksekutivno, kadar aode-diči zahtevajo svoje deleže.
Da bi vender naši kmetje, kadar izročajo kmetijo sinu ali hčeri, toliko modri bili, da bi jim ne nakladali takih bremen, katerih isti ne morejo prenašati. Iz tega izvirajo le tožbe in konečno prepad kmetije, kar je na največo škodo vsej rodbini, stalim in mladim; kajti mladi postanejo reveži, stariši pa tudi dostikrat izgubivajo izgovorjene užitke.
Pritožbe zastran slobodne ženitve so splošne in opravičene. Vsled tega je vedno več ljudij, polja pa ni več, torej bode sčasoma pomanjkovalo živeža, ako bode število ljudstva tako silno naraščalo. Zabraniti bode treba, da se ne bode ženil sleherni mladenič ali mož, ki se še sam sebe teško preživlja. Nekoliko ovirale se bodo take žeuitve, če se ne bodo smela kosati zemljišča, kajti na takih odkupljenih parcelah se postavljajo bajte in koče iu se naseljujejo siromašne rodbine. In tako nedostaje kmetom pridnih hlapcev in dekel.
Opravičena je tudi pritožba, da se premalo stori za pouk kmečkega ljudstva v kmetijskih stvareh: v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinarstvu, čebelarstvu itd. Naj bi se napravljale nadaljevalne ali nedeljske šole, v katerih bi se šoli odrasli fantje in tudi že odraščeni ljudje poučevali v kmetijstvu. Kmetje naj bi sami zahtevali take šole. Seveda treba, da se potem tudi ravnajo po teh poukih, ne pa, kakor se navadno godi, da o-stajajo pri starem kopitu vzlic temu, da Čitajo knjige in kmetijske liste.
Govoril sem o raznih vzrokih, zakaj mnoge kmetije propadajo; zamolčati pa ne smem, da kmečko ljudstvo samo ni brez krivde. Skoro povsod je izginila trpežna obleka domačega izdelka; denar in čas se tratita po nepotrebnem klatenji po semnjih, kjer kupujejo za svoj krvavi denar slabe obleke.
In nadalje, koliko nepotrebnih potov nastaja in koliko denarja se meče skozi okno po nagajivih tožbah pri sodiščih! So kraji, kjer ljudje za vsako malenkost letajo k sodišču na škodo sebi in zato žencu.

Kdor je na kmetih priden za delo, kdor si ogleda vsak novčič predno ga izda, kdor se zvesto ravna po Človeških in božjih zapovedih, tudi dandanes lahko opomore sebi in svoji družini ter se preživlja pošteno, če prav s težavo. In ker je takih pridnih, štedljivih in poštenih kmetov, hvala Bogu, še veliko med Slovenci, upamo v boljšo pri-hodnjost kmečkega stanu. V to svrlio morajo pri-pomagati vsi drugi stanovi, kajti blagostanje kmetov je blagostanje vsega naroda. Štefan Dekleta.
Najnovejše vesti.
Brieg, (Prusija) 20. V mestecu Jo. uf tik francoske meje napadli so italijanski delavci nekega francoskega delavca. Zaradi tega je nastal pretep med francoskimi in italijanskimi delavci. Govori sp, da so jednega delavca ubili, petero njih pa da jih je hudo ranjenih. Italijanski delavci so se umaknili na nemško zemljo v Alzacijo. Lo-reno.
Atene 20. Iz Krete poročajo: Turkban paša je objavil cesarsko naredbo (iradč), ki zagotavlja splošno pomiloščenje.
□Trj^o-v	brzojavke ln vesti.
UTjditDTtBita. Pšenica ia jesen 7.00 --7.01 FH( ni. * upornimi 1896 « 66 -.— do 6.«8. Oves za spomlad 6.15—6.20 Ki za spomlad 6.30 6.32 Koruza za juli-avgust 4.31—4,22 maj-juni 1896 4.13 - 4.15.
Pšenicu nova od 78 kil. f. 6 90 - 7 05 od 79 Id1.
T--7.10., od HO kil. f. 7.08— 7.16 od Sl.ltil 710
-7-20. od 82 kil. for. —.--.—leornon 5*25 7.—•
proso 6 05—fl'45.
Pšenica: Obilne ponudbe, kupci rezervirani. Prodaja 20.000 mt. stot. 5 nč. ceneje. Rž mlačna 10 nč ceneje, koruza mirneja. Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor f. 16.—. —__., oktober-
december 14.55.
Priaga. Centrifugal nori, poiitavljne v Trni h
carino vred odpošiljate* precej f, 34"--•— ConrARse
85.----Četvorni 37----.—. V glavali fsodiM 37' —
Fairo. Kk»r 8»nfo» Rood averaeo za marc 81*50, vu juli 80.50 Mirno.
Btnjburg. Santon good averapa za marc 67.50 z« maj 66.75 za september 62.50. Mirno.
HftVaaa. v celem otoku Kuba prifilo je ta teden sladkorju na prodaj 20.000 me', stot. nasproti f>50 000 met. Bt. t lanskem letu, odposlalo se je 40.000 met. st. nasproti 5100.000 v lanskem letu, v skladišču je 420.' 00 met. at. nasproti 2,500.000 v lanskem letu.
Tr»t. Prodalo se je danes 2 vagone skladkorja P Z R. Centrifugal sa april po f. 34.—. 1 vngon P R Četvorni po f. 37.—. Riž: Prispel je prvi parnik z novim Raneoon z 31.220 vreč.	B
Olje : Bombaževo jako mlačno. Iz Amoriko poročajo nizke cene.
Dunajaktt bova« SO. marca O.
pred včeraj danes
Državni dolg v papirju .... 101.— 101.— „ „ v srebru ... 101— loi.flfi Avstrijska rotita v zlatu . . . 122.45 122. 5 „ v kronah . . , 98.80 101.45 Kreditne akcije . . , . . , . b76 - 376 90
London JOLst........1'iO.HO ISJ0 51
Napoleoni.........9.57 SJ.ftfl
SO tu ark .......11.7» 11.79
100 italj. lir ...... 43.50 43 55


Nič več kašlja!
B u 1 z h m g k i petoralski prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
PRAXMftRER „Al iut Mori" Trst, veliki trg.
Postne pošiljatve izvršujejo neutogomu.
Ji
v»/
Z,aHVM.A.
Najsrčnejše zahvalujemo tem potom vse blage duše. ki so nam izkazale na jeden ali drugi način toliko sočutja prigodom smrti nepozabnega soproga, očeta, tasta in deda, gospoda
Jakoba JSfeukelj
Bog plačaj!
Trebče, dne 19. marca 1896.
Žalujoča rodbina.
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.