iimmmmmmmmm "AVE MARIA" mmmmmmmmm&
je glasnik katoliškega življenja slovenskim izseljencem v Ameriki in porok zvestobe kat. Cerkvi.
Naročniki so deležni vseh duhovnih dobrot in milosti frančiškanskega komisarijata.— Naročnina $3.00, zunaj Združenih držav $3.50.
Za naročnike in dobrotnike se bere vsaki mesec sv. maša.
Maj 1930.
Z Bogom in Marijo za narod!
22. letnik.
Mati, tabernakelj družine.
P. Aleksander Urankar, O.F.M.
REDIŠČE in gorišče vsega verskega življenja nam je tabernakelj, božja hišica v cerkvi. Zlata hišica med svečkami. Pred njo dogoreva rdeča večna lučka. Krog nje je razlita naša molitev, naša Sm/	pesem. V tej hišici je zaprto veselje,
tolažba in sreča kristjana. V tej hišici je zapito srce, ki je ljubilo^ solzno dolino do smrti na križu . . .
To srce sluša utripanje človeškega srca, sledi vsem človekovim korakom, odpira se vsakemu, kdor ga išče v žalosti, uboštvu in trpljenju. Kakor je solzna dolina velika na uboštvu, tako je to srce veliko na bogastvu. Kakor je uboga zemlja v svoji dušni lakoti, tako je srce v tabernaklju bogato na kruhu močnih. Kaj bi nam to srce ne bilo središče in gorišče verskega življenja?
O Bog v tabernaklju, ali mi boš zameril, če bom to tvojo zlato hišico primerjal z drugo zlato hišico, ki v njem prebiva tudi drobno srce, a je veliko v svoji ljubezni, veliko v svoji tolažbi, veliko v svoji moči? Središče in gorišče vsega družinskega življenja je, ki iz njega izhaja sreča in veselje družin.
Temu tabernaklju posvečuje danes ves ameriški svet svoje misli in svojo besedo. Mati je ta tabernakelj. Zlata hišica v cerkvi družine, ki v njej bije 'jubeče materino srce. Bije in prisluškuje življenju svoje družine, sledi vsem korakom drufžine in se izživlja v skrbi za njeno srečo in njen blagor . . .
Spominski dan je materinski dan, čuj družina človeška, spominski dan tvojih mater, od prve matere Eve do mlade mamice od včeraj. Ali z drugimi besedami: spominski dan je vsega velikega trpljenja, ki hodi z vsako materjo, spominski dan je Vi*e žalosti, vseh grenkob in solza, ki so bile izjoka-iie v bridkostnih urah materinstva, spominski dan
je vseh neštetih armad človeških mater. Glej jih te armade; glejte jih in mi povejte: Kje je oni ogenj, ki je našim materam izžgal lepoto iz lic, ki jim je vzel smeh deklištva. Kdo je ona skrb, ki jim je izpila življenje iz telesa? Kje so one tako grenke solze, ki so tako globoke jarke zaorale po ljubem obrazu materinem. Kako da so materine roke tako slabe in vele danes, ko so nekdaj bile močne in silne? Kako, da je to ljubo srce materino vse razpa-ljeno. Kdor ima danes oči odprte v ljubezni do svoje matere, ta bo videl.
Vse te armade mater, kar jih je bilo kedaj, jih je in kar jih bo, hodijo skozi morje izkušenj. Iz zibelke prvega otroka izvira v majhnem potočku ta skrb, nato pa narašča z vsakim dnevom bolj in bolj. Pridruži se mu potok moževe nevolje, pridruži se mu potol^ razočaranja od strani otrok, otroci so neubogljivi, dražijo svojo mater, jezijo jo in jo morda celo zaničujejo. Toda kje so še vsi hudourniki nesreč in nezgod, ki pridero včasih s tako silo z gore življenja in butajo v materino srce? Kje so še vsi veletoki in reke žalosti, ki oblijejo materino srce v pozni starosti, ko otroci sami štejejo dneve do njene smrti in imajo za svojo staro mamico trpke besede in temen kot tam ob peči na koncu sobe, pa nobene ljubezni. Nobeno morje ni tako široko kakor je to morje težkih izkušenj, nobeno morje ni tako globoko, kakor je to morje solza, ki po njem bredejo in brodijo naše matere. Da bi jim Bog ne bil dal posebne moči, saj bi ne zdržale, saj bi ne mogle skozi to morje. Tvoje življenje, dragi moj, je zapisalo in piše smrt materinemu življenju. Da bo sijalo tvoje oko, mora ugasniti materino, da bodo pela tvoja usta, morajo utihniti materina, da bodo tvoje roke dosegle srečo, morajo omahniti materine roke,
da bodo tvoje noge našle pot veselja, morajo materine kreniti h grobu. Tvojemu veselju in tvojemu življenju žrtvuje mati vse svoje, žrtvuje mu svoje zdravje, svoj pokoj, vse svoje veliko srce.
Ni je večje ljubezni od ljubezni materine. Samo ena ljubezen je še globlja, ena ljubezen še večja, ta je božja ljubezen. Te dve ljubezni sta si kakor sestri, saj je Bog sam rekel o sebi: kakor mati ljubi, ljubim jaz. Ali ni torej prav, da posvetimo ta dan tej materinski ljubezni in prižgemo spominsko lučko pred tabernakljem naših družin?
Mati je tabernakelj družine. Ni je lepše primere materinemu srcu, kakor je božje evharistično srce, četudi je ta primera predrzna. V majhni celici je zaprto, pa le razžarja svet z žarki svoje ljubezni, vsemu svetu deli dobrote iz te celice, pa ga svet pre-ninogokdaj noče poznati. Mimo njega hodi brez misli, morda je še celo kletev v človeških srcih. Tako je tudi z materinim srcem. Vso družino obseva s soncem ljubezni, do zadnjih sil se žrtvuje sreči družine, kolikokrat pa prejema zato le nehvalež-nost, kolikokrat je bila črna megla zaničevanja v naših očeh, kolikokrat temna beseda nespoštljivosti na naših ustnih. Da, treba nam je materinega dne, spominskega dne materine ljubezni, da damo zadoščenje svojim materam za žalitve naše. Treba je takega dneva miru in sprave zlasti tebi, ameriška mladina, ki premnogokdaj tako grdo teptaš četrto božjo zapoved. Vsaka misel materina ti je misel zelene starke iz starega kraja, vsaka njena beseda nevredna upoštevanja, ker ne pride iz angleško govorečih ust; na njeno, lepo prošnjo imaš mnogokdaj zaničljivo zapotegnjen obraz, na njen ukor ameriško pameten smeh, na njeno strahovanje na tihem dvignjeno pest . . .
Dan miru in sprave nam mora biti današnji dan. Zato, komur je ugasnila večna lučka pred zlato njegovo hišico, kjer je skrito materino srce, danes jo na novo užgi in naj mu potem gori v ljubezni do ljubezni do konca njegovih dni ...
Še kratko zgodbico: Tam za devetimi gorami Bog ve kje v starem kraju sta živela mamica in Ton-ček-kujonček. Mamica je bila skrbna in dobra kakor pač mora biti mamica. Tonček je bil pa kujon od nog do glave. Vse norčije je napravil, kar jih more napraviti desetleten kujon. Lepega dne krev-sa po mestu, pa vidi v izložbi otroški avtomobil. Lep je bil avtomobil, svetel se je kakor sonce, ampak to ni bilo lepo, spodaj je bilo zapisano: dve kroni pa 40 krajcarjev "košta" avtomobil. Tonček-kujonček bi bil jokal, ko bi bilo kaj pomagalo. Pa kaj pomagajo solze, za solze človek nič ne dobi. Tonček-kujonček, brihtna glavica, je vzel glavo v roke in je mislil. Dve minuti sta minuli, pa si je izmislil. Šel je jadrno domov, doma pa je vzel polo papirja in je napisal z nerodnimi črkami:
Račun gospoda sina Antona gospej materi:
Včeraj prinesel 10 polen iz kleti........10 krajcarjev
Danes prekopal rožno gredo pred hišo 30 krajcarjev
V	pondeljek nabral regrata na trati....45 krajcarjev Vsaki dan zjutraj pestujem ta malga..25 krajcarjev Vsaki dan grem trikrat v prodajavno.,15 krajcarjev
V	torek klical sosedo, naj pride k
materi, znese ..................................10 krajcarjev
Zaflikane hlače nosim, odškodnina ....30 krajcarjev Materi poiskal šivanko, ko ji je padla
na tla, znese ..................................10 krajcarjev
Enkrat ni sladkorja v kofetu, odškod...50 krajcarjev
Na veliko noč ni bilo potice, odškodnina......1 krona
Za Miklavža ni bilo dosti orehov, odškod...l krona Vsega skupaj znese račun nad 4 krone, toda svoji materi dam eno krono pa 60 krajcarjev popusta, znese ................................K 2.40
Spodaj pod računom pa je napisal Tonček-ku-jonček še pripombo:
"Račun naj se takoj poravna. Najbolje je, da položi gospa mati zahtevani denar pod povšter gospoda Antona v ta mali sobi . .
To je napisal Tonček-kujonček na eno polo papirja in jo je vtaknil pod materino blazino. Stokrat je gotovo hitel gledat pod blazino naš Tonček naslednji dan. Nič ni bilo. Obenem pa je s strahom čakal, kaj bo. Morda bo še nova maša s šibo . . .
Pretekel je prvi dan. Nič. Drugi dan, nič. Tretji dan: O sv. Anton! Pismo je bilo pod Tončkovo blazino. — Tonček je pismo kar raztrgal, da bi hitreje prišel do svetlih kronic. Toda kronic ni bilo v pismu, pač pa velika pola papirja in na tej poli je bilo zapisano z velikimi črkami.
Kaj je bilo zapisano? Zapisano je bilo to-le:
Račun žalostne mame Tončku:
Vsaki mesec stala ob zibelki Tončka, ko je prišel na svet. In to skozi ves mesec. Bala sem se, da mi bo smrt vzela ljubega sinka — za vse to nič ne računam . . . Morje solza prejokala v njegovih neštetih boleznih
— za vse to nič ne računam . . . Hranila ga s svojim življenjem — za vse to nič ne računam . . .
Dve leti ga nosila na svojih rokah — za vse to nič ne
računam . . . Molila sem zanj noč in dan — za vse to nič ne računam . . .
Varujem ga in branim noč in dan — za vse to nič ne računam . . .
Tisoč noči prebdela v skrbi zanj — za to prav nič ne računam . . .
(Konec na str. 150.)
Mesečni pridigar.
Rev. J. Smoley.
DRUGA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
NO najljubeznivejših slik nam predočuje današnji evangelij. Odrešenik zre na čredo ovac na paši. Mirno koraka pastir pred njo; ubogljivo mu slede ovce na pašnik. Ta prizor da Odrešeniku povod, da slika sebe in svojo pastirsko ljubezen. Samega sebe imenuje dobrega pastirja in njegova pastirska ljubezen je pdžrtvovavna in vseobsegajoča.
1.	Jezusova ljubezen je požrtvovavna. Svojim ovčicam na ljubo ni zapustil samo nebes in vzel vse težkoče in bridkosti človeškega življenja nase; njegova ljubezen je šla še veliko dalje. Svojemu nebeškemu Očetu se je ponudil v spravno daritev, v neznosnih mukah je dal svoje življenje, da bi zadobil za svoje ovčice življenje v milosti. Kako velika po-žrtvovavnost!
2.	Ta ljubezen je pa tudi vseobsegajoča. Razteza se na vse ljudi v vseh časih. Izrecno pravi, da ima razen kristjanov še druge ovčice. In teh je o-gromno število, ki tavajo semintja brez pastirja ter hrepene po dobri paši, milosti in resnici. Tudi te hoče pripeljati v svoj hlev, jih varovati in rešiti. Božja ljuebzen ne bo nikoli prenehala .' Dokler živi Človek na svetu, je lahko prepričan, da bije Jezusovo srce v ljubezni za njega. Da, njegova ljubezen traja na veke.
Katerega srca bi te besede ne potolažile? Kdo ne bi imel zaupanja? Kdo ne bo vračal te Jezusove Požrtvovavne ljubezni z vso vnemo in gorečnostjo svojega srca? Zato pa bomo tudi mi danes Gospodu, našemu dobremu pastirju, obljubili, da mu bo-o sledili in poslušali njegov glas.
TRETJA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
Nekako neprijetno nas dirnejo v današnjem evangeliju besede: "Še malo časa." Nebeški Odrešenik je hotel z njimi apostole opozoriti, da ne bo ^č dolgo, da se bo od njih poslovil in jih zapustil. Hotel jih je pa tudi potolažiti, da ta ločitev ne bo za ^lej. da se bodo zopet videli. Gospodove besede: Se malo časa" nas
1. opominjajo in svare. Opominjajo nas na J^nljivost, nestanovitnost našega pozemskega živ-Jenja. Mi vedno sanjarimo, kakor da bi ostali za na tem svetu. Toda preje, preden pričakuje-°> bo prišel konec, ločiti se bomo morali od vsega, k*'" nam je ljubo in drago. Naj nam je kaka oseba, uka stvar še tako draga, prišla bo smrt in pretrga-
la bo vez s tisto osebo. Kako potrebno je torej, da mislimo pogosto na to ločitev, da ne vežemo našega srca preveč na posvetno!
2. Besede: "Še malo časa" nas pa tudi tolažijo. Res, te besede niso prijetne za uho, toda Odrešenik nas opozarja, da ta ločitev ne bo vedno trpela. Prišla bo ura, ko se bomo zopet videli. Stojimo ob grobu očeta, matere, brata, sestre, prijatelja . . . Kako bridka je ločitev od njih! Toda le malo časa še, pa bomo šli tudi mi v večnost in našli bomo tam svoje drage. To upanje nam dajejo tolažilne besede Gospodove: "Še malo časa!"
Zapišimo si te besede globoko v srce! Pomagale nam bodo, da bomo vztrajali v trpljenju in križih tega pozemskega življenja. Recimo z apostolom Pavlom: "Vidno trpi le kratek čas, nevidno pa vso večnost." (2. Kor. 4, 18.)
ČETRTA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
Odrešenik pravi v današnjem evangeliju (Jan. 16, 5) : "Sedaj grem k Očetu, ki me je poslal, pa nobeden izmed vas me ne vpraša: Kam greš? Žalostno je vaše srce, ker sem vam to rekel." Razumemo žalost apostolov pri besedah, da se bo njihov Gospod in Učenik ločil od njih. Toda Odrešenik je pristavil: "Povem vam resnico: Za vas je dobro1, da grem." Oglejmo si te besede: "Za vas je dobro." So namreč nauk za apostole in nauk za nas.
1.	Nauk za apostole. Ko je Gospod govoril svojim apostolom, da se bo ločil od njih, so se gotovo vprašali: "Čemu pa ta ločitev? Zakaj jih hoče zapustiti? Ni li neizogibno potrebno, da ostane pri Cerkvi, ki jo je ustanovil? Bi li ne bilo bolje, če bi javno pred vsem svetom ustanovil svoje kraljestvo? Ne kaže li, da bi bil navzoč kot varuh pri viharjih, ki se bodo dvigali proti njegovi Cerkvi? Tako misli in sodi človek. Odrešenik pa pravi: Za vas je dobro, da grem. Božje misli niso človeške misli. Gospodov odhod naj pripravi prihod sv. Duha.
2.	Nauk za nas. Nad človeka pride marsikaj v njegovem življenju, kar ga popolnoma zmede in potlači. Mnogokrat ne razumemo, zakaj Bog dopušča to ali ono. Kolikokrat se dvigne v našem srcU beseda: Cemu pač to? Oh, kako smo kratkovidni! V takih slučajih nam govori Gospod: Dobro je zate. Četudi ne spoznaš in uvidiš namena tega križa, božja previdnost te je pripeljala k tvojemu cilju, ona obrača vse v tvoje dobro. Tam v večnosti boš vse videl in razumel, kako je bilo to zate potrebno in koristno; tam boš spoznal božjo modrost in rekel: Bilo je dobro zame.
Zato zaupajmo v božjo previdnost, kakor nas opominja sv. Peter (1. Pet. 5, 7) : "Vse skrbi odložite na Boga; on bo skrbel za vas."
PETA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
Danes imamo nedeljo pred križevim tednom. Kjer je mogoče, se vrše ta teden procesije križevega tedna, da bi nam dal Bog dobro letino in blagoslovil naša dela. Tudi jaz vas hočem danes opomniti, da goreče molite in prosite za božji blagoslov. Molitev je takorekoč univerzalno, splošno sredstvo,
na: "Vedve sta pa gotovo goreče molili?" In žena, ki se ji je spustila krona na glavo, je rekla: "Tako goreče že dolgo nisem molila." Druga je pa vzdih-nila: "Rada bi bila pobožno molila, pa so me vedno begale raznovrstne misli." Katarina Emerih končuje svoje poročilo z besedami: "Tako mi je pokazal ljubi Bog, da gleda pri naši molitvi na našo dobro voljo, s katero se hočemo Bogu približati."
Kaj sledi iz tega? Ni človeka, ki bi ne bil pri molitvi raztresen. Cemu se vznemirjati? Dokler ne privolimo v raztresene misli, dokler skušamo, da se jih iznebimo, bo ljubi Bog, ki pozna človeško sla-
Majniška Gospa.
zdravilo v našem času. Pa bo morda kdo rekel: Saj bi rad molil, ko bi ne bil pri molitvi tako raztresen. Kaj moramo soditi in misliti o raztresenosti pri molitvi.
Katarina Emerih je imela nekoč sledečo vizijo. Molila je v cerkvi. Tu je velela dve ženski klečati pred glavnim oltarjem, z uprtimi očmi v tabernakelj. Molili sta prav goreče. Naenkrat je zapazila Katarina Emerih nad glavami žensk dve zlati kroni. Ena se je spustila na glavo ene ženske, druga je plavala v zraku nad glavo druge ženske. Ko ste ženski končali svojo molitev, ju je vprašala Katari-
bost, z našo molitvijo bolj zadovoljen, kakor če bi pri molitvi občutili v našem srcu največjo tolažbo. On vidi našo dobro voljo, in bo blagoslovil naše delo in uslišal naše prošnje.
VNEBOHOD GOSPODOV.
Velik praznik je danes, ker je spomin Gospodove vrnitve k nebeškemu Očetu. Kaj pomenja Gospodov vnebohod?
1. Kaj pomenja za Jezusa?
Časten konec je njegovega pozemskega življenja, krona je in dokončanje vseh čudežev, ki jih je

storil na tem svetu. Vse njegovo življenje je bilo polno čudežev. Pričenši z rojstvom in učlovečenjem pa tja do smrti na križu in do vstajenja od mrtvih, sledi čudelž; za čudežem. In sedaj prihaja poslednji, največji čudež, njegov vnebohod. To je končno plačilo nebeškega Očeta svojemu Sinu. Sedaj vstopa v nebesa, obdan od prvencev svojega odrešenja pozdravljen od vseh nebeščanov. Sedaj je dokončana zmaga nad grehom in smrtjo.
2. Kaj pomenja ta vnebohod za nas?
Kristus nam je odprl nebeška vrata. Bila so prej za nas zaprta, kakor da bi stal kerub s plame-
nečim mečem pred njimi na straži. Kdor je do tedaj živel po Gospodovih zapovedih, kakor mu jih je razodevala vest, še ni mogel v nebesa; čakati je moral v predpeklu. Danes pa slišimo slavnostno vest: Nebesa so odprta! Hrepenenje je utolaženo. V slavlju gredo svetniki stare zaveze s svojim Od-rešenikom v nebesa.
Kako' se mora veseliti naše srce: Nebesa so naša, pot je prosta in odprta! Ce bomo hodili po Gospodovih zapovedih, nam nikdo mesta, ki nam je pripravljeno v nebesih, ne bo mogel odvzeti.
g} Majniške pesmi ©
P. Evstahij, O.F.M.:
POZDRAVLJENA, KRALJICA MAJNIŠKA!
Cvetke nežne vse so tvoje, Lilija brezmadežna, vsaka Tebi slavo poje, o kraljica majniška: "Ave Maria—Zdrava, Marija!"
Tvoj oltar vabeče vabi: "Pridite, ne bojte se!" Blagor mu, kdor čas porabi in v življenju išče Te: "Ave Maria—Zdrava, Marija!"
Ti si naša moč, opora,
ako dvigne se vihar--
Draga Tebi je — pokora, ljubši pa nedolžni čar . . . "Ave Maria—Zdrava, Marija!"
Sprejmi, Mati, naše vzdihe, s Sinom blagoslov nam daj! Ti dopolni žrtve tihe, — Tvoji bomo vekomaj: "Ave Maria—Zdrava, Marija!"
O NAŠA GOSPA!
Iz božje moči najvišja stvar, na veke žari tvoj sladki čar, o blaga Devica, 0 naša Kraljica, Marija Gospa!
Kraljuje Tvoj Sin, deviški sad, veselje višin, vekov pomlad, Ti ž njim si Kraljica in nam pomočnica, Marija Gospa!
Ti lajšaš nam križ, grenkost nadlog, Ti up nam budiš na venec mnog pri Tebi, Kraljica, o zvezda vodnica, Marija Gospa!
Naj pesem doni Ti v slavo, čast! Naj milost rosi v duhovno rast! O Bogorodica, nebeška Kraljica, Marija Gospa!
ŠMARNICE.
Majnik, majnik, mesec Tvoj, o kraljica vseh cvetlic! — Duša moja, slavo poj prvi blaženih devic!
Sladka pesem šmarnice v hladu senčnatih gozdov —! V cerkvi v čast Brezmadežne vonj dehte kot blagoslov . . .
Govore o Materi verniki poslušamo; — pri Kraljici majniški v duši mir okušamo . . .
Angel Gospodov.
Rev. Odilo Hajnšek, O.F.M.
I""*""""II E opazujemo šmarnice in vidimo to cvetje &	in dehtenje katoliške pobožnosti, smo
H ^^ prepričani, da piora enkrat napočiti po-mlad, nova katoliška pomlad. Pomlad JUM ne samo na majniškem oltarju, temveč l^n pomlad na vseh cestah. Zdaj je še mrzlo zunaj, mrzlo sredi poletja. Vsega javnega življenja se drži umazano blato brez čudovito nežnega diha in sijaja nadnaravnosti, ki sta nekoč ožarjala kakor sončni žarek vso našo notranjost. Upajmo, da se zopet iznebimo svetnega blata. Jaz to upam, ker verujem v govorico' naših zvonikov in zvonov. Še se vzpenjajo zvoniki, znanitelji večnosti nad ina-terializmom vsakdanjosti. Še kličejo zvonovi vsako jutro, opoldne in zvečer "Angel Gospodov" v drve-nje in vrvenje k zemlji upognjenega človeštva. In to trikratno oznanilo se mi zdi kakor prerokovanje o boljših dnevih. Zvonovi bodo še enkrat premagali in prevpili ceste. Zvonovi bodo potegnili s svojim "sursum corda" posvetni svet proti nebu. Najprej nas — potem druge!
"Angel Gospodov je oznanil Mariji in spočela je od sv. Duha." To je marijanski jutranji pozdrav zvonov. Prva beseda zvonov je beseda o Bogu. Najprej mora Bog govoriti duši, kakor je tako lepo povedano v evangeliju: "V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda. Vse je storjeno po njej in brez nje ni ničesar storjenega." Ti mogočni stavki ne spadajo samo na pročelje zgodovine vsega stvarstva, temveč tudi nad vrata k vsakemu delu!
V začetku mora stati Beseda, druga božja oseba, božji Sin, včlovečeni Bog — Jezus. Jezus, Luč sveta! Jezus, Sonce novega dneva! Prva naloga jutranjega zvona je, da nas zbudi in nam zakliče: Sončni vzhod je! Jezus, Luč sveta, stoji pred tvojo dušo. Predrami se! Pozdravi Jezusa! Moli! Za par trenutkov se premišljujoč potopi v Boga! Nobeden dan brez jutranje molitve! V začetku naj bo Beseda!
"Marija je rekla: Glej dekla Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." Druga beseda mora priti od človeka. Ce je Bog govoril duši, mora človek govoriti: Zgodi se! Jaz hočem! Vsaki čas moramo biti pripravljeni na ta "fiat" — zgodi se. Toda opoldanski zvon ima zopet svoj pomen. Še prav posebno meri na Marijin: zgodi se. Na delu smo bili. Delo, moderno delo ima pečat sveta na sebi. Središče vsega dela je zemlja in človek, namesto da bi bil Bog središče — centrum vsega našega dela. Mi le
preveč lahko in radi pozabimo na prvo katekizem-sko vprašanje, na prvi verski člen in na prvo zapoved : Bog je smoter in cilj vseh stvari.
Zdaj zazvoni opoldanski zvon. Zvoni in kliče v pisarno, v tovarno kakor glas iz drugega sveta: Tvoj pravi življenski poklic je služba božja, o človek! Večni namen imaš! Glavno pri tvojem po^ klicu je skrb za dušo. Tudi na delavnik, in tudi kot uradnik, kot trgovec, tudi kot gospodinja ali tipka-rica ali služkinja si zato na svetu, da Bogu služiš in svojo dušo rešiš. Misli na to!
Ob kakšni demonstraciji se zgodi, ali v počast kakega velikega moža, da se za nekaj minut ustavi ves promet. Taka minuta tihe zbranosti je vsaki dan 12. ura opoldne, ko zazvoni Marijin zvon, ki hcče ubogemu človeškemu trpinu zaklicati: Zberi se! Naravnaj svojo uro zopfet po Kristusu, po Soncu božjem! Daj svojemu delu in življenju pravo smer — proti Bogu! Z Marijo ponavljaj: "Glej, dekla Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!"
"In Beseda je meso postala in med nami prebivala!" Večerni zvon doni iz lin. Večerni zvon, o mili zvon! Zvon delopusta. Oznanja nam veselje nad zasluženjem in plačilom. Ideal večnega veselja je, Marijin magnificat, radostno in hvaležno veselje nad včlovečenjem Jezusovim, torej sad in obenem vzajemno sodelovanje božjega in človeškega: zgodi se. Včlovečenje! Tako mora vsaka božja beseda, ki jo pove milost božja naši duši, meso postati in sad prinesti. Trgovec prešteje zvečer svoje dohodke, kristjan naj pogleda nazaj na vsako božjo besedo, ki je čez dan "meso postala", naj se veseli vsake doližnosti, ki jo je izvršil, vsake žrtve ,ki jo je prinesel, vsakega dejanja ljubezni. Najlepši večer, večer, ko zvon najbolj ubrano doni v duši, ni večer dneva, ki smo se v njem nasitili vživanja, temveč najlepši je večer tistega dneva, ko smo največ storili za Boga, za dušo in za bližnjega, ko je božja beseda v nas, "meso postala." Vsak tak večer se spremeni v žetveni dan nadnaravnih sadov. Vsi dnevi, ob katerih pri večernem zvonenju ne moremo reči z Marijo: "Beseda je meso postala," so prazni in izgubljeni.
Naj ne molijo torej angelskega pozdravljenja samo zvonovi, med tem ko kristjani mrzlo in lahko-mišljeno igramo ulogo gluhonemca. Naši očetje in naše matere so odložili takoj poljsko orodje, ko so zaslišali zvon in pokleknili so in začeli moliti. Angelski pozdrav naj postane zopet naša navada. Po Mariji k Jezusu!
Very Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M.:
Minnetonka.
(Indijanska povest iz Baragovih časov.)
PRVO POGLAVJE.
Bobrov otok.
ISOKO gori v severnem delu ogromnega michiganskega jezera raste iz vode kos suhe zemlje, ki se je nekdaj imenovala Bobrov otok. Prav prijeten kotiček pod božjim soncem je ta otok. Na vseh straneh je oblit z vodo in dovolj daleč od michiganske celine, da ni videti vse naokoli drugega ko lahno valovanje zrcalno čiste jezerske gladine. Pa zopet tje toliko blizu suhe zemlje, da pomeni vožnja na majhni ladjici tja na vzhodno jezersko obalo le prijeten izlet, ki vzame komaj nekaj kratkih uric.
Sto let je minilo od tedaj, ko se je na tem lepem otoku odigravalo posebne vrste življenje, ki ga bo skušala verno slikati pričujoča povest. Takrat je bil otok čez in čez pokrit z gostimi gozdovi, ki so bili pretrgani le s številnimi majhnimi jezerci in močvirnatimi posekami ob njih. Posebnost otoka je bila v tem, da si ob takih majhnih jezercih mogel videti celo vrsto gričkov, ki so pa bili umetno zgrajeni in zlasti v notranjosti zidani kot trdnjavske naselbine ali gradovi. To so bila bivališča zanimivih živali, ki jim pravimo bobri. Ravno zavoljo izredne množine bobrov na tem otoku se je ta košček sveta imenoval Bobrov otok.
Niso pa bili bobri edini naseljenci na našem °toku. Ob treh majhnih jezercih je bil gozd toliko • azredčen, da je nastala na izsekah prilično številna indijanska naselbina. Borne hišice, ki so se v indijanskem jeziku imenovale wigwami, so stale deloma v skupinah, deloma raztresene na prostoru ■ned omenjenimi jezerci, da bi ne mogel povedati, Je-li imela biti naselbina ena sama vas ali so bile tri. Napram zunanjemu svetu je imela naselbina enega skupnega glavarja, ta je pa imel tri namestnike ali Podglavarje, ki se v domačih zadevah niso vedno Prav dobro razumeli.
Iz enega teh podglavarskih wigwamov, ki so "neli na vrhu posebna znamenja, je stopila indijanka deklica. Poznavalec indijanskega plemena bi •J1 Prisodil okoli štirinajst ali petnajst let. Bila pa Je že dobro razvita mladenka in njen cvetoči obraz j11 bil neprijeten niti za razvajeno evropsko oko be-e?a človeka. Oblečena je bila v nekako mešanico ^1'at modernega indijanskega kroja, ki je imel na še marsikaj izrazito indijanskega, vendar je znake ameriške noše belih, kakor so se nosili
v mestih spodnjega Michigana ali dalje tam proti vzhodu v Kanadi.
Bil je lep pomladanski dan in sonce, ki je zadnje tedne prav toplo grelo bujno zeleneče gozdove, še ni doseglo viška svoje izbočene poti od jutra do večera. Mlada Indijanka pa ni kazala posebnega zanimanja za lepoto dneva. Takoj si mogel opaziti v njenih očeh pritajeno skrb, ki je bila nalahno razlita po vsem njenem zdravem obrazu. Na videz malomarno je stopala po ozki stezi, bolje rečeno po
Indijanka na Buhovem grobu.
ozkem sledu, ki je vodil od njenega wigwama tja proti vzhodu do jezerske gladine. Vendar ji je bistro oko nekajkratov kakor mimogrede ošinilo vso okolico in v trenotku preiskala vsak wigwam v bližini. Vse je bilo tiho, le tam od drugega konca vasi se je razlegal vrišč indijanske otročadi, ki se je zbrala ob jezercu in izsledovala marljive bobre. Po nekaj trenotkih je bila mlada postava vitke Indijan-ke zavita v goščavo in objela jo je hladna senca košatih in bohotno zelenečih stoletnih dreves.
Tam ob jezerskem obrežju na iztočni strani otoka se je gozd končaval v svetel gaj vitkih brez z be-
lim lubjem in svetlozelenim mladim listjem, ki je nervozno potrepetavalo v lahnem vzhodnem vetru. Tu se je dala prav prijetno uživati svoboda prerojene prirode in sanjariti pri sončnem dnevu.
Ta brezov gaj je bil cilj Indijankine poti. Izvila se je iz gošče in svobodno stopila na mehka tla pod brezami. Obstala je tik ob deblu krepke breze, odkoder se je videlo na kristalno čisto jezero prav tja do sinja črte, kjer se je končavalo obzorje. Zastrla si je oči in se zazrla v daljavo, kakor da nekaj išče. Toda ničesar ji ni mogel odkriti pogled, dasi je bil oster kot orlovski. Spustila je roko in sedla tik ob brezi na zeleno, deloma mahovito trato. Za hip je povesila oči in se zamislila sama vase.
Zopet je dvignila pogled in ga zasenčila z roko, da bi tem gotoveje zasledila iskani predmet na vodni gladini. Toda tudi sedaj še ni mogla ničesar zapaziti. Obrnila se je v brezovo deblo in se pričela igrati. Drevo je bilo blizu pri tleh navrtano in za prst debela luknja je bila zamašena z glinasto ilovico. Dolbla je v mehko snov z majhnim žepnini nožičem, da je pričelo umazano kapljati iz ranjenega debla, Segla je više na deblo in narezala tenkega lubja, ki se je kakor v krčih zvijalo pod njenimi majhnimi prsti. Nekaj spretnih urezov z nožičem in dogotovljen je bil droben žlebiček, ki ga je naravnala v luknjo v brezovem deblu, da se je sočna tekočina skoraj curkoma razlila po njem na zelena tla. Se nekaj spretnih gibov z rokama in že je bila iz belega lubja narejena tudi pripravna čaša, ki jo je podstavila pod žlebiček in lovila vanjo sladki brezov sok, ki se je bil med tem že dodobra izči-stil.
Z vidnim zadovoljstvom je opazovala, kako se čaša polagoma polni. Med tem je izvila še eno i/, lubja in jo podstavila pod žlebiček namesto polne. Zdelo se je, da se ji smili vsaka kapljica te zdrave tekočine, ki bi se utegnila izgubiti v travi. Polno čašo je dvignila k ustnicam in nagnila. Počasi je srkala iz nje, da bi ji ne odšel užitek prijetnega občutka, ki jo je obšel ob vsakem požirku.
S prazno čašo v roki je otožno pogledala v goščavo in v duhu zrla dalje tja v wigwame svojih ljudi, kjer so ji stopili pred oči tako žalostni prizori. Videla je, kako vsa naselbina spi v svojih wigwa-mih pri belem, tako svetlo sončnem dnevu, da prespi in izsmrči posledice dvodnevnega divjaškega pijančevanja . . . Globok vzdih je privrel iz njenih prsi in glasno je zahrepenela:
"O, da bi naši ljudje rajši z mano pili brezovo kri!"
Trenotek je obstala, da si umiri v duši nedosegljivo hrepenenje. Pa je posegla še po drugi čaši, ki je pravkar hotela začeti prekipevati. Dvignila jo je k ustnicam in srkala njej tako ljubo pijačo. Med požirki je spet bistro opazovala v daljavo. Ne-
nadoma ji roka omahne in oko ji obstane nepremično na vodni gladini daleč na obzorju.
Neznatna črna pika se je pojavila tam. Prav počasi je rasla in se približevala. Zastonj bi ugibal, kakšen je njen pomen za indijansko deklico, komur so neznane tajnosti Bobrovega otoka. Naša Indijanka je pa vztrepetala. ob pogledu na črno piko kakor veja na vitki brezi in jecajoče je zaje-čala:
"Ze prihajajo . . ."
Nič več ji ni bilo do brezove krvi. Izpulila je žlebiček iz navrtnine in mokro drevesno rano zopet zamazala z lepečo se ilovico. Legla je na trebuh in se uprla na gole komolce. Brez potrebe jo* je indijanski nagon potisnil v ta položaj, ker je tem otrokom pragozda izsledovanje in zalezovanje že tako v krvi, da jim je ležanje na trebuhu skoi-aj nujno spremljevanje ostrega in natančnega opazovanja.
Niti za trenotek ni trenila z očmi in jih ni odvrnila od črne pike. Zato je bil pa tam zadaj za očmi v njeni glavi toliko večji nemir in srce je bilo močneje in močneje, kakor je sUtlno naraščala črna pika na obzorju.
Oči so ji strmele v daljavo, iz duše so rasle otožne misli . . .
Tam od michiganske obale prihaja ladjica, ki prinaša novo zalogo ognjene vode, kakor Indijanci imenujejo žganje. Kanadski trgovec Wing je prinaša, ž njim se vrača na otok dekličin oče, indijanski podglavar na Bobrovem otoku. Vso naselbino bosta zbudila iz spanja in ob novih sodih ognjene vode se bodo vse popoldne in pozno v noč ponavljali prizori, ki samo spomin nanje navdaja mlado Indijanko z nepopisnim gnusom . . .
Toda tako je bilo dogovorjeno in ni je sile na svetu, ki bi samo poskušala preprečiti njihovo namero.
Še pred malo leti je bil Bobrov otok poln tihega miru in srečne zadovoljnosti. Pa se je pritepel od nekod nesrečni zapeljivec Wing, ki je izvohal na otoku bogato zalogo bobrovih kož. Da bi lažje izvabil dragoceno blago za majhno plačilo od nevednih Indijancev, je pripeljal s seboj ognjeno vodo in naučil mirne otoške prebivavce grdega pijančevanja. Od tistega časa sem so se naselile na Bobrov otok neštevilne zdražbe, prepiri in domače vojske, ki so zahtevale že mnogo krvi in celo precej nadebudnih življenj.
Ravno to je hotel kanadski podlež Wing in je delal pri tem izvrsten dobiček. Zdelo se je, da so mu zaloge ognjene vode neizčrpne in je neprestano dovažal nove sode na otok.
Pred tremi dnevi je zopet prišel. Vedel je, da se je med njegovo odsotnostjo namnožila zbirka novih bobrovih kož na otoku. Ni pa prišel kot pošten kupec, ki vzame blago in plača, temveč je pripefal
dva velika sodčka ognjene vode. Sklical je vso naselbino na narodno slavnost v čast bolnemu glavarju, ki mu je nova pomlad vsaj na videz vračala zdravje. Ko so bili pijani, je pričel s svojo umazano kupčijo in dobival drago blago napol zastonj. Kljub temu je prej zmanjkalo pijače kot so bile vse kože v njegovi posesti.
Indijanci so v pijanosti silno divjali. Drugače tako miroljubni in bratsko vzajemni, so pod vplivom ognjene vode postajali podobni divjim zverem. Brez povoda so pričenjali med seboj burne prepire, napadali drug drugega s pestmi, z zobmi, z noži in z bojnimi sekirami, da je tekla kri v potokih. Le
Slovenska cerkev v Puebli, Colo.
Wingu se nihče ni lotil, ker pijan Indijanec ne sovraži belih ljudi, pač pa divja zoper rdečega brata. In ženske niso za las boljše od moških. Kakor satanske furije so se tista dva dni valjale po tleh, bile 8J " pestmi v obraz, grizle druga drugo, da je mar-Slk»teri ostal nos ali uho najbližje sosede med stek-Jimi zobmi . . .
Med pijanimi ženskami je bila tudi mati naše nilade znanke iz podglavarjeve koče. Izza goste-grma je mladenka opazovala gnusno početje in rePetala v silnem strahu, da bo zdaj zdaj njeni ^ateri odletel — nos. Druga podglavarica ga že Ravnaj ni več imela in zdelo se je, da si je vzela za
poglavitno nalogo življenja, o prvi priliki odgrizniti ga tudi svoji podglavarski tovarišici, kakor §o ga druge njej. Po cele ure se je zaganjala v svojo navidezno nasprotnico in ako bi ta ne bila imela tako krepkih pesti in ostrih nohtov, bi bila gotovo nesrečnemu nosu že zdavnaj zapečatena usoda.
Ubogi mladenki se je pa neizmerno gnusila vsaka ženska brez nosu in kovala je načrte, da naredi nekaj strašnega, ako se tudi njena mati kedaj izmota iz klopčiča borečih in grizečih se žensk brez njega . ..
Zato je ure in ure ždela za grmom, opazovala in trepetala. Naenkrat nastane silen hrup med popi-vajočo' drhaljo in nekdo skuša prekričati vse druge.
"Izdajstvo! Izdajstvo! Wing je prelomil besedo!"
Mladenka spozna krepki glas svojega očeta, prvega podglavarja. Vse dere nad Winga in se kopiči okoli njega. Nekaj se jih omahovaje motovili v ozadju, posamezni leže pod drevjem pijani do nezavesti ali hladeči si skeleče rane.
"Kdo je izdajalec?" ga skuša prevpiti Wing in gleda kot ris po Indijancih.
"Ti, bledoličnik, ti, kanadski pes!"
"To boš dokazal pred vsemi, drugače ti privedeni na otok vojsko bledoličnikov, da zmeljejo v prah vaše wigwame in slečejo kožo zadnjemu bobru, vas pa povežejo na mučeniške kole in vas spe-čejo kot ribe pri živem telesu."
Prestrašil jih je. Preslaba jim je bila v pijanosti pamet, da bi pomislili, da je Wing v njihovih rokah, ne oni v njegovih. Sam je bil med njimi in braniti se ne bi mogel. Vendar jih je preplašil z golo besedo, ki ni bila drugega ko prazna grožnja. •
Odstopili so in tiho predse mrmrali.
"Dokazal bom," je mnogo mirneje odvrnil pod-glavar. Obrnil se je proti množici in dvignil roko v znamenje, da hoče govoriti. Vse je utihnilo in se pripravilo poslušat.
"Naj bodo vsa ušesa mojih rdečih bratov pozorno obrnjena k mojim besedam! Naš beli brat, ta kanadski pes, nas je povabil na narodno slavnost. Sprejeli smo ponudbo in se zbrali na slavnostni prostor. Dogovorili smo se, da bomo praznovali tri sonca in tri lune. Včeraj in danes in jutri ne bi smel nihče domov v wigwame, ne jest, ne spat, ne kaj drugega delat. Pa naj pogledajo oči mojih rdečih bratov, kaj je zagrešil naš beli brat, ta kanadski pes! Premalo ognjene vode nam je pripeljal in ko se sonce šele drugič vozi po poti do večera, je prazen že zadnji sod. Sramota belemu bratu, izdaja-vec je pred nami in pred Velikim Duhom. Zapadel je sodbi naših velmož. Vaš rdeči brat je govoril."
Silno odobravanje je zagnala strnjena tolpa. Toda Wing je bil pripravljen na to. Zato se je samo zaničljivo smejal in sedel na prazen sod, napol
Rev. P. Ciril Zupan, O.S.B., ustanovitelj slov. fare v Puebli in njen župnik skozi dolgih 35 let.
obrnjen s hrbtom do gruče. To je iznenadilo Indijance, ker so iz samozavestnega Wingovega vedenja spoznali, da se ne čuti krivega in se njihove sodbe kaj malo boji. Umolknili so in strmeči gledali nanj.
• Med množico je bil tudi bolehni glavar, ki je sedaj stopil bliiže Winga. Dostojanstveno ga je nagovoril :
"Naj moj beli brat pove, kaj s smehom zakriva."
"Ničesar ne zakriva tvoj beli brat, razkril bo pa ogromno neumnost vaših rdečih butic."
Tiho mrmranje je šlo skozi sklenjen polkrog. Winga pa ni niti malo oplašilo. Dvignil se je in z rokami v žepu govoril:
"Rdeči psi naj poslušajo besede belega psa! Tam na obali michiganske zemlje je hiša, ki krije toliko ognjene vode, da lahko vso beračijo Bobrovega otoka sežge. Nisem mislil, da ste se že tako navadili te pijače. Dva sonca in dve luni vam že požiga grla in želodce, pa ste mnogi še trezni in žejni kot žabe. Takoj odidem z ladjo čez vodo in jutri vam je pripeljem še več. Toda plačali mi jo boste tako, da bosta jutri dve bobrovi koži za eno današnjo. Spravite se mi sedaj v svoje vvigwame in prespite svojo pijanost do jutri! Prvi podglavar pojde z menoj, da mi pomore pri delu in da me prosi odpuščanja za grde žalitve. Vaš beli brat je govoril."
Neizmerno veselje, ki se je izražalo v divjaškem kriku, je sledilo Wingovim besedam. Wing je pa samo mignil podglavarju in je brez besede odšel ž njim. Nekaj mož je pobralo prazne sodčke in jih neslo na ladjico . . .
Mladenka za grmom se je splazila med gostim drevjem do vasi in dvojni občutek ji je prešinjal srce: zadovoljstvo nad dejstvom, da je za danes rešen materin nos, pa bridka skrb za jutrišnji dan, ko ima priti zanj nova nevarnost.
Vsi ti dogodki včerajšnjega dne so ji stopili živo pred dušo, ko je ležala na komolcih v brezovem gaju in strmela v daljavo proti črni, bližajoči se piki.
Sicer pa oni predmet na vodi ni bil več majhna pika. Narasel je bil med tem in se približal, da je moglo bistro Indijankino oko razločevati posameznosti na njem. Da, bila je ladjica, ki je vozila ognjeno vodo, trgovca Winga in njenega očeta, ki mu je bilo ime Orlovski kljun.
Mladenka se je dvignila in stopila na breg. Zamahnila je z roko v pozdrav, da bi Orlovski kljun spoznal svojo hčer in naravnal ladjico naravnost v to smer. Hotela je na samem govoriti z očetom in razliti pred njim svoje srce. Trdno je bil dozorel njen sklep, da mora danes priti do nečesa odločilnega.
Ladjica je brzela kakor morska ptica proti obrežju. Wingu se je videlo, da mu ni všeč mladenkina želja na bregu, toda Orlovski kljun je ljubil hčerko in ji vsekakor hotel ustreči. Pozdravljal jo je od daleč in obstal z ladjico prav ob njenih nogah.
"Minnetonka je srečna, da vidi spet obličje ljubega očeta. Naj pride moj oče med breze, da mu hčerka pove želje svojega srca!"
"Orlovski kljun ne utegne izgubljati besed in poslušati babje marnje," je kričal Wing ter prijel pod-glavarja za roko. Toda Orlovski kljun se je z lahno kretnjo izvil Wingovim rokam, spustil mostiček in se z mogočnim skokom pognal na suho. Minnetonka ga je odvedla v senco in mu proseče govorila:
"Kaj dela moj oče, veliki podglavar Bobrovega otoka? Naj vendar odpre oči in vidi, kam vodita naš rod hudobni Wing in njegova ognjena voda..."
Orlovski kljun se je nejevoljno obrnil.
"Naj neha moja hči s tem govorjenjem in naj se vrne k svojim dekliškim sanjam. Naj se ne vtika v zadeve mož in naj ne moti očeta pri trgovskih poslih."
Komaj je izrekel, je bil že spet doli ob vodi in s silnim skokom na ladjici. Odrinila sta od kraja in zavila okoli otoka, da se izkrcata bliže wigwa-mov.
(Dalje prih.)
Kulturni obzornik
CERKEV MARIJE POMAGAJ, PUEBLO, COLO.
Cerkveno poslopje (zgoraj cerkev, v sredi šola, spodaj pa dvorana itd.) smo zgradili leta 1895. Takrat je bilo tukaj približno 800 Jugoslovanov. Poleg tega je spadalo tedaj v faro tudi okoli 200 Nemcev in blizu 400 Slovakov. Nemci so se od nas ločili leta 1902, Slovaki pa deset let pozneje.
Zemljišče s poslopji v Grove, kakor se imenuje naš kraj, nas je stalo nekako 70 tisoč. Farna šola, kjer poučujejo nune iz reda sv. Benedikta, se je pričela leta 1897 s 75 otroci. Vendar pa smo vsako leto dobivali lep prirastek, tako, da je bilo leta 1921 v šoli 550 otrok.
; Meseca junija 1921 nas je obiskala grozna po-vodenj, ki je povzročila veliko spremembo v naši fari. Voda je stala 18 čevljev okoli cerkve ter je napravila škode pri cerkvi in drugih farnih poslopjih okoli 11,000 dolarjev. Naši farani so se jeli že pred povodnijo naseljevati na bližnji višavi, pol niilje proč, blizu steklarne, tem bolj so se preseljevali sedaj, da se umaknejo nevarnosti. Eiler topilnica je bila že nekaj let prenehala delovati, po nesrečni povodnji pa je bilo vse na prodaj. Eilerjev vrt, gosto obraščen z raznim drevjem, obenem pa skoro na sredi naše naselbine, je mikal naše ljudi. Tudi je pretila nevarnost, da se tam ustanovi zavod, ki bi bil popolnoma spridil lepoto in veljavo naših domov. Zato tedaj ni bilo veliko nasprotovanja za nakup vabljivega vrta. Zemljišče, ki je obsegalo 11 akrov, je bilo več kot dovolj za vsakovrstne farne Potrebe. Dvoje stanovanj je bilo že pripravnih za župnišče in za sesterski samostan, tretje se je pa lahko porabilo za začasno šolo in za kapelico. Vse to nas je stalo nekaj čez 30,000, čeravno je prava vrednost trikrat tolika.
Sedaj je bilo treba misliti na stalno šolo. Bali s,no se vsi velikih stroškov. Tudi kristjan ostane ve-''en, dokler je lahko, dokler ga Bog boža in dokler dobiva od Boga kaj veselja in sreče. Vse drugače Pa je večkrat, ko se je treba za vero potruditi. Na Polju požrtvovavnosti človek pokaže, če ima ljubezen za vero samo na koncu jezika, ali pa res globoko v srcu. Človek se dostikrat kar nespametno zaljubi v denar in v svoje premoženje. Čudno je res, da se človek tako rad zatopi v denar ter nič drugega ne čisla in ne ljubi kakor denar. Žrtev za dobro stvar je zdravilo zoper to zelo razširjeno bolezen. Pa ne postane ta splošna bolezen prava morilka na-
duše in naše sreče, dopusti dobri Bog, da se tru-llno za napredek v fari. Bog pusti, da se žrtvuje-in da damo nekaj od svoje lastnine. Tako je in tako ostane, četudi nekoliko boli tudi dobre
ljudi. Bali smo se zavoljo tega, vendar — duh požrtvovavnosti je zmagal. Ker moramo dati priliko mladini, da gre v versko šolo, smo se pokorajžili in smo začeli graditi prostorno šolo na Eiler vrtu.
Oni, ki nimajo nič kaj duha požtvovavnosti, so kar "jamrali": Kdo bo to plačal? Drugi zopet, ki se štejejo med modre in probujene, so vpili: Zakaj ta potrata! Nemodri rojaki verjamejo zapeljivcem, da se je stara katoliška cerkev res postarala, ne vedo pa, da je naša Cerkev sicer stara, da pa se nikdar ne postara, ampak ostane vedno mlada. Po vrlem in vernem sodelovanju naših pridnih faranov smo dodelali šolsko poslopje, ki nas je stalo približno 75 tisoč. Spodaj v "basementu" imamo sobe za shode, v pritličju pa so najmodernejše šolske sobe ; zgoraj so še dve šolski sobi in dvorana. Razumnejši in gorečnejši farani vedno pritiskajo in priganjajo, naj bi se hitro poplačal ves dolg. Beseda ne zmaga vsega, vendar take besedice so večkrat prave iskrice, ki vzbudijo in vnamejo navdušenost. Kjer je pa navdušenost, tam gre vse naprej, tam se vse hitro giblje. 23. avgusta 1925 smo blagoslovili novo šolo. Denverski škof, Rt. Rev. T. H. Tihen, je naprosil našega mil. opata, Rt. Rev. Cyprian Bradley, O.S.B., da je vodil imenitno slavnost.
Dolga smo imeli koncem preteklega leta (1929) še 34 tisoč. Toda, če farani mrzijo dolg, se ga že znebijo. 351etnica, ki smo jo praznovali 2. marca, nam je olajšala dolg za 3 tisoč. Hvala Bogu in so-trudnikom! Hvaliti se ne smemo, ker smo dostikrat slišali v nežni mladosti: Lastna hvala se pod mizo valja. Bahati se ne velja, ker le pravični Bog vidi in zna ceniti naša dela. Bolje je, da se ravnamo po nauku svetega modrijana Avguština, ki je umrl leta 430. On svetuje: Nikdar ti ne sme biti všeč, kar si, če se hočeš povzdigniti k temu, kar nisi; če si všeč sam sebi, boš tak ostal. Ako pa celo rečeš: Storil sem dovolj, nazaduješ. Vedno dodevaj zraven, vedno hodi, vedno napreduj! Niti ne smeš stati, ne iti nazaj, in ne zavoziti na napačno stran." — Iz tega pač razvidimo, kako nevarna je ta beseda: Dosti je. Visoko, a nikdar ni previsoko ; daleč, a ni- , kdar ne pridemo predaleč. To je edino prava pot, blaga pot dobrih del. Prej smo se preveč zanašali na blagodušne kolektorje, ki so skoro "znucali" čevlje, noge in jezik; novi sistem, cerkvene kovertice, služijo vse bolje. Bog daj, da bi se tega lahkega sistema splošno poprijeli stari in mladi, posebno v Ameriki rojeni mladeniči in domača dekleta. Ozdravilo jih bo pogubljive zapravljivosti, z božjo pomočjo pridejo naprej tudi v gmotnem, svetnem ozi-ru. Cerkvene kovertice nas privedejo do tega, da postanemo značajni farani. Sami preračunamo, ko-
Pomožni župnik pri slov. fari v Puebli, Rev. Francis Hornung, O.S.B.
Notranjščina slov. cerkve v Puebli.
Slovenska šola v Puebli.
joooooo^O^O©^
Novo župnišče v Puebli.
Pok. benediktinka sestra Ljudmila Zupan.
Sr. Leocadia, prva prednica šole v Puebli.
liko smo dolžni prispevati. Tudi druge privabimo s svojim zgledom in tako mogočno pripomoremo k farnemu napredku. Postanemo velika moč. Naš mladi kaplan. Rev. Francis Hornung, se zlasti briga za mladino, ki res potrebuje največjega zanimanja. Društvo Najsv. Imena se je močno povzdignilo in "Young Ladies Sodality" je prišlo do najlepšega raze vita.
Pred 35 leti še ni bilo gotovo, ali si postavijo Slovani svoje cerkve in šole na divjem zapadu. Podjetni možje so prišli sicer v Colorado, da bi si kaj pridobili, ali prišli so zmalim kapitalom. Pet topilnic je delovalo samo v Puebli, sedaj so vse podrte. Jeklarna, kmetijstvo in druge industrije so se ustanovile, zato se je vse spremenilo in nezanesljiv okraj je postal zanesljivo bivališče tudi za naše rojake, ki so si upali iti na daljni zapad, na "Gorenjsko".
Enako je bila uganka za cerkev in šolo. Pred 35 leti sem obiskoval naselbino iz St. John's oparije v Minnesoti in nisem si mogel misliti, da bo kaj iz tega, ker so rojaki med sabo govorili, kdo se bo vrnil v staro domovino. Prve čase, ko so me bili poslali sem mil. opat Bernard Ločnikar, O.S.B., z namenom, naj poskusim kaj stalnega, sem obiskoval vse slovanske naselbine po Coloradi, Utah, Wyoming in še po Kansasu in Arkansasu. Vsi taki obiski so bili zares prijetni, ker se ljudem še ni ohladila ljubezen za sv. vero in zapeljivi odpadniki še niso vlivali svojega strupa v njih srca.
Katoliško društvo sv. Jožefa, spadajoče h KSKJ., je pripomoglo seveda prav izdatno za obstanek in uspešni napredek v fari. Kje bi danes bili brez tega društva in brez društva Prečistega Spočetja (za ženski spol) iste K.S.K.J.? Ravno ti dve društvi 8ta bili trdna, poživljajoča podlaga vsega dobrega, kar smo ustanovili v naselbini. Tudi druge podporne organizacije, ne sicer izrečno na katoliški podla-Ki, so mnogo doprinesle k skupnemu delu v procvit naroda.
Cerkvena društva in pobožne bratovščine so in ostanejo vzvišena moč. Kje bi bil duševni in družabni razvoj brez njih? Ne morem zadosti pohvaliti društva sv. Ane za matere in pa društva krščanskih mater, ki so vedno pripravljene se marljivo truditi v korist župnije. Društvi Najsv. Imena in "Sodality" za dekleta sejeta najplodovitejše zrnje v srca mladega naraščaja. Društvo sv. Alojzija za dečke in društvo sv. Neže za deklice vadi na polnejšo dolžnost: Vse za vero in dom.
Sam Bog zna, sam Bog zamore pravično poplačati čč. šolske sestre iz reda sv. Benedikta. Mlajše družine, ameriški Slovenci in Hrvatje, sedaj veselo 'n hvaležno pošiljajo svoje otroke v šolo, kjer so se sami navzeli pravega kat. duha. Zavedajo se prav dobro, da bi se danes prištevali najbrž med nesreč-
ne odpadnike, če bi ne bili dobili krščanske odgoje pri pobožnih sestrah. Priljubljene sestre so potegnile za seboj več naših deklet, ki sedaj poučujejo v naši domači šoli ali po drugih naselbinah. Iz naše fare so sestre: Idith (Rabida), Adelaid (Rabida), Cirila in Ljudmila (Zupan), Terezija (Švajger), Bernice (Godec), Josephine (Godec), Caroline (Glač), Romana (Snedec), Alma (Žakel), Benedikta (Kolar) ; tri sestre: Julieta, Albertina, Loretta (Nežnik) ; tri sestre (Hrušovski) : Šolastika, Anto-nia, Stephania, in še Lavrencija (Šimala). V drugih samostanih so se Bogu posvetile: Emilia Brai-dish, Ida Kochevar, Elsie Skiff, Margareth Bambič.
Letos imamo tudi novomašnika, Rev. Anthony Roitz, O.S.B., in čez nekaj let, ako se posreči, mu bo sledil pred oltar Fr. Daniel Gnidica. Graduanta naše šole sta tudi Rev. Leo llehak, Q.S.B., in Rev. George Ljuba, O.S.B., oba sedaj nastanjena v Cleve-landu, O.
Naša župnija pripozna in mora pripoznati močni vpliv katoliškega tiska. "Amerikanski Slovenec" in "Ave Maria" sta skoro v vsaki hiši; zraven je seveda tudi še "Glasilo K.S.K.J." Pri slavnosti 351etni-ce smo se hvaležno spominjali v cerkvi in dvorani vseh dobrotnikov in dobrotnic, ki so tako častno sodelovali na krščanskem polju v fari Marije Pomagaj.
Rev. Ciril Zupan, O.S.B.
FILM IN KATOLIČANI.
S. S.
(Dalje.)
Najljubša filmska oseba je gotovo — ženska, in sicer silno pogostokrat propadla ali na pol propadla ženska. In sedaj kaže film njeno življenje včasih v malo zagrnjeni obliki, največkrat pa v kruti in celo pretirani realnosti. Taki filmi so za ljudske mase, zlasti za dozorevajoče, silno privlačni, ker svet greha vedno vzbudi v ljudeh neko skrivnostno privlačno silo. — Drugi filmi zopet obravnavajo nesreče v zakonskem življenju. To služi filmu kot bojno sredstvo v boju proti nerazdružnosti zakona. S svojo nazornostjo film utopi v gledavcu naravno vest in krščanski čut, da vidi res edini izhod v ločitvi zakona. Nadvse se poveličuje ljubezen, pa čeprav grešna, čer: Ljubezen sama je tako velika, da še greh ugasne v njeni svetlobi. Leta 1926 je bilo v Združenih državah — torej v državah, kjer je kino najbolj razširjen — sklenjenih 1,202,574 zakonov, ločenih pa 180,853. Ali ne vpijejo te številke dovolj glasno?
In kakšne reklame se poslužujejo po časopisju! Oglas za nemški film "Zakon" se glasi: "Nad vse
aktualno vprašanje! Velik napredek se je izvršil v tem, da se danes obravnavajo ta vprašanja v javnosti brez prikrivanja ... V osebah filma lahko spoznate samega sebe! Skrivnosti narave se rešujejo v čudovito vabljivem dejanju . . ." Ali zgled iz nekega ljubljanskega dnevnika: "Premijera pretresljive usode deklice iz hiše greha . . . Roman sirote ... V močvirju . . . Pod kontrolo. V salonu naslade. Cista v vsej umazani okolici. Ljubezen neizkušenega, nepokvarjenega srca . . . Mladini neprimerno" (seveda, da mladina tem raje pride!!). Ali ne vidite brezsramnih namigavanj v tej reklami? Pa to je še nedolžen zgled! Lahko bi navedel mnogo hujše, pa mi spoštovanje in obzir do bravcev zadržuje pero, čeprav bi na drugi strani rad razgrnil vso resnico, kakršna je.
Zakaj ti filmi iščejo le senčnih strani v življenju, zakaj kažejo le takozvane škandalozne afere iz zakonskega življenja, prelomljenje zakonske zvestobe, zapeljevanje, ljubavne dogodivščine itd.? Ali ne zato, ker računajo na to, da bo ta snov ugajala
Staro župnišče v Puebli.
ljudskim strastem in nagonom? O, kako žalosten pogled, ko se zvečer cele množice drenjajo pred kinom za vstopnice! Kako morajo taki filmi vplivati na človeka, ki gre recimo enkrat ali dvakrat na teden v kino? In takih ljudi ni malo! Ne samo, da mu bude nižja nagnjenja, razburjajo domišljijo; napravijo mu tudi napačno sliko o življenju. Saj vidi v filmu le svet greha, zlobe in sovraštva, nečistosti in uživanjaželjnosti najnižjih vrst. Ali je to v resnici prava slika življenja? Zalibog, da je v človeški družbi res silno veliko greha. Pa je na drugi strani tudi silno veliko dobrega! Koliko je še v ljudeh čiste in globoke vere, poštenosti, pobožnosti, nesebične ljubezni, usmiljenja, zakonske zvestobe in
čiste mladine. Zakaj film ne pokaže teh sončnih strani človeškega življenja, ki bi gledavcu bile v zgled in vzpodbudo?
Kakšno zlo napravi slab film med mladino, je zopet žalostno poglavje zase. Za mladino, ki stona z nedolžnim idealizmom v življenje, ima film posebno privlačno moč, ker pričara njeni bujni domišljiji najsijajnejše predstave. Zdi se, da se premika na platnu pred tabo vse zajemajoča resničnost sama, čuda človeškega življenja in lepote sveta. Za temi slikami pa preži počutnost in umazani pohlep po denarju. Mladina kakor hipnotizirana sperjema vse, kar ji nudi film. Nič ne opazi, kako se strup in pokvarjenost vedno bolj zajedata v njeno srce. Tako si mlad fant ustvari sliko o nekem napačnem junaku in jo skuša uveljaviti v življenju. Mlada deklica se v kinu prav nazorno priuči vsem takozva-nim 'ženskim "umetnostim" v občevanju z moškimi, v obleki itd.
Tudi v verskem oziru v ožjem pomenu besede imajo mnogi filmi izrazito jprotikatoliško tendenco.
Znameniti berlinski film "Luther" ponižuje pape-štvo, katoliško duhovščine in katoliške kneze z namenom, delati propagando za protestantizem. Kako debele laži mora obsegati, pri ča dejstvo, da so ga celo nekateri protestanti sami zavrnili kot potvarja-nje zgodovinske resnice. Gotove laži, pretiravanja in zavijanja obsegajo tudi filmi: "Lucrezia Borgia", "Beatrice Cenci" in "Maria Stuart" . Lucrezia Borgia je že bila predmet neštetih romanopiscev in pesnikov. Tudi kino jo je obdelal na svoj znani način; slika jo kot ženo, ki je izvršila polno najhujših grozodejstev. V resnici pa je ta soproga ferarskega vojvode živela jako spokorno življenje; umrla je globoko objokovana od svojega naroda. (Konec prih.)
Marijina kapela na Bessemer-ju.
«e>jniiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiic3iMiiiitiiiicafTiiiiiif*iicaiiiiTiiiiiiii:aiiiiiiiiiitic>fiiiiiiiiiiicaiiitiiiiiiiicaiiit»iiiiiMcaiiiji»iiiiiic3itiitiii S i
j SESTRAM V GOSPODOVI SLUŽBI,
vzgojiteljicam mladine.
........................................................................................................IIHIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIli
Z GRIČKA ASIZIJ.
Kaj ne, veliki in lepi so načrti za naš novi samostan? Z brzimi koraki se bližamo času, ko se bo začelo zidati. Zopet pridemo s prošnjo do naših dragih rojakov, da nam priskočite na pomoč. Po nekaterih župnijah že pridno delajo v ta namen, za kar najlepša hvala in Bog plačaj. Materi božji in sv. Jožefu so vsak dan priporočeni naši dobrotniki.
Veliko bo poslopje, mnogo bo stalo in dosti ljudi bo trebalo, da bo samostan napolnjen. Deklice, ki čutite poklic, nikar ne odlašajte! Več sester, več šol in če bo več šol, bo1 več dobrih del in več pripomočkov za novi konvent.
Zopet se je nabralo lepo število darov:
Mrs. Gunde iz Johnstowna je darovala $11.00, Mr. Beroč iz Johnstowna $15.00, Neimenovana iz Lorain, O., $10.00, Mr. Jakofčič iz Steeltona, Pa., $5.00, Miss Mary J., Bethlehem $5.00, Miss Mary Baloško iz Bethlehema $5.00, Mrs. Omerzel iz Chi-cage $5.00, Mrs. Adamič iz Jolieta $1.00. Mr. Ko-bal iz Chicage nam je poskrbel krasen okvir v vrednosti $25.00. Zopet je pokazal Mr. Kobal, da rad da, kadar gre za božjo čast. Presv. Srce Jezusovo naj mu poplača! Posebna hvala in zahvala gre tudi Mr. Lubiču, slov. slikarju, ki nam brezplačno slika kapelico. (O kapelici drugikrat kaj več.)
Tudi iz Sheboygana smo dobile razna semena, želele bi še raznega orodja za farmo, zakaj komaj 8e n. pr. dotaknemo zemlje z grabljami, jim že nianjka ročaj ali zob. Tako nam gre tudi z moti-
kami.
Naši "Boarding Children" pa nikakor nočejo °«tati v novem samostanu. Zopet so se prikazali in Pazno prisluškujejo, če bo kaj zanje. To pot dobijo priprosto igrico, ki jo lahko uprizorijo na "Ma-terin dan" (Mother's Day). Mamica zasluži, da ji naredite veselje.
MATERIN DAN.
(Otroika igra v dveh dejanjih.)
OSEBE:
Mati in oče.
Marica, najstarejša hči.
Milena, njena sestra, učenka 5. razreda.
Angela, učenka 4. razreda.
'^Ut
V
................................................miiiih......milium.........cm......................[]iiimmiiinnimttMK$
Anica, učenka 2. razreda, in
Vanček, učenec 1 .razreda.
PRVO DEJANJE. 1'ozorišče; priprosta soba. Mati se pripravlja v mesto kupovat, otroci se spravljalo v šolo.
Prvi prizor.
Milena: Mamica poglej, kako jc moja nogavica strgana.
Mati: Le hitro si zašij ,da ne boš šla strgana v šolo.
Angela: Mama, zakaj imam jaz tako visoke čevlje?
Mati: Tiho bodi in se hitro obuj.
Vanček (prileti v sobo in vpije): Mamica, dajte mi kapo na glavo!
Milena: Jaz ne bom šla danes v šolo; ta nogavica ima preveliko luknjo in jaz je ne moreni zašiti. Saj ne bo sestra nič rekla, če enkrat nisem v šoli.
Marica: Milena, ne draži mamice.
Mati: Le hitro se pripravite in pridni bodite, danes grem v mesto nakupit nekaj stvari za naše otročičke (otroci skačejo od veselja). Ti, Marica, lepo poskrbi, da bo kfosilo pripravljeno, ko pridejo otroci domov; ata pride šele zvečer.
Marica: Vse bom naredila, mamica vse.
Vanček: Mama, ali bom dobil novo kapo in takšnega zajčka, ki ima koš na rami.
Milena: Jaz bi na rada slamnik; kaj ne, mama, da mi ga boš kupila?
Angela: Prosim ,kupi mi razglednice, da bom pisala svojim prijateljicam
Mati: Vse dobite, a največ bo dobila Marica, ker ini tako lepo pomaga v kuhinji. Kje pa jc naša Anica? Ali tebi ni treba nič kupiti?
Anica (se oklene mame govoreč): Mamica, ti najbolje veš. kaj ima rada Tvoja Anica.
Mati: Dobro, vsak bo nekaj dobil. Zdaj pa le v šolo. Angelček varuh naj vas spremlja in varuje vsega hudega. (Naredi vsakemu križ na čelo.)
Deklice: Z Bogom, mama!
Vanček (nagaja in noče v šolo; hoče z mamo): Ne, ne. jaz ne greni v šolo; jaz hočem z mamo.
Mati: Vanček, le hitro v šolo in priden hodi, drugokrat boš šel z menoj.
Vanček (notolažen): Bv, by, mamica, ne pozabi na zajčka. (Odidejo v šolo.)
2. prizor.
Marica (pospravlja sobo; čez en čas pogleda na uro); O, imam še časa dovoli, da skuham — a kaj? Sami smo. Hm, za nas je vse dobro. Močnik bo dober; par jajčk pomešam z moko: zdrobim v vrelo vodo, posolim, pomešam, da »e ne posmodi, prilijem malo mleka in oj, močnik bo gotov. Za vsak navaden dan me ne skrbi kuhat, a za "Mother's Dav", to ho pa kaj drugega. Najstarejša sem in zavedam se svoje dolžnosti, vse lepo
■ poskrbeti za ta dan. Obhajati moramo ta dan letos, kakor še nikoli poprej. Ej, Marička, brž se zasukaj!
3. prizor.
Marica (v kuhinji ropota z lonci, a nc preveč, da se sliši petje:
Peter peče hlebca dva, Peter sam poje oba, 1'etcr se na glas smeji, Ker za Micko kruha ni.
Vanček (prileti iz šole in vrže kapo na mizo): Nobenega ni doma. Lahko malo zaigram in zapojem. (Igra in poje kaj smešnega; ko se naveliča, kliče): Marica, Marica!
Marica (pride v sobo; med potjo si briše roke v predpasnik, govoreč): Kaj hočeš, Vanček?
Vanček: Lačen sem.
Marica: Zakaj si ne vzameš kruha?
Vanček: Father so rekli v šoli, da nc smemo kruha jemati, ker bi imeli mali greh.
Marica: Pa bi si vzel jabolko.
Vanček: Tudi nc smem. Father so vprašali, kakšen greh bi imel, če hi vzel jabolko. Pa je en "boysek" rekel, da hi imel okrogel greli. Jaz pa nočem greha.
Dominikanka sestra Klara G. Mauer,
rojena v fari sv. Lovrenca v Clevelandu 1. 1907. V dominikanski red je stopila 1. 1925. Učiteljica je bila v Detroitu in Chicagi. Umrla je 23. febr. 1930.
R. 1. P.
Marica (smehljaje): Beži, beži! Si pač pravi Vanček. (Mu da kruha in jabolko.)
Angela (s knjigami): Halo, Vanček! 2c doma? Ali je mamil že prišla? (Se vsede na stol k Vančkii.)
Vanček: Nc, jaz žc komaj čakam, da pride. Rad bi videl kapo in zajčka. (Angela mu vgrizne jabolko, Vanček joka in kliče Marico): Glej, Angela mi hoče vse pojesti.
Angela: Ti daš Vančku /mirom kako jabolko, meni pa nikoli.
Marica: Vanček je še majhen in mora veliko jesti, da bo kmalu velik.
Milena in Anica (priletita obe hkrati v sobo): Popoldan pa ni šole.
Marica: Kako je bilo v šoli? Ali ste bili pridni?
Milena: Veš, Marica, jaz sem bila samo enkrat tepena.
Anica: Jaz sem pa samo eno uro klečala.
Marica: To pri meni žc ni dobro. Le čakajta, da pride mamica, vama bo že dala. (Vanček draži deklice.)
Deklici: Marica, glej Vančka!
Vanček: Kaj? Jaz nič ne delam.
Marica (poboža Vančka): Saj vem ,da si priden. Pa zakaj ga zmirom tožite?
4.	prizor
Marica: Milena, Angela, pripravita mizo za kosilo! '
(Angela prinese mizni prt, Milena krožnike m žlice. 1'otein pride s skledo močnika; odloči jim prostore, sc pokriža in vsi molijo Cešcena Alarija. Nato da vsakemu eno zajemalko močnika. Pri mizi nagajajo drug drugemu.)
Vanček: 1'ustite me pri miru, bom zc atetu povedal. Saj je rekel, da sem jaz najbolj priden.
Anica: J a, kadar spiš.
Marica: Vanček, glej, kako ješ; ves si umazan okoli ust.
Vanček (se obriše v rokav): Jaz nisem umazan.
Marica: Seveda, ker si se obrisal v rokav. Le glej, kakšen jc sedaj. — Ali ste gotovi? Molimo: roke gor, oči dol!
Vsi (rečejo, ko so gotovi): Bog plačaj! (Le Vanček sc obotavlja.)
Marica: Vanček ,zakaj pa ti nc rečeš "Bog plačaj".
Vanček: Jaz nc znam tako.
Marica: No reči: Bog plačaj.
Vanček: No reci, Bog plačaj.
Marica: Nc, samo: Bog plačaj.
Vanček: Ne, samo: Bog plačaj.
Marica: Hog plačaj.
Vanček (reče prav): Bog plačaj.
Marica: Ali si videl? Tako je prav. (Milena in Angela sta med tem vse lepo pospravili.) Sedaj idite malo ven sc poigrat. Ko vas pa pokličem, pridite brzo nazaj. — (Gre po sobi parkrat gor in dol ter z vesejim obrazom govori): Kakor nalašč nimajo danes šole. Vse mi gre po sreči: Mame ni doma; otroci pri rokah; brž sc lahko začnemo učili za materin dan. Malo me skrbi, kako vse urediti, da bo naša dobra mamica vesela. Pripravljen imam za vsakega kratki govor ali deklamacijo, a to ni zadosti. Treba sc bo učiti. Z Vančkom bo križ, to že naprej vem. Revček šc nc zna dobro čitati. Kj, mu bo žc Milena pomagala. Pripravili bo treba tudi nekaj darov in cvetlic, ki jih ima mama tako rada. (Pokliče otroke v sobo.)
5.	prizor.
Marica (pri vratih): Milena, Angela, hitro vsi v šolo!
Vsi: ?.c gremo.
Vanček: Zakaj si nas klicala? Tako lepo je bilo zunaj. Sli šali smo peti ptičke in jaz sem videl eno veliko žabo.
Marica: E, pojdi s tvojo žabo! Sedaj imamo bolj važne stvari na vrsti. Kmalu bomo obhajali "materin dan'1. Za ta dan se moramo letos lepo pripraviti, da naredimo naši tako dobri mamici veselje. Sami smo in takoj se lahko začnemo učiti. (Prinese zavitek papirja. Vsi sedejo.) Jaz mislim, da hi mami na večer častitali. Vsak ho v ta namen dobil en govor. Na materin dan pa bi šli šc zraven tega vsi k sv. maši in k sv. obhajilu in bi vse darovali za mamo.
Vsi (ploskajo od veselja, govoreč): l)a, da.
Marica: Kupiti moramo tudi nekaj cvetlic. Saj nam hode gotovo dali ata nekaj denarja.. Ta dan ne sme mama nič delati. Jaz 1>om kuhala, Milena ini ho pomagala, Angela pa pospravi v sobi. Vanček in Anica pa sc bosta igrala in mamo kratkočasila.
Milena: Glej, Marica, zastori na oknih so zelo slabi. Kupimo nove! Jaz imam prihranjenih par dolarjev.
Angela: "Salicc" imajo potrte ročaje. Ali hi nc bilo pripravno kupiti jih mami kot darilo en ducat s krožniki vred? Poglej nio enkrat nase "Iparovčke"!
Vanček: Jaz ne dam svojega. Sam bom kupil mami enegn "liorsa".
Milena: Beži, beži, Vanček! Kaj pa bo mama s tvojim "lior-sotn"? Ali misliš, da bo na njem jaliala! Ha, ha!
Anica: Jaz bom pa dala vse za mamico.
Vanček: Kupil bom "bakso candy", pa za gotovo.
Milena: Kaj ne, da boš sam pojedel? Poznam te.
Marica: Vanček, samo misli, kaj hi pojedel. Le brž po."špa-rovčke"'!
6. prizor.
Marica: Čas jc, da jim razdelim govore; sc jih bodo že naučili; saj ni mnogo.
Vsi (priripotajo s šparovčki).
Marica (odpira): V prvem: eden, dva, tri dolarji in 50 centov. O Milena, ti si pa precej prihranila. Angela ima dva dolarja in 45 centov. To še ni preslabo. (Šteje dalje.) Pol dolarja, en kvoder in nikel. Nisem mislila, da bi naša Anica toliko prihranila. No, Vanček, še ti daj svoj "šparovček". Pa saj menda ti nimaš dosti, ker si še majčken.
Vanček (stopi na prste): Pa sem velik, glejte!
Marica: Vanček ima prihranjenih: en kvoder, dva nikeljna in osem centov. Vsi skupaj imamo sedem dolarjev in 18 centov; ako bo premalo, pa bo ata- dodal. (Kaže papir:) Glej, Vanček, to se boš ti naučil.
Vanček: Jaz se ne morem toliko naučiti; glej, kako velik jc papir.
Marica: Saj ni veliko, jaz setn ti le veliko napisala, da boš lahko čital. Čitajva skupaj tako-le:
Glej, mamica moja, Vančka tvoj'ga, prav rad te ima, pa ti srček poda.
Milena, pomagaj mu naprej čitati!
V šolo pojde mali Vanček, mamica veli. Kaj bo v šoli ta zaspanček, oče zarohni. Mamica pogačo peče sineku na pot, oče Vančku trdo reče: Glej, da boš ^ospod. Danes Vanček ni zaspanček, znan je že povsod, Dominus vobiscum poje, Vanček jc gospod. Angela: Ha, ha, Vanček bo gospod.
Vanček: "Sure", da bom in bom pel "Dominus vobiscum''. Marica: Ti, Anica, ti pa dobiš ta-le majhen papirček. Anica (z jokom): Jaz sc ne morem učiti, bom raje molila za "Jamico.
Marica: Zc dobro, da rada moliš, a mama bi bila žalostna, L'<" bi ji nič ne povedala. Le poskusiva čitati:
Zgodaj zjutraj, pozno zvečer, dela ljuba mamica. Za otroke vedno dela naša dobra mamica. Kavo kuha .žgance beli, kruhek reže, nam ga da, srajce šiva. hlačke celi, naša skrbna mamica. Za vse skrbno njeno delo, nič denarja ne dobi. Ce smo pridni in poslušni, to jo najbolj veseli. Marica: Milena, ti sc boš pa to-le naučila, čitaj na glas: Milena (čita):
Kaj boš ti, tičica, lička vesela! Slajše kot mamica lička ni pela. Skrijte se zvezdice zlate, brez '■"•oja! Lepše oči ima mamica moja. Kaj hi le zemski krog, vsak g.\ premeri! Nihče pa mamici srca ne zmeri.
Marica: Angela pa dobi to-le. Kar čitaj sama! Angela (čita): Po Gospodu posvečena, verna, bogoljubna žena, je slovenska mamica. Pridna, skromna in molčeča, možu blagor, deci sreča je ljubeča mamica, je slovenska mamica. Ti družino k Bogu vodiš, kakor luč tolažbe hodiš ti med nami, mamica, ti slovenska mamica. Marica: Papirčke morate skriti, da jih mama ne najde. Vanček in Anica (hkrati): Mamica že gre. (Vsi ji letijo naproti. Marica vzame jerbas, Vanček in Anica zavitke, Milena odpre vrata, Angela ji pomoli stol.) Mama: No, kako je bilo doma? Vanček: Mama, močnik smo jeli. Angela: Popoldan nismo imeli šole. Mama: Kako pa je bilo v šoli?' Milena: Jaz sem bila samo enkrat tepena. Angela: Jaz sem pa samo eno uro klečala. Mama: To pa ni bilo lepo; pridnih otrok ni treba kaznovati-Vanček: Mama, ali si prinesla zajčka?
Mama: Nanj sem pa skoro pozabila. (Nato jim razdeli darove. Otroci ogledujejo vsak svoje stvari.)
DRUGO DEJANJE.
Lepo opremljena soba z novimi zastori. Na mizi šopek cvetlic in ducat "šalic". Otroci so v prazničnih oblekcah, s šopki cvetlic v rokah. Pričakujejo mame. Med njimi je oče.
1.	prizor.
Marica (pripelje mamo, oče ji ponudi stol).
Vsi: Pozdravljena naša mamica! Bog te živil
(Posamezni stopijo pred mamo in ji deklamirajo poprej navedene govore.)
2.	prizor.
l'o dcklamacijah vstane mati in ginjena govori:
Veliko veselje ste mi naredili, ljubi otroci. Hvala lepa in Bog vam plačaj! (Gre k oknu in ogleduje nove zastore.) Oj, kaj vidim! Novi zastori, kako lepo se podajo naši sobi. In "ša-lice''? Res smo jih bili potrebni. Same koristne stvari ste nakupili. Vidi se, da mi boste enkrat v čast in ponos. Srečna hiša, srečna družina, kjer sc upošteva četrta božja zapoved: Spoštuj očeta in materi Za plačilo vam bom zaigrala vašo najljubšo pesmico in vi jo boste zapeli. (Zapojejo več kitic pesmi "Naša dobra mamica" in igra se zaključi.)
(OPOMBA:—Deklamacije so vzete iz pesmarice "Slovenski materi" in zapel jih jc Alojzij Mav, slovenski misijonar v Celju.)
Sestrska hiša v Puebli.
Ali bo škof Baraga proglašen za svetnika?
V. Rev. Bernard Ambrožič, O.F.M.
IC novega ne bom povedal, če omenim ob pričetku tega skromnega spisa, da se v letošnjem letu praznuje prva stoletnica Baragovega prihoda v Ameriko. Bilo je namreč 31. decembra 1830, ko je mladi Friderik Baraga v New Yorku prvič stopil na svobodna tla Združenih držav.
Razne znamenite obletnice, zlasti stoletnice, so kakor ustvarjene za to, da vzbude med sodobniki novo zanimanje za ta ali oni zgodovinski dogodek, za to ali ono imenitno osebo. Povsem naravno je torej, da tudi letošnja prva Baragova stoletnica vzbuja novo živahno zanimanje za velikega Slovenca in Amerikanca, za enega največjih misijonarjev katoliške cerkve, našega slavnega Friderika Barago.
Da, velik je Baraga kot Slovenec, ker je mnogo storil za povzdigo svojega naroda. Velik je kot Amerikanec, ker je bil v enem delu te dežele med prvimi pionirji civilizacije. Najvišje pa stoji kot telžko dosegljiv misijonar in svetniško živeč duhovnik. Za nas, verne katoličane, velja to več ko vse drugo. Torej moramo misliti na to, da pri proslavi njegove prve stoletnice pride ta vzvišena lastnost do primernega poudarka in češčenja.
Za svoje neprecenljive zasluge pred Bogom je častitljivi Baraga brez najmanjše dvojbe prejel'plačilo tam gori, kjer ne poznajo stoletnic, pa tudi ti-sočletnic ne. Na zemlji pa nikakor ne uživa tiste in take časti, ki takemu velikemu možu po vsej pravici gre.	/
Kdor le od daleč pozna Baragovo življenje, mora priti do prepričanja, da je naš Friderik zrel za altar in za litanije vseh svetnikov. Zato je bil že tudi večkrat v preteklosti govor o tem, da bi bilo treba načeti akcijo za njegovo svetniško proglaše-nje v Rimu.
To prepričanje premnogih Baragovih častivcev je prišlo do konkretnega izraza lansko leto, ko je od silne množice obiskani vseslovenski katoliški shod v Lemontu soglasno sprejel znano deveto resolucijo: ..Prvi vseslovenski katoliški shod .... srčno želi, naj se čim preje prična akcija za Baragovo pro-glašenje blaženim. V ta namen zaprosi glavni odbor katoliškega shoda markctskega gospoda škofa, da podvzame za to potrebne korake.
To je bilo torej sklenjeno lansko leto. Po končanem katoliškem shodu se je porodila misel, naj bi se dotična prošnja v smislu devete resolucije gospodu škofu v Marquettu izročila na bolj ali manj slovesen način. Zgodilo naj bi se to v letošnjem letu, ki je Baragovo jubilejno leto. Zgodilo naj bi se tako, da se Iqtos priredi romanje katoliških Sloven-
cev na Baragov grob v Marquettu in se ob tisti slovesnosti izroči sedanjemu škofu primerna spomenica v smislu devete resolucije.
Ta misel se je skušala popularizirati potom člankov v "Svetilniku katoliškega shoda," ki je po shodu začel izhajati v "Amerikanskem Slovencu". Toda bilo je videti, da ni našla posebno rodovitnih tal. Vendar se je toliko prijela src naših katoliško' čutečih Slovencev, da je glavni odbor K.S.K. Jednote na svoji polletni seji v Jolietu meseca januarija v imenu Jednote namero romanja pozdravil in jo takore-koč sprejel v svojo zaščito. Trije glavni odborniki so bili uradno delegirani, da pri organiziranju romanja zastopajo Jednoto.
Za nadaljnje korake je bilo treba stopiti v dogovor z marquettskim škofom, zakaj brez njegove privolitve in potrditve bi pač z romanjem ne prišli posebno daleč. Pripravljavci i odbor je torej poslal škofu Nussbaumu, ki je četrti Baragov naslednik na marquettski škofovski stolici, obširno informacijsko poročilo, kaj se snuje med katoliškimi Slovenci. Zaprosil ga je za privoljenje, da sme akcijo nadaljevati, in za njegov nadpastirski blagoslov.
Škof Nussbaum je takoj odgovoril, da mu naša ideja prav ugaja, da se pa želi osebno razgovarjati z zastopniki prlpravljavnega odbora. Zato da bo o priliki svojega obiska v Chicagi aranžiral sestanek v ta namen.
Napovedani sestanek se je res vršil dne 3. aprila v samostanu oo. pasijonistov v Norwood Parku (Chicago). Škof je pokazal kar največje zanima-nje za Baragovo zadevo in je rekel, da bo z veseljem storil vse, kar bo v njegovih močeh. Tudi on misli, da Baragovo proglašenje za blaženega ni prav nič neverjetna stvar, če se bo le narod — slovenski in amerikanski — z vso resnostjo zanjo zavzel.
Kar se tiče romanja samega, je prišlo med škofom in odborom v glavnih potezah do popolnega sporazuma. Seveda v podrobnostih še ni moglo biti definitivnih sklepov. Ker se misli romanje prirediti šele v mesecu avgustu, je upanje, da bo mogoče še vse pravočasno urediti.
Kako naj torej odgovorim na vprašanje, ki stoji kot napis na čelu tega članka? Ali smem odgovoriti: Da?
Ne vem. Stvar je pred vsem v rokah božjih. Ako ni božja volja, je ves naš trud zaman. Božja volja je pa včasih pripravljena — sprejeti voljo dobrih ljudi in ji ugoditi. Morda tudi v našem primeru. Da se torej čim bolj približamo zaželjenemu cilju, storimo letos za prvo Baragovo stoletnico to-le:
/-ooooo-oooooooo-ooooooo o o oooooo oooo 00-00
--—
NOVOMAŠNIK
Letos ima ameriška Slovenija tri novomaš-nike in ti so: benediktinec Rev. Roitz, frančiškan Father Jožef Cagran in svetni duhovnik Rev. M. J. Hiti. Prvega omenja v svojem poročilu iz Pueble Father Zupan, o drugem bomo pisali v prihodnji številki, o tretjem pa naj sledi tukaj nekaj življenjskih podatkov.
Rev. M. J. Hiti je bil rojen dne 3. januarja 1907 v West Pullmanu v Chicagi. Njegov brat je župnik v Turjaku na Slovenskem,
REV. M. J. HITI.
radi tukaj bivajočih starišev pa je pel novo mašo v So. Chicagi 1. 1912.
Naš novomašnik je bil posvečen 26. aprila t. 1., novo sv. mašo pa je pel drugi dan, v nedeljo dne 27. aprila, v cerkvi sv. Kristine v W. Pullmanu. Slovenski govor je imel ob tej priliki Rev. J. Plevnik iz Jolieta. Rev. Hiti je prvi Slovenec, ki je dovršil svoje študije v znamenitem semenišču v Mundeleinu.
V njegovi dušnopastirski službi mu želimo zvrhano mero božjega blagoslova.
>000000 00 000000 00000 00000000000000000000000000000
Prvič. — Prosimo Boga v goreči molitvi, da bi po svoji Cerkvi na zemlji poveličal našega rojaka in ram po izreku sv. Očeta v Rimu naklonil svetnika iz naših slovenskih vrst.
Drugič. — Častimo velikega rojaka s tem, da se v svojih zasebnih molitvah zatekamo k njemu kot svojemu priprošnjiku pri Bogu. Morebiti ga nam Bog noče vsiljevati kot posredovavca med Seboj in nami, če si ga pa sami želimo, ga nam bo najbrže rad dal.
Tretjič. — Pripravljajmo se na romanje k Baragovemu grobu v Marquette. To bo imelo velik pomen in ni vseeno, če nas je 50 ali 500. Cerkvena oblast ima pri takih rečeh prav bistro oko. Naj bo kdo po svojem lepem življenju še tako zrel za lca-nonizacijo (proglasitev za svetnika), Cerkev ga ne bo ljudstvu vsiljevala za svetnika, ako ne vidi, da
bo taka proglasitev koristila ljudstvu v duhovno dobro. Zato trdim: čim večje bo število vernih Slovencev pri letošnjem romanju v Marquette, tem večja je verjetnost, da se bo akcija v smislu devete resolucije kmalu pričela. Pomisliti moramo, da se bo Rim najbolj oziral na poročila, ki mu jih bo poslal škof Nussbaum. Ta bo pa tem bolj naklonjen naši vzvišeni ideji, čim bolj bo prepričan, da bo njegovo delo koristilo narodu v duhovnem oziru.
Četrtič. — Zasledujte teden za tednom, kar bo glede vsega tega pisal "Amerikanski Slovenec" v svojem sobotnem "Svetilniku", kar bo pisalo "Glasilo K.S.K.J." in tudi še, seveda, naša "Ave Maria"; morda še tudi drugi listi, vsaj želeti bi bilo to na vso moč.
Ako bomo vse to storili, bo gotovo kmalu prišel čas, da bomo mogli na vprašanje, ki je na čelu tega članka, dati prav razveseljiv odgovor: Da, da, da!
Drobne vesti.
Piše urednik.
Mesec majnik je katoliška cerkev posvetila najlepši izmed žena, preblaženi Devici Mariji. Njej na čast se vršijo skozi celi mesec mične šmarnice, pri katerih prepevajo verniki priljubljene Marijine pesmi. Pri šinarniških pobožnostih sc človeška srca dvigajo nad zemljo in njeno lepoto in poveličujejo Stvarnika, ki nam daje vse, kar je dobrega in lepega.
Če jc že stvarstvo samo tako lepo in popolno, kako lep in popoln mora biti šele tisti, ki je vse to naredil, tako nehote sklepa razumen človek. Vsako delo mora biti od nekoga narejeno, vsaka umetnina kaže na umetnika, ki jo jc umislil. Le največja umetnina in največje delo bi naj bilo posledica brezumnega na-klučja. Tako trdijo le tisti, ki so sc skregali s svojo pametjo in so trdovratno zatajili to, česar ne more zatajiti povprečen in nepokvarjen človek. Sklicujejo sc na "znanstvo", ki bo baje tekom časa razvozlalo vse skrivnosti. Čudno je, da sc navadno najrajši sklicujejo na znanstvo taki, ki sami niso videli niti višjih šol, kaj šele, da bi si kot strokovnjaki priborili kakih zaslug za reševanje življenskih skrivnosti. Vidi sc, da jih vodi pri njihovem kričanju vse kaj druzega kot ljubezen do znanstva. Včeraj so bili še pocestne barabe, danes pa že hočejo vse uganke rešiti v imenu znanstva in tkzv. napredka. Pravi znanstveniki niso nikaki kričači in tudi resnica navadno ni klepetulja. Kdor vedno kriči in se sklicuje na znanstvo, razodeva s tem le svojo revščino na duhu in svojo domišljavost. Največji znanstveniki so navadno najbolj skromni ljudje, ker vedo, da je še veliko neodkritega in skrivnostnega. Če ostanejo na svojem polju in ne skakajo kot nestrokovnjaki v tuj zelnik, ne bodo nikdar delali sklepov, ki jim niso dani v njihovem raziskovanju. Priznajo raje odkrito: Ignoramus et ignorabimus. Le podle duše in barabe nočejo upoštevati pesnikovega: "le čevlje sodi naj kopitar" ^n vtikajo svoj nos tjakaj, kjer kot nestrokovnjaki nimajo ničesar iskati.
♦ * *
Prvi maj se vrši v znamenju protestov proti sedanjemu družabnemu redu in po ulicah večjih mest sc razvijajo večje ali manjše demonstracije. Liudstvo hoče dela in kruha in socialnc neodvisnosti. Vse to je razumljivo. Dosedanja svoboda pri najboljši volji ni mogla privesti do zadovoljstva vseh ljudi. Zadovoljila je le nekatere. Država sama se tudi noče potruditi, da bi s silo uredila krivične razmere. Vsai brezposelnim bi morala pomagati, če hoče, da bodo kedaj kot njeni državljani branili njene meje. Če ima pravico zahtevati od njih žrtev življenja, bi vsaj po neki logiki imela dolžnost skrbeti, da se to življenje ohrani. (Primerjaj državo z umnim kmetovalcem!) Ker pa tega pod pritiskom razmer večkrat ne more, je razumljiva nezado-
voljnost prolctarcev, razumljivi tudi prvoinajniški obupni protesti. Tudi krščanski socialci niso zadovoljni z družabnim stanjem. Tudi oni imajo svoje reformne predloge, ki se v marsičem ne razlikujejo veliko od radikalnih socialističnih zahtev. Toda oni hočejo v nekem oziru še več. Ne samo tisto hočejo priboriti delavcu, kar mu gre kot človeku na zemlji in za zemljo namenjenemu, ampak zadovoljiti hočejo tudi njegovo žejno dušo. Živina v hlevu se zadovolji s tem, da so polne njene jasli, človeku pa še tudi pri polni skledi mnogo manjka. Da ga bo prisilna kolektivizacija rešila in da mu bo enolični komunizem prinesel srečo, jc prazno govoričenje. Kdor pozna človeka v vsem njegovem teženju in kdor pozna zlasti njegovo ncnasitljivo željo po prostosti, tisti bo tudi ob navideznem uspehu zmajeval z glavo.
(Odgovore na vprašanje, kaj ljudstvo misli o socializmu in
socialistih bomo v prav kratkem posnetku prinesli prihodnjič.)
* ♦ ♦
P. Odilo, naš misijonar, je obiskal v letošnjem postnem času razne slovenske naselbine. V Barbcrton, O., jc blagoslovil sv. križev pot. V Lorain, O., jc imel dobro obiskani cclotcdcnski sv. misijon. Ravno tako so poslušali celi teden našega misijonarja v cerkvi sv. Kristine na Euclid, O. Pri sv. Kristini jc vodil že drugi misijon, odkar je v Ameriki. Pravi, da fara zelo lepo napreduje. Društvo krščanskih mater ima okoli 150 članic. Za može in fante je bilo pri sv. misijonu ustanovljeno društvo Najsv. Imena. Takoj prvič jc pristopilo k društvu nad 60 članov. Častna armada! Za cvetno nedeljo je imel p. Odilo tridnevnico v Milwaukee, Wis., pri fari sv. Janeza Ev., kjer je župnik Rev. L. Gladek. Eari sv. Janeza v Milwaukee'se obeta lepa in sijajna bodočnost, ako bo šlo tako naprej, kakor je zamišljeno.
Alehtjo je naš misijonar prepeval v Clevclandu pri fari Marijinega Vnebovzetja. Velikonočni teden jc obiskal rojake v Little Palls, N. Y. Bela nedelja ga je videla pri sv. Vidu v Clevclandu na 40urni pobožnosti. V Steclton, Pa. bo te dni malo pogledal in povprašal, koliko naročnikov ima Ave Maria. Na praznik varstva sv. Jožefa bo proslavljal velikega zaščitnika sv. Cerkve v veličastni cerkvi sv. Jezusovega rednika v Bethlehemu, Pa. Od majnika se bo poslavljal na sv. misijonu v Bridgeville, Pa., nri Rev. A. Moder.
Želimo mu povsod obilo uspeha.
* * ♦
Cleveland se je zopet postavil s tem, da je z lepim uspehom priredil Pasiion v slovenskem jeziku. —• Pri njih gostuje ta čas slov. umetnik iz starega kraia, Božidar Takac. — Kakor smo brali, so dobili Slovenci v Clevclandu poseben kos zemlje, da si ga priredijo za svoj narodni vrt.
Še živeče članice-ustanovnice društva Marije Pomagaj, št. 78, K.S.K. Jednote, Chicago, 111.
Prva vrsta, (sedeče), od leve na desno: Frances Albina, Katarina Shonta, Mary Jorga, Agnes Augustin. Druga vrsta, (stoječe), od leve na desno: Theresa Šinkovec, Mary Kremesec, Ivana Perko, Mary Mladič* Anna Kosmach.
Odbor društva Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. J., Chicago, 111., za leto 1930.
Prva vrsta, (sedeče) od leve na desno: Matilda Duller, blag.; Mary Jorga, podpredsednica; Mary Kobal, predsednica; Julia Gottlieb, tajnica.
Druga vrsta, (stoječe): Mary Grill, prva nadz.; Elizabeth Besowshek, zastavonosilka; Mary Mladič, reditelji-ca; Paula Grill, pomož. tajnica; Mary Sagadin, 3. nadz.; Marg. Duller, zastavonosilka. Druge nadzornice Alve Jerin ni na sliki, ker je bila zadržana radi smrti v rodbini.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ŠT. 78 K.S.K.J., CHICAGO, ILL., ki je letos praznovalo svoj srebrni jubilej.
Društvo Marije Pomagaj je bilo ustanovljeno meseca aprila 1901, in sicer kot cerkveno oltarno društvo. Ustanovil ga je tedanji župnik pri sv. Štefanu, Rev. John Plevnik.
Kakor hitro smo dobile ženske pri naši Jednoti pravico ustanavljati svoja, ženska društva, se je to oltarno društvo preosnovalo v podporno društvo in priklopilo h K.S.K.J. To se je zgodilo na seji dne 6. novembra 1904. "Charter" od Jednote je pa društvo prejelo dne 16. januarja 1905 ,zavoljo tega praznuje svojo obletnico vsakokrat meseca januarja. Prvi odbor društva je bil sledeči: Mary Jorga, predsednica; Agnes Augustin, podpredsednica; Rose Hočevar, tajnica; Rozalija Kumar, pomožna tajnica; Mary Kremesec, blagajničarka; Ivana Perko, zastopnica; nadzornici: Frances Mladich in Mary Mladich.
Število članic je hitro napredovalo, zlasti pod krepkim sodelovanjem tedanjega, sedaj že pokojnega župnika Rev. Antona Sojarja in pa večinoma še živečih članic-ustanovnic. Ves čas se je društvo tudi borilo za pravice članic K.S.K. Jednote.
Leta 1908 so se z društvom Marije Pomagaj združile tudi članice društva sv. Ane št. 106 KSKJ.
Leta 1915 si je društvo ustanovilo tudi bolniško podporo. Članicam se je dalo na razpolago, da plačajo S5c mesečno v sklad, za kar prejmejo ob času bolezni $6.00 tedenske podpore. Katere 'nočejo biti zavarovane za bolezen, ne plačajo nič v ta sklad. Vse to je še vedno v veljavi. Iz poročila v Spominski Knjigi K.S.K.J. je razvidno, da je do konca leta 1924 to društvo izplačalo čez tri tisoč dolarjev bolniške podpore, za šolo in cerkvene potrebe pa $1143.75. Za reveže tu in v stari domovini smo darovali $650.00.
Prav posebno lep napredek ima zaznamovati naše društvo od meseca januarja 1925, ko smo imele slavnost 201etnice. Od tistega časa pa do danes smo pridobile veliko novih članic, tako da štejemo sedaj 360 članic aktivnega oddelka. V Mladinskem oddelku je 150 otrok. Od januarja 1925 pa do danes se je izplačalo poleg drugih stroškov samo za bolniško podporo čez pet tisoč dolarjev, za cerkev in druge verske potrebe pa okrog $1250.00. Vkljub
MATI, TABERNAKELJ DRUŽINE.
(Dalje s str. 130.) Na Miklavževo nisem jedla ves dan, da bo Tonček
imel orehe — za to prav nič ne računam . . . Pet žuljem sem utrpela pri pranju zato, da bo imel Tonček košček potice na velikonočni dan — za to prav nič ne računam . . . Svojo mladost sem dala Tončku — za to prav nič ne računam . . .
temu pa je blagajna napredovala in znaša danes $4375.30. Upamo, da bomo kmalu dosegle 400 članic, blagajna pa, da bo narastla na pet tisoč dolarjev. Vse to upamo doseči z božjo pomočjo in pa s sodelovanjem marljivih članic našega društva.
Umrle članice aktivnega oddelka so: Rozalija Chernich, Mary Grill, Kat. Gregorich, Agnes Jen-skovec, Elizabeth Kremesec, Agnes Penca, Ursula Predanich, Mary Ferlan, Mary Stalcer, Mary Bene-dik, Barbara Jurkovich, Barbara Verbas, Rose Grill, Ivana Istenich, Mary Skala, Mary Brunskole, Anna Kenig, Anna Žabkar, Julia Lepey, Theresa Ober-man, Johanna Bonča, Fanny Mladič, Fanny Cema-žar, Terezija Kumar, Mary Prezelj, Leopolda Ko-chevar, Mary Gregorich, Katie Brine, Veronika Gla-vach, Mary Sluga, Helena Lavtar, Katarina Marko-vich, Jennie Volkar, Mary Mahorich, Josephine Thudeum, Uršula Klekovich, Augusta Mehlin, An-tonia Gorjanc, Anna Tomše, Helena Oman, Victoi-ia Roth, Katarina Balanč in Anna Mihelich. Naj jim bo lahka ameriška zemlja!
V Mladinskem oddelku so umrli sledeči: Math Duller, Rose Kozjek, Frank Pintar in Lillian Eržen. Veselite se med angelci!
H koncu naj še omenim, da so v zgorajšnjih svo-tah, darovanih za cerkev in verske potrebe, vštete tudi sledeče svote: za slovensko šolo $400.00, za aker pri Mariji Pomagaj v Lemontu $225.00, za Ev-haristični kongres $125.00.
Iz zgorajšnjih podatkov je razvidno, da je društvo Marije Pomagaj na dobri podlagi in vsaka Slovenka si lahko šteje v čast in ponos biti članica tega društva.	Julia Gottlieb, tajnica.
Dodatek. — Društvo Marije Pomagaj je na svoji seji januarja 1930 sklenilo, da napravi vsako leto v nedeljo po prazniku Marije Pomagaj romanje k lemontski Materi božji. Lansko leto je bilo tam samo kakih 50 članic. Nismo prišle korporativno, dasi smo bile tako sklenile in dale v javnost. Zato so se po pravici nekateri norčevali iz nas in iz našega društva. Upam, da bomo letos popravile lansko sramoto in sc bomo v čim večjem številu udeležile svojega vsakoletnega romanja k Mariji Pomagaj v Leinont. Vse, ki se mislijo romanja udeležiti, se naj pravočasno javijo pri društveni tajnici ali pa pri spodaj podpisani. Vsem članicam kličem: Na veselo svidenje v Lemontu v nedeljo dne 25. maja t. 1.
Mary Kobal, predsednica.
1901 W. 22nd St._(Tel.: Roosevelt 8580)
Svoje zdravje sem dala Tončku — za to prav nič ne računam . . .
In kar imam še življenja dni, bom dala Tončku — za to prav nič ne računam . . . Tako je bilo pisano na materini poli. Kaj je potem delal Tonček, si lahko vsak sam odgovori. Ah, kdor nima solze za Tončkovo zgodbo, ni človek . . .
In kdor nima toliko srca, da bi na materin dan molil molitev hvaležnosti za svojo mater, je žival.
Častimo majniško Kraljico!
Po dolgi letošnji zimi, saj je še koncem marca silno medlo in je zapadel visok sneg, se je prebudila in oživela narava. Izginil je sneg in mraz, zavladala je prijetna pomlad. Trava zeleni, drevje poganja zelenje, cvetlice cveto in ptice veselo prepevajo. Vse se raduje lepe pomladi, ljubega majnika. In v tem najlepšem mesecu se verni kristjani vesele Nje, ki ji je posvečen zlati maj, Njo vsako verno srce še posebno časti in ljubi ter ji dela veselje, ki je Kraljica majnika.
Vi naročniki Ave Marije, vi častivci Marijini, boste v tem mesecu še prav posebno častili Kraljico maja; saj dobro veste, da to hoče sam troedini Bog, namreč, da častimo, ljubimo in Posnemamo Marijo, ki jo je On sam tako počastil in povišal nad vse angele in svetnike ter postavil za Kraljico nebes in zemlje.
Premislite, da ji je Bog Oče >*kazal neskončno čast, izvolivši jo za Mater svojemu Sinu. Ali more kak človek tako počastiti Marijo, kot jo je Bog Oče, ki ji Je poslal nadangela Gabriela s Poveljem, da jo je tako-le pozdravil: "Zdrava, milosti polna, Gospod s teboj, blagoslovljena ti toed ženami!" Vse, kar premoremo je, da z vsem spoštovanjem Ponavljamo ta vzvišeni pozdrav Mariji v čast.
Kdo bi mogel misliti, da ni lju-Sinu božjemu češčenje njego-v* Matere? On jo imenuje tudi Zdaj v nebesih svojo Mater, ka-
0r jo je klical in imenoval na zemlji. Pred vsemi drugimi svet-

od
Marije Pomagaj
P. Benigen.
LJUBLJENIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM AVE MARIJE.
Že je tukaj peti mesec tega leta, Marijin mesec, krasni maj. Dosedaj je bila navada, da smo vam pošiljali za maj takoimeno-vane cirkularje ali okrožnice, v katerih smo vas prosili za pomoč in darove v čast Mariji, zlasti za svečke, ki so gorele v Marijinem mesecu, Njej na čast.
Iz raznih vzrokov pa smo sklenili, ali bolje, bili smo prisiljeni skleniti, da smo to staro navado za letos izpremenili. Torej za letošnji majnik ne boste dobili nobenih pismenih prošenj od uprave Ave Marije, kakor ste bili navajeni do sedaj.
Vendar pa upamo, da nam ta opustitev za letošnji maj ne bo v škodo, temveč še v večjo korist.
Poznamo namreč dobro vaša blaga srca, občudujemo vašo da-režljivost, ki nas je včasih do solz ganila. Zato pa kar tu v Ave Mariji očitno povemo in vas v imenu Marijinem prosimo — namesto v posebnih pismih — za pomoč, zlasti da pošljete za svečke, ki bodo gorele v čast majni-ški Kraljici pred njenim oltarjem. Mi se bomo pa vsak dan spominjali vas in vaših zadev ter iste priporočali naši predobri nebeški Materi. Bodi torej to javno pismo vam, dragim naročnikom Ave Marije, in vsem našim prijateljem v ta namen poslano za lepi maj.
Slovenski frančiškani na ameriških Brezjah.
niki jo je odlikoval, ker jo je po njeni smrti z dušo in telesom vzel v nebesa in jo kot Kraljico nebes in zemlje kronal. Angelski zbori in svetniki neprestano ča-ste v nebesih svojo Kraljico po volji njenega božjega Sina in bi torej Njemu ne bilo ljubo in drago, da mi, ubogi zemljani, častimo in ljubimo njegovo Mater?
Tudi tretja božja oseba, Sveti Duh, želi, da častimo preblaženo Devico Marijo, njegovo nevesto;
saj je Marija po njegovem na-vdihnenju zapela preroške besede: "Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi." Pod vodstvom Svetega Duha, ki vlada Cerkev, se je češčenje Marijino tako zelo razširilo med vsemi kristjani, da se povsod, kjer se v duhu in resnici časti troedini Bog, časti in slavi tudi Marija, božja Mati.
Marija, mati našega Gospoda in Odrešenika pa tudi zasluži za Bogom naše največje češčenje. Naš Zveličar je naš največji dobrotnik, ki nam je odprl nebesa s svojim trpljenjem in smrtjo, Marija nam ga je pa vzgojila, ga ljubila, je zanj in ž njim trpela kot soodrešenica. In tedaj, ko je v najgrozovitejših bolečinah stala pod križem, jo je Jezus dal nam vsem za Mater, to je bila njegova oporoka.
Marija, Mati Jezusova, je torej tudi naša Mati. Kdo bi se drznil reči, da je ne smemo častiti ni tako častiti, kakor je primerno njenemu vzvišenemu dostojanstvu. po katerem je po-vzdignjena čez vse angele in svetnike?
To vse nas mora utrditi v če-ščenju Marijinem in nas vedno bolj vzpodbujati v pravi ljubezni in gorečnosti do naše nebeške Matere; saj vemo, da ravno če-ščenje Marijino najbolj pospešuje naše zveličanje.
Skušnja nas uči, da kristjana vzpodbuja ravno Marijino češoe-nje k njenemu posnemanju in čednostnemu življenju. Vzvišen je naš namen na svetu: doseči večno zveličanje. K temu pa nam je Marija prelepi vzor. Ona je podoba pravice, podoba ali ogledalo vseh čednosti. Na njej, vzvišeni Materi božji, ki je kot mi živela na zemlji in si je s svojim angelskim življenjem zaslužila najslavnejšo nebeško krono, na njej imamo zgled angelske nedolžnosti, zgled resnične po-božnosti, tihe ponižnosti in vsake čednosti. In kaj pač naša dobra Mati Marija v nebesih bolj želi, kot da jo v njenih čednostih posnemamo in delamo njej in Bogu veselje z lepim, krščanskim življenjem?
Marija, najboljša Mati, pa tudi dobro pozna nas in naše slabosti in naše dušne sovražnike in nevarnosti; zato potrebujemo njene pomoči, njene priprošnje in te nam ona nikdar ne odreče. Iz tega jasno sledi: kdor Marijo v njenih čednostih prav posnema in jo stanovitno časti, njemu je zagotovljeno večno zveličanje.
O, da bi vsi naši rojaki bili pravi častivci Marijini! Za to se list Ave Maria vedno trudi in prizadeva. Tako kliče zopet v lepem maju:
Ponovimo vsi svojo ljubezen, svoje češčenje do nebeške Matere Marije ter sklenimo, da jo bomo ne samo v njenem mesecu častili in ji delali veselje, temveč vse dni svojega življenja, da bomo zaslužili častno ime: Slovenci smo Marijin narod.
Pa ne samo v sebi hočemo pomnožiti pravo ljubezen do Marije, ampak delajmo v ta namen tudi pri svojem bližnjem. Pred
Slovaški frančiškanski samostan v Pittsburghu, Pa., kjer je sedež slovaškega franč. komisarijata.
vsem skrbimo za svoje zašlo in izgubljene brate in sestre tu v Ameriki z molitvijo in lepo besedo, ker nemogoče je, da bi se zveličal, kdor se je ločil od svoje nebeške Matere.
Mi imamo še toliko milijonov bratov in sester, ki so zdaj v največji nevarnosti izgubiti za vedno Boga in Marijo, katere hočejo s strašnim, nezaslišanim preganjanjem brezbožniki na Ruskem za vsako ceno ločiti od Boga in iz njih src izbrisati vsak spomin nanj.
Vsem je znano, zakaj so sveti oče v svojem pismu pozvali ves krščanski svet k skupni molitvi na praznik sv. Jožefa, da bi prenehala nepopisna bridkost v Rusiji. Določili so, da kličemo na pomoč preblaženo in brezmadežno Devico Marijo in njenega čistega ženina sv. Jožefa, patrona sv. Cerkve. Kličimo na pomoč varuhe Rusije in posebno sv. Terezijo Deteta Jezusa, kateri so sv. oče zlasti izročili v varstvo ubogo rusko ljudstvo.
Tu podamo srčno molitev v čast sv. Tereziji D. J., da bi jo
goreče molili vsak dan po namenu sv. očeta. Glasi se tako-le:
"Ljubezniva svetnica, polna sočutja, tolaži naše ruske brate, žrtve dolgega in krvavega proti-krščanskega preganjanja. Izprosi jim stanovitnost v veri, napredek v ljubezni do Boga in do bližnjega in v zaupanju do pre-svete Matere božje; pripravi jim svetih duhovnikov, ki bodo za-doščevali za božjeropne zločine proti sveti Evharistiji in za bogo-kletja; daj, da zacveto, posebno v mladini, angelska čistost in krščanske kreposti; da se bo ta ple- * meniti narod, rešen vsake sužno-«ti, radovoljno vrnil k edini čredi, ki jo je ljubeče Srce od smrti vstalega Kristusa vso izročilo sv. Petru in njegovim naslednikom, in da bo končno v edinstvu s sv. katoliško cerkvijo radostno slavil Očeta, Sina in Sv. Duha. Amen."
Za to molitev so Pij XI. dne 19. avgusta 1929 podelili odpustek 300 dni, kdor jo moli pobožno. Popoln odpustek pod navadnimi pogoji pa dobi, kdor jo zmoli vsak dan v mesecu.
Podelili so še odpustek 300 dni za naslednji vzdihljaj: Odrešenik sveta, reši Rusijo! — ki se prav primerno doda zgoraj-šnji molitvi.
* * *
Prvi shod
na ameriških Brezjah v tem letu bo imelo cenjeno društvo Marije
Pomagaj iz Chicage, četico nedeljo v maju, to je 25. maja. To nedeljo bo sveta maša ob deseti Uri po starem času ali "standard tirne," ki je vedno na ameriških Brezjah. Pričakujemo za ta glavni praznik društva Marije Pomagaj — praznik Marije Pomočnice je vsako leto 24. maja — prav obilne udeležbe ne samo članic društva, temveč tudi obilno drugih prijateljev ameriških Brezij.
* * *
Dvojna služba božja
na ameriških Brezjah, namreč ob sedmi in deseti uri, se bo vršila redno od 4. nedelje v maju (od 25. maja) do Roženvenske. nedelje (5. oktobra), ko bo zadnji shod v tem letu. Cenjena društva kakor tudi župnije, ki še nimajo določene nedelje za svoj shod, prosimo, naj se prijavijo vodstvu samostana na ameriških
Brezjah.
* * *
Obletnica katoliškega shoda se bo vršila v začetku julija. To že zdaj naznanjamo, da vas vse in vsakega to opozorimo. Natančen vzpored bomo objavili prihodnji hiesec. Na prvi vseslovenski katoliški shod na ameriških Brezjah, ki je bil v čast in korist na-,e»>u narodu v Ameriki, ne sme-•tto pozabiti. Zato bomo poživeli •Pomin nanj z obletnico in po-»krbeli, da bodo njegovi sadovi v verskem in narodnem oziru trajno ostali med ljubljenim našim 'judstvom. Hkrati pa bodi ta obletnica v čast Mariji in v korist *°ieriškim Brezjam, da bi kmalu Postale dostojno svetišče in sre-'»ce Slovencev v Ameriki. Naj 81"e to veselo naznanilo o oblet-
nici katoliškega shoda od ust do ust med našim narodom ter vname zanje vsakega zavednega in vernega Slovenca in Slovenko v Ameriki.
* * *
Rev. Benedikt Hoge je bil imenovan za profesorja modroslovja in magistra klerikov na ameriških Brezjah kot naslednik pokojnemu p. Bonaventuri Sovin-skemu. Našemu dragemu sobra-tu, ki je bil iz prve svoje doseda-
Naš redovni sobrat brat Anto-nin Šega, ki bo kot zastopnik Ave Marije obiskal Slovence v Springfield, v državah Missouri in Kansas in potem na West sploh. Rojakom ga toplo priporočamo. — Istotako priporočamo tudi Mr. Franka Ulčarja, ki bo obiskal rojake po Illinois in Penn-sylvaniji.
IIII1
nje službe kot pomožni župnik pri sv. Štefanu v Chicagi odpoklican k nam, želimo trdnega zdravja in obilo božjega blagoslova in uspeha pri svojih nadebudnih učencih.
Kandidata za naš red kot brata lajika nam je dala župnija sv. Štefana iz Chicage: Henrika Bo-golin. Izbral si je ta poklic in Bog mu daj stanovitnost v njem. Preoblečen je bil na Veliko noč in dobil je redovno ime: brat Pavel. Zdaj šteje družina na amer. Brezjah 28 članov. Imamo samostan z novicijatom in še dve hiši, pa kmalu bo vse napolnjeno. — Potreba po večjem samostanu postaja vsak dan nujnejša. Vsi to čutimo in želimo in bi takoj začeli z zidanjem, pa samo eden je, ki nam tega ne pusti, in ta je imeniten in strog gospod — naš
finančni minister.
* * *
Nova družina, Mr. in Mrs. J. Oman, je iz Chicage prišla na ameriške Brezje, da bi nam bila v pomoč pri obilnem našem delu, ki ga imamo vedno zadosti. Mi smo njune ponudbe veseli, onadva pa sta zadovoljna na deželi, rešena velikomestnega hrupa, in čvrsto pomagata pri različnem delu, ki jima gre veselo izpod rok. Dosti takih rok in u-speh bo v vseh ozirih in vsako leto večji.
* # *
V četrtek po Veliki noči je praznoval na tihem na ameriških Brezjah svoj srebrnomašniški jubilej Rev. Benvenut Winkler, O.F.M. Kličemo mu: Na mnoga leta!
* * *
PLOŠČE,
ki jih je izdala Ave Maria, so v korist in zabavo našim družinam. Dosti pohvalnih pisem smo prejeli o njih, zlasti še iz stare domovine in vedno jih naročajo. Katera naša družina jih še nima, naj jih naroči in poskusi, da so vse plošče primerne za vsako našo družino in v resnici za korist in pošteno zabavo. Sezite po njih! Šest plošč stane samo $7.50 in so poštnine proste. S tem koristite sebi in nam, slovenskim frančiškanom v Ameriki, ki smo vam jih poskrbeli.
Iz našega ofisa.
ZAHVALE:
Podpisana se prav lepo zahvaljujem Mariji Pomagaj in sv. Tereziji za srečno prestano nevarno operacijo na vratu. Je pač resničen pregovor, ki pravi, da je gotovo uslišan, kdor se z zaupanjem zateče k Mariji za pomoč. Priloženo pošiljam mali dar v podporo lista.
Apolonija Verbič, Joliet.
Najprisrčnejše se zahvaljujem Mariji Pomagaj za tako hitro pomoč. Bila sem v velikih stiskah radi družinskih razmer. Ko sem pa celo zadevo izročila Marij' Pomagaj, se je na moje veliko začudenje takoj drugi dan se tako nepričakovano obrnilo, da ne morem drugega reči, kakor: Marija, ti si mi v resnici pomagala. V zahvalo pošiljam mali dar v podporo lista. V kratkem pošljem več.
M. Borštnik, W. Va.
Spodaj podpisana sem obljubila, da sc bom javno zahvalila, ako mi Marija izprosi zopetno zdravje, katerega sem že 10 let pogrešala. Z zaupanjem sem o-pravljala devetdnevnico na čast Mariji Pomagaj. Moja prošnja ni bila zaman, kajti danes sem po desetih letih zopet popolnoma zdrava. Zato ji ponovno izrekam najprisrčnejšo zahvalo.
Marija Karznarich, Mich.
Najlepše se zahvaljujem Mariji Pomagaj, ki je uslišala mojo prošnjo. Moj 6 letni sinček ie zašel v vrvež avtomobilov. Ko tra zagledam v smrtni nevarnosti, sem z zaupanjem zavpita: Marija, pomagaj! Tn glej, otrok se je spretno rešil, kar bi bilo komaj odraslemu človeku mogoče. Angela Košir. -o-
Darovi za cerkev Marije Pomagaj:
M. Sanisa 50c, J. Koprivšek $1, J. Otrin $1, Neimcn. $5. Neimenovani $3, T. Lesar $1, Mary Gostich $5, Andr. Glavach $2.00.
Darovi za list Ave Maria:
P. Hiraver $1, po Rev. J. J. Omanu $3.12, Amalija Krulc $1, A. Zgonc SOc, M. Prebelich 50c, A. Mrak $5, (v zahvalo), A. Banks $1, J. Soklich $1, J. Krištof $1, M. Pogačnik $1, F. Anzelc $1, F. Logar 50c, A. Eisenhardt $1, G. Baraga $1, M. Klinar $1, A. Zalar $1.50, A. Skapin 50c, M. Zaletel $1, P. Celik 50c, A. Kure $1, F. Tomazin $1, M. Bahorich $1, J. Omahen $1, J. Čeme Jr. $1, G. Virant $3, M. Kolarich $1.50, A. Walter 50c, A. Verbich $1, S. Kutin 50c. M. Gore $1, J. Boker $1, T. Mervar $1, I. Godec $1. Frances Likan $1.
Člani Apostolata sv. Frančiška so postali:
G. Sodeč $10, Lucija Gorjup $10, Andrew Banks $1, Ignac Grablcvčič $1, Jo-
/*-
NOVI NAROČNIKI:
Rev. P. Odilo jih je dobil v Lorain 35, v Newburgu pa 23; Mr. Fr. Ulčar jih ima zopet 11, Mrs. Lucija Gregorčič 2, Mrs. Mary Kobal 1.
V-J
seph Jakoš 50c, Cecilija Sekula $10, M. ZugcI $2. M. Pogačnik $1. J. Klenient $10, I. Moguš $10, H. Polutnik $10. M. Gcr-bee $10, Frank Perko $10, G. Horvat 50c, A. Verbič $1, K. Mikan $1.
Za lučke pri Mariji Pomagaj in sv. Tereziji so dali:
J. Glivar 25c, J. Cerčck 50c, T. Gradi-šar $1, J. Zupančič 20c. A. Zokal $1, A. Sustaršič $1, I. Suštaršič $1, J. Drobnich
50c, M. Markovich $1, Katinka Pavlic $1, Neimen. $1, Sr. M. Consolata $1, A. Walter 50c, G. Tušar 50c, F. Kovačič $2, Mrs. Mesec $1, Lucija Kalan 50c.
Za sv. maše so poslali:
M. Bozick $1.50, M. Markovich $1.50, Mrs. Fugary $1, A. Kocman $10, J. Tom-ša $1, A. Oražen $1, J- Cimperman $3, V. Rojko $1, V. Spelman $2, J. Maglen $1, M. Smarker $1, A. Dolinšek $1, K. Oster-tnan $2. F. Muhr $1, M. Sodeč $8.50, J. Glivar $3, F. Starman $2, A. Kavčič $1.25, M. Gostič $1.50, J. Cerček $2, J. Beber $1, Marko Bluth $1, M. Laurich $2, F. Gradishar $4, A. Bishman $1, M. Uljan $1, M. Soba $1, M. Prah $1.50, A. Gregorich $2, Ana Muha $2.50, J. Vra-nichar $1.50, (za pokojno J. Gorjup $5), J. Kvatemik $1, M. Steblaj $1, A. Zore $1. J. Novak $4. A. Novak $1, J. Molek $2, U. Stucnik $1, M. Podgorelec $1.50, A. Zokal $5, M. Oblak $2, A. Mrak $1, M. Grahek $L F. S. $2, M. Drešar $1.50. A. Banks $2,*F. Javnikar $1, T. Suštersič $2. J. Drobnich $1, A. Kocman $1, M. Rebck $2, F. A. $2, M. Globokar $2. A. Berus $1.50, M. Gostich $1.50. J. Jakša $L A. Nemear $1. K. Kepcc $2, A. Jordan $1. J. Narad $2, A. Ribnikar $1. M. Sukunda $1. A. Zlogar $1, F. Rcncka $1. M. Zugcl $10, L. Fonn $3, V. Rovanie *1. M. Vaupotich $1.50. M. Peterka $2, F.. Pakiž $1. A. Mostck $1, no Rev. Odilo za pokojno M. Winter $5. Sr. M. Consolata $1. Neimen. iz. Indiananolisa $10. M. Dolinar $1, T. Okoren $1.50. A. WM-tnr $2. F. Laurich $3. A. Kovciek $1. T. Terasa $1.50. Neimen. 1=3. F. Kovačič SiS. T. Dečman $10 Mrs. Mesec *1.50. Andr. Glavach $3. Tere/iia Letrat $3.
Za pokritje stroškov ob času katoliškega shoda je daroval M. Mitti $10.
Mr. John Mesec je naredil brezplačno krasno stvar za cerkev.
MAJNIŠKI KRALJICI.
Pred tvoj oltar, Kraljica maja kipi presrčen naš pozdrav, se spuščajo molitve raja in spevi logov in dobrav. Za te vsi limbarji so vzcveli, za te vsi ptički so zapeli — ave, ave, Kraljica maja!
Vse, kar je zorna plan rodila, prinesli smo pred tvoj oltar, poglej na nas Kraljica mila in sprejmi majniški naš dar! Vse misli tebe naj slavijo, vsa srca tebi naj gorijo — ave, ave, Kraljica majat
Kako je lepa tvoja slika, ljubezen vžgala lučk je sto, v vseh prošnja ena je velika: Marija, sprejmi nas v nebo! Pokliči nas iz solz doline tja gor, kjer nikdar maj ne mine ave, ave, Kraljica majal
P. Evstahij, O.F.M.:
ZVONČKI IN TROBENTICE.
V vigredi zvončki nam beli	Nežno trobentice zate
pesem ubrano pojo . . .	božji pozdravljajo svet . .
— Zvončki so dečki veseli,	Cvetke so deklice male,
v čednosti mladi cvete----ljub je nedolžnosti cvet!
r®oooooooooeoooooooooooooooooooooooooooo
Nasi mladini.
A MONTHLY LETTER FROM YOUR FRIEND.
Dear Friends:—
This is the beautiful month of May. Dedicated to the Mother of God. We all should say some special prayers this month in honor of the Virgin Mary. I am sure that you all know the rosary. Everybody knows how dear that prayer is to Mary, how easy it is, how instructive, hqw rich in blessing. But there is one little devotion which I beg of you, my friends, to make your very own from this day on, yes, all the days of your life until death. It is very simple. Perhaps you already know and practice it. It is the devotion of the three Hail Marys.
Here is the whole sweet devotion. Just say three Hail Marys every morning with your morning Prayer, and three Hail Marys in the evening with your evening prayer. Say them in honor of the Immaculate Mary's spotless virginity, for the grace to avoid all mortal sins, particularly, for the grace of holy purity.
St. Anthony of Padua praised and practised this Prayer. St. Leonard of Port Maurice promised heaven to all who would constantly be faithful to this practice.
In conclusion I am sending you all my hearty mvitations to visit our shrine of Mary, Help of Christians, Lemont, Illinois. You may come any ('ay during the week or on Sunday. In this shrine will make special Novenas for our living and de-Parted benefactors. I hope that I will see many of y°u up here during the month of May or in later months this coming summer.
May the Blessed Virgin Mother bless and protect you ant
A MOTHER'S DAY OF THE CHURCH AND THE NATION.
By Emily J. Blenkush, St. Joseph, Minn.
, This year the second Sunday in May will be a ay for honoring our Heavenly Mother as well as °Ur earthly mother. An editorial in our diocesean
paper, "The Catholic Bulletin," reads as follows: "A letter from Father A. M. Mayer, O. S. M., rector of the Sanctuary of Our Sorrowful Mother, Portland, Oregon, advises us that the Holy See has ganted the institution of a new American ecclesiastical feast day of the Blessed Virgin, 'Mother of the Human Race', established in fulfillment of Our Lord's words on Calvary to the blessed disciple, 'Ecce Mater Tua'.
The second Sunday of May is set aside by the Congregation of Rites for the new feast, generally observed in the United States as Mother's Day. The Mass for the day has been written and is awaiting approval. The Servite Fathers, an order founded in Italy in 1233, petitioned the Holy Father for the new feast a year ago."
The commemoration of our Blesed Mother under the new title, on the day of the nation's observance of a praiseworthy custom will endear us doubly to Mother's Day.
The secular observance of Mother's Day is comparatively a recent custom also; the first being proclaimed by the President in May, 1914, and the second Sunday in May being set for the annual date thereafter.
The day is now observed by the high and the lowly. And the mother who is mistress of a mansion, receives no warmer tribute than the mother in the tenement. Whatever the gift or tribute, none is greater than the love that actuates it, and by that token, the poor child's offering of wood anemones is equal to the mass of orchids the child of the wealthy may give. Nor should those of us who are neither rich nor poor, permit the day to pass without some special homage to one who gives her all through long years for us. For,
"To give one's life, on weary days and hopeless,
To give one's life, hour after hour, and be Ready to give again, again—is harder
Than to give it in a moment gloriously." Do not deem flowers, which in their sweet perfection, are especially appropriate, an extravagance! No mark of our love can be an extra-
vagance, and we who so seldem give expression to a feeling, however strong it may be within us, cannot afford to be niggardly in this.
Surely, the flowers we offer in life are dearer to a mother's heart than the ostentatious bouquets we may heap on her in death. Remember your mother on Mother's Day!
LEGENDS OF ST. FRANCIS.
AND OTHERS By Ksaver Meško
Translation from the Slovenian By Albina J. Wahcic (Continued.)
OVE inflames. Renunciation begets admiration. Humiliation draws noble souls unto itself.
With fervent love and continued self-abasement, Francis collected so many stones, and became surrounded by so many volunteer laborers and assistants, that the spring of the year of 1208 saw the completion of the repair on St. Damian's.
Next in order found to be worthy and in need of receiving his love and attention was the chapel of "Sta. Maria degli Angeli—St. Mary of the Angels," situated on the plains half an hour from town; also called "St. Mary Portiuncula" or the Less, because of its insignificant size and the tiny plot of ground upon which it was built; the property of the Benedictine Abbey on mount Subasio. At this time Francis lived in a dilapidated hut not far from the chapel where he intended to remain all the days of his life in prayer and silent meditation. But God willed otherwise.
There was in that locality none so small, none so unknown as this little church, identically as Francis desired to be the most insignificant, the most unknown of all the servants of God. Yet, with the spread of the glorious fame of Francis, St. Mary's of the Angels likewise became known all over the world as the cradle of the Franciscan order.
On certain appointed days the Holy Sacrifice of the Mass was offered up by a priest from the Benedictine monastery. One spring morning, in the year 1209, possibly the second day of February, Francis heard the words of the Lord in the Holy Gospel: "The kingdom of God is at hand. Go, heal the sick, raise the dead to life, cast out devils. You received freely, hence give freely. Take nothing on your journey, neither gold nor silver nor copper in your belts, neither scrip nor staff, neither footgear nor two coats."
To Francis these words seemed as a light from heaven, a revelation from God.
"This is what I have sought," he exclaimed joyfully. And he cast aside his staff, his sacks for grain, his wallet, his shoes, and clothed himself in a thick, coarse garment, the kind worn then by the poorest of farmers living in those places and the indigent shepherds of the surrounding mountains, and girded himself, not with a leather belt, but with an ordinary cord.
This marked the betrothal of Francis to "his most beautiful chosen one," to "Donna Poverta"— "Lady Poverty." To her he remained faithful to the end of his life; so faithful indeed that he was wholly distressed and unhappy, when upon one occasion one of the brothers said to him: "Father, I come from your cell," and Francis looked as if to say: "O, brother, what have you said? From my cell? Is it possible that there is something upon earth to call mine?"
Now, when Francis found himself so completely and offered himself irrevocably to God, he went out to seek yet other souls for God. Immediately on the following day he went to Assisi and began to preach.
The first to join him were Assisi's noblemen, Bernardo da Quintavalle and Petro dei Cattani, the legal representative of Assisi's capital.
Bernardo, a wealthy, renowned, far-sighted man, who had already heard quite often, sweet provincial songs of Francis, heard now his zealous sermons, full of love, full of mercy for poor sinners without reproach or bitterness, yet deeply and emphatically denouncing the wickedness and ingratitude of sin. He heard the jeers and the insults, saw how Francis received them as friendly and brotherly words, ever with meekness, patience, self-denial and a holy joy. And after long and weighty consideration he said: "This man must be of God!"
Still he was not satisfied until he had put him to an even more severe test to judge him yet more exactly. He forthwith invited him to supper. Francis, ever courteous and knightly, always obliging, came. After supper Bernardo offered him hospitality for the night. This invitation Francis also accepted.
Rev. Anthony Roitz, O. S. B.
Ven. Fr. Daniel Gnidica, O. S. B.
Bernardo ordered one room to be made ready for the both of them. What was this keen man's purpose in doing this? Did he perhaps want to observe Francis asleep, when the light of his daily life and the bright ray of sanctity would fall from him? Would he be just like other people, who, overcome by weariness and sleep, lie weak and without strength? And did he perhaps hope, thus to break the charm which the life and words of Francis had cast upon his soul?
But it so happened, that on this occasion, as on every previous occasion, Francis was the victor.
As the two men entered their sleeping chamber, Francis lay down at once and pretended to fall asleep. Bernardo also lay down. When Francis heard his regular and deep breathing, and judged by this that the other slept, he arose, knelt down and prayed the whole night through, and enthralled by love and fervor, sighed incessantly: "My God, my God!"
(To be continued.)
MATERIN DAN.
Urnih korakov se približuje dan, ko bodo sinovi in hčere cele države kakor eno srce dvignili svoj glas v vašo slavo, ljube matere, tisti dan, ki je od države javno proglašen v to svrho, da proslavljamo globočino prave, skoraj bi rekel, nedoujnljive materinske ljubezni. In ta dan, o katerem govorim je "materni dan", katerega letos obhajamo 11. maja.
Kristus sam nas s svojim prelepim zgledom uči in navdušuje, da spoštujemo, ljubimo in častimo svoje matere, saj je iz ljubezni do nje naredil svoj prvi čudež v Kani. Zaradi tega bi moral sleherni človek, posebno pa še katoličan, dvigniti svoje srce, posebno na ta dan, in hvaliti Boga, ne samo zato, ker mu je podelil dobro in ljubečo mater, ampak še bolj zato, ker mu je dal v njej skrbno in nesebično voditeliico na težavnem potu skozi življenje. Koliko veselje, kolika radost mi napolnuje srce že ob samem imenu: "mati". Da, na svetu ni slajšega, pa tudi ne pomenljivega imena, kakor je to sladko ime. Kakor najslajši glas mi-loglasne harfe zadone ob tem imenu strune našega srca, ne samo v nežni mladosti, ali v mladeniški dobi, ko se srce s slehernim utripom in čuvstvom oklepa njenega srca, ampak to ime vzbuja tudi v krepki moški dobi, da, v pozni starosti najslajše spomine Privabi solze ljubezni in hvaležnosti od truda, znoja in bojev usalmela očesa. Zatoraj, o ljubljene naše matere, upam, da Janes v celi naši državi ni srca, ki se ne bi z ljubeznijo, spošte-vanjem in častjo spominjalo vaše materinske skrbi in ljubezni ll'r vam z veseljem plačalo davek svoje otroške hvaležnosti.
O, da bi mi bila dana zgovornost in pesnički polet najslav-"ejših pesnikov, da bi spletel venec najlepših pesmi in v njih opeval čuvstva ljubezni in veselja, ki naj bi polnila na ta materni Jan sleherno srce. A tako naj zadostujejo te skromne vrstice.
l3a, pustimo za nekoliko trenutkov svoja srčna čutila in sc °zrimo na zgodovino tega praznika.
"Materin dan'' se je začel praznovati leta 1914 po prizadeva-"JU Miss Anne Jarvis, Philadelphia. Tri leta pred smrtjo njene '"aterc ji je prišlo na misel, da bi bilo lepo, plemenito in korist-da bi se vsako leto po celi državi obhajal en dan, ko bi se s'ehernl človek spominial nesebično ljubezni in požrtvovalnosti •syoje dobre mamice. Za tak dan si je izbrala drugo nedeljo maj-n'ka, ki je bila najbližja obletnica rojstva njene matere.
Vsa srečna nad to lepo in hvaležno mislijo jo je Miss Jarvis ■ikoj začela udejstvovati. Ker je želela, da bi ta njena ideja ""sla odmev v srcih vseh državljanov cele ogromne države in e_'ierno leto obnovila ljubezen in hvaležnost do svojih mater I ' vseh, zato je šla k sedanjemu senatorju J. Heflin-u, ki je bil J'"1) zastopnik v "Beli hiši" in ga prosila, naj bi se on zavzel za
to njeno idejo ter jo predložil v zbornicah. Njena prošnja je bila uslišana in sprejeta z velikim navdušenjem v obeh zbornicah in tedanji predsednik Woodrow Wilson je 8. maja 1914 določil in podpisal naj se vsako leto drugo nedeljo maja slovesno praznuje "materin dan".
Naslednji dan je predsednik izdal proklamacijo ali resolucijo, da mora na ta dan viseti ne samo na vseh državnih in javnih poslopjih, ampak tudi na vseli privatnih hišah, zastava Združenih držav v čast materam. In tako je bil vstanovljen "materin dan" za celo državo.
Ta praznik je gotovo eden najlepših in najpomenljivejših, kar jih obhaja država. Saj se ž njim proslavja ona neutrudljiva potrpežljivost, požrtvovavnost, kipeča in nesebična ljubezen, katero je večni Stvarnik vsadil v materinsko srce, ljubezen, ki daruje svojim ljubim otročičkom čas, zdravje, samega sebe, celo svoje srce in ako je potrebno, tudi svoje življenje. Kje najdemo večjo ljubezen? V resnici, materina ljubezen je močna kot smrt. da, še močnejša; tudi smrt ne more iztrgati iz njenega srca nobene bilke, ki je vzklila pod njim.
Zato je naša resna življenska dolžnost, da vsak po svoji možnosti skuša osladiti dneve življenja svoji materi. Vam pa, draeg matere, kličem: Naj vas najčistejša Mati vodi in blagoslavlja in naš Gospod Jezus Kristus naj vas iz zakladnice svojega presv. Srca obsiplje z vsem obiljem milosti in blagoslova, da boste mogle vršiti velikansko nalogo, ki vam jo je naložil večni Bog v blagor vesoljnega človeštva.
Frater Lenart, O.F.M.
PISMA.
Joliet, 111., marca 19, 1930.
Sv. oče, papež Pij XI., so v svojem pismu vzpodbujali ves krščanski svet k molitvi za nesrečne, preganjane vernike v Rusiji. Na praznik sv. Jožefa, so sv. oče opravili v Rimu daritev sv. maše za nesrečni rusjci narod. Verniki po celem svetu so se pridružili sv. očetu in molili, da bi se kmalu prenehalo grozno preganjanje kristjanov in da bi se ljubi Bog usmilil teh nesrečnih vernikov in jim podelil svojo pomoč. Kakor po drugih krajih, tako smo tudi v naši šoli sv. Jožefa v Jolietu, Illinois, opravljali posebne pobožnosti na čast presv. Srcu Jezusovemu za nesrečni ruski narod. Učenci in učenke naše šole sv. Jožefa so se v ta namen vdeležili mnogih maš, molili 754 rožnih vencev in darovali 704 sv. obhajil po namenu sv. očeta. Kakor do sedaj, tako hočemo še za naprej moliti za nesrečni ruski narod. "Odrešenik sveta, reši Rusijo!"
Učenci in učenke
šole sv. Jožefa, Joliet, 111.
7 A. R. I. Mt. Asšisi.
Lemont, 111. April 10, 1930.
Dragi striček:—•
Lepi maj, krasni maj — konec zime je sedaj. Tako pojemo v začetku maja.
Oh, kako se pač veselimo tega meseca, ki je posvečen naši nebeški Kraljici. Meseca maja pa obhajamo še nekaj drugega — in to je materin dan — (Mothersday).
Kako lepo je to urejeno, da se ravno v tem mesecu obhaja materin dan, da lahko razveselimo naše matere z najnežnejšimi cvetlicami.
Vsak dan bodemo poklonile naši Materi šopek cvetlic — šopek čednosti, v katerih se bomo vadile.
Prosim Vas, spomnite se me pri Marijinem oltarju in jaz se bom spominjala Vas. Vas pozdravlja
Marica iz New Yorka.
7 A. R. I. Mt. Assisi.
Lemont, 111. April 10, 1930.
Dragi striček:—
Mislim, da ne boste hudi, če Vam .že spet pišem. Me rade pišemo, ker se s tem vadimo v našem maternem jeziku.
Najpoprej Vam hočem povedati, kako se veselimo maja, ki
je posvečen Mariji. Ta mesec se razločuje od vseh drugih mesecev po svoji krasoti. Rožice krasno cveto, posebno pa tulpe, šmarnice in vijolice. Pridne čebelice letajo okrog rožic in s svojimi bzz-bzz častijo nebeško Kraljico. Ptički imajo tudi radi svojo Gospo in ji prepevajo v čast po cvetočih in zelenih drevesih. Kaj pa še le dečki in deklice I Tudi oni se pripravljajo na prelepi maj. Sklenili so že, da bodo šli vsak dan k sv. maši in tudi k sv. obhajilu, Mariji na čast. Lepe oltarčke si bodo naredili v sobi in tam častili Kraljico majnika. Tudi premagovanje ima Marija rada. Njej v čast bomo prižigali lučke. Kakor naša mati ima tudi nebeška Mati veselje s pridnimi otroci.
Še par mesecev imamo šolo, potem pa, hura, šole bo konec.
Pozdravljam vse čitatelje Ave Maria, posebno pa strička.
Kristina.
7 A. R. I. Mt. Assisi.
Lemont, 111. April 10, 1930.
Dragi striček:—
Po slovenskih cerkvah se poje Marijina pesem "Spet, kliče nas venčani maj." Mene ta pesem zelo veseli in komaj čakam, da jo bomo peli. V tem mesecu se vse na novo poživi. Rožice cvetijo in ptički žvrgolijo. Vse se veseli tega meseca. Še majhni otroci, ki ne znajo govoriti Marija, ki rečejo "Malija", si že
\
napravljajo oltarčke. In po šolah hoče vsak razred drugega prekositi s svojim oltarčkom. Svoje cente "šparajo", da lahko kupijo lučke in cvetlice. Tu na gričku Assisi se tudi veselimo maja. Vsak dan bomo pele pri sv. maši in tako častile Marijo.
Trava že zeleni in v mesecu maju bo vse zeleno. Šle bomo na hrib in se tam igrale.
Veselim se pa tudi pirhov. Moj ata so pisali, da dobim pir-hov, če bom pridna.
Mislim, da sem zadosti napisala. Vse čitatelje Ave Maria lepo pozdravljam, posebno še svoje starše, ki bodo gotovo čitali moje pismo.
Minka iz Bethlehema.
1764 E. 30th St. Lorain, Ohio. Jan. 4, 1930.
Spoštovani gospod urednik:
Prvikrat vam pišem, gospod urednik. Sem v dvanajstem letu in v šestem razredu. Hodim v šolo S.S. Cyril & Methoda. Moja učiteljica je Sister Mary Pachonia. Ne učimo se prav nič slovenskega, zato mi oprostite gospod urednik moje velikanske napake. (Ni tako ne. Le korajžo! — Ur.) Najprvo vam povem, da imam samo eno sestro. Stara je osem let in je v drugem razredu. Pred enim mesecem je bila hudo bolna za pljučnico. Go-
spod župnik in čč. sestre so rekle, da naj vsi otroci iz naše šole darujejo sv. obhajilo, da bi ozdravela. Bili smo uslišani. Danes je zdrava — "Hvala Bogu".
Sedaj smo pa imeli sv. misijon od 9. do 16. marca. Vodili so ga Rev. Odilo Hajnšek. Veste, kospod urednik, jaz še ne pomnim, da bi bilo tako lepo v naši cerkvi, kakor sedaj ob času mi-sijona. Bile so vsaki dan tri pridige in tri sv. maše.
Ker sem mašni strežnik, sem hodil vsaki dan k zgodnji sv. maši, ki je bila ob petih. Druga je bila ob osmih, pri kateri smo bili vsi šolarji. Potem pa sem prišel o pol osmih zvečer, ko je bil najprvo rožni venec, potem pridiga. Po pridigi je bil blagoslov z Najsvetejšim. Zvečer so bile pridige po eno uro; in ker dobro razumem slovensko, bi bil rad poslušal še eno uro, tako da bi bilo dve uri. Nisem zamudil nobene pridige. Vseh sem torej slišal dvaindvajset.
Za nas otroke pa so imeli govore Rev. J. J. Oman v angleškem jeziku.
Da so Rev. Odilo govornik kot malokdo drugi, bo rad priznal, kdor jih je silšal. O koliko lepih zgledov so nam povedali! V nedeljo zvečer ob pol osmih je bil sklep. Najprej je bila pridiga pred izpostaljenim sv. Rešnim Telesom. Oh, kako polna cerkev je bila. Vsi so imeli sveče v rokah in so ponovili krstno obljubo. Po pridigi je bil sprejem fantov in mož v društvo Najsvetejšega Imena. Potem so bile pete litanijc Matere božje
in Zahvalna pesem. Tudi še nisem slišal, da bi vsi po cerkvi peli kakor sedaj. Torej je enkrat bilo zares lepo pri nas. Dal ljubi Bog, da bi misijonarjevc besede in opomini obrodili stoterni sad tukaj med nami.
Po misijonu so se podali Rev. Odilo na agitacijo za list "Ave Maria" po naselbini in dobili so veliko novih naročnikov.
Zdaj Vas lepo pozdravljam, posebno še Rev. Odila Hajnška Bom se še drugikrat oglasil, ako ne bo romal moj dopis v koš.
"Z Bogom"
Andrew Pogachar.
Euclid, Ohio. 140 E. 232 St. Dragi — častiti gospod urednik:
2e dolgo se nihče ni oglasil iz Euclid Village. Bom pa jaz napisala, kako je tu pri nas. Sv. postni čas je in imamo vsak torek in petek večernice. A sedaj smo imeli sv. misijon. Vodih so ga č. g. Odilo Hajnšek. Ljudje so prišli v velikem številu, da je bila skoraj cerkev premajhna. Tudi otroci smo imeli pridigo. Najlepše je bilo v nedeljo oh koncu misijona. Cela cerkev j' šla k sv. obhajilu. Na večer pa so bili možje sprejeti v Holy Name Society.
Otroci v naši šoli imamo "lots of fun". Veselimo se že, ker se bomo kmalu učili igro za sklep šole v slovenskem jeziku. Naše
Osmi razred slovenske šole v Puebli, Colo.
sestre učijo otroke dobro in vsi otroci imamo radi sestre in mislijo, da sestre tudi nas 'lajkajo", ker se toliko matrajo z nami. Smo namreč tudi trdih glav. Jaz bom letos končala sedmi raz-red, drugo leto bom pa graduirala.
Moram še povedati, da je bilo slabo vreme, sneg in burja ob času misijona, pa ljudje so le prišli. Veselimo se že velike noči. Imeli bomo polno pirhov. Pridite po nje. Želimo Vam vsi otro-C1 veselo Velikonoč in obilo pirhov. Vsi otroci iz naše šole Vas Pozdravijo, posebna pa vaša
Mary Coprich.
Eveleth, Minnesota.
April 7, 1930.
Spoštovani g. urednik:
Tudi jaz bi rada prišla na vaš komer. Stara sem 12 let in sem v 6. "grade"'. Tukaj nimamo katoliške šole, zato se pa naš father toliko bolj trudijo, ker nas učijo v cerkvi. Povem Vam tudi, kje sem se naučila nekoliko pisati slovensko. Tukaj na Evelethu smo imeli na "Thanksgiving" lepo igro: K mamici. Naučili so nas jo father Leskovec. Jaz sem svojo vlogo prepisala in mama mi je pokazala, kako se piše po slovensko. V igri s«m bila Milica, moj brat pa je bil Marjanček. Father so se veliko trudili, da so nas naučili. Moja mama je jokala pri igri. Še celo ata si je brisal oči, ker je Marijanček tako jokal, ko ga je hudobni stric tepel. Tukaj se zelo učimo za sv. birmo: jaz in 'noja 2 brata. To naj za enkrat zadostuje; pa še drugič kaj. Vas prav lepo pozdravljam in tudi vse deklice in dečke in Vas povabim na Eveleth. Boste videli našo lepo cerkev. Ker se ravno Približuje velika noč, Vam želim obilo pirhovl
Rezika Skubic.
7 A. R. I., Mt. Assisi.
Lemont, 111.
ftear Mary Znidar, from Bowling Green, Ohio:
I am writing you a few lines in answer to your letter in Ave Maria. We are girls from Mt. Assisi Convent, and are glad to ''Sar of girls from different States. I am glad to know that you are all well now, so that you will be able to enjoy the Easter holidays. We are also on a farm, and that the beautiful days of spring are here, we are planting flowers and preparing the f'eld for different crops. I know you will have a great feast With the strawberries, and can make those good strawberry short c»kes. We would like to come and help you then.
We are approaching the beautiful month of May. Then is ^hen the flowers bloom and we prepare for Mother's Day. We all owe respect to our Dear Mother, not only on that day but
every day. For that day we girls are having a play, which you will read in the Ave Maria. Perhaps your teacher in school will like it.
We all thank you for your kind invitation and would like to hear from you again.
Sincerely yours, we remain,
The Girls from Mt. Assisi.
6126 So. Normandy Ave.
Chicago, 111.
April 5, 1930.
Dear Rev. Father:
I am glad that I have the opportunity to write to you, dear Father. I always read the boys' and girls' letters in the "Ave Maria" book. We all enjoy reading it.
This is the month of May. Our Blessed Virgin Mary's month. During this month we have May devotions every Thursday.
My ma and all of us feel sorry that we did not see — P. Bo-naventura. We read about him in the "Ave Maria". How beautiful the church was decorated for him.
This is the second time I am writing you a letter, dear Father. I always read the nice letters of the girls and boys and hope they read mine and enjoy it. I think I'll end my letter. Sending my best regards to all the readers of the "Ave Maria".
Sincerely Yours
Sophie Karosa.....
Bowling Green, O.
March 31, 1930.
This is the time of Lent. We, all must do something for our Lord. I am going every Saturday to Catechism and also confession. Sunday morning I go to Holy Communion. I like to go to "križev pot" on Sunday afternoon. Our church has services every Sunday at half-past two.
It is too far to walk to the church. We have no car. But we go to church in a truck. It is very cold in the truck and only three of us can ride in it on cold days.
Every evening we say the rosary and other prayers. During my spare time I teach my two brothers and one sister Catechism.
I wish all the boys and girls that write in the Ave Maria, happy Easter holidays. Da bi imeli veliko dobrih pomeranč in lepih pisanih pirhov.
Yours truly	Francis Snider.
VSEBINA MAJNIŠKE ŠTEVILKE:
Mat'> tabernakelj družine (Rev. A. Urankar) ....str. 129-
JJesečni pridigar (Rev. J. Smoley—pet pridig)............str.
7*ujniške pesmi (Rev. P. Evstahij) ......................................
J^Kel Gospodov (P. Odilo) .....................................................
^'»netonka (P. Bernard) ..................................................str.
•^ulturni obzornik:
p^kev Marije Pomagaj, Pueblo (P. Ciril Zupan)........str.
Ut* >n katoličani (S. S.) ....................................................str.
O
68t»-am v Gospodovi službi:
7
^ «r'čka Asizij .............................................................................
Alib~dan ('Krica) ............................................................str-
130, 150 131-133 .str. 133 .str. 134 135-138
139-141 141-142
str. 143 143-145
8kof Baraga proglašen za svetnika? (P. Ber-"ard) ................................................................................str. 146-148
Drobne vesti (urednik) ..............................................................str. I48
Društvo Marije Pomagaj ..........................................................str. 150
Glasovi od Marije Pomagaj ...............................................str. 151-153
Iz našega ofisa ..............................................................................str. 155
Naši mladini:
A monthly letter from your friend ..............................................p. 155
A Mother's Day of the Church and Nation (Emily
J. Blenkush) ....................................................................p. 155-156
Legends of St. Francis (Rev. Ksaver Meško—
Albina Wahčič) .............................................................p. 156-157
Materin dan (Fr. Lenart) ...........................................................p. 157
Pisma .......................................................................................p. 157-159
Toplo priporočamo dvoje zelo dobrih premišljevanj. Prvo so izdale uršulinke v Ljubljani in nosi naslov "Nebeški dvor". Za vsak dan v letu vam nudi en svetniški vzor ljubezni do Boga in Marije. ' Kdor si bo to delo nabavil, bo imel za dvanajst let dosti Šmarnic, kratkih, ljubkih in praktičnih. — Druga zbirka premišljevanj se glasi "Dobri pastir". Nje prvi del je ravnokar izdal dr. C. Potočnik, semeniški Spiritual v Ljubljani. Delo moramo iz dna srca pozdraviti, ker smo v njem dobili nekaj za nas neobhodno potrebnega. Naravnost dobrodošla bo knjiga delavcem kat. akcije, da bo jim poglobila pravo spoznanje njihovega razmerja do Boga, do sebe in bližnjega. Zatorej si jo gotovo nabavite.
■ ■ ■ ■ ■
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naznanjam, da še vedno sprejemam vsa naročila, ki spadajo v področje upravništva Ave Maria v Lemontil.
Sprejemam naročnino za list Ave Maria, St. Francis Messenger, Cvetje, Kraljevstvo božje, članarino za Apostolat sv. Frančiška, za lučke in sv. maše. V zalogi imam vsakovrstne devocijonalije, koledar Ave Maria, ozir. Spominsko knjigo in plošče Rev. Odila. — Toplo se priporočam.
MRS. MARY KOBAL
1901 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone Roosevelt 8580
Slovenska Ženska Zveza
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927.
Glavni izvrševalni odbor:
Predsednica: MRS. MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis.
Tajnica: MRS. JULIA GOTTLIEB, 1845 West 22nd Street, Chicago, 111.
Blagajničarka: MRS. MATILDA DULLER, 2241 So. Lincoln Street, Chicago, 111.
Slovenska Ženska Zveza je edina slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
$10.00 NAGRADE
novo ustanovljenim podružnicam. To pa velja samo do preklica. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo takoj. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
U
ZARJA"
je edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Magazina in stane za nečlanice $2.00 letno. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: 'ZARJA", 1845 W. 22nd Street, Chicago, 111.
Phone 3864	Phone 1389-R
Šetina in Slapničar
ZALOGA NAGROBNIH SPOMENIKOV 1013 N. Chicago Street,	Joliet, 111.
^S>3itt(itii*iiic3iiiiiiiiiiiicatiifaiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiii(iiiiiiicaiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiit*iicaiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiitiiicaitiiiiiiiiitc3i<£>
I	Mihael Trinko	J
I	I
PLASTERING CONTRACTOR.
B
Slovencem v Chicagi se prav toplo priporočam. | 2114 West 23rd Place,	Chicago, 111. |
|	I
•^icaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiMiiiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiiEaiiiiiiiiiiiicamiiiiiiiiicaiiiiiitiiiiicaiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiic4»
>000000000000-0000000000 ,
MERCHANTS MINERS BANK
CALUMET, MICH.
Vsem Slovencem se priporoča za številni obisk.
AVNE ZAHVALE
Moram Vam priznati, da je Vaša Alpen Tinktura v resnici najbolj uspešna. Odkar ji rabim, so mi prenehali lasje izpadati. Sedaj mi rastejo zopet lepi in gosti.—S. Mar-kotich, 129 Lingar Rd., Sidney, N. S., Can.
Vašo Bruslin Tinkturo zoper sive lase sem rabila z najboljšim uspehom, za kar vam ostanem vedno hvaležna.—Frances Polish, Chicago, 111.
Od Vaše Broslin Tinkture zoper sive lase so mi postali lasje popolnoma taki, kakor sem jih imel v mladosti. Zato Vam ostajam hvaležen.—Simon Zubar, P. O. Box 310, Kirkland Lake, Ont., Canada.
Moram pripoznati, da jc Vaš Fluid zoper revmatizem v resnici najboljši na svetu. Moj prijatelj je ležal tri mesece v postelji. Ko je pa rabil Vaš Fluid, je v osmih dneh popolnoma ozdravel. Blagovolite tudi meni poslati eno steklenico Vašega hvalevrednega Fluida. Najlepše se Vam že v naprej zahvaljujem.—Joseph Jenich, 283 Droiullard Rd., Ford City, Out., Canada.
Pripoznavam, da je Vaša Elsa žauba zoper rane in srbečo kožo najboljše zdravilo. Ostajam Vam vedno hvaležen.—D. Brankovan, P. O. Box 48, Ambler, Pa.
2e več let je minulo, odkar sem rabil Vaše zdravilo zoper kurje oči in bradavice, katere sem v par dneh popolnoma odpravil, za kar sem Vam prav hvaležen. Blagovolite mi poslati cenik, da naročim še druga zdravila.—John Grabjan, 3307 St., St. Louis, Mo.
Imam na tisoče zahvalnih pisem tudi od drugih zdravil. Vsakemu dam $5.00, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha.
Pišite takoj po cenik. Pošljem Vam ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1436 E. 95th ST., CLEVELAND, O-