TRIGLAVSKI LEDENIK V LETIH 1974—1985 
T H E T R I G L A V G L A C I E R IN T H E Y E A R S 1974—1985 
M I L A N S I F R E R 
IZVLEČEK UDK 551.324.22(234.323.6) 
Tr ig lavski ledenik v le t ih 1974—1985 
V letih 1974 do 1985 se je h i t ro k r č e n j e Tr ig lavskega leden ika v Ju l i j sk ih Alpah, 
ki s m o ga še posebno s i s temat ično spreml ja l i p» letu 1946, ko smo začeli z r edn imi 
opazovan j i in m e r j e n j i , v g lavnem zaustavilo. Medtem ko se je v p rv ih letih opa -
zovan j (1946—1954) u m a k n i l povprečno za 26,03 m, je znaša l umik v n a s l e d n j e m 
o b d o b j u (1955—1962) 15,13 m, n a t o (1963—1973) 9,70 m, v letih 1974—1985 pa je ostal 
n j egov spodnj i konec vseskozi pod snegam, za to se j e n j egov obseg s a m o loka lno 
nekol iko zman j ša l . 
P r i t o l m a č e n j u teh r azmer je videti količina snežnih p a d a v i n še posebno odlo-
čilna. Iz poda tkov Hidrometeorološke pos ta je na Kredar ic i , ki j e začela delat i leta 
1954, vidimo, da je znašala povprečna debel ina snežne ode je ob koncu redi lne dobe 
1955—1962 le 297,50 cm, v n a s l e d n j e m obdob ju (1963—1973) 350 cm, v z a d n j e m 
(1974—1985), ko je bilo z a d r ž e v a n j e snega po ledeniku p r e k o vsega po le t ja čedal je 
bolj t r a jno , pa že kar 462,17 cm. 
ABSTRACT UDC 551.324.22(234.323.6) 
T h e Tr ig lav Glacier in t he Years 1974—1985 
Dur ing t h e years 1974—1985, t h e r ap id recession of the Tr ig lav glacier in the 
Ju l i an Alps — which has been especially systemat ical ly control led since 1946, w h e n 
the regu la r observa t ions and m e a s u r e m e n t s w e r e begun — has been largely stopped. 
Dur ing t h e f i rs t years of observat ions (1946—1954) its a v e r a g e year ly recession was 
26.03 m, dur ing the subsequent per iod (1955—1962) i t s year ly recession was 15.13 m, 
and a f t e r t h a t ( f rom 1963 to 1973) 9.70 m : in t he years 1974—1985, however , i ts lower 
end r ema ined al l the t ime covered by snow, and because of this i ts su r face receded 
mere ly locally a n d only to some extent . 
For a n in te rp re ta t ion of these condit ions the quan t i ty of snow precip i ta t ions 
seems to be especially decisive. The da ta ga thered by the hydrometeorological s ta t ion 
on the Kreda r i ca moun ta in r idge (which began to w o r k in 1954) show t h a t the 
average th ickness of t h e snow cover t owards t h e end of the thawing seasons 
1955—1960 was mere ly 297.50 cm, dur ing the fol lowing per iod (1963—1973) it was 
350 cm whi le dur ing the last per iod (1974—1985), du r ing wh ich the snow was more 
a n d m o r e constant ly preserved on the glacier dur ing the whole summer , the average 
snow cover reached even 462.17 cm. 
Naslov — Address 
Dr. Mi lan S i f re r , znans tveni svetnik 
Znans tvenoraz i skova ln i center 
Slovenske a k a d e m i j e znanost i in umetnos t i 
Geografski inš t i tu t Antona Mel ika 
Novi t rg 4 
61000 L j u b l j a n a 
Jugos lav i ja 
UVOD 
Leta 1985 je poteklo štirideset let, odkar srno začeli na Geografskem inšti-
tu tu Antona Melika ZRC SAZU z rednimi opazovanji Triglavskega ledenika. 
Rezultate prvih 8-letnih opazovanj (1946 do 1953) je zbral Drago M e z e (M e z e, 
1955), obdobje naslednjih devetih let (1954 do 1962) in nato še enajst let (1963 
do 1973) pa je obdelal Milan Sifrer (S i f r er , 1963, 1976). Zato obsega to naše 
poročilo samo zadnje dvanajst letno razdobje 1974 do 1985, o katerem doslej še 
nismo poročali. 
Tako kot v pre jšnj ih poročilih se tudi pri tem omejujemo v glavnem na 
opažanja meteoroloških opazovalcev na Kredarici, ki so opazovali ledenik skozi 
vso redilno in sledečo talilno dobo ter na rezultate rednih vsakoletnih opazo-
vanj in mer jenj , ki so jih opravili člani iin stalni zunanji sodelavci Geograf-
skega inšti tuta Antona Melika ZRC SAZU ob koncu vsakega ledeniškega leta 
(septembra ali oktobra), ko je ta l jenje sinega in ledu v glavnem zaključeno in 
ko je mogoče najbol je oceniti, kako je preživel zadnjo dobo ta l jenja . 
Za ugotavl janje vseh sprememb obsega ledenika in snega, ki se pogosto 
širi z njega tudi po bližnjem skalnem površju, smo se posluževali merilnih 
točk, ki smo jih deloma zarisali po grbinah okrog ledenika že leta 1946. Zaradi 
izredno močnega krčenja ledenika in številnih novih grbin, ki so pogledale 
izpod ledu v naslednjih letih, je bilo podrobnejše ugotavl janje krčenja ledenika 
zelo težavno. Da bi ves ta proces razkosavanja ledenika čim bolje zasledovali, 
smo od leta 1954 dalje poleg prvotne metode uporabili še metodo črt, pik in 
drugih znakov, ki smo jih zarisali z mini jem po grbinah tik ob ledeniku. Več 
smo jih zarisali tam, k jer so grbine razkosale ledenik na nove manjše jezike. 
Zarisali pa smo j ih tudi po novih grbinah, ki so pogledale izpod ledu in so bile 
pogosto tudi po 10 in več metrov oddaljene od čela ledenika.1 Te oznake so 
nam bile v pomoč posebno pri ugotavl janju t an j šan ja ledenika. 
Da bi krčenje ledenika iz leta v leto čim bolj natančno zasledovali, smo ga 
tudi redno fotografirali . Zato smo po vzpetinah okrog ledenika določili stalne 
točke, ki smo jih označili s črko F (njih podrobnejšo lego smo opisali že v 
pre jšn jem poročilu — Š i f r e r, 1976). 
Med opazovalci ledenika v letih 1974 do 1985 moramo omeniti člane me-
teorološke postaje na Kredarici Janeza G a r t n e r j a , Janka R e k a r j a, Fran-
ca Z u p a n č i č a in še posebej Jerneja G a r t n e r j a. Posebno mesto pa za-
vzema med opazovalci naš najbol j stalni zunanji sodelavec velik l jubitel j naših 
gora in ledenikov geograf iin meteorolog Dušan K o š i r , ki obiskuje ledenik 
že od leta 1948 dalje, skupaj torej že kar 38 lat. Pri opazovanjih pa so sode-
1 Znaki za posamezna leta: —(1954) , (1955), — (1956), (1958), - • • (1959) 
_5J_(1961), _£L (1962), A (1963), _žž_ (1966), —- (1967), (1968), _J<_ (1969), 
_Z2_ (1970), (1975), O (1976), o (1978), (1985) 
lovali tudi nekdanj i in sedanj i člani Geografskega inšt i tuta Antona Melika 
ZRC SAZU Ivan G a m s , Milan Š i f r e r, Karel N a t e k, Milan O r o ž e n 
A d a m i č , Marko- Z e r o v n i k idr..2 
POROČILA O OPAZOVANJIH TRIGLAVSKEGA LEDENIKA 
V LETIH 1974 DO 1985 
Opazovanja v ledeniških letih 1973/74 in 1974/75 
Leta 1974 so opazovanja Triglavskega ledenika odpadla zaradi prehi t ro 
zapadlega snega, ki kasneje ni več skopnel. Ker smo se bali, da se nam to ne 
bi zgodilo tud i v letu 1975, smo opravili prvi ogled in m e r j e n j a že v dneh 
11. do 13. septembra tega leta (opazovalci: Dušan K o š i r , Milan O r o ž e n 
A d a m i č in Marko Z e r o v n i k ) , nato pa zaradi zelo lepega vremena, ob 
ka terem so se dvignile t empera tu re celo na 18 °C, spet 24. in 25. septembra 1975 
(opazovalca: Milan O r o ž e n A d a m i č in Marko Z e r o v n i k ) . 
Ze ob prvem opazovanju je bil ledenik na široko razkr i t (11. do 13. sep-
tembra 1975 — glej si. 1). Ves osrednj i in zgornji del ledenika je bil brez 
snega, ki pa se je na debelo obdržal na njegovem vzhodnem in spodnjem koncu. 
Zato so se lepi morenski nasipi na njegovi vzhodni s t rani pod Kredarico le 
okrog 4 do 6 m visoko dvigali iznad njega, na njegovem spodnjem koncu pa 
je sneg segal po dolinski vrzeli vzhodno od Glave vse do čelnih moren iz leta 
1950, zahodno od n je pa do same Severne tr iglavske stene. Zaradi tolikšnih 
količin sinega je bilo razkr i t ih veliko m a n j grbin ko t leta 1973; na spodnjem 
koncu le 3 in na vzhodni s t rani pod Kredarico 5. Pa še pri n j ih so prišli na 
površino samo njihovi najviš j i deli, zato so ostale pod snegom tudi številne 
merilne točke. Pr i razkri t ih točkah pa so bile razdal je do snega veliko manjše 
kot leta 1973. Pri točki 10 A za 0,95 m, pri 10 za 3,93 m, pri 11 za 5,40 m, pri 
11 B za 2,70 m, pri 12 za 0,15 m, pri 13 za 8,60 m, pri 13 A za 32,20 m, pri 14 C 
za 2 m, pri 16 pa v smeri proti ledeniškemu jeziku oziroma Glavi za 12,60 m, 
proti ledeniku oziroma Malem Triglavu pa za 7,60 m, pri 16. za 2,15 m in pri 
17 za 5,75 m (Tabela 1). 
Močno podobno sliko pa je kazal ledenik tudi ob nas lednjem opazovanju, 
ki sta ga opravila Milan O r o ž e n A d a m i č in Marko Z e r o v n i k dne 24. in 
25. septembra 1975 (glej si. 2). Ob grb inah po ledeniku in po njegovi vzhodni 
s trani je prišlo sicer do s t an j šan ja snežne odeje (za 0,15 do 0,42 m), vendar pa 
se sam obseg snega, ki seže iz ledenika tudi po bl ižnjem skalnem površju, ni 
bistveno zmanjšal (za okrog 0,35—0,65 m). Zaradi s t an j šan ja snežne odeje sta 
vendarle pogledali izpod snega poleg že omenjen ih grbin južno in vzhodno od 
Glave še dve manjši . Velika grbina na vzhodni s trani ledenika pod Kredarico 
pa se je povezala z moreno- ob n je j . 
2 Meteorološkim opazovalcem na Kredar ic i , p r edvsem J e r n e j u G a r t n e r j u , ki 
nas je r edno o-bveščal o t r e n u t n e m s t a n j u ledenika se za zan imiva opazovan ja na 
tem mes tu na j l epše zahva l j u j emo . Zahva lo smo dolžni tud i D u š a n u Koš i r ju i n vsem 
č lanom Geografskega inš t i tu ta An tona Mel ika ZRC SAZU, ki so požrtvovalno, tudi 
po več let zaporedoma obiskoval i Tr ig lavni ledenik in opravi l i po t rebne raz i skave 
in mer i tve . 
SI. 1. Pogled z Glave po močno zasneženem s p o d n j e m koncu Tr ig lavskega l eden ika 
proti vzhodu, oziroma Kredar ic i v ozad ju (13. 9. 1975). Izpod snega g l eda jo 
s a m o n a j v e č j e g rb ine (4-) i n ve l ike bočne m o r e n e (M) pod Kredar ico . 
Pri to lmačenju tolikšne količine snega, ki se je ohrani l po ledeniku in 
bl ižnjem skladnem površ ju vse do konca talilne dobe 1975, bo t reba na jbrže 
še posebej upoštevati izdatne snežne padavine v pretekli redilni dobi (1974/75), 
saj je dosegla snežna odeja celo na ve t ru močno izpostavljeni Kredarici de-
belino 560 cm (Podatki o debelini snežne odeje na Kredarici za leta 1955 do 
1985 so povzeti iz arhiva Hidrometeorološkega zavoda SRS — v nada l j evan ju 
teksta bomo citirali samo »A r h i v . . .«) . To domnevo prav dobro po t r j u j e tudi 
ugotovitev, da je bilo nas lednje poletno obdobje (od 1. jun i ja do 30. septem-
bra) s povprečno t empera tu ro 4,7 °C nadpovprečno toplo (povprečna tempe-
r a tu ra poletij 1974—1985 je znašala le 4,4 °C, za obdobje 1954—1985 pa 4,5 °C 
— Viri: Dušan K o š i r, 1965; S t a t i s t i č n i l e t o p i s S R S l o v e n i j e 
— letniki 1969 do 1985 — v nada l j evan ju teksta bomo citirali samo » S t a t i -
s t i č n i l e t o p i s . . . « ; A r h i v . . . 3 ; glej tabelo 2. S redn ja poletna t empera-
tu ra zraka in debelina snežne odeje ob koncu redilne dobe 1954—1985). Da je 
bil ledenik zaradi debele snežne odeje v tem polet ju zares precej dolgo pokri t 
s snegom pa govori tudi ugotovitev, da ob našem rednem opazovanju po n j e m 
ni bilo videti globlj ih žlebov, ki so za leta t r a jne j šega t a l j en ja in od tekan ja 
vode tako zelo značilni. V skladu s tem pa je bilo po ledeniku tudi razmeroma 
malo grušča. 
Pri tem opisu ledenika ob koncu talilne dobe 1975 pa ne smemo prezret i 
tudi velikih ledeniških razpok, ki so bile na jbo l j izrazite na njegovi zgornj i 
zahodni ter vzhodni s trani . 
Ob hoji po snegu na ledeniku pa smo opazovali tudi rdeče stopinje, ki smo 
jih puščali za seboj. To značilno rdečevioletno barvo smo skušali tako kot že 
številni drugi obiskovalci Triglavskega pogor ja pred nami razložiti s prahom, 
3 P o d a t k e o debel ini snežneo de je na Kredar ic i za leta 1955—1985 in za t e m p e -
r a t u r e za le to 1985 n a m je zbra l in posredoval meteorolog Dušan K o š i r . Za vložen 
t rud m pr i j aznos t se m u na t em m e s t u na j l epše z a h v a l j u j e m o . 
ki ga je nanese! sem veiter iz jeseniških železarn, dopuščali pa smo tudi mož-
nost, da gre za drobne delce afr iškega peska. Pr i vseh teh razlagah nas je 
motilo predvsem to, da so postale s topinje po slabi uri črne. Ze na osnovi tega 
je bilo mogoče sklepati, da so stvari bolj zapletene in da imamo opravka z 
živimi organizmi, ki ob pohojen ju ter ustreznem poškodovanju počrne. To pa 
so potrdile tudi podrobne biološke analize vzorca tega snega, ki so pokazale, da 
da je jo snegu značilno rdečo barvo ledeniške alge, ki so bile odkrite tudi po 
ostalih alpskih ledenikih, odkrili pa so j ih tudi po bolj oddaljenih kra j ih , kot 
npr. na Gronlandu (iz poročila Milana O r o ž n a A d a m i č a , ki se naha j a 
na Geografskem inšt i tutu Antona Melika ZRC SAZU). 
SI. 2. Pogled na Tr ig lav in pod n j i m ležeč ledenik z Begunjskega v rha (25. 9. 1975). 
Razkr i t je le n jegov os r edn j i in južni oz i roma jugozahodni del nepos redno ¡pod 
o s t e n j e m Triglava. Vzhodna s t r an ledenika pod K r e d a r i c o in n jegov spodn j i 
¡konec pa j e ostal pod snegom. Izpod n jega sežejo s a m o n a j v e č j e grbine. 
O p a z o v a n j a v l e d e n i š k e r a l e t u 1975/76 
V redilni dobi 1975/76 je dosegla snežna odeja na Kredarici samo okrog 
284 cm debeline, in to ob koncu aprila (30. aprila 1976 — A r h i v . . . ) . Zato tudi 
razmeroma hladno polet je leta 1976 s povprečno t empera tu ro 3.5 °C (za obdobje 
1974—1985 je znašala povprečna poletna tempera tura 4,4 °C, za leta 1954—1985 
pa 4,5° — S t a t i s t i č n i l e t o p i s . . . — letniki 1969—1985; A r h i v . . . ; 
Dušan K o š i r , 1965) ni moglo preprečiti hi trega razkr ivanja ledenika. Pred-
vsem v nekoliko toplejši prvi polovici polet ja s povprečno jun i j sko t empe ra tu ro 
3,8 °C in jul i jsko 6,4 °C (povpreček za leta 1974—1985 je znašal za jun i j 2,3 °C, 
za jul i j pa 5,9 °C) je sneg zelo hi t ro kopnel, tako da se je začela že 16. jul i ja ka-
zati izpod njega zelenkastomodra ledena gmota. Kmalu nato je bil razkri t ves 
osrednji del ledenika, močno pa je pobiralo sneg tudi na njegovem spodnjem 
koncu. Kasnejše ohladitve s k ra tko t ra jn im sneženjem so nekoliko zavrle topl je-
n j e snega (povprečna t empera tu ra v avgustu je znašala le 2,5 °C, septembrska pa 
celo le 1,4 °C, kar je močno pod povprečkom, saj znaša povprečna avgustovska 
t empera tu ra za obdobje 1974—1985 kar 5,5 °C, septembrska pa tudi še 4 °C). 
Do prve take ohladitve s sneženjem je prišlo že v prvi t re t j in i avgusta, nato 
pa v istem mesecu še enkrat . Dvakrat pa je snežilo tudi septembra. Tako je 
dne 4. septembra 1976 zapadlo kar 25 cm snega. Po vsakokra tnem sneženju 
je prišlo spet do otoplitev, ob kater ih je novi sneg vsaj z osrednjega in spod-
njega dela ledenika povečini izginil (Poročila opazovalcev na meteorološki 
postaj i na Kredarici za leta 1974-85 — v nada l j evan ju teksta bomo citirali sa-
mo » P o r o č i l a « — si. 3). Ob tem pa se je stalilo tudi veliko s tarega snega. 
Zato je bil ob našem opazovanju, ki smo ga opravili v dneh 12. do 13. oktobra 
1976, razkri t ves obsežen osrednji del ledenika (opazovalca: Milan S i f r e r in 
Dušan K o š i r ) in tudi na obrobju se je ohrani lo povečini precej m a n j snega 
kot leto poprej . Merilne točke, s kater imi smo označili lanskoletno s tan je snega 
(1975), so ostale zato visoko nad nj im. To velja še posebno za tiste na vzhodni 
SI. 3. 13. avgus ta 1976 je bilo na Tr ig lavskem leden iku m a n j s tarega snega kot p re j š -
n j e le to ob koncu ta l i lne dobe. Za to so tud i grb ine jugovzhodno od Glave šte-
v i lne j še in ve l iko bolj na š i roko razkr i t e Sneg, ki je zapade l t ik p red 
s l i k a n j e m pa se j e ohran i l bol j na š i roko le še p o n jegovem z g o r n j e m koncu. 
in spodnji s trani ledenika, k je r se je s tanjšala snežna odeja za okrog 2 m, pri 
Glavi pa celo za 2,5 m. Samo v zatišju Triglava na zahodni strani ledenika je 
ostalo s tan je snega skoraj nespremenjeno. Zaradi tolikšnega s tan jšan ja snežne 
odeje pa se je v pr imer javi z letom 1975 zmanjšal tudi n jen obseg. Pri meri lni 
točki 17 za olkrog 2,05 m, pri 16. za 1,65 m, pri 16 mer jeno proti Glavi za 11,70 m, 
pri 14 C za 2,10 m, pri 14 za 5,25 m, pr i 13 za 6,30 m, pri 11 B za 2,90 m, pri 11 
za 3,70 m in pri 10 za 4,20 m. Merilna točka 11 A, ki je ostala lani pod snegom, 
pa je bila letos oddal jena od njega 4 m. Zaradi novega snega, ki do našega 
opazovanja ni do k ra ja skopnel, pa sta bili nekoliko bliže snegu samo točki 
12 iin 12 A. Prva za 1,75 m iin druga za 0,75 m. 
Zaradi tolikšnega skrčenja snega na ledeniku pa so bile ob opazovanju 
1976 bolj na široko razkr i te tudi grbine na spodnjem in vzhodnem koncu 
ledenika. Jugovzhodno od največje grbine pri Glavi so se pokazale izpod ledu 
še tri man j še nove, ki opozarjajo, da se je vsaj tu v talilni dobi 1976 poleg 
snežne odeje deloma s tanjšal tudi sam ledenik (na jman j za 30 cm). 
Opazovanja v ledeniškem letu 1976/77 
V redil ni dobi 1976/77 je zapadlo nadpovprečno veliko snega. Snežna 
odeja na Kredarici je že 15. f e b r u a r j a 1977 narast la na 464 cm, do 11. aprila 
1977, ko je dosegla največjo debelino, pa na 690 cm ( A r h i v . . . , si. 4). Na 
samem ledeniku pa se je nabralo še veliko več snega ( P o r o č i l a . . . ) . Nje -
govo debelino nam najbol j i lustrira podatek, da se je sneg na ledeniku pove-
zal s snežišči v os tenju Triglava nad nj im, od česar pride samo v najbol j snež-
nih zimah. Tudi v obdobju kopnenja snega je bilo malo zelo toplih dni, pa še 
v teh se je dvignila t empera tura le do 11° oziroma 14 °C. Nasploh lahko rečemo, 
da je bilo polet je razmeroma hladno, konec jul i ja je celo snežilo (padlo je 
8 cm snega — Iz poročil opazovalcev na meteorološki postaj i na Kredarici za 
leto 1977). To polet je na j i lustr i ramo še s podatkom, da je znašala njegova 
povprečna t empera tu ra le 3,6 °C (povpreček za obdobje 1974—1985 je znašal 
SI. 4. Leta 1977 je že do s rede f e b r u a r j a zapad lo to l iko snega, da se je ledenik pove-
zal s snežišči v o s t en ju Tr ig lava nad n j i m (sl ikano 15. f e b r u a r j a 1977). 
4,4 °C) in da je bilo tako to četr to na jh ladne j še polet je v obdobju 1974—1985 
(poletna t empera tu ra 1976 je znašala le 3,5 °C, leta 1978 celo samo 2,4 °C, leta 
1984 pa 2,6 °C). Od štirih poletnih mesecev je leta 1977 samo juni j s t empera -
tu ro 3,1 °C presegel 12-letne t empera tu re za ta mesec (v letih 1974—1985 je 
znašala povprečna jun i j ska t empera tu ra 2,3 °C), juli j , avgust in september pa 
so bili s t empera turami 5,3 °C, 4,8 "C in 1,3 °C pod dvanajs t le tn im povprečkom 
(povpreček za obdobje 1974—1985 znaša za jul i j 5,9 °C, za avgust 5,5 °C in 
september 4,0 "C ( S t a t i s t i č n i l e t o p i s . . . — letniki 1969—1985; A r -
h i v . . . ) . 
Zaradi takšnih vremenskih razmer v redilni in naslednj i talilni dobi se 
je leta 1977 začel kazati led izpod snega šele 23. avgusta, medtem ko je 9. sep-
tembra zapadel že spet novi sneg, ki v tem letu ni več skopnel. Tako se je 
razkrila do konca talilne dobe 1977 le neka j deset kvadra tn ih m°t rov obsežna 
zaplata ledu nad Glavo oziroma nad meri lno točko 12 A, preostali najobsež-
nejši del ledenika pa je ostal vseskozi pod snegom, ki se je ob koncu tal i lne 
dobe širil z n jega tudi po bl ižnjem skalnem površju. Tako je pokrival sneg 
tudi vso široko, u ravnjeno živoskalno površino na spodnjem koncu ledenika 
ter se širil po dolinski vrzeli na vzhodni s t rani vse do ledeniških nasipov iz 
leta 1850 (glej si. 5). Ker so zaradi hi t ro zapadlega novega snega (9. septem-
bra 1977), ki kasneje ni več skopnel, odpadla tudi redna opazovanja Triglav-
skega ledenika, se omeju je ta opis izključno samo na redna poročila mete-
oroloških opazovalcev na Kredarici (Jernej G a r t n e r in Janez R e k a r ) . 
SI. 5. Triglavski ledenik je ostal leta 1977 s k o r a j čez vse po le t je pod snegom. Ledena 
osnova se je začela kazat i izpod snega namreč šele ob koncu avgus ta (s l ikano 
26. avgus ta 1977). 
Opazovanja v Iedeniškem letu 1977/78 
P rav po zaslugi opazovalcev na meteorološki postaj i na Kredarici (Jernej 
G a r t n e r in Franc Z u p a n č i č ) smo dobili zelo zaključeno podobo o kopi-
čenju snega pa tudi o njegovem ta l j en ju skozi vso redilno ter naslednjo tal i lno 
dobo 1977/78 (ledenik so vsak mesec po enkrat , po potrebi pa tudi večkrat 
SI. 6. Takole v g rudah naložen sneg po s p o d n j e m koncu ledenika nas j e ob opazova-
n j u 23. s ep tembra 1978 znova opozoril, da so odigral i plazovi pri n jegovem 
pre t ranspor i t i ran ju zelo p o m e m b n o vlogo. 
fotograf i ra l i t e r pomembnejše spremembe na n j em tudi zabeležili). V dneh 
23. in 24. septembra 1978 sta sii ledenik pod vrhom Triglava ogledala tudi stal-
na opazovalca Milan S i f r e r in Dušan K o š i r. 
Na osnovi tako zbranega gradiva smo lahko ugotovili, da se je nabralo v 
hladni polovici leta 1977/78 na Triglavskem ledeniku nadpovprečno veliko 
snega in da se je sneg na ledeniku tako kot v redilni dobi leta 1976/77 povezal 
s sinežišči v steni Triglava nad nj im. S t em pa se sklada tudi ugotovitev, da 
je dosegla debelina snežne odeje na Kredarici ob koncu redilne dobe (16. 4. 
1978) kar 587 cm in je tako le malo zaostala za letom 1977 (690 cm — si. 6). 
Bogati redilni dobi je sledilo izredno hladno poletje, ki je bilo s povprečno 
tempera tu ro 2,4 °C na jh ladnejše v vsem 12-letnem obdobju 1974—1985. Leta 
1978 ni niti eden od poletnih mesecev dosegel 12-letnega povprečka. Povprečna 
t empera tu ra za jun i j je znašala —2,0 °C, za jul i j 4,1 °C, za avgust 4,5 °C, za 
september 2,9 °C, za obdobje 1974—1985 pa za iste mesece k a r : 2,3 °C, 5,9 °C, 
5,5 °C in 4,0 °C, za celotno obdobje delovanja meteorološke postaje n a Kredarici 
(1954—1985) pa 3,2 C°, 5,8 °C, 5,4 °C in 3,8 °C (Dušan K o š i r , 1965; S t a t i -
s t i č n i l e t o p i s . . . — letniki 1969—1985; A r h i v . . .). 
Zaradi t ako nizkih t empera tu r in obenem močne oblačnosti leta 1978 je 
bilo t a l j en je snega precej skromno. Zato se ga je ohranilo po ledeniku ter bliž-
n jem skalnem površ ju veliko vse do konca talilne dobe, ki se je zaključila 
z novozapadlim snegom 1. oktobra 1978 (zapadlo je 93 cm snega). 
Ob rednem opazovanju Triglavskega ledenika v dneh od 23. do 24. sep-
tembra leta 1978 je bil razkri t samo manjš i osrednji del, obsežnejši obrobni 
deli pa so ostali pod snegom, ki se je širil z ledenika tudi po bl ižnjem skalnem 
površju (si. 7). Zahodno od Glave je segel skoraj čisto do Severne tr iglavske 
stene, vzhodno od n j e pa po dolinski zajedi pod Kredarico vse do ledeniških 
I 
SI. 7. Ob k o n č e v a n j u ta l i lne dobe leta 1978 je bil ledenik nekol iko bol j razkr i t kot 
le to popre j , k l j u b t e m u pa se je debel ina snega po n jegovih ob robn ih del ih 
iponekotd celo še nekol iko povečala (s l ikano 23. s ep tmebra 1978). 
SI. 8. Bočni moremskd nasipi pod Kreda r i co ( | ) , ki so se ob koncu ta l i ln ih doto 1975 
in 1976 še zelo m a r k a n t n o dvigali iznad snega in so bili k l j u b povečan ju n j e -
gove debel ine leta 1977 še povsem sk len jen i , so leta 1978 s k o r a j potonili pod 
injim. Izpod n j ega so segli s amo še n j ihov i na jv i š j i deli, s snegom pa je bi lo 
ipokrito tudi močno r azč len jeno k r a š k o povr š j e med t emi nasipi in Kreda r i co 
(sl ikano 23. s e p t e m b r a 1978). 
nasipov iz leta 1850. S snegom na ledeniku so bila na široko povezana tudi 
snežišča pod Kredarico in tista na njegovi zahodni strani pod Triglavom. Za-
radi izredne debeline ohranjenega snega je ostalo Triglavsko brezno, ki se 
naha ja na jugozahodni strani Glave, čez vse leto pod snegom, izpod njega pa 
so le neznatno pogledali tudi najviš j i deli velikih morenskih nasipov pod 
Kredarico (si. 8). 
Pod snegom pa je ostala tudi večina merilnih točk, od ka ter ih mer imo 
vsako leto oddal jenost ledenika ter snega. Na vzhodni s trani ledenika smo 
našli samo merilno točko 16, ki je bila oddaljena okrog 0,30 cm od snega. 
Zahodno odtod proti Glavi pa je pokrival sneg prav vse merilne točke. Mar-
kantne je je segla iznad njega samo točka 12 na Glavi (3,35 m), zahodneje pa 
smo dobili še oznako 11 (14 m od snega), 10 (12 m od snega) in 10 A (1,90 m 
od snega). 
Na naraščanje debeline snega na ledeniku, ki smo ga opazovali od leta 
1964 dalje, pa nas je poleg samih meri tev in sp remin jan ja njegovega odnosa 
do moren in bližnjih grbin opozorila tudi čedalje izrazitejša nabrekl ina na 
spodnjem koncu ledenika, ki se je v letih 1977 in 1978 predvsem med točkama 
11 in 10 močno okrepila. 
Ker je ob opazovanju leta 1978 sneg tako na široko pokrival ledenik, tudi 
skoraj nismo opazili po n j e m globljih žlebov. Tudi grušča smo videli po lede-
niku prav malo. 
V dneh našega opazovanja (23. in 24. septembra 1978) je vladalo nad 
večjim delom Evrope pa tudi nad Slovenijo toplo anticiklonsko vreme. Tal je-
nje snega in ledu na ledeniku pa je bilo k l jub temu prav neznatno. Le iz glo-
bine je bilo na dveh ali t reh k ra j ih slišati žuborenje. Zato tudi na ledeniku in 
na njegovem koncu nismo opazili tekoče vode, ki se pojavi ob hi t rem ta l j en ju 
ledu v vročih poletnih dneh, pa tudi ob vdoru t ropskih zračnih mas v hladni 
polovici leta. 
Našo pozornost je pritegnila tudi izredna množina rdečevijoličastih alg, 
zaradi kater ih je imel sneg po ledeniku značilno rdečevijoličasto barvo. To 
velja še posebej za njegov spodnji konec. 
Opazovanja v ledeniškem letu 1978/79 
Pri proučevanju Triglavskega ledenika v ledeniškem letu 1978/79 je poleg 
članov našega inšt i tuta (Milan S i f r e r, Milan O r o ž e n A d a m i č ) sodeloval 
tudi naš stalni zunanj i sodelavec (meteorolog Dušan K o š i r ) te r opazovalci 
na Kredarici (Jernej G a r t n e r in drugi). 
Opazovalci na Kredarici so fotograf iral i ledenik vsak mesec enkrat , po 
potrebi pa tudi večkrat . Obenem pa so nas tudi pisno obveščali o vseh 
spremembah na n jem. Iz tega gradiva vidimo, da se je začela redilna doba 
1978/79 s sneženjem 1. oktobra 1978. Do pomladi leta 1979 se je zaradi izrednih 
padavin sneg na zgornjem koncu ledenika povezal s snežišči v steni Triglava 
nad nj im. In tudi pri merilni letvi na spodnjem koncu ledenika je dosegla 
plast snega ekstremno debelino okrog 820 cm, na sami Kreadrici pa 630 cm 
( A r h i v . . . ) . Tolikšna količina snega je še toliko zanimivejša če vemo, da so 
tudi to redilno dobo prekinjal i številni udori toplih zračnih gmot, ob ka ter ih 
je prišlo do kopnenja in t an j šan j a snežne odeje. 
Radiilni dobi je sledilo toplo polet je s povprečno tempera tu ro 4,5 °C (pov-
prečna poletna t empera tu ra je v obdobju 1974—1985 znašala 4,4 "C, v let ih 
1954—1985 pa 4,5 °C). Meseca jun i j in september sta bila s povprečnimi tempe-
ra tu rami 4,8 °C in 4,2 °C nadpovprečno topla, jul i j (4;5 °C) in avgust (4,4 CC) 
pa sta v toploti zaostajala (v obdobju 1974—1985 je znašala povprečna tempe-
ra tu ra za mesec juni j 2,3 °C, za juli j 5,9 °C, za avgust 5,5 °C in za september 
4,0 °C, v času 1954—1985 pa za iste mesece 3,2 °C, 5,8 °C, 5,4 °C in 3,8 °C). 
Zaradi obilice snega ob koncu redilne dobe in zmernega t a l j en ja v nasled-
n jem polet ju (1979) je osital ledenik zelo dolgo pod snegom. Izpod n jega se je 
začel kazati šele v začetku septembra 1979, pa še tedaj le v skromni zaplati 
jugovzhodno od Glave. 
V tem času je ogledal ledenik naš Dušan K o š i r , ki je opozoril na precej 
sk romno razkri tost ledenika te r na debelo snežno odejo, ki se je širila iz 
njega tudi po bl ižnjem skalnem površju (si. 9). 
Ko smo ledenik 22. oktobra 1979 ponovno ogledali ter fotografiral i , smo 
lahko ugotovili precej podobno sliko kot ob opazovanju leta 1978. Tudi tokra t 
je bil razkri t samo osrednj i del ledenika jugovzhodno od Glave. Večji del pa 
je ostal pod snegom, ki se je širil z n jega po obeh s t raneh Glave še daleč 
navzdol proti morenam iz leta 1850. 
K l j u b te j podobnosti razmer na ledeniku med leti 1978 in 1979 pa je bilo 
vendarle mogoče opaziti tudi drobne razlike. Tu moramo še posebej opozoriti 
na nekoliko večjo razkritost osrednjega dela ledenika in tudi na ustrezno 
skrčenje snega zahodno in vzhodno odtod pa tudi na njegovem spodnjem 
koncu. In tudi z ledenikom povezana snežišča, ki j im sledimo po obeh s t raneh 
Glave proti Severni triglavski steni, so bila v pr imer jav i z letom 1978 nekoli-
ko manjša . P rav zaradi tega je t u ponekod pogledal izpod snega zadnje redilne 
dobe (1978/79) tudi starejši sneg (1977/78), ki se loči od mlajšega po veliko 
temnejš i barvi. Ker pa se je Dokazal ta s tarejši sneg (1977/78) izpod mlajšega 
SI. 9. Tudi leta 1979 se je poleti razkr i l s a m o m a n j š i os rednj i del ledenika . Za to so 
os ta le grb ine jugovzhodno od Glave t a k o kot v let ih 1977 in 1978 pod snegom. 
Leden ik je tud i ostal povezan s snežišči pod g lavnim v rhom Tr ig lava (17. sep-
t e m b r a 1979). 
(1978/79) šele prav na koncu zadnje talilne dobe (1979), se obseg snežišč v 
pr imer javi z letom poprej (1978) skoraj ni spremenil. 
P r imer java med s tan jem ledenika in snega po n jem med leti 1978 in 1979 
smo opravili predvsem na osnovi fotograf i j , saj so ostale meri lne točke, od 
ka ter ih smo vrsto let merili oddaljenost ledenika, povečini pod snegom. 
Zaradi velikih količin snega, ki se je ohranil po obsežnih delih ledenika 
čez vso talilno dobo 1979, tudi ob rednem opazovanju ni bilo videti večjih 
ledeniških razpok, prav malo pa j e bilo tudi grušča. Skora j povsem pa so 
manjka l i tudi globoko zajedeni meandras t i žlebovi, ki so za leta močnejšega 
ta l jen ja ledenika tako zelo značilni. Nekoliko izrazitejši so bili žlebovi le na 
razkr i tem delu ledenika, pa še ti so bili zapolnjeni s tenko plast jo na novo 
zapadlega snega, ki je v drugi polovici septembra 1979 pobelil ledenik ter 
bližnje skalno površje. Do našega opazovanja se je ohranil le še v okrog 1 do 
5 cm debeli plasti in še to le na zgornjem delu ledenika, medtem ko je niže 
že povsem skopnel. Zelo malo pa je bilo na ledeniku tudi rdečih alg, ki so mu 
v letih 1975 in 1978 dale tako značilno rdečo barvo. 
V času našega opazovanja 22. in 23. oktobra 1979 je vladalo nad Slove-
nijo m i m o anticiklonsko vreme. Ta l jen je snega in ledu na ledeniku je bilo 
p rav neznatno. Zato tudi po ledeniku ter ob njegovem spodnjem koncu nismo 
opazili površinsko tekoče vode. Le iz globine je bilo slišati na nekaj k ra j ih 
žuborenje. 
SI. 10. Ob koncu ta l i lne dobe 1980 j e bil t a k o kot le to popre j razkr i t samo os r edn j i 
del ledenika . To je še to l iko zan imive jše , če vemo, da se je debel ina s n e ž n e 
od-eje po ledeniku iin b l i žn jem ska lnem površ ju v t em letu močno z m a n j š a l a 
(s l ikano 20. sep tembra 1980). 
O p a z o v a n j a v l e d e n i š k e m l e t u 1979/80 
Ledeniško leto 1979/80 se je začelo dne 24. septembra 1979, ko je zapadel 
novi sneg, ki do naslednjega sneženja ni več skopnel in se je kopičil nato skozi 
vso hladno polovico leta nekako do 5. jun i ja 1980, ko je dosegla snežna ode ja 
na jveč jo debelino. Kl jub pogostemu sneženju v redilni dobi 1979/80 pa so bile 
padavine razmeroma malo izdatne. V vseh mesecih od septembra 1979 pa do 
aprila 1980 skoraj ni prišlo do sneženja, ob ka te rem bi naenkra t zapadlo več 
kot 50 cm snega (z izjemo novembra, ko je zapadlo 1 m snega). Zato je bila 
snežna odeja ob snegomeru na spodnjem koncu ledenika ob koncu redilne 
dobe 1979/80 le 460 cm debela (na Kredarici pa celo samo 420 cm — P o r o -
č i l a . . . ; A r h i v . . . ) . 
Kopičenju snega v redilni dobi je sledilo nadpovprečno toplo poletje s 
povprečno tempera turo 4,7 °C (povpreček za poleta 1974—1985 znaša 4,4 °C, 
za obdobje 1954—1985 pa 4,5 °C). Za polet je 1980 pa je značilno tudi večkratno 
sneženje, ki je z ustreznimi ohladitvami in na novo zapadlim snegom močno 
upočasnilo kopnenje starega snega. Le^to je potekalo celo nekoliko počasneje 
kot leto poprej (1979). Videti je, da so se prav zaradi tega velike razlike v 
debelini snežne odeje ob koncu ene in druge redilne dobe ( junija 1979 je bila 
snežna odeja na spodnjem koncu ledenika še čez 820 m debela, leta 1980 pa 
le 460 cm) v naslednj ih mesecih kopnenja zelo hitro manjšala . Potek tega 
doga jan ja nam dobro i lustr ira tudi priložena tabela, ki pr ikazuje različno 
hitro kopnenje snega v letih 1979 in 1980 (merjeno v centimetrih). 
le to m a j j u n i j ju l i j avgus t 
1979 820 520 280 30 
1980 460 370 210 — 
raz l ika 360 150 70 30 
Z vsem tem pa se dobro u j e m a j o tudi razmere na Triglavskem ledeniku 
ob koncu ene in druge talilne dobe. Redna opazovanja in m e r j e n j a ledenika v 
dneh 20. in 21. septembra 1980 (Milan S i f r e r in Dušan K o š i r ) so pokazala v 
velikem zelo podobno sliko kot v preteklih dveh ali t reh letih (si. 10). Ledenik 
je bil tudi tokrat razkr i t samo na n a j s t rme j šem osrednjem delu, k je r so p la-
zovi odnesli veliko snega. Ves ostali del ledenika pa je ostal pod snegom, k i 
se je širil iz n jega tudi po bližnjem skalnem površju . Kl jub t em podobnost im 
pa je bilo pri podrobnejšem ogledu ledenika mogoče ugotoviti, da se je le ta 
1980 količina snega po n jem povečini vendar le nekoliko zmanjšala. Sneg iz 
zadnje redilne dobe se je ohrani l bolj sklenjeno samo neposredno nad Glavo. 
Po vsem ostalem ledeniku, kot tudi v obeh snežnih jezikih, ki sežeta po obeh 
s t raneh Glave proti Severni triglavski steni, pa je že povsem skopnel. Izpod 
n jega se je pokazal veliko starejši in temnejši sneg iz predzadnje (1978/79) 
ter deloma še iz ene ali dveh še s tarejš ih rediflinih obdobij (domnevno iz lede-
niških let 1976/77 in 1977/78). 
Iz vsega tega je mogoče tore j zaključiti , da se je v ledeniškem letu 1979/80 
debelina snega na ledeniku povečala samo neposredno nad Glavo (si. 11), po-
l i l 
vsod drugod pa zmanjšala, sa j t u ni skopnel samo sneg iz zadnje redi lne dobe, 
ampak vsaj deloma tudi iz pre jšn j ih . To je bilo še posebno očitno ob morenah 
pod Kredarico, k je r se je v pr imer jav i z letom 1979 zmanjšala debelina snežne 
odeje za okrog 1,5 m—2 m (si. 12). Isto pa smo lahko ugotavljal i na spodnjem 
koncu ledenika, k j e r so pogledale izpod njega številne merilne točke, ki so bile 
v letih 1977, 1978 in 1979 pod snegom. Njihova oddaljenost od snega p a je 
bila zelo različna. Tako je bila meri lna točka 16 za okrog 1,7 m oddaljena od 
snega (v smeri proti Glavi 1,80 m in v smeri proti Malemu Triglavu 1,60 m), 
točka 14 C za 1,20 m, 13 A za 3,20 m, 13 za 6,70 m, 12 za 7,80 m, 11 za 14,50 m, 
10 za 15,13 m, 10 A za 3,60 m in 5. za 1,5 m. 
Z ugotovitvijo, da se je ohrani lo leta 1980 na ledeniku m a n j snega kot v 
letih 1977, 1978 in 1979 pa nas je zanima1^ tudi še p r imer java z letom 1976, 
ko je bilo p rav tako razkri t ih precej meri lnih točk. Ustrezne meri tve so poka-
zale, da so bile količine snega na ledeniku leta 1980 še vedno veliko večje kot 
4 leta prej . Tako je bila merilna točka 16 leta 1980 mer jeno v smeri proti 
Malemu Triglavu za okrog 14,40 m bliže snegu, proti ledeniškemu jeziku pa za 
14 m, točka 14 C za 4 m, 13 A za 21,80 m, 13 za 8,30 m, 12 za 7,50 m, 11 za 
7,50 m, 10 za 5,57 m. Izjemo je predstavl jala samo točka 10 A, ki je bila leta 
1980 od snega za okrog 0,10 m bolj oddaljena kot leta 1976. 
Zaradi precejšnj ih količin starega snega, ki so se ikljub vsemu še ohrani le 
po ledeniku čez vso talilno dobo (1980), tam ni bilo videti večjih ledeniških 
razpok, p rav malo pa je bilo po .njem tudi grušča. Manjkal i so tudi globlji 
SI. 11. Znač i lna nabrek l ina , ki j o j e leta 1980 kazal ledenik ob pogledu z zahodne 
s t ran i proti Kredar ic i na vzhodu, n a j bi opozar ja la na r ah lo n a p r e d o v a n j e 
ledenika . 
SI. 12. O p r e c e j š n j e m z m a n j š a n j u debel ine snega na l eden iku v tal i lni dobi 1980 
zgovorno p r i ča jo p redvsem zopet na š i roko razkr i t e bočne mo ren e pod K r e -
dar ico (sl ikano 20. s ep t embra 1980). 
meandras t i žlebovi. Ledenik so preprezale le plitve l inearne zajede, razpore-
jene precej enakomerno po vsem ledeniškem in snežnem površju. 
V času opazovanja 20. in 21. septembra 1980 je vladalo nad Alpami pa tudi 
nad ostalo Evropo mirno in zek> toplo anticiklonsko vreme. Zato se je sneg 
po ledeniku zelo hitro talil. Voda, ki se je pri tem sproščala, pa ni tekla po 
površini, ampak je pronicala v sneg in se zaustavila šele ob ledeni podlagi ter 
po n je j oh koncu ledenika privrela na dan v devetih p rav krepkih izvirih, 
nato pa se je po kra jš i ali daljši poti spet zgubila v kraško notranjos t Triglav-
skih podov. 
Opazovanja v ledeniškem letu 1980/81 
Snežne padavine na tem območju v redilni dobi 1980/81 so bile razmeroma 
skromne ( P o r o č i l a . . . ) . Prvi sneg, ki ni več skopnel, je zapadel 8. oktobra 
1980, novembra je dosegla debelina snežne odeje pr i snegomeru n a spodnjem 
koncu ledenika že 180 cm, sredi j a n u a r j a naslednjega leta (1981) 300 cm, apri la 
360 cm in m a j a celo 435 cm. Na Kredarici pa je dosegla v istem času plast snega 
samo 280 cm debeline. 
Razlike med s tan jem snega na ledeniku oziroma na Kredarici so nas znova 
opozorile na izredno ugoden orografski položaj ledenika. Večkrat smo že opo-
zarjali , da se na n j em poleg normalnih padavin zbira tudi sneg, ki ga nanesejo 
nan j vetrovi s Triglava in Kredarice. Zelo pomembni pa so tudi snežni pla-
zovi z ostenja Triglava. V redilni dobi 1980/81 je bilo tovrs tno kopičenje snega 
na ledeniku zaradi prevlade suhega snega in silnih vetrov, ki so dosegli v no-
vembru 1980 celo 180 km/h, zelo močno. Nobenega dvoma ni, da je to še po-
sebno odločilno pripomoglo k velikim ¡razlikam v debelini snežne odeje med 
obema lokacijama. 
Tudii naslednje talilno obdobje (1981) ni bilo enostavno. Toplim dnevom 
npr. na začetku junija in na to spet v ju l i ju so sledili hladni z dežjem in sne-
gom, ki pa seveda niso mogli preprečit i vzt ra jnega t an j šan j a snežne odeje. 
Tako se je le ta že juni ja (1981) s tanjšala na 335 cm, jul i ja na 210 cm in (v 
začetku avgusta na 70 cm. Osrednj i del ledenika pa se je začel kazati izpod 
snega že 31. julija 1981. 
Dne 12. avgusta 1981 je ogledal ledenik Dušan K o š i r , 8. in 9. septembra 
1981 pa Ivan G a m s , Karel N a t e k in Milan S i f r e r. Ob obeh opazovanjih 
je kazal ledenik zelo podobno sliko kot v predhodnih štir ih letih. Tudi tokrat 
je bil razkrit samo osrednji del ledenika, k je r je bila zaradi pogostih snežnih 
plazov snežna odeja najbol j tenka. Ves ostali del ledenika pa je ostal pod sne-
gom, ki se je širil iz njega tudi po skalnem površju na njegovi vzhodni in za-
hodni strani, po dolinskih vrzelih na obeh s t raneh Glave pa tudi še daleč 
navzdol proti Severni triglavski steni. Dejansko pa sta se obseg in količina 
snega na n j e m zmanjšala tako močno, da ga je bilo že ob opazovanju 12. avgu-
sta 1981 m a n j kot leto popre j (20. septembra 1980). Še bistveno m a n j pa ga je 
bilo ob našem zadnjem opazovanju 8. in 9. septembra 1981. Tako se je od 
20. septembra 1980 pa do 8. sep tembra 1981 skrčil obseg snega na spodnjem 
koncu ledenika pri merilni točki 16 v smeri proti Malemu Triglavu za 7,2 m 
in v smeri proti Glavi za 3,68 m, pri točki 14 C za 2,13 m, pri 13 A za 14,23 m, 
pri 13 za 6,25 m, pri 12 za 8,06 m, pri 11 za 4,65 m, pri 10 za 1,42 m in pri 10 A 
za 0,20 m.Do delnega skrčenja snega pa je prišlo tudi na zgornjem koncu lede-
nika. Skladno s tem pa se je od lanskega leta močno zmanjšala tudi debelina 
snega na ledeniku. Na njegovi vzhodni s trani pod Kredarico za okrog 150 cm 
na spodnjem koncu proti Glavi za 140—180 cm (med točkama 14 C in 12), za-
hodno odtod pa le še za 10—20 cm (med točkama 11 A in 10 A). To se dobro 
ujema tud i z ustrezno manjš im skrčenjem snežišč na zahodni strani. Zaradi 
tolikšnega ta l jenja snega v le tu 1981 je tudi skoraj povsem izginila obsežna 
nabreklima na spodnjem koncu ledenika, ki je nastala zaradi obilnejših padavin 
ter številnih plazov v letih 1964—1980. Severovzhodno od Glave pa sta pogle-
dali izpod snega tudi dve veliki grbini, ki sta bili pod n j im od leta 1977 dalje. 
Da bi v bodoče še bolj precizno registr iral i vse spremembe na ledeniku, 
smo ob našem opazovanju izmerili tudi prečni profil , ki poteka od točke 14 C 
na spodnjem koncu ledenika prot i novi točki v ostenju Triglava na njegovi 
zgornji strani. Opravili pa smo tudi vse potrebno za nada l jn je proučevanje 
premikanja ledene gmote Triglavskega ledenika. V ta namen je Ivan G a m s 
že leta 1980 položil prečno na naklon ledenika dve vrsti obarvanih kamnov. 
Ob našem opazovanju smo izmerili n j ihov premik in ugotovili, da je bil le t a 
še posebno velik na na j s t rmejšem delu ledenika, tore j na njegovi spodnji 
vzhodni t re t j in i in sredi zgornje t re t j ine (največ za 3,5 m — G a m s , 1982). 
Meritve gostote snega in ledu so pokazale, da znaša le ta pri novozapadlem 
snegu, močno prepojenim z vodo, okoli 0,3 kg/dm3 , pri ledu izpod njega pa 
0.90 in 0,97 kg/dm3 . Tako gostoto ima tisiti led, ki je nas ta l iz snega, ki ga je 
večkrat prepoji la snežnica in je bil nato izpostavljen zmrzovanju. Njegova 
gostota je namreč ¡nekoliko večja kot pri velikih alpskih ledenikih (znaša le 
okrog 0,85 kg/m3), k j e r p r iha ja do diageneze snega pod vplivom teže višjih 
ledenih gmot. Tak led pa je zaradi obilice zračnih mehurčkov tudi svetlejši od 
tistega na Triglavskem ledeniku ( G a m s , 1982). 
Leta 1981 na ledeniku nismo opazili širših razpok in večjih količin grušča, 
pa tudi rdečih alg ne, ki so m u daja le v let ih 1975 in 1978 tako značilno rdečo 
barvo. 
V času opazovanja (8. in 9. septembra 1981) je bilo v Ju l i j sk ih Alpah 
mirno in zelo toplo antioiklonsko vreme, zato se je ledenik izredno močno talil. 
Toda voda, ki se je pr i t em sproščala, povečini ni tekla po površini, ampak je 
pronicala v sneg ter pr ivrela na dan ob koncu ledenika v 16. izvirkih. 
Opazovanja v ledeniškem letu 1981/82 
Iz poročil meteoroloških opazovalcev na Kredarici je razvidno, da je do-
segla snežna odeja ob koncu redilne dobe 1981/82 podobno debelino kot leto 
poprej . Na spodnjem koncu ledenika je bila plast snega že sredi decembra 1981 
debela 100 cm, do konca f e b r u a r j a 1982 je debelina narasla na 360 cm, do srede 
ma ja pa še na 420 cm (maja 1981 je bilo tu 435 cm snega, leta 1980 okrog 
560 cm, leto poprej pa celo 820 cm). Na Kredarici pa je bila leta 1982 snežna 
odeja le 350 cm debela ( A r h i v . . . ) . 
Kopičenju snega v redilni dobi 1981/82 je sledilo izredno toplo polet je (od 
1. jun i ja do 30. septembra), sa j je bilo s povprečno tempera turo 6,3 °C na j to -
plejše v vsem obdobju 1954—1985. Tudi t empera tu ra posameznih poletnih me-
secev je bila visoko nad dolgoletnim povprečkom (juni j 4,9 °C, jul i j 7,4 °C, 
avgust 6,2 °C in september 6,6 °C; povprečna t empera tu ra v obdobju 1974—1985 
pa znaša za jun i j le 2,3 °C, za jul i j 5,9 °C, za avgust 5,5 °C in september 4,0 °C, 
za obdobje 1954—1985 pa za iste mesece 3,2 °C, 5,8 °C, 5,4 °C in 3,8 °C). Zato je 
sneg zelo hi t ro kopnel. To velja še posebej za drugo polovico jul i ja in skora j 
za ves avgust pa tudi za precejšen del septembra. Zato se je že do konca m a j a 
debelina snega na spodnjem koncu ledenika s tanjšala od 420 cm na 390 cm, do 
srede ju l i ja na 100 cm, avgusta pa je skopnel v glavnem že ves sneg iz zadnje 
redilne dobe; osrednji del ledenika se je začel kazati izpod snega že 11. jul i ja 
1982 ( P o r o č i l a . . .). 
O izrednih učinkih tali lne dobe (1982) smo se prepričali tudi ob rednih 
opazovanj ih in m e r j e n j i h ledenika v dneh od 25.—26. avgusta 1982, pri ka te-
rem so sodelovali Ivan G a m s , Dušan K o š i r in Milan S i f r e r. Na ledeniku 
je bila, kot v letih najmočnejšega t a l j en ja (si. 13), razkr i ta vsa zgornja polovica 
in tudi sneg na n jegovem spodnjem koncu ter ob s t raneh ni izviral iz zadnje 
redilne dobe, ampak iz p re j šn j ih let (1964—1979). Snežni jezik, ki je segel v 
letih 1964—1981 po vrzeli vzhodno od Glave čisto do morenskih nasipov nad 
Severno tr iglavsko steno, je bil tokrat p rav neznaten, saj je nehal že pri me-
rilni točki 11C. Podrobnejša p r imer j ava lanskoletnega s tan ja ledenika (1981) 
z le tošnj im (1982) je pokazala, da se je snežna odeja ob morenah na vzhodni 
s t rani s tanjšala za okrog 6 m, na spodnjem koncu za okrog 3,5 m in n a zahodni 
SI. 13. V e k s t r e m n o vročem po le t ju leta 1982 se j e stali lo vel iko snega, ki se je vrs to 
let kopičil na ledeniku. Več se ga j e ohran i lo s a m o še ob s t raneh in po spod-
n j i polovici ledenika. Močno t e m n e plast i , ki so na spodnj i polovici ledenika 
še posebno' dobro vidne, loči jo sneg posameznih let med seboj (sl ikano 25. av -
gusta 1982). 
SI. 14. P r i m e r j a v a tega posnetka (s l ikano 25. avgus ta 1982) s sl iko 12 (20. sep tembra 
1980) kaže, da se je debel ina snega ob bočnih m o r e n a h pod Kreda r i co od lei.a 
1980 močno zmanjša la . P r i m e r j a v a s sl iko 8 opoza r j a na izredno s t a n j š a n j e 
snega na ledeniku med l e toma 1978 in 1982, s a j so leta 1982 planinci v ozad ju 
l a h k o po bočni moreni (4-) napredova l i prot i Kredar ic i . 
P r i m e r j a v a te slike iz lefta 1980 s sl iko 16 iz leta 1982 p r a v dobro kaže izred-
no sk r čen j e snežne ode je na s p o d n j e m koncu ledenika . 
SI. 16. Pogled po s p o d n j e m koncu ledenika (25. avgus ta 1982). S p r e k i n j e n o čr to 
( ) smo pr ib l ižno označili obseg snega leta 1980. 
SI. 17. Eden od znači lnih m e a n d r a s t i h žlebov, ki so ob koncu eks t r emno toplega 
pole t ja 1982 razčlenjeval i površ ino ledenika. 
SI. 18. Tako široke ledeniške razpoke srno opazili leta 1982 po zgornj i , jugoza-
hodni s t rani Tr ig lavskega ledenika (25. avgusta 1982). 
strani za 1,5 m (si. 14). Prišlo pa je tudi do močnega skrčenja snega, ki seže z 
ledenika po bližnjem skalnem površju, in sicer pri merilni točki 16 v smeri 
proti Malemu Triglavu za 8,10 m, v smeri proti Glavi za 9,62 m, pri točki 14 C 
za 13,97 m, pri 13 A za 17,77 m, pri 13 za 13,95 m, pri 12 za 7,64 m pri 11 B za 
1,65 m, pri 11 A za 2,50 m, pri 11 pa 4,85 m, pr i 10 za 4,65 m, pri 10 A pa za 
1,50 m. Zaradi tolikšnega ta l jen ja snega in ledu je povsem izginila nabrekl ina 
na spodnjem koncu ledenika, ki nas je v preteklih letih opozarjala na možnost, 
da se bo ledenik spet okrepil. Ta opažanja pa je potrdila tudi p r imer java lan-
skoletnega prečnega profila ledenika (pri točki 14 C) z letošnjim (si. 15 in 16). 
Tako kot po vsakem ekst remnem ta l jen ju snega in ledu smo opazovali tudi 
tokrat po ledeniku velike količine drobir ja . Na njegovi vzhodni strani in pod 
Malim Triglavom ise ga je nabralo ponekod že toliko, da je zavrl nada l jn j e 
ta l jen je pod nj im ležečega ledu. Ledenik pa so v smeri njegove nagnjenost i 
preprezali tudi številni meandrast i žlebovi, ki so bili na njegovi vzhodni s trani 
še čez 1 m globoki (si. 17). Našo pozornost pa so pritegnile tudi številne, tudi 
čez 1,5 m široke in do 4 m globoke razpoke na zgornjem koncu ledenika (si. 18). 
Opazovanja smo opravili ob zelo lepem in toplem vremenu. Zato se je led 
in po n jem ležeči sneg izredno močno talil. Voda je tekla po vsej ledeni povr-
SI. 19. Edem od š tevi ln ih izvirov na spodn jem koncu ledenika (25. avgusta 1982) 
SI. 20. N a j v e č j o jezero m ed št ir imi, ki so se poleti 1982 raizvilla na spodn jem koncu 
ledenika . 
šini ter se zbirala v številnih žlebovih in je nekje površinsko, drugje pa spet 
po kra jš i poti pod snegom, dosegla spodnji konec ledenika. Tu je ob naših 
opazovanjih kar v 24 močnih izvirih privrela na dan in se nato spet izgubljala 
v kraško notranjos t (si. 19). Na m a n j pre t r t ih apnencih pa so se na spodnjem 
koncu ledenika razvila tudi 4 man j ša jezerca (pri meri lnih točkah 11 C, 12 in 
vzhodno od točke 13). Največje med nj imi pod točko 12 je bilo kar 14,40 m 
dolgo in 9,60 m široko (si. 20). 
Zanimive rezultate pa so dale tudi meri tve gostote ledu in p remikanja 
ledene gmote. Z n j imi je bilo mogoče dopolniti lanskoletne zakl jučke (G a m s, 
1982 in 1983). To velja še posebej za postavljeno domnevo, da sestavlja Tri-
glavski ledenik pretežno vodni led. Na to je res kazala t eda j izmerjena gostota 
ledu. Konec avgusta 1982 pa je izmeril t ipično gostoto za vodni led v enem 
vzorcu, t r i je vzorci pa so kazali gostoto med 0,83 :kg/m3 in 0,88 kg/m3, ki se 
približuje gostoti pravega ledu visoko ležečih velikih alpskih ledenikov. Ver-
jetno je zaradi močnega s tan j šan ja ledenika prišla na površje s tarejša ledena 
gmota (prim. G a m s , 1983). 
Kot leta 1981 smo tudi avgusta 1982 skušali ugotoviti premike ledene 
gmote s pomočjo dveh vrst modro obarvanih kamnov, ki smo jih položili 
prečno na naklon ledenika. V zgornji vrsti, k j e r je površje bolj strmo, smo 
ugotovili zelo različne odmike od lanske lege, tudi teda j , ko zdrs kamna ni bil 
očiten. V spodnj i vrsti pa so bili odmiki bolj enakomerni . Ce prezremo tr i 
kamne, ki so očitno zdrseli, je znašal premik pri drugih šestih kamnih (med 
poznim polet jem 1981 in 1982) od 0,45 m do 2,85 m (G a m s, 1983). Celotna lede-
na gmota Triglavskega ledenika na j bi se v tem času torej premakni la nek je 
bolj, d rug je manj , v povprečku pa za okoli 1,6 m. 
O p a z o v a n j a v l e d e n i š k e m l e t u 1982/83 
Redilna doba 1982/83 se je začela 6. oktobra 1982. Tega dne je zapadlo 
na Triglavu oziroma na Triglavskem ledeniku toliko snega, da v sledeči 
hladni polovici leta (1982/83) ni več skopnel. Kopičenje snega so prekinja le 
številne otoplitve, vendar pa je debelina snežne odeje v glavnem kl jub temu 
počasi naraščala. Tako je dosegla ob snegomeru na spodnjem koncu ledenika 
že novembra 1982 okrog 160 cm, decembra 210 cm, j a n u a r j a naslednjega leta 
300 cm, f e b r u a r j a 370 cm, marca se je s tanjšala na 340 cm, apr i la zopet narast la 
na 470 cm ( P o r o č i l a . . . ) . Na Kredarici pa je dosegla plast snega le 390 cm 
debeline ( A r h i v . . . ) . 
Kopičenju snega v te j redilni dobi je sledilo ekstremno vroče poletje z 
dogotrajnimi obdobji lepega anticiklonskega vremena. Povprečna poletna tem-
pera tura je znašala 6,1 °C, torej le za dve desetinski s topinje m a n j kot leta 
1982. Gre tore j za drugo naj toplejše polet je v obdobju 1954—1985. Med po-
letnimi meseci je bil juli j s povprečno tempera turo 9,8 °C naj toplejš i v vsem 
obdobju od leta 1954—1985 (povprečna jul i jska t empera tu ra za to obdobje 
znaša 5,8 °C, za obdobje zadnj ih 12 let, ki ga obravnava naša š tudi ja pa 5,9 °C). 
Dne 27. ju l i ja 1983 pa je bila zabeležena na Kredarici absolutno najviš ja tem-
pera tura zraka v vsem opazovalnem obdobju 21,6 °C, nadpovprečno topli pa 
so bili tudi ostali poletni meseci ( junij 4,0 °C, avgust 5,8 °C in september 4,7 °C). 
SI. 21. P o eks t r emno vročem po le t ju 1983 je ostal ledenik sko ra j povsem brez s tarega 
snega. N e k a j se ga je oh ran i l o le še po n j egovem s p o d n j e m koncu. P r i š lo pa 
je tudi do močnega s t a n j š a n j a ledenika samega in p redvsem ob vel ikih grbi -
n a h jugovzhodno od Glave ( | ) , tudi do z m a n j š a n j a n jegovega obsega (2. s ep -
t e m b r a 1983). 
SI. 22. Pogled izpod p lan inskega doma na Kredar ic i po s p o d n j e m koncu Tr ig l av -
skega ledenika . O p o z a r j a m o na r a z m e r o m a k r a t e k snežni jezik na spodn j i 
jugovzhodni s ' r an i ledenika . Dobro vidni pa so tud i številni vodni žlebovi, 
za jeden i v s tar i sneg in led (24. s ep tembra 1983). 
Zaradi tako nadpovprečno toplega polet ja 1983 se je snežna odeja po zad-
nji redilni do,bi zelo hitro tanjšala , t ako da je že 24. ju l i ja pogledal izpod n j e 
tudi sam ledenik, ki se je nato zelo hitro razkrival (glej si. 21). 
Redno opazovanje Triglavskega ledenika smo opravili 23. in 24. sep-
tembra 1983 (Milain S i f r e r , Dušan K o š i r in Bojan H u m a r ) . Ledenik je 
bil tak kot v letih na jmočnejšega t a l j en ja p red letom 1960, kasneje pa le še 
leta 1964. Ves osrednj i in zgornji del ledenika je bil skoraj povsem brez snega. 
Tudi sneg, ki se je ohranil na njegovi vzhodni strani , ni izviral iz zadnje re-
dilne dobe, ampak iz pre j šn j ih let (od leta 1964—1979). Snežni jezik, ki je segal 
v letih 1965—1979 iz ledenika po vrzeli vzhodno od Glave čisto do morenskih 
nasipov nad Severno triglavsko steno, je bil tokra t p rav neznaten, saj se je 
končal žte p r i merilni točki 15 A, 'ki je bila sicer od le ta 1959 pod snegom 
(si. 22). Podrobnejša p r imer java lanskoletnega s tanja ledenika (1982) z letoš-
n j im (1983) je pokazala, da se je snežna odeja na njegovi vzhodni s trani s t an j -
šala za okrog 2,5 m na spodnjem koncu v območju ledeniškega jezika za 5 m, 
v smeri proti Glavi pa za 3 m. Prišlo p a je tudi do močnega skrčenja snega, ki 
seže z ledenika po bl ižnjem skalnem površju, iin sicer pri meri lni točki 16 v 
smeri prot i Glavi za 7,60 m, pri točki 15 za 0,80 m, pri 14 C za 2,10 m, pri 14 A 
za 33,70 m, pri 13 A za 8,10 m, pili točki 13 je ostalo s tan je nespremenjeno, pri 
oznaki 12 A se je umakni l sneg za 9,70 m. pr i 12 za 35,60 m, pri 11 C za 21,60 m, 
pri 11 B za 1,40 m, pr 11 za 4,80 m, pri 10 za 3,00 in pri točki 10 A za 0,90 m. 
Povedati moramo tudi, da se je nehal ledenik na zahodni strani že pri meri lni 
točki 10 in da je bila tako njegova zveza s snežišči na skra jno zahodnem kon-
cu nad merilno točko 10 A prekinjena. 
Opazovanja pa so opozorila tudi na močno s tan j šan je in deloma tudi skrče-
n je ledenika samega. Se posebno ekst remno je bilo to jugovzhodno od Glave 
pod točko 12 (si. 23). Tu je pogledal izpod ledu precej sklenjen pas grbin, ki so 
zavrle nada l jn je prodi ranje ledu proti Glavi. Zato je ostal obsežen del ledenika 
med temi grbinami in Glavo fosilen ter se je skoraj povsem stalil. Obseg le-
denika se je toirej od leta 1964, ko je bil zadnj ikra t tako razkri t , spet zmanjšal . 
Valilko znamenj govori za to, da je dosegel t o leto na jman j š i obseg v zadnj ih 
380 oziroma 383 letih. 
Zaradi tolikšnega ta l jen ja snega in ledu je bila vsa vzhodna s t ran ledenika 
pod Kredarico oziroma Malim Triglavom ponekod t ako na debelo prekri ta z 
gruščem, da je zaviral nada l jn je t a l j en je ledenika. Njegovo površino pa so 
razjedal i tudi številni meandrast i žlebovi, ki so bili na spodnji , vzhodni s trani 
ledenika, še čez 3,5 m globoki in so segli skozi sneg in led do same živoskalne 
podlage (si. 24). Tudi tu je torej debelina ledenika že prav neznatna! 
Opazovanja smo opravili ob lepem anticiklonskeim vremenu, zato se je 
novozapadli sneg (do 10 cm debeline) pa tudi pod n j im ležeči led močno talil. 
Voda je tekla po vsej površini in se zbirala v globoko zajedenih žlebovih. Na 
16 kra j ih je dosegla spodnji konec ledenika in nato pomikala v kraško not ra-
njost . V dolinski vrzeli, ki seže izpod ledenika proti historičnim morenskiim 
nasipom nad Severno triglavsko steno, so se na nekoliko m a n j prepustnih 
apnencih razvila tudi 3 manjša jezerca. Največje med njimi, jugovzhodno od 
Glave, je bilo 7 m dolgo in 3 m široko. 
SI. 23. Na sliki p r ikazane g rb ine jugovzhodno od Glave so, ob močnem s tanjša inju 
ledenika leta 1983, zavr le p r e t a k a n j e ledu proti Glavi (23. s e p t e m b r a 1983). 
SI. 24. Eden od š tevi lnih vodnih žlebov, ki so ob koncu po le t j a 1983 razčlenjeval i 
p o v r š j e ledenika . Ta, ki ga v id imo na sliki, je bil 3,5 m globok in je segel 
sikozi sneg in led vse do ž ivoskalne podlage. 
Opazovanja v ledeniškem letu 1983/84 
Iz poročil opazovalcev na meteorološki postaji na Kredarici je razvidno, 
da so bile snežne padavine v redilni dobi 1983/84 spet nekoliko obilnejše. Tako 
je dosegla debelina snega ob snegomeru ina spodnjem koncu ledenika že ob 
koncu decembra 1983 okrog 150 cm, j a n u a r j a naslednjega leta 230 cm, f e b r u a r j a 
270 cm, marca 470 cm, aprila 490 cm in m a j a 530 cm (leta 1983 okrog 470 cm, 
leta 1982 420 cm in leta 1981 okrog 435 cm), na Kredarici pa 500 cm ( A r -
h i v . . . ) . K tol ikšnemu kopičenju snega na ledeniku so poleg obilnejših pa-
davin veliko prispevali tudi siloviti vetrovi, ki so nanašali sneg iz bližnjega 
višjega obrobja. Veter je v tej zimi neka jk ra t presegel 100 km/h, v ekst remnih 
pr imerih pa celo 200 km/h (npr. 10.—12. f e b r u a r j a 1984). Tudi to obdobje kopi-
čenja snega so prekin ja le odjuge, ki pa ob zadostnih padavinah niso mogle 
preprečiti precej vzt ra jnega naraščanja debeline snežne odeje, ki je bilo še 
ma ja zelo izdatno. 
Precejšnj im padavinam v redilni dobi je po zakasneli pomladi sledilo raz-
meroma kra tko in hladno poletje. Povprečna poletna t empera tu ra je znašala 
le 2,6 °C in je bila tako- globoko pod dolgoletnim povprečkom, kii znaša za 
obdobje 1974—1975 kar 4,4 °C, za celotno obdobje delovanja meteorološke po-
s ta je na Kredarici 1954—1985 pa celo 4,5 °C. Gre za drugo na jh ladne jše polet je 
v letih 1954—1985 (leta 1978 je bila povprečna poletna t empera tu ra 2,4 °C). 
Od poletnih mesecev je bil še posebno hladen jun i j z —2,4 °C. V letih 1954—1985 
je padla povprečna juni j ska t empera tu ra pod 0 °C le še leta 1978 (—2,0 °C), 
v ostalih letih pa so bile t empera ture tega meseca od 1,5—4,5 "C. Pod dolgo-
letnim povprečkom (1954—1985) pa so bile tudi t empera tu re ostalih t reh polet-
nih mesecev: jul i j s 5,5 °C (5,8 °C), avgust s 5,0 °C (5,4 °C) in september z 2,3 °C 
(3,8 °C). 
Zaradi debele snežne odeje in hladnega polet ja se je obdržala na območju 
Triglava sklenjena snežna odeja vse do 20. jul i ja 1984, ledenik pa se je začel 
kazati izpod n j e celo šele 20. avgusta 1984 (leto poprej že 24. julija). Veliko 
snega pa se je ohrani lo na ledeniku in po bl ižnjem skalnem površ ju še vse do 
konca tali lne dobe, ki se je zaključila s sneženjem 10. septembra 1984 (1983 
šele 6. oktobra — si. 25). Nato je snežilo še v dneh 22.—27. septembra in 10.— 
18. oktobra. Sneženje so prekinja la obdobja sončnega in razmeroma toplega 
vremena, vendar pa se sneg na ledeniku zaradi njegove osojne lege in suhega 
snega ni več k a j dosti topil. 
Zato je bila v dneh našega rednega opazovanja Triglavskega ledenika 24. 
in 25. oktobra 1984 Kredarica brez snega, na ledeniku pa ga je bilo še čez 
pol metra na debelo (opazovalec Dušan K o š i r ) . Iz ledenika se je širil sneg 
tudi po ostalih Triglavskih podih proti Staničevi koči. Pod snegom so zato 
ostale številne merilne točke, od kater ih mer imo vsako leto s tan je ledenika. 
Še največ smo j ih našli na njegovem zgornjem koncu (točke Z, Li, 1, 2, 3 c, 4 
in 4 B), p rav malo pa na spodnji in vzhodni s trani (točke 16, 14 C, 12 in 11 C). 
K l jub lepemu anticiklonskemu vremenu se ob opazovanju sneg na lede-
niku skoraj ni talil. Tudi ob spodnjem koncu ledenika ni bilo slišati žuborenja 
vode, ki je za znatnejše t a l j en je tako zelo značilno. To pa nas tudi ne prese-
neča, saj vemo, da pride tu v tem času do intenzivnejšega t a l j en ja snega le 
še ob udorih toplih in pogosto močno vlažnih zračnih mas. 
SI. 25. Le ta 1984 se je obdrža lo po ledeniku ve l iko snega vse do konca t a l i lne dobe. 
Sl ika p r i kazu j e s t a n j e 30. avgus ta tega leta. 
Opazovanja v ledeniškem letu 1984/85 
Redilna doba je t ra ja la od 10. septembra 1984 pa do 9. m a j a 1985 (si. 26). 
Snežna odeja je na spodnjem kancu ledenika že oktobra 1984 narast la na okrog 
50 cm, novembra na 100 cm, decembra na okrog 200 cm, j anua r j a 1985 na 
250 cm in ob koncu meseca celo na 300 cm, f e b r u a r j a na 340 cm, do konca 
marca na 520 cm, do srede aprila na 540 cm in je dosegla na začetku maja , ko 
je bila najdebelejša celo 620 cm ( P o r o č i l a . . . ) ; na Kredarici le 495 cm 
( A r h i v . . . ) . 
SI. 26. Pogled izpred Staničeve koče po Tr ig lavskih podih prot i Tr iglavu, k j e r se je 
na n j ihovem n a j v i š j e m delu južno in vzhodno od Glave ter v za t i š ju Tr ig lava 
i n Kreda r i ce zas idra l Tr ig lavski ledenik. O p o z a r j a m o tudi na obsežne plazove, 
ki so spomladi 1985 zdrsel i po l eden iku navzdol i n so p redvsem v dolinski 
vrzel i na sredini s l ike dobro vidni . 
I n d f l « ^ -v? . J i : 
SI. 27. Tr ig lavski ledenik dne 19. s ep t embra 1985. 
Opazovalci na Kredarici so nas p rav to zimo opozarjali na izredno močne 
snežne plazove z os tenja Triglava na ledenik. K temu so mnogo pripomogli 
siloviti vetrovi, ki so dosegli decembra 1984 celo 150 km/h. Obsežen plaz 9. m a -
ja 1985 je razkri l skoraj ves zgornji del ledenika in se je zaustavil šele na 
njegovem spodnjem ko-ncu ter na bližnjih Triglavskih podih. Zahodno od Glave 
pa je zdrsel celo prek Severne tr iglavske stene v dolino Vrat. Odtod tudi to-
likšne razlike v debelini snega ob koncu talilne dobe pri snegomeru na spod-
n jem koncu ledenika (620 cm) in na Kredarici (495 cm). 
Sledilo je toplo polet je z dolgotrajnimi obdobji lepega anticiklonskega vre-
mena in zelo hi t r im kopn jen jem snega. Povprečna t empera tu ra polet ja je zna-
šala 5,5 °C oziroma 1 °C nad dolgoletnim povpreekov (1954—1985 — 4,5 °C). Jun i j 
je bil razmeroma hladen in pod dolgoletnim povprečkom (povprečna tempe-
ra tu ra jun i j a leta 1985 je bila le 1,7 °C, v obdobju 1974—1985 pa 2,3 °C, za leta 
1954—1985 pa celo 3,2 °C), meseci jul i j , avgust in september pa so bili nadpov-
prečno topli (leta 1985: 7,6 "C, 6,8 °C in 6,1 "C, v obdobju 1974—1985 pa v istih 
mesecih 5,9 °C, 5,5 °C in 4,0 °C, v letih 1954—1985 pa 5,8 °C, 5,4 °C in 3,8 °C — 
Dušan K o š i r , 1965; S t a t i s t i č n i l e t o p i s . . . ; A r h i v . . . ) . 
Zato in zaradi velikega plazu se je na zgornji t re t j in i ledenika že ob za-
četku avgusta pokazala izpod snega lepo plastovita ledena podlaga. V dneh 
našega rednega opazovanja 1985 pa je bila razkr i ta vsa zgornja polovica lede-
nika, medtem ko se je na spodnji strani, podobno kot leto poprej (1984), obdr-
žalo še ves čas zelo veliko snega (si. 27). Ker podrobnejša p r imer java obsega 
ledenika in po n j e m ležečega snega med letoma 1985 in 1984 ni mogoča, saj 
ga je ob našem rednem opazovanju leta 1984 pokrivala že okrog pol met ra 
debela plast novo zapadlega snega, smo se odločili za p r imer j avo z letom 1983. 
Tako kot slike so tudi mer i tve oddaljenost i meri lnih točk od snega na ledeniku 
pokazale, da je bilo na n j em leta 1985 spet precej več snega kot leta 1983. Zato 
so se razdal je med meri lnimi točkami in snegom, ki je segel z ledenika po 
bl ižnjem skalnem površju, spet zmanjšale. Pri merilni točki 16 za 4,80 m (mer-
jeno proti ledeniškemu jeziku oziroma Glavi) oziroma za 3,30 m (merjeno proti 
Malem Triglavu), pri 15 za 10,40 m, pri 14 C za 15,10 m, pri 14 A. prot i lede-
niškemu jeziku za 1,10 m, preiti ledeniku za 1,20 m, pri 14 A za 48,00 m, pri 
14 za 79,80 m, pri 13 A za 21,10 m, pri 13 za 11,80 m, pri 12 za 51,70 m, pr i 11 C 
za 1,30 m, pri 11 B za 2,00 m, pri 11 za 5,90 m, pri 10 za 4,70 m, pri 10 A za 
0,90 m, pri 4 za okrog 1 m. Do anomali je je prišlo le pri meri lni točki K., k i je 
bila leta 1985 za okrog 1,50 m bolj oddaljena. Zaradi tolikšnih količin snega 
na spodnjem koncu ledenika je ostalo to leto pod snegom tudi Triglavsko 
brezno (opazovalca: Milan Š i f r e r, Dušan K o š i r ) . 
Redna opazovanja in m e r j e n j a Triglavskega ledenika smo leta 1985 opra-
vili v izredno toplem in lepem anticiklonskem vremenu, zato se je ledenik 
močno talil. Voda je tekla po ledeniku in se na njegovem spodnjem koncu 
razlivala po m a n j p re t r t ih apniških skladih. Sicer pa je bil ledenik le neznatno 
žlebast. Globlje so segli samo nekako t r i je močno zvijugani žlebovi na vzhodni 
s t rani ledenika do (1 m globoki), vsi ostali pa so bili p rav plitvi (1—3 dm). 
Ledeniške razpoke so bile izrazitejše samo na njegovem zgornjem koncu in še 
te predvsem na zahodni s trani in na sredi vzhodno odtod. Po ledeniku je bilo 
raztresenega veliko drobir ja , ki se je naletel iz ostenja Triglava. Bolj na debelo 
pa je pokrival ledenik samo na vzhodni s trani (do 0.50 m), k je r je močno 
zaviral t a l j en ju ledu pod nj im. 
Triglavski ledenik v letih 1946—1985 
V letih 1974—1985 se je k l jub pr ikazanim n ihan j em v glavnem zaustavilo 
hitro krčenje ledenika, ki smo mu bili priča od leta 1850 oziroma 1920 dal je 
in smo ga še posebno sistematično spremljal i po letu 1946, ko smo začeli z 
rednimi vsakoletnimi opazovanj i in mer jen j i . Zelo moramo naglasiti, da ni bil 
ledenik v letih 1974—1985 nikdar povsem razkri t in da se je vsaj po njegovem 
obrobju ohranilo veliko starega snega vse do konca vsakoletne tali lne dobe 
(12 let). Seveda pa se je tudi v tem dvanajs t le tnem obdobju razpros t ranjenost 
in debelina snega na ledeniku močno spreminjala . Tako so se že leta 1973 
precejšnje količine snega, ki so se ohranile po obrob ju ledenika vse do konca 
talilne dobe, v letih 1974 in 1975 še povečale. Leta 1976 pa se je njegova koli-
čina spet zmanjšala na približno s tan je iz leta 1973. V letih 1973—1976 so se 
morenski nasipi na vzhodni s trani ledenika pod Kredarico zelo izrazito dvigali 
iznad snega, ki se je ohranil na njem. Razmeroma m a j h n a so bila tudi sneži-
šča, s kater imi je bil povezan ledenik na zahodni s trani pod Velikim Triglavom. 
Dobro vidne oziroma p rav markan tne pa so bile tudi grb ine jugovzhodno od 
Glave, torej na spodnjem koncu ledenika. 
Leta 1977 se je količina snega na ledeniku močno povečala, saj je bil ob 
koncu redilne dobe razkri t le neznaten osrednji del. Morenski nasipi pod K r e -
darico so komaj še segali iznad snega. Ledenik je bil na široko povezan s 
snežiščd na njegovi zahodni sitrani pod Velikim Triglavom, pod snegom pa so 
ostale tudi grbine južno in jugovzhodno od Glave. Podobne razmere so bile 
tudi v letih 1978, 1979 in 1980, le da je bil ledenik vsako naslednje leto neko-
liko bolj razkri t . Ta tendenca pa se je v letih 1981, 1982 in 1983 še stopnjevala, 
saj se je samo v teh t reh letih s tanjšala debelina snežne odeje na vzhodni 
s t rani ledenika za okrog 10 m, na spodnjem koncu za 9,90 m oziroma 
10,30 m in na zahodni strani za 4,60—4,70 m. Iznad snega so že leta 1981 po-
gledale grbine južno in jugovzhodno od Glave. Še bolj pa so se razkrile na-
slednje leto (1982) in še posebej leta 1983, ko se je zmanjšala tu debelina 
snežne odeje kar za 5 m. Prišlo pa je tudi do rahlega umika ledenika samega, 
s čimer je dosegel le ta na jman j š i obseg v zadnj ih 380 letih (glej ka r to »Obseg 
Triglavskega ledenika v letih . . .«). 
V nas lendj ih dveh letih, 1984 in 1985, se je ohranilo do konca talilne dobe 
po obrobnih delih ledenika spet več snega kot leta 1983, vendar m a n j kot v 
letih 1974 do 1982. 
Da se je krčenje Triglavskega ledenika v letih 1974—1985 dejansko močno 
zaustavilo, pa imenitno i lustrira tudi p r imer java s pre jšn j imi obdobji rednega 
opazovanja: 1946—1954 (9 let), 1955—1962 (8 let) in 1963—1973 (11 let). Medtem 
ko se je v prvem obdobju (1946—1954) ledenik umakni l povprečno za 26,03 m 
(pri točkah 12, 12 A, 13, 13 A, 14 A in 16, mer jeno prot i ledeniku), je znašal 
umik v nas lednjem obdobju 15,13 m (1955—1962), v letih 1963—1973 le še 
9,70 m, medtem ko je ostal v zadnjem obdobju (1974—1985) njegov spodnj i 
konec povečini vseskozi pod snegom, zato lahko domnevamo, da se v splošnem 
njegov obseg ni bistveno spremenil. Tu smo lahko jasneje določili njegov umik 
le pri točkah 16 in pa med točkama 13 in 12, k je r je bil ledenik razkri t . 
To krčen je Triglavskega ledenika pa nam za posamezna obdobja zanimivo 
i lustr i rajo tudi ekstremni umiki. Tako se je umakni l ledenik v prvem obdobju 
(1946—1954) pri točki 14 kar za 48,70 m, v drugem (1955—1962) za 31,80 m p rav 
tako pri točki 14, v t r e t j em (1963—1973) za 34,80 m pri točki 12 in v četr tem 
(1974—1985) le še za 1,5 m, mer jeno od točke 16 proti ledeniku. Umik med 
točkama 13 in 12 pa zaradi snega, ki loči ti dve točki od ledenika ni bil iz-
mer jen . 
To upočasnjeno umikan je ledenika pa i lus t r i ra jo tudi opažanja, da je bil 
v zadnj ih letih njegov spodnji konec čedalje pogosteje pokri t s snegom vse 
do konca tali lne dobe. Tako je bil ta del ledenika ob koncu talilne dobe v 
prvem obdobju (1946—1954) samo t r ik ra t pokri t s snegom, v drugem (1955— 
1962) prav tako t r ikra t , v t r e t j em (1963—1973) devetkrat , v četr tem oziroma 
zadnjem (1974—1985) pa kar dvana js tk ra t . 
Pri to lmačenju teh razmer je videti odločilna količina snežnih padavin v 
redilni dobi v posameznih letih ter ustrezna debelina snežne odeje ob n jenem 
koncu. To je še posebno očitno za obdobje po letu 1954, ko smo se lahko pri 
to lmačenju vsakoletnih razmer ozirali tudi že na podatke bližnje meteorološke 
postaje na Kredarici . Pr i analizi tega gradiva se je pokazalo, da je znašala pov-
prečna debelina snežne odeje v letih 1955—1962 le 297,50 cm, v nas lednjem 
obdobju (1963—1973) 350,00 cm, v zadnjem (1974—1985), ko je bilo zadrževanje 
večjih količin snega po ledeniku čedalje bolj t ra jno, pa že kar 462,17 cm. 
1964 
1959 
O 50 100 m 1954 
l—1—1 1 1946 
Zanimivi pa so tudi podatki, da je bila snežna odeja ob koncu redilne 
dobe v letih 1955—1962 kar v št ir ih letih tan jša od 300 cm, prav tol ikokrat 
pa debelejša, z maksimalno debelino 439 cm (leta 1959/60), v nas lednjem ob-
dobju (1963—1973) je bila t r ik ra t t an j ša od 300 cm in osemkrat debelejša z 
viškom 450 cm (leta 1969/70), v t re t jem, zadnjem obdobju (1974—1985) pa je 
bila le dvakra t t an j ša od 300 cm in kar desetkrat debelejša (leta 1976/77 je 
dosegla celo 690 cm debeline). 400 cm debeline pa je presegla v prvem obdobju 
(1946—1962) le enkrat , v drugem (1963—1973) t r ikra t , v t r e t j em (1974—1985) 
pa kar sedemkra t ; dvakra t je presegla debelino 500 cm (leta 1975 — 560 cm, 
leta 1978 — 587 cm) in dvakra t celo 600 cm (leta 1977 — 690 cm, leta 1979 — 
630 cm). 
Zaradi lažje p r imer jave pa na j za prvih 30 leit sklenjenega delovanja me-
teorološke posta je na Kredarici predstavimo te podatke še po desetletjih. Izra-
čuni kažejo, da je znašala povprečna debelina snežne odeje na Kredarici v 
prvem deset le t ju 290 cm (1955—1964), v drugem 369 cm (1965—1974), v t r e t j em 
pa kar 469 cm (1975—1984). To podobo pa nam zanimivo dopolnjuje jo tudi 
ugotovitve, da je bila povprečna debelina snežne odeje v prvem deset let ju 
presežena samo enkra t (1955—1964), v drugem petkra t (1965—1974), v t r e t j em 
pa celo sedemkrat (1975—1985 — p r imer j a j priložen diagram »Triglavski lede-
nik v letih 1955—1985«), 
K l jub ugotovitvam, da je bila debelina snežne odeje v zadnj ih neka j letih 
dejansko zelo odločilna za zadrževanje večjih količin snega na ledeniku preko 
vse tali lne dobe in da se je zato ledenik ustrezno m a n j krčil, pa seveda ne 
smemo prezret i tudi vloge drugih kl imatskih dejavnikov. Gre predvsem za 
poletne tempera ture , ki so lahko v posameznih ekst remnih pr imerih močno 
modificirale vlogo snežnih padavin. To nam nezorno i lus t r i ra jo nadpovprečno 
topla pole t ja (1956, 1957, 1958, 1959, 1961, 1963, 1964, 1966, 1967, 1970, 1973, 
1980, 1981, 1982, 1983 in 1985) in m a n j številna s podpovprečnimi t empera tu rami 
(1955, 1960, 1962, 1965, 1968, 1969, 1971, 1972, 1974, 1976, 1977, 1978 in 1984). 
Zanimivo je, da je bilo v prvem desetlet ju, ki se odl ikuje po skromni debelini 
snežne odeje (samo enkrat nad povprečkom) kar sedem nadpovprečno toplih 
poletij (1955—1964), v nas lednjem obdobju 4 (1965—1974 — 5 redilnih dob 
z nadpovprečno debelino snežne odeje), v zadnjem pa pet (1975—1984 — 8 re-
dilnih dob z nadpovprečno debelino snežne odeje). 
Tako je prišlo do izdatnega skrčenja snega in deloma tudi ledenika samega 
v ledeniških letih z močno podpovprečno debelino snežne odeje in naslednj im 
nadpovprečno toplim polet jem (npr. 1956, 1957, 1958, 1959, 1961, 1963 in še 
posebej 1964, 1966, 1967, 1981 in 1982 — glej d iagram »Triglavski lede-
nik v le t ih 1955—1985«). Podobno vel ja tud i za leta, v ka ter ih je bila 
debelina snežne odeje močno pod povprečkom, veliko bolj kot pa polet-
ne t empera tu re (npr. 1955, 1971 in 1976) pa tudi za tista, v ka ter ih je bila 
debelina snežne odeje celo nekoliko nad povprečkom, poletne t empera tu re pa 
še bistveno bolj (npr. leta 1983). Razlika med podpovprečno debelino snežne 
odeje in nadpovprečnimi t empera tu r i je bila še posebno ekst remna v letih 
1958, 1961, 1964 in 1982. Zato je bilo v letih 1961 in 1982 ta l jen je snega v letih 
1958 in 1964 pa tudi ledenika še posebno ekstremno. 
Več snega pa se je obdržalo na ledeniku preko pole t ja predvsem v letih 
z nadpovprečno debelino snežne odeje in razmeroma hladnimi poletj i (npr. 
leta 1960, 1965, 1969, 1972, 1977, 1978 in 1984). Ob zadostni debelini snežne 
odeje pa se sneg tudi v sledečih zmerno toplih iin celo nekol iko nadpovpreč-
no toplih polet j ih povečini ni povsem stalil (npr. v letih 1975 in 1979). Vpliv 
teh let pa je za ohran jevan je ledenika izredno pomemben. Ker se je ledenik 
v imenovanih letih razmeroma kasno pokazal izpod snega, posamezni deli pa 
so ostali vseskozi pod nj im, je bilo ta l jen je močno zmanjšano. Sneg, ki se je 
obdržal po ledeniku čez vse polet je , pa je pomenil tudi podlago novozapadlemu 
snegu in se ga je nabralo predvsem v vrsti tak ih let zelo na debelo. To pa je 
bilo za ohran jevan je ledenika izredno pomembno, saj je tako kopičenje snega 
močno paraliziralo učinke naslednjih padavinsko siiromašnejših in močno toplih 
let. Tako so velike količine snega, ki so se npr , leta 1960 obdržale po ledeniku 
čez vse polet je preprečile, da bi prišlo v nas lednjem letu 1961, ki se je odli-
kovalo po razmeroma tenki snežni odeji in nadpovprečno toplem polet ju, do 
močnejšega razkr i t ja ledenika. Se močnejši pa j e bil vpliv dolgotrajnejšega 
obdobja kopičenja snega, ki se je začelo takoj po letu 1964 in doseglo višek 
v letih 1977—1979. Proučevanja ledenika so namreč pokazala, da se je ta 
sneg k l jub vrsti toplih poletij , ki so sledila (1980—1983), močneje stalil šele 
v zadnjem od n j ih in da je tako povsem nesporno preprečil izrazitejši umik 
ledenika. 
LITERATURA IN VIRI 
G a m s , I., 1982, Tr ig lavski ledenik 1980/81. P lan insk i ves tn ik L X X X I I , št. 2. L j u b -
l j ana . 
G a m s , I., 1983, Suho le to 1981/82 za Tr ig lavski l eden ik . P l an insk i ves tn ik LXXXI1I , 
št. 4. L j u b l j a n a . 
K o š i r , D., 1965, K l i m a t s k e r a z m e r e na Kredar ic i . Geografsk i zbornik, 9. L j u b l j a n a . 
M e z e , D., 1955, Leden ik n a Tr ig lavu i n Skut i . Geografsk i zborn ik 3. L j u b l j a n a . 
P o d a t k i o d e b e l i n i snežne odeje na Kredar ic i za leta 1955 do 1985. A r h i v Hi-
drometeorološkega zavoda SR Sloveni je . 
P o d a t k i o t e m p e r a t u r a h n a Kredar ic i za l e to 1985. Arh iv Hidrometeoro lo-
škega zavoda SR Sloveni je . 
P o r o č i l a opazovalcev na meteorološki pos ta j i na Kredar ic i za leta 1955—1935. 
Arh iv Geografskega inš t i tu ta An tona Melika ZRC SAZU. 
S t a t i s t i č n i l e t o p i s SR S l o v e n i j e — le tn iki 1969—1985. 
S i f r e r , M., 1963, Nova geomorfološka dognan j a na Tr ig lavu. Tr iglavski l eden ik v 
let ih 1954—1962. Geografsk i zborn ik 8. L j u b l j a n a . 
S i f r e r , M., K o š i r , D., 1976, Nova d o g n a n j a na Tr ig lavskem l eden iku in l eden iku 
pod Skuto. Geografski zborn ik 15. L j u b l j a n a . 
T a b e l a 1: Rezu l t a t i m e r i t e v n a T r i g l a v s k e m l e d e n i k u (v m e t r i h ) 
T a b l e 1: Resu l t s of m e a s u r e m e n t s of t h e T r i g l a v g lac ier (in met res ) 
oo to 
M
er
il
ne
 
to
čk
e 
V
rs
ta
 
m
er
je
n
ja
 
19
,—
21
. I
X
 
19
73
 
11
,—
13
. I
X
. 
19
75
 
12
,—
13
. X
. 
19
76
 
2
3
.-
2
4
. I
X
. 
19
78
 
2
2
.-
2
3
. X
. 
19
79
 
20
.—
21
. I
X
. 
19
80
 
8.
-9
. 
IX
. 
19
81
 
2
5
.-
2
6
. V
II
I 
19
82
 
2
3
.-
2
4
. I
X
. 
19
83
 
2
4
.-
2
5
. X
. 
19
84
 
19
.—
20
. I
X
. 
19
85
 
Z _L grušč 1,50 + 0,00 + g r u š č 
J _L 2,00 + 
L i . .0,72 + 
1,50 + 
Ll X 1,50 + 0,76 + 4,50 + 
K. _L 1,02 + 6,00 + 7,50 + 
G, _L 15,00 + 
1. t 0,45 + 3,08 + 
2A J. 2,50 + 7,70 + 
3. _L 1,90 + 3,70 + 
2 ±1 1,78 + 0,95 + 0,00 + 1,80 + 4,00 + 5,75 + 
4. t 10,00 + 8,00 + 17,00 + 
4 _L 3,50 + 8,00 + +0 ,50 + 7,00 + 
4A _L 28,00 + 5,00 + 3,50 + 20,00 + 
5. 
8. 
± 
X 
20,00 + 
1,95 + 
1,50 + 1,60 
+ 
61,00 + 
10A I 5,20 + 4,25 + 3,50 + 1,90 + 3,60 + 3,80 + 
5,30 + 6,20 + 5,30 + 
10 X 20,43 + 16,50 * 
20,70 + 12,80 + 15,13 + 16,55 + 21,20 + 24,20 + 
19,50 
+ 
11 T 23,70 + 18,30 + 22,00 + 14,00 + 14,50 + 19,15 + 
24,00 + 28,80 
+ 
22,90 + 
00 co 
11A T 3,85 + 4,00 + 1,65 + 
4,15 + 
11B t 2,70 0,00 + 2,90 + 1,75 + 3,40 + 4,80 + 2,60 + 2,80 + 
11C i 0,00 + 21,60 
+ 
0,33 + 20,30 + 
12 T '17.20 + 17,05 + 15,30 
+ 
3,35 + 2,60 + 7,80 + 15,86 + 
23,50 + 59,10 + 17,20 + 7,40 + 
12A _L 1,63 + 0,05 + 10,90 -H 
20,60 + 
13 T 17,30 + 8,70 + 15,00 + 6,70 + 12,95 + 26,90 + 26,90 + 15,10 + 
13A T 36,10 + 3,90 + 25.00 + 3,20 + 17,43 + 35,20 + 43,30 + 22,20 + 
14 T 71,95 
+ 
77,20 + 2,13 + 
82,50 + 2,70 + 
14A i 46,60 + 46,15 + 16,00 + 49,70 + 1,70 + 
14A. 
p ro t i led. 
j ez iku 
t 3,10 + 2,70 + 2,00 + 
14A. p ro t i 
l e d e n i k u 
4,10 + 3,30 2,90 + 
14C i 5,10 + 3,10 + 5,20 * 1,20 + 3,33 + 17,30 + 19,40 + 0,36 + 4,30 + 
15 T 2,70 + 4,00 
* 
11,90 + 12,70 
+ 
2,30 + 
16 
p ro t i led. 
j ez iku 
i 16,70 + 4,10 + 15,80 + 0,30 + 1,80 + 5,48 + 15,10 + 22,70 + 17,90 + 
16 p ro t i 
l e d e n i k u 
T 17,40 
+ 
9,80 
+ 
16,00 
+ 
0,30 + 1,60 + 8,80 + 16,90 + 19,50 + 16,20 
16 p ro t i 
snežišču 
T 0,30 
16. T 2,30 + 0,15 
+ 
1,80 
* 
0,54 + 3,40 + 1,20 + 
3,10 + 
17 T 5,90 + 0,15 + 2,20 + 3,95 + 
_L N a v p i č n a o d d a l j e n o s t m e r i l n e točke do r o b a ledu o z i r o m a s r e n a ali snega . 
I D i a g o n a l n a o d d a l j e n o s t m e r i l n e točke do r o b a l edu o z i r o m a s r e n a a l i snega . 
J H o r i z o n t a l n a o d d a l j e n o s t m e r i l n e točke d o r o b a l edu o z i r o m a s r e n a ali snega. 
T O d d a l j e n o s t po t l e h od m e r i l n e točke do r o b a l e d u oz i roma s r e n a ali snega . 
* M e r j e n o n a led. 
+ M e r j e n o n a s r e n oz i roma sneg. 
TRIGLAVSKI LEDENIK V LETIH 1955-1985 
The Triglav Glacier in the Years 1955-1985 
w 
V s 
s. 3 
10-
Hitro umikanje in Stagniranje ir 
tanjšanje tedenika lokalno tanjšanje 
Rapti Retreating and tedenika 
Shrinking of the Stagnation and 
Glacier Local Shrinking of 
the Glacier 
Stagniranje in tanjšanje ledenika 
Stagnation and Shrinking of the Glacier 
Povprečna poletna 
temperatura 
Mean Summer Temperature 
Povprečna debelina snežne 
odeje ob koncu redilne dobe 
Average Thickness of Snow 
Cover at the End of Annual 
Accumulation 
Debelina snežne odeje ob koncu redilne dobe [v metrih j 
Thickness of the Snow Cover at the End of Annual 
Accumulation l in Metres] 
Povprečna poletna temperatara - od 1. junija do 30. septembra [v stopinjah! 
Mean Summer Temperature - f rom 1 st of lune to 30 tn of September 
lin Degrees) K 
S snegom pokrit ledenfc 
With Snow Covered Glacier 
Razkrit samo manjši osrednji del ledenika 
Bare Only a Smaller Part of the Glacier 
Razkrit večji osrednji del ledenika 
Bare a Larger Central Part of the Glacier 
Razkrit ledenik - sneg se je ohranil samo na eni 
ali drugi strani, označeni s sklenjeno č r to 
Bare Glacier - Snow Remained Only on One or 
the Other Side - Marked by Uninterrupted Line 
Razkrit ledenik 
Bare Glacier 
Stanje ob koncu talilne dobe 
State at the End of Meltinq 
Period 
Tabe la 2. Srednja poletna temperatura zraka in debelina snežne odeje ob koncu 
redilne dobe za dobo 1954—1985 (Meteorološka postaja na Kredarici) 
Tab le 2. Mean summer air temperature and the thickness of snow cover at the end 
of the accumulation during the period 1954—1985 (The Meteorological 
Station Kredarica in the Julian Alps) 
Leto 
Mesec S r f t n j a D e b e ! i n a pole tna snežne 
t t t 1TIT tTTtt T v t e m p e r a t u r a ode j e V I V H V U I I X z r aka (0 °C) (v cm) 
1954 4,7 4,7 
1955 2,9 5,7 4,1 2,7 3,8 235 
1956 1,7 6,1 6,2 6,0 5,0 323 
1957 4,9 6,0 4,8 3,0 4,7 250 
1958 2,9 6,7 7,2 4,7 5,4 232 
1959 3,3 6,8 4,8 3,3 4,6 248 
1960 4,1 4,5 6,1 1,3 4,0 439 
1961 4,8 4,3 6,5 7,7 5,8 318 
1962 1,6 4,8 7,9 3,0 4,3 335 
S r e d n j a 54—62 3,3 5,6 5,8 4,0 4,7 297,50 
1963 4,3 6,4 5,8 4,6 5,3 304 
1964 5,1 6,3 5,6 3,7 5,2 218 
1965 4,0 5,3 4,2 2,3 3,9 391 
1966 4,6 4,4 4,8 5,4 4,8 270 
1967 2,8 7,2 6,4 4,3 5,2 348 
1968 3,2 5,0 3,8 2,4 3,6 362 
1969 1,9 6,0 4,0 4,2 4,0 392 
1970 4,5 5,1 6,3 4,2 5,0 450 
1971 6,1 8,1 1,1 1,3 4,1 299 
1972 3,4 5,6 5,2 - 1 , 1 3,3 411 
1973 4,3 4,7 6,9 5,2 5,3 405 
S r e d n j a 63—73 4,0 5,8 4,9 3,3 4,5 350,00 
1974 1,5 5,3 7,4 3,6 4,4 360 
1975 2,0 5,8 5,2 6,0 4,7 560 
1976 3,8 6,4 2,5 1,4 3,5 284 
1977 3,1 5,3 4,8 1,3 3,6 690 
1978 -2,0 4,1 4,5 2,9 2,4 587 
1979 4,8 4,5 4,4 4,2 4,5 630 
1980 2,0 4,4 7,2 5,4 4,7 420 
1981 4,5 4,6 6,1 3,4 4,6 280 
1982 4,9 7,4 6,2 6,6 6,3 350 
1983 4,0 9,8 5,8 4,7 6,1 390 
1984 -2,4 5,5 5,0 2,3 2,6 500 
1985 1,7 7,6 6,8 6,1 5,5 495 
S r e d n j a 74—85 2,3 5,9 5,5 4,0 4,4 462,17 
S r e d n j a 54—85 3,2 5,8 5,4 3,8 4,5 379,87 
4 9 G s o j r a f s k i z b o r n i k X X V I , 1986 (1987) 
THE TRIGLAV GLACIER IN THE YEARS 1974—1985 
During the years 1974—1985 the rap id reduct ion of t he Tr ig lav glacier, (in t he 
Ju l i an Alps), wh ich has been sys temat ical ly control led especially since 1946, came 
largely to a stop. Dur ing t h e period 1974—1985 the glacier was never complete ly 
wi thou t snow at t he end of t he t h a w i n g season. In th is w a y considerable quant i t ies 
of snow, preserved at its r im in 1973, f u r t h e r increased i n t he fo l lowing years 1974 
a n d 1975. In 1976 the glacier was aga in t o a cer ta in ex ten t less covered. Except ional 
was t h e yea r 1977 dur ing wh ich the glacier r ema ined covered w i t h snow almost all 
the summer . S imi la r was the s i tuat ion in 1978, 1979, a n d 1980, w i t h t he only d i f -
fe rence tha t dur ing these years t h e glacier became somewha t more uncovered to-
wards t he end of t he summer . Ex t remely extens ive t h a w i n g of snow which covers 
the glacier took place dur ing the s u m m e r s of 1980, 1982, and 1983. Dur ing these 
years t he glacier was t owards t he end of the t h a w i n g season almost completely 
wi thou t snow. Dur ing these years took place a lso t he local recession of the glacier 
wh ich in th is w a y reached its smallest size t h a t has been k n o w n dur ing the last 
380 years . Dur ing the subsequent t w o years 1984 and 1985 large quant i t ies of snow 
were preserved a t i ts r im at the end of t he t h a w i n g season: they w e r e larger t h a n 
those in 1983, yet smal ler t h a n those in t he years 1974—1982. 
The fac t t h a t in the years 1974—1985 the recession of t he Tr ig lav glacier has 
real ly been m u c h slowed down is proved also by compar i sons w i t h earl ier per iods 
dur ing wh ich regular observat ions w e r e m a d e : 1946—1954 (9 years) , 1955—1962 
(8 years) , and 1963—1973 (11 years) . Whi le dur ing the f i rs t years (1946—1954) t he 
ave rage year ly recession of t h e glacier was 26.03 m (at t he points 12 A, 13, 13 A, 14 A, 
and 16), t h e year ly recession dur ing the subsequen t per iod (1955—1962) was 9.70 m 
only. I n the years 1974—1985 the lower end of the glacier r ema ined main ly covered 
wi th snow, a n d so w e can only con jec tu re t h a t the size of i ts su r face r e m a i n e d 
essential ly unchanged . It has been possible to de te rmine m o r e precisely its reces-
sion a t t he point 16 only, and be tween the points 13 and 12 w h e r e the glacier was 
uncovered. 
The s lower recession of t he Tr ig lav glacier dur ing ind iv idua l per iods is i l lus t ra -
ted i n an in teres t ing w a y also by cases w i t h ex t r eme recession. Thus dur ing the 
f i rs t per iod (1946—1954) the glacier receded at the point 14 fo r 48.70 m. Dur ing the 
second period (1955—1962) it receded at the same point fo r 31.80 m, dur ing the th i rd 
period (1963—1973) it receded at the point 12 fo r 34.80 m. Dur ing the fou r th period 
(1974—1985), however , it receded at the point 16 fo r 1.50 m only. 
This s lower recession is a l so proved by the fac t t ha t dur ing t h e last years i ts 
lower end was more a n d more f r equen t ly covered wi th snow unt i l t he end of t h e 
t h a w i n g period. Thus dur ing the f i rs t per iod (1946—1954), the lower end of t he 
glacier w a s covered th ree t imes only w i t h snow a t t h e conclusion of the t h a w i n g 
season, dur ing the second period (1955—1962) aga in 3 t imes, dur ing the th i rd period 
(1963—1973) 9 t imes ; yet dur ing t h e fou r th , t ha t is, du r ing the last period (1974— 
1985) 12 t imes! 
For a n exp lana t ion of these condit ions, t h e quant i ty of the snow precipi ta t ions 
dur ing the period of its g rowth in ind iv idua l years, as wel l as t h e corresponding 
th ickness of t he snow cover at its conclusion, seem to be par t i cu la r ly decisive. This 
is especially evident fo r t he per iod a f t e r 1954, w h e n w e w e r e a l ready able to use in 
our in t e rp re t a t ions of the year ly condi t ions t he da ta collected by the ne ighbour ing 
meteoro log ica l s t a t i o n on t h e K r e d a r i c a m o u n t a i n r idge . O u r ana lys i s of th i s m a -
te r ia l h a s s h o w n t h a t t h e a v e r a g e t h i c k n e s s of t h e s n o w cover w a s 297.50 cm in t h e 
y e a r s 1955 to 1962, 350 cm d u r i n g t h e s u b s e q u e n t pe r iod (1963—1973) a n it rose t o 
462.17 cm d u r i n g t h e last pe r i od (1977—1985), w h e n t h e s n o w cover over t h e g l a c i e r 
b e c a m e even m o r e c o n s t a n t l y p r e se rved . 
I n t e r e s t i n g a r e a l s o t h e d a t a t h a t i n t h e pe r iod 1955—1962 t h e s n o w cover w a s 
d u r i n g f o u r y e a r s a t t h e end of t h e season of i t s g r o w t h t h i n n e r t h a n 300 cm, a n d 
equa l ly f r e q u e n t l y t h i c k e r , r e a c h i n g a m a x i m u m th i cknes s of 439 m (in 1960). D u r -
ing t h e fo l lowing pe r iod (1963—1973) it w a s t h r e e t i m e s t h i n n e r a n d e igh t t i m e s 
t h i c k e r t h a n 300 c m (in 1977 it r e a c h e d e v e n a t h i c k n e s s of 690 cm). I t s u r p a s s e d 
t h i r d — t h e last — pe r iod (1974—1985) it w a s only t w i c e t h i n n e r , a n d e v e n ten t i m e s 
t h i c k n e r t h a n 300 c m (in 1977 i t r e a c h e d e v e n a t h i c k n e s s of 690 cm). I t s u r p a s s e d 
t h e t h i c k n e s s of 400 cm o n c e o n l y d u r i n g t h e f i r s t pe r iod (1955—1962), t h r e e t i m e s 
d u r i n g t h e second pe r iod (1963—1973), a n d e v e n seven t i m e s d u r i n g t h e t h i r d pe r iod 
(1973—1985): d u r i n g these seven y e a r s i t t w i c e s u r p a s s e d even 500 c m : (in 1975: 
560 cm, in 1978: 587 cm) a n d t w i c e 600 cm (in 1977: 690 cm, in 1979: 630 cm). 
B e c a u s e of such a n i n c r e a s e d t h i c k n e s s of t h e s n o w cover d u r i n g t h e o n e b u t 
last (1963—1973) a,nd espec ia l ly d u r i n g t h e last pe r iods (1974—1985), t h e s n o w did not 
t h a w comple te ly d u r i n g t h e s u b s e q u e n t cool s u m m e r s a n d e v e n d u r i n g s o m e s u m -
m e r s t h a t w e r e w a r m e r t h a n t h e a v e r a g e s u m m e r s . I t s e rved as a bas i s t o t h e 
n e w l y f a l l e n s n o w w h i c h d u r i n g t h e ser ies of s u c h y e a r s g a t h e r e d i n t o a v e r y t h i c k 
l aye r o v e r t h e g lac ier . T h i s d e v e l o p m e n t h a s q u i t e n a t u r a l l y i m p e d e d t h e recess ion 
of t h e g lac ier . T h u s , e.g., t h e l a rge q u a n t i t i e s of s n o w w h i c h r e m a i n e d o n t h e g l ac i e r 
d u r i n g t h e w h o l e s u m m e r of t h e y e a r 1960 p r e v e n t e d d u r i n g t h e s u b s e q u e n t y e a r 
1961 — w h i c h c r e a t e d a c o m p a r a t i v e l y t h i n s n o w cover a n d h a d a m o r e t h a n 
usua l ly w a r m s u m m e r — t h e g lac ie r f r o m b e c o m i n g m o r e uncove red . E v e n s t r o n g e r 
w a s t h e i n f l u e n c e of a r a t h e r long l a s t ing pe r iod of s n o w a c c u m u l a t i o n , w h i c h 
b e g a n i m m e d i a t e l y a f t e r 1964 a n d r e a c h e d i ts p e a k d u r i n g t h e y e a r s 1977 to 1979. 
O u r s tud ies of t h e g lac ie r h a v e s h o w n t h a t i n sp i t e of a ser ies of w a r m e r s u m m e r s 
w h i c h fo l lowed (1980—1983) t h e s n o w t h a w e d m o r e ex t ens ive ly d u r i n g t h e las t of 
t he se y e a r s on ly : i t has i n t h i s w a y w i t h o u t doub t p r e v e n t e d a m o r e e x t e n s i v e 
recess ion of t h e g lac ier .