PoStnTna pTa?an» V flolovTnf cena i dth ar Leto I. (Vlil.), štev. 134 Maribor, sreda, 12. oktobra 1927 »JUTRA! « 4chaj« razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri R*£wi pri poMnem 6*k. rov. v L)a&lfa»l št. 11.400 pre^ v npr«w alt po poiti 10 Dw, dontavtjo« m dom pa 12 Dm Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 19 Ogtoai po tarif« Ofiaao aprajema tadl Ofiaanl oddoiak .Jvtra" v tfvbljanl, Prala n« ov« aftan #,# Demokrati na razpotju kriza sedanje vladne koalicije že nastopila. — vukiCevi^ V AVDIJENCI. BEOGRAD, 12. oktobra. Vsled vče rajšnjih dogodkov na seji demokratskega poslanskega kluba, na kateri je bila v odsotnosti obeh prvakov, Davidovima in Maksimovima, izrečena Ljubi Davidovih soglasno zaupnica, Se je položaj sedanje vladne koalicije zelo omajal in ni izključeno, da pride že v kratkem do krize. Kakor se zatrjuje, je bil nastop obeh demokratskih prvakov na odločilni seji precej dramatičen. Marinkovič je s,’cer priznaval nekorektnosti radikalov, vendar pa je odločno zagovarjal fladaljni obstoj sedanje koalicije, češ, da se bodo nasprotstva med obema v'adnima strankama polagoma popolnoma izgladila in. da pride potem vPliv Demokratske Zajednice jasneje do izraza. Nasprotno pa je vodja stran Le, Ljuba Davidovi«, zahteval z vso odločnostjo razhod z radikali in u-stvaritev močne koncentracijske vlade. ki bi bila edina zmožna napraviti red v državi. Davidovi« je zagrozil celo s svojo demisijo kot šef stranke, ako bi se klub izrekel za sedanjo vlado- Položaj, ki je nastal po resoluciji demokratskega kluba, ki zahteva obenem jasne garancije od radikalov za izvajanje dogovorjenega programa, se je tekom današnjega dne še poostril. Ministrski predsednik Vukičevič je imel dopoldne daljše konference z radikalnimi člani vlade, nato pa še s skupščinskim predsednikom, dr. Peričem. Vukičevi6 je po konferenci izjavil novinarjem, da vodi vlada normal no dalje svoje posle. Ob 11. dopoldne je bil sprejet v daljši avdijenci od kra ija, po kateri je pripomnil, da ni nobenega povoda za demisijo vlade. V političnih krogih prevladuje mne-. nje, da namerava Vukičevi« s svojo taktiko predčasno prisiliti demokratske ministre k demisiji, da bi nato zva lil krivdo na razbitju koalicije na Demokratsko Zajednico. S krizo sedanje koalicije so posebno zadovoljni tudi pašičevci. ki upajo, da se jim posreči vreči Vukičeviča kot načelnika radikalnega poslanskega kluba. Radikalni centrurn pa zaenkrat še čaka. kako stališče naj zavzame napram novemu položaju. V pričakovanju nadaljnih ukrepov Bolgarske NAŠ POSLANIK V SOFIJI DOBIL NOVA NAVODILA. — SITUACIJA VEDNO BOLJŠA. BEOGRAD, 12. oktobra. Zunanje ministrstvo ie poslalo na podlagi rezultatov zasliševanja ujetega bolgarskega atentatorja Kroleva našemu poslaniku v Sofiii obširno poročilo z nalogom, da takoj obvesti bolgarskega zunanjega in} nistra, da aretirani utrnita tor težko obremenjuje s svojimi izjavami centralni Makedonski komitet. Z naše strani pri tej prilik; niso bile stavljene nobene nove zahteve in se tudi bolgarska vlada ne obtožuje sokrivde na vero* rizmu bolgarskih komitašev. Kakor se sedaj zatrjuje, naša vlada ni zahtevala od Bolgarske, da razpusd Makedonski komjtet, temveč je v svoii noti le opozorila bolgarsko vlado na dejstva, ki so bila ugotovljena na našem ozemlju in težko obremenjuje makedonsko revolucionarno organizacijo- Naši diplomatski krogi smatralo, da je po proglasitvi obsednega stanja v okrajih Petrič in Čustendil nastalo se- daj prav ugodno razpoloženje za izravnanie spora med obema drža* vama. S svojim energičnim nastopom je namreč bolgarska vlada sedaj sama priznala, da je ognjišče zadnjih atentatov na bolgarskem oeemlju. Za enkrat pa namerava naša vlada počakati na nadaljne ukrepa bolgarske vlade. Splošno prevladuje prepričanleda topot ne ostane gamo pri proglasitvi izjemnih odredb v dotičnlh dveh oikraiih, ki pomeni samo omejitev osebnega gibanja, temveč da bo bolgarska vlada tudi storila vse, da se krivci aretirajo in najstrožie kaznujejo- Situacija, ki je bila skrajno napeta, se je vsekakor znatno izboljšala in j© pričakovati, da bo bolgarska vlada se* daj še sama storila vse, kar je potrebno, da se nesporazum čimprej in temeljito likvidira ter nadaljuje politika, ki stremi za popolno zbližanje obeh južnih slovanskih držav. Potresna oanika v Beogradu BEOGRAD, 12. oktobra. Danes, ob 6-2012’, jo bil v mcstu 20pet ;„očan potres. (O včerajšnjem poročamo nied dnevnimi vestmi. Op. ured.) še močnejši je bil sunek ob 8.20’39’’, čegar središče je bilo 115 km jugovzhodno od Beo-gruda med Kragujevcem in Rudnikom. Ra
  • na doiiu prva partija t Krana v ^on-se udeležuje 12 odlomi?1?' katcrcfira pacitct. med njimi tudi n-,? Skil' ka' jan* P^ofeso, v U, Prvo kolo je razočaralo. vsi f ri,i turnirja so končali namreč remis' dr- Vidmar s Tartako\verjem, B,'^' Juhov z Bucrgcrjcm in Niemcovič 2 Jetijem. Marschnll je potolkel George boir-asa, Wintcr pa Fairlfursth. Par-Colle-Yates je bila prekinjena in J0 'Ukluliovala včeraj. Ogromen usoeh tehnike Berlinski listi poročajo, da se je in- ženjerjem neke velike elektrarne v Berlinu posrečilo neko 40 m visoko poslopje, kateremu je bilo treba položiti nov temelj, dvigniti za 15 cm. ne da bi poslopje pri tem orjaškem delu kaj trpelo. Stavba je težka 1,300-000 kilogramov in je trajalo dviganje in podzidavanje celih 12 mesecev, spuščanje na močnejše temelje pa samo 12 ur. Eilfss Blissii leti Iz Rmerihe o Hopenhagen Francoski polet v Buenos Aires. —Gradnja svetu. največjega aeroplana na IZ VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. BEOGRAD, 12. oktobra. Verifikacijski odbor jo* danes razpraljal o mandatih v mostarskem okrožju, kjer je kandidiral dr. Laza Markovič- Opozi-cijonalni govorniki so vehementno kritizirali postopanje oblasti v tem okraju in navajali med drugim, da 'e dr. Markovi^ sklenil s Hrvatsko pučko stranko tajno pogodbo glede razdelitve volilnih glasov po gotovem klluču- Večina jo kljub temu končno overovila Markovičev mandat ulrckla pa verifikacijo mandata radikalnega poslanca Radka Parežnnina, ker šo ni dosegel predpisane starostne dobe. Demokratski poslanec Spaja* jo naglašal v razpravi, da so sc v Hercegovini državne oblasti in cerkev združili glede volilnih sleparil na korist ladikakie stranke. Seja s« šo nadalhpe. VSTAJA V MEHIKI. MEHIKA, 12. oktobra. Predsednik Cnllcs je podpisal ultimatom na uporne oficirje, v katerem jih poziva h kapitulaciji in jim obljubila v tem slučaju, da bodo deležni splošno amnestijo, sicer pa urklcJo prod preki sod. Senat je podaH-**“! funkcijsko porijodo državnega pred bednika za nadaljnih Šest lok NEWYORK, 12- oktobra. Miss Francis Wilson-Grayson ie včeraj stortala z aparatom Sistema Sikorskt v Roose-vcltfieldu za polet iz Amerike v Ko-penhagen na Dansko- Potoma namerava pristati v Novi Fundlanski, nato pa Po kratkem odmoru tnkoj nadaljevati pot preko morja. Miss Wilson, nečakinja [Pokojnega predsednika Zedinjenih dr-| žav Wilsona, ie napravila šele pred ' kratkim pilotski Izpit in bo vodil zato letalo pilot Stroot, Letalo je pripravljeno za pristajanje na suhem in na moriu in ima dva Wirglitova motorja. PARIZ, 12- oktobra. Po poročilih Iz Casablance sta francoska letalca Costo in Lobrix, kj sta na poleki iz Pariza v Buenos Aires, letela veorai čez Casablanco. Na krovu je ^so zdravo. Podrobnosti manjkajo- BERLIN, 12. oktobra- V tvoirici za letala ob Bodenskem jezeru grade velikansko letalo, na katerem bo prostora za 60 gostov in 8 mož posadke. Aparat bo dolg 40 m, širok pa 43 m ler bo imel 12 motorlev in razen kabin tudi Jedilnico, spalnico in kuhinjo- Zapadlost n’at !a prispevkov Okrožni urad za zavarovanje delav. cev v Ljubljani opozarja vse delodajalce svojega področja, da so bili plačilni nalogi z.a mesce avgust 1927 te dni razposlani, odn. dostavljen) in znpndeiov plačilo v osmih dneh po vročitvi. V smislu določb zakona o zavarova* nlu delavcev mora urad po preteku Sdnevnega roka uvesti izvršilno izterjavo, ki povzroča uradu in oblastem rnnom) dela. delodajalcem pa neprilike, izgubo na času In nepotrebne stroške, obstoječe iz zamudnih obresti, Izvršilnih stroškov in dostikrat tudi globe. Delavci sc morejo obvarovali gko-de samo s pravočasnim plačilom zapad-nih zavarovalnih prispevkov. 1319 Borza LJUBLJANA, 12- oktobra- Devize: Berlin 1354, Curih 1095.5, nuna) 801-5, London 276.70, Ne\vyork 56.74, Pragu 168.40, Milan 310- — Efektj: Ccjiska 164 Llub. kreditna 138, Prva hrvalsV-i 850, Kreditni zavod 160, Vevče 135; Rušo 260 -270, Stavbna družba 36, SešU’ -104. .Strolne tovarne SO Trgovska Samopomoč za mariborsko oblast Dne 29. septembra jG umrl prvi član trgovske »Samopomoči«, trgovski pomočnik g- Raimund Lajnšic, ter se je kljub šele partedenskemu članstvu Izplačala njegovi vdovi precei izdatna po smrtnina. Iz tega sledi, kako veliko va» žnostl je taka organizacija z’asti za manj premožne trgovce in nameščence, da skrbo za slučaj svoje nepričakovane smrti za zdravniška in pogrebna sredstva, ki so navadno zelo visoka. Ker ima plačevati vsak član Samopomoč} samo ob smrti kakega člana prispevek 25 Din, je to sigurno najcenejše zavarovanje v razmerju s podporo, katero dobe svoici po njegovi smrti. Trgovski gremii v Mariboru apelira tudi .la premožnejše pridobitne sloje, da pristopijo k tej dobrodelni organizaciji, da povečajo s tem število članstva in višino pod por. Opozarja se, dn se po pravilih spre jemajo nad 45 let stari člani aamo do Ul. oktobra- Prispevajte za spomenik1 Kralju Petru v Mariboru V dvorani pravice USODA NAŠIH DEKLET V TUJINI. — NEHVALEŽNOST JE PLAČILO SVETA. V&nčfea ie eno tistih nesrečnih sloven-diaH deklet, ki gredo na Hrvatsko iskat poštene službe, a zaidejo tam na stran-pota in pričnejo z nečisto pbrtio ter si tako uničijo svoje življenje- Kariiera naše Ančke se je pričela v Bjelovaiuin Be nadaljevala v Čakovcu, Zagrebu itd. Danes ne ana več slovenski, čeprav je hodila Osem let v šolo doma nekie v ljutomerskem okraju. Zavija le hrvatski: »Molim-, iest-. iesam.- nišam..« ko ja iaprašuje sodnik vest o tem in onem. Bubi-glavico pa le ima, četudi že dokaj Poraslo in ne.poeesano. Saj je prišla naravnost iz zapora, kamor jo je vtaknila policija, ki io ie našla brezposelno! V ostalem ni napačna punca, a vidi se ii že na upadlem obrazu in na pretirani vitkosti njenega telesa, v katero kategorijo spada in da jo je zapustilo to ljubo zdravje... Lepega dne pa se ii je zazdelo preneumno življenje v bolnici. Zahotelo se ji je zopet zlaite svobode in nienih sladkosti* In ker ni mogla do svoje Zaklenjene »civilne« obleke, jo ie odkurila od samaritanske družbe z dvema bolniškima plaščema, srajco, čevlji Sn predpasnikom ter mahnila po svetu. Ančka priznava krajo v polnem obsegu. »Ste brez posla, kaj?« Brez zaslužka? Brez premoženja?« — Ančka sc fte oglasi, samo z rameni zmiguje. — »Prva služba vam je pričela smrdeti in dišati druga .. • Tako greste slovenska dekleta... Potem pa se prične potepanje iz bolnice v bolnico, iz zapora v zapor, dokler ne pride sramoten in žalosten konec..-!« ♦ »Kolikokrat’ ste bili že kaznovani.« »Dvakrat«. — »Zadnjič na dva dnu To je izredno malo!« — »Dosta ie to!« — »Vidi se, da ni dosti, ker se še niste poboljšali. Se boste sedaj poboljšali?« Izgubljeno dekle zmigne z rameni in odvrne tja v eti da.n: »Neznani!« Tretja Kazen se le glasila na pol meseca strogega zapora s postom m trdim ležiščem... Pomagalo najbrž no bo nič, saj Ančka nima niti volie več ir dne, da o slabosti mesa niti ne govorimo, ■ Kje so prepotrebni zavodi ža' vzgojo takih nesrečnic? Naše kazensko pravo že dolgo ne more več zadoščati? • »Ste bili že kdai kaznovani?*, vpra-fc sodnik srako Terezijo,. predmestno frkiio, ki je sunila del 'dajalk’ Julijani zlat spominski prstan, mesto da bi ji bila hvaležna, da ii le dala posla tia svojem domu in io rešila postopanja. — ■‘Ne-« odgovori obdolžmku, ki se zvija kakor jegulja ne vedoč, kako bi pokazala lepše svojo kor .riž ; In seveda tudi nedo žnort Na sebi 'rrm borno mestno obieko ir: globoko na oči pritisnjen po-kvečen klobuk. »Torei še nimate kazpi?« — »Samo plača a sem enkrat 150 dinarjev«. — »Zakai?« — »Zaradi stražnika«. — »V •kolik« pa je bil kriv ta stražnik vašega plačila?« — »Radi mojega brata*.. — »Zakaj?« — Po dolgem -vrtanju je priznal Terezija, da le razžalila stražnika in stala potem pred štirimi sodniki, ko so še na št. 53 s>dl’i pregreške iz § 10-!.. e, k.. Z. »Gospodična; sedai. pa čisto na kratko. Ste ukradli dotični prstan ali ne?« — »Ne«. — »Samo kazen si poslabšate, če tajite. Sar imamo priče, ria ste Julijani« prstan prodali y starinarni. Go-spei Amaliji ste. ga. prodali -in io. še naprosili, naj ne izda vašega.imena,- četudi ste navedli-izmišljeno iina. ko vas je sta rinarka vpisala v svojo knjigo«. — »Nisem ne ukradla ne proidala-« — ’:Sie unverschamte Person, sip! Tnns hicht liigen!« se razjezi gospa Amaliia, ki je kupila od Terezije prstan v prepričanju, da je frklia povedala svoje pravo ime, ko sta. se pogodili- Ni šlo torej tako lepo namazano, kot je mislil gospod sodnik. Še je prigovarjal obdolženki, -naj prizna, delanje,- da bo- kazen ,-mileiša. »Na obrazu se, vam vidi. da. iz trme ne priznate«. — ‘ Molim... kaj-.kako?« se repenči' Tereza, ki hoče kakor vsa naša nemškutar rija govoriti-brvaitski, odkar Um. pi. več dano švabčariti pred pblastvom. — Nazadnje le. prjzna. tatvino, a se hoče sodniku reva nži ra ti z odurnimi- odgovori.- -v »Koliko ste dobili za prstan v starinarni?« — »Saj je- zapisano!« ■ — S takojšnjim zaporom še pred obsodbo ie mora! zagrozit; sodnik obdplž.eukb da se je malo boli dostojno obnašala- Dobila je 6 dni strogega zapora.z e-uim poetom, enim trdim ležiščem Iti eno temnico- Prihodniič bo pa- najbrž zopet rekla, da je sedela teden dni zarodi gospe Julijane ali celo radi gospoda sodnika... O liudskih visokih Šolah V pondeliek, 10. oktobra, je predaval g. inž- Kukovec o visokih šolah na Danskem- Izvajal je, da so ljudske univerze dandanes razširjene povsod, naibolj razvite pa ria Danskem, kier je leta 1914 bilo v državici s 3 milijoni prebivalcev 75 takih visokih šol. ki so imele 7.000 udeležencev. Na Danskem povprečno v«ak tretji prebivalec obiskuje ljudsko visoko šolo. Prvoboriteli za take šole ie bil Danec Gmndvik, ki jim je dol tudi ideino podlago. Kultura, naroda -ne sme biti razdvojena: tu učeniaška kasta, tam preprosto ljudstvo; kultura, mora "bit; utemeljena v duševnosti tistega naroda, mora spajati vse sloio in biti so-cijalita. NKn cilj je, zgraditi etično o-sebnost, da je zmožna vse življemske haloge čim bolie izvršiti. Na Danskem so te ljudske visoke šole privatne država ji-h samo podpira, ne izdajajo namenoma nobenih izpričeval, tako da mora biti edini uagjb za poset — ukaželjnost. Kurzi trajajo po 5 mesecev, udeleženci 60 v internatih ter plačujejo za cel kurz 7j vsem vred 165 danskih kron, ka-r ie jako po ceni. Zastopani so v prvi vrsti širši sloji, posebno kmetski. Liudske visoke šole so po svetovni vojni zlasti razširjene po Rusiji iz političnih vzrokov, i stotak o pa tudi po Nemčiji, kjer tvorijo neke vrste duševno oboroževanje. Pri nag imamo nač ljudska predavanja, ne poznamo pa ljudskih visoki h šol v danskem smislu. Ali naj se vprašamo, če so take visoke šole potrebne tudi za nas, ki bi radi bili dej Jugoslavije? Toda kako in kdo jih naj ustanovi? Morda država ali politi- čne stranke? Ostane to-rei samo nadstrankarska institueiia- Z vzklikom: Živela prva liudska visoka šola v Maribo ru! je končal, predavatelj svoja izredno lepa,. temeljita -izvajanja. Na mesto diskusije je bila nato neplodna debata.. Naša: inteligenca, -kj ie imamo na izvažanje, pa se ne utegne brigati za take malenkosti.... D. Ljudska univerza. V petek. 14: oktobra, predava pribub lični zagrebški pedagog vseučiliški prof. dr. Turič 6 zelo aktualni temi: »Kulturna in politična kriza sodobne inteligence kot posledica zgrešenega prosvetnega sistema«. — V pondeljek 17. oktobra prične državljanski ciklus s predavanjem univ. prof. dr. Pitamica iz Ljubljane o predmetu; »Kai ie država«? — Vodstvo Liudske univerze prOsi Mariborčane in ostale rojake, da podpirajo njeno kulturno delo s predavanji o aktu alnih in interesantnih problemih* Kdor ima na razpolago tako snov, naj jo ponudi brez nadabnega s kratko označbo vsebine. — 20%ne priznantee kot davčno plačilno sredstvo. Na pritožbe, da nekateri davčni uradi prevzem 20%nih priznanic za plačevanje davka na službene prejemke odnosno na zaslužek telesnih delavcev odklanjajo, ie obvestila delegacija mi nistrstva financ trgovsko in obrtno zbornico, da je izdala na vse davčne u-rade v Sloveniji nalog, da imajo sprejemati 20% ne priznanice tudi za plačevanje davka na službene prejemke in na zaslužek telesnih delavcev, Mariborski in S seje oblastnega odbora Povečanje Gasilnega doma v Rogaški Slatini. Včeraj popoldne je i-mel oblastni odbor mariborski sejo, na kateri je med drugim dovolil razne podpore in pri* s pevke ter oddal v izvršitev nekaj oblastnih gradbenih del. V kopališču Rogaška Slatina bodo dosedanjo pritlično stavbo Gasilskega doma pregradili in zvišali v dvonadstropno palačo, kamor bodo namestili švicarijo in priredili 80 sob za tulce — goste kopališča. Gradbena dela so bila izročena naj,nžjemu ponudniku Kiff-tnanu, tesarska dela pa najnižiemu po- nudniku tvrdki Gologranc. Graditelji | Meksika, dežela nasprotstev. Tik ob vaški cesti s kočico iz blata, stoie ponosni spomeniki izza španske kolonialne dobe: ogromne razvalina samostanov — krasni mostovi in stolpi'. Skromne so indijanske vasi. O modemu civilizaciji pričajo le hišne številke; na votlem kaktusu. Kakor v starih časih pripravljajo tudi še danes domačini tortillo, to je koruzno pogačo, ki jo go'* stoljubno ponudijo vsakemu tujcu. Na preprost način pere s peskom in kamenjem Indijanka perilo, mladi kabale;-; pa med tem rešujejo svojo čast in se do. onemoglosti urijo v prastari igri Aztekov; krogoteku.-Ne daleč, od preprostih indijanskih koč pa valovi prav a,-ned-.. So še zavezali oblastnemu odboru, da i kansko velemestno življenje v moder*. spravijo novo veliko stavbo še leiospod j n ih širokih cestah Meksiko-mesta- Ta" streho, popolnoma dogotovili pa jo bo do do ma-jnika prihodnjega leta, tako da bodo Aovi prostori na razpolago gostom že takoj pričetkom sezone. — 50-OftO Din za gradnio ceste Lesično— Sv. Urban. Za gradnio 17 km dolge cest«. Lesi-j ono—Prev orje—Sv. Urban v šmarskem srezu, ki se je pričela graditi že 1, 1917, ie dovolil oblastni odbor mariborski prvi obrok podpore v znesku 50.000 Din. Večino stroškov te nove ceste, ki je je zgrajene doslej ll km, nosi okraini za- j film predvaja zveza kulturnih društev v soboto 16. tm. ob 2.. 3.3q in 5- popoldne in v nedeljo ob 9.30 i-n M* dopoldne v Grajskem kinu- Nedeljsko predstavo ob 2-30 smo prenesli na sobot-o ob 5-Obeinstvu priporočamo z'asti, predstave ob 5. v soboto in obe nedeljski predstavi.' Cene so za vse prostore po 3 Din le ložni , sedeži po 6 Din. — - • • Radgoni je določil oblastni odbor prh, spevek 10.000 oziroma 15-000 Din - Kongres Saveza Kopališč, Dne 18. .tm. se bo vršil v Vrnilčki banij v Srbiji. kongres Saveza kopališč-Mariborski oblastni odbor ‘pošlje' na kongres .g. dr. Štera, ravnatelja kopališča Rogaška Slatina in g- dri Janko' vica, upravitelja kopališča Dobrna. — Avtobus Maribor—-PtuJ odhaja od pretekle aeijflje žiutra; za 15 minut poprej iz Maribora, s čemur je. upostavljena. .zveza , z dopoldanskim avstrijskim vlakom, za .potnike, k i prihajalo iz. Ptuja. S1ovq dobrega zdravnika. Včeraj ie zapustil službo asistenta na kuurgičrtem oddelku mariborske bob nlšr.ice‘g, dr. Adolf Ramšak, da - prevzame vodstvo bolnišnice v Črni- Odhajajoči zdravnik je deloval v mariborski bolnišnici štiri leta ter užival nnj-veČje zaupanje in ljubezen bolnikov. — Slovo vzornega zdravnika: ,cd bolnikov je‘ bilo gapllivo. Ob ogromnem delu na kirurgičnem oddelku je' izguba' dobre zdravniške moči z-a bolnico šč-večja. — Kapdelabri na Glavnem trgu. 'Hvalevreden ie ukrep mestnega- stavb nega urada, da bo nadomestil lesene vaške električne drogove na Glavnem trgu z ličnimi kandejabri. Pri . tej priliki pa priporočamo stanovalci, in pasanti, naj mestni stavbeni urad tudi kpneem Vetrinjske in Tatter.bachove uhce ter zgorniega Glavnega trga, v katerega se stekate te dve ulici, namesti enako močno električno luč. ker je na tem križišču največji promet. Tako bi bi! namreč razsvetljen tudi oni kot mestnega ozenilja, ki leži poleg gostilne »Domovivine« in ga osobito ponočnjaki uporabljalo za stranišče. Sedaj, ko bo pomaknjen novi kandelaber bol' proti sredini novega glavnega trga, bo namreč v tem kotu še večja tema in vsled tega gotovo tudi še večja nesnaga. — Močan potres v Beogradu. Včeraj, ob 4.23 popoldne so čutili v Beogradu močen potres, ki ie trajal 5 minut 50 sekund. Bil je sunkovit potres. Taki potresi moralo, postati, ako trajajo dalje časa, naravnost katastrofalni. Središče potresa ie bilo 48 km ju-gozapadno od Beograda. Potres izvira 6 km izpod zemeliske površine. Razen tega sunka, ki je bil zelo močen, je bilo ves dan še več manjših potresov z istim središčem. V Beogradu vlada. precejšnje vznemirjenje, kar se prebivalstvo boji, da bi se potresi ponavljali. — Reklamni napisi. Vsled intervencije trgovskega’ gfcirii* ja potom trgovske zbornice ie izdala, generalna direkcija davkov pojasnilo, stop. Država ie vsega skupaj prispevala j^a s°. re-^anini uaPlsi n.® sau'° le okoli 200.000 Din* V prihodnjem dr-l°kfdm, marveč'na-_ vseh inp-žavnenr proračunu bo treba vzeti v j ftl^ klsr>’ \ kateri, s,e naiaja domeria ozir tudi to cesto in ji dovoliti , kredit j rs°'1Da a'‘ 0 ’ akse. pros i- — za zaključna dela. — - Za vzdrževanje Vlom v gostilno »Pri delavski pekarn*« vinarskih tečajev v Pekrah in Kapeli pri na Tržaški cesti. •V kratkem razdobju dveh '-tednov-Jje bilo v Mariboru izvršenih ,že pet vlomov. Sinočj pa so neznani vlomilci zopet vlomili r gostilno delavske pekarne na. Tržaški cčsti šri 38. Storilci so v noči preplezali 2 metra .visok' plot Ln s 5 m dolgim drogom razprli železno mrežo -na oknih gostilne, razbili stekla m zlezli v gostilniške, prostore, 'kjer so svoj tatinski posel z vso vnemo tem®* bito izvedli- Iz predala so pobrali 1500 Din gotovine, ukradli 8- namiznih prtov, črno usnjato suknio, ženski "rjavi plašč in druge obleke. Dahe so poskrbeli tudi za svoie želodce. Prav so jim prišle klobase, 5 litrov vihal, steklenica slivovke, 500 »Zeta« pigaret. 50 »Vardar«, viržinke in kratke cigare. Pobrali 'so vse, kar jim je prišlo pod roko in o-škodovali gostilničarja Rogino za nad 4000 Din. Vlomilci so izvršili drzno tat* vj.no naibrže šele po drugi uri, ko so peki že prišli v pekarno, da so med ropotom pekarniškib strojev lahko nemoteno opravili svoj posel. Vsi znaki kažejo, da gre za spretno tatinsko družbo, katero zasledujejo oblasti z vso vnemo in so ji že deloma ria sledu- — ... Na dnu. Danes sta bili razen, treh vlačug, ti se kljub prepovedanemu povratku stalno' vračaio v rnesto k svojim klijentom v Maribor, aretiran; še dve ženski; ena radi razgrajanja, druga pa radi pote* puštva. Obiski nežnega spola na policiji so vedno bolj pogosti-in njih kronika bogati na pestrosti ip zanimivosti z vsakim dnem. - - . • - Engllch Lessons, Berlitz Second Book. The 2. cmrs will also further be given on Mondays and Thursdays 18.30— 19-30 h at the Realka. Next leseon this Thursday. 1321 Engllch Conversatlon combined wxth Lessotis abouit Englisb Literature — every Tuesday and Fri-t)ay 18-30—19.30 h Vesna. First lesson this Friday. Ali insoribed ladies and gentlemen may come. — 1322 Velika kavarna. Danes, v sredo, elitni koncert z kabaretnimi vložki. — 1317 V kavarni »JADRAN« dane« v sredo ter vsako nadalino sredo, soboto in nedeljo KONCERT fpomlniaite se CM D V Warr60i-«, ®te T?. X. T92T.' Mariborski VECBRNfff Tafti? Sfrjm SL O nevarnosti bodoče volne NAČRT ANGLEŠKEGA KONSERVATIVNEGA POSLANCA ZA OBRAM-BO MIRU. — MONOPOL VSEH ŽIVLJENSKIH POTREBŠČIN. Slavni angleški pisatelj Wells se za nimivo bavi s knjigo konservativnega, poslanca in bivšega'korvetnega ka petina Kenworthyja, ki razrnotriva možnost ponovne svetovne vojne katastrofe ter je dal svoji knjigi naslov: »Amerikansko-angleški sporazum in mir — ali pa vojna«. Kenworthy je v tej svoji knjigi razkril svetu marsikaj. kar se tajno pripravlja v vojaških delavnicah in laboratorijih za bodočo strašno svetovno nesrečo. V tem pogledu je njegova knjiga hvalevredna pravi pisatelj Wells, ker so ljudje v sv°Jo velikansko škodo strašno pozabljivi. Celo oni, ki so prestali vse frozpte svetovne vojne, se vdajajo nekakšnj omami, ki ne izvira toliko iz brezidejnega optimizma, kot pa iz lenobe vseh teh dušvnih sil, ki se skup-no kratkomalo imenujejo razum in pre sojanje gotovih in jasnih dejstev. Ce bo te ljudi iz pozabljivosti in lenobe vzdramila knjiga angleškega konzervativnega poslanca, je že to ve lik uspeh. Za sredstva bodoče vojne se ljudje dandanes brigajo kot za lanski sneg in bi bilo že mnogo storjeno, če bi JLh n. pr. vsaj malo pogrel, recimo popis difenilklorarzenina iz poglavja »Kemično vojskovanje«. V tem poglavju stoji: »To vrsto plina občuti Človek že tedaj, če je na 200 milijonov zračnih delov ali sestavin le en del toga strupenega plina. Pri najmanjši koncentraciji rastejo z največjo naglico vplivi tega strupa na človeka. Če je v zraku na 10 milijonov en del tega strupenega plina, je človek že v eni rninuti nesposoben za obrambo in gibanje. V nadaljnih 10 do 20 minutah pa nastopi smrt.« Vse te grozote in morilske nakane pa slika bivši angleški častnik in sedanji poslanec samo radi tega, da bi predoeil neobhodno potrebo angleško-amerikanske vzajemnosti. V posebnem poglavju označuje sedanje Društvo narodov za narkotično sredstvo, ki pa za bodočnost nima nobenega pome na in nobene moči. Mesto Društva narodov priporoča obrambno zvezo vseh anglosaških držav, v drugi vrsti pa vzajemnost vseh germanskih plemen. Ta zveza bi po njegovem mnenju imela vse v rokah, nadzorovala bi finance celokupnega sveta. Narodi, ki bi kršili mir, bi izgubili vsako finančno pomoč in izročeni bi bili najstrožjemu bojkotu. Anglija, Amerika in Holandska naj nadzirajo zaloge olja sveta, Anglija in Holandska pa svetovne zaloge gumija. Nadalje bi morala biti svetovna produkcija bombaža in bakra pod angleško-amerikan-skim nadzorstvom in pod tako še na Švico, Nizozemsko, Nemčijo in mogoče tudi Belgijo razširjeno nadzorstvo naj bi prišla kontrola svetovne zaloge masti in volne. Brez denarja, olja, volne, bombaža, kaučuka, bakra, masti itd., je pa vojna v modernem slo-. gu za dalje časa nemogoča. Zveza, j ki bi imela kontrolo nad vsem tem, bi ! postala v najkrajšem času tudi merodajna glede vseh drugih življenskih potrebščin in tako bi bil odvisen od nje ves svet. Wells se takemu mišljenju angleškega častnika in poslanca ne čudi. čudi se pa v največji meri svetu, ki dopušča, da se taka mnenja sploh mo rejo pojaviti ter razširjati potom tiska. Propagirana »zveza mirotvoreev« je nerodno in neokusno zagrinjalo za brezobzirno izkoriščanje in zatiranje vseh drugih narodov. Po mnenju pisatelja Wellsa bi do takega vzajemnega. brezobzirnega izkoriščanja prišlo že davno, če ne bi bilo tako velike pohlepne tekme med onimi, ki naj bi po receptu angleškega konservativne ga poslanca upravljali s svetovnimi •zakladi in svetovnimi živlienskimi potrebščinami. Zločinec raznaša časopise s svojo senzaciio V Berlinu so zajeli po uaklučju dolgo zasledovanega velikega pustolovca in vlomilca Egloffsteina, ki je pred nekaj meseci z neko svojo silno pre-urzno^puštolovščino spravil policijo v najvecje razburjenje. Vse je bilo na nogah, da ga ujame, pustolovec jim je pa vedno smuknil takorekoč izmed prstov in nazadnje še pobegnil iz Pariza v Koln. Tudi tu so. kakor po vseh drugih postajah prežali nanj, a brez uspeha. Sedaj ga je naključje spravilo v roke policije: Ko so ga vprašali, kako se je tedaj izmazal v Kolnu, je pustolovec razložil: »Ko sem prišel zvečer na postajo, je vpilo vse polno časopisnih' raznašalčev kot zadnjo senzacijo : „Pustolovec Egloffstein utekel, Policija mu sledi”. Od zadaj sem izklopil iz vagona in v temnem kotu pe r°na sem kupil od nekega časopis-°ega raznašalca torbo poino^ časopisov. Dai sem mu toliko, da je mož ves vesel izginil .jaz sem se pa pomešal med druge kričače ter vpil na vso moč najprej na peronu, potem pa skozi mesto: ..Pustolovec Egloffstein ute-keL policija mu sledi!” Vse potnike Pregledali, povsod so me iskali, sa-^^^asopisne raznašalce se ni nih- Lindberghov DOiet — uglasben. kesteri?Sku ie filharmonični or-Philippa nm^Ln°u ° simfonijo Jamesa Kf^SrdoivL: is ■>?- 1r!T!nL!um™fi0lj?ial 2 “^različni - - mestoma uglu- sujoce režejo ozračje, start Lind berghovega motorja in brnenie motorja prednašajo bobni, nato sledi boi z burjo, ki je še bučnejša, vendar je v simfoniji tudi nekaj liričnih mest ki podčrtujejo nežnost Lindberghovega značaja. Simfonijo zaključuje strašna in divja godba — prihod avi-jatika v Francijo in navdušene ova-»jje množic. Nesolasn’en zločin v Bois de Boulogne V boulognskem gozdu pri Parizu so pred par dnevi našli na zapuščeni poti mladega moškega, ki je ležal v globoki nezavesti. Čuvaj je takoj obvestil policijo, ki je z zdravnikom odšla na kraj skrivnostnega dogodka in u-gotovila, da je mladenič dvakrat zadet z revolverskimi streli. Ena krogla mu je obtičala v desni roki, druga pa v levi rami. Ko so ga prepeljali v bolnico, kjer so ga pazljivo negovali, se je zopet zavedel. Na vprašanje policijskega organa je izjavil, da se piše Filip Morche in da storilca dobro pozna. Policija se z odgovorom ni zadovoljila in je zahtevala, da izda storilca. Ranjeni Filip se je dolgo protivil, končno pa je dejal: »Kaj vas to briga. Jaz vem kdo me je napadel in jaz bom z njim obračunal!« Radi tajin-stvenega zločina ima policija polne roke posla — prvič da kaznuje napadalca in drugič, da ga žaŠčiti pred žrtvijo. Mali Mussolini — mali hrast. Nedavno se je Mussoliniju narodil sin. Duce Benitto je o veselem dogodku obvestil svoje prijatelje: »Rodil se je nov hrast«. Po običaju, ki je udomačen v Romagni, ožji domovini diktatorja, so pred skromno hišico, ki jo je Raehele, Mussolinijeva soproga, za doto, zasadili mlad hrast. Hišica, v kateri živi mladi Mussolini, se nahaja na Mussolinijevem posestvu, poleg gradu Forli. Čudna smrtna nesreča pri zvonenju. Sin cerkovnika cerkve sv. Karla pri Bocnu je silno rad zvonil, najrajše pa tedaj, kadar je smel ubrati tudi velike zvonove. Z vso močjo jih je zagnal v tek in potem ves zamaknjen gledal, kako so se enakomerno zibali. V tej zamaknjenosti se mu je pa te dni vrv velikega zvona ovila krog vratu in ga iaduiila. Izsuševalna oisma budim-peštanskim bogatašem Mnogo budi mpeštansk ih bankirjev, veletrgovcev, industrialcev in drugih bogatinov je prejelo te dni pismo sledeče vsebine: »Pozivamo Vas, da nam od svojega velikega kapitala nakažete takoj 3000 angleških funtov. V Vašem interesu je, da točno izpolnite vsa priložena navodila glede izplačila prej navedene svote. Ce nam pa zahtevanega denarja ne daste na razpolago, bo naša organizacija primorana, da Vas v svarilen vzgled pošlje na oni svet«. — Policija je začela z obsežno in vneto preiskavo in je končno le zasačila nekega bivšega bančnega uradnika, pri katerem so našli naslove vseh bogatih prejemnikov grozilnih pisem- Krivdo izsiljevanja, potrjujejo še razne druge okolnosti, mož pa le noče priznati in odkriti izsibevalne družbe. Neprestano zatriuje, da je pisma sam odposlal deloma za šalo, deloma pa v svrho psihoanalitičnih študij. To je v kratkem ča= su v Budimpeštiii že drug slučaj, da se zločinci izgovarjajo s psihoanalitičnimi študijami. SAMI SCHUBERTI. V mestecu Leutmannsdorf v Šleziji je bila te dni zanimiva poroka. Ženin se piše Schubert, nevesta je rojena Schubert, dva Schuberta sta za pričo in 24 Schubertov je med 30 povabljenimi gosti. Skoda, da je Šel že v pokoj stari magistratni uradnik, ki je do nedavno izvrševal in vpisoval civilne poroke. Piše se namreč tudi Schubert in če bi bil še v službi, bi bili na poročnem listu podpisani sami Schuberti. Nizozemska princeza — pisateljica. Bodoča nizozemska kraljica, stara 18 let, obiskuje univerzo v Leidenu. Povsod se živahno udejstvuje in se poizkuša tudi v pisateljevanju. Nedavno je napisala gledališko delo »Modrobrad«, ki so je uprizorile njene vseučiliščne koleginie. Vsebina je jako moderna. »Modrobrad« je psi-hijater, ki želi spoznati svojo ženo in se ji s filozofsko vnemo posveča in jo opazuje. Princeza je pri prvi uprizoritvi igrala »Modrobradovo« soprogo z velikim uspehom in tudi sama režirala. Blagoslovljena avstrijska vas. Občina Schenkenfelden na Zgornjem Avstrijskem tvori v dobi splošnega nazadovanja rojstev pravo izjemo. Župan, trgovec in dva občinska odbornika imajo 46 otrok, ki so vsi zdravi. Vzgled župana in občinskih odbornikov je vplival zelo nalezljivo, kajti občani se kosajo med seboj, kdo bo koga prehitel. Posestnik Poscher ima 24 otrok, njegov sosed Auer 20, dočim jih ima hišni posestnik Hirn-sehrodt »samo« 18. Vse ostale rodbine v vasi pa imajo najmanj 6—8 otrok. 801etni boksar. V mirni londonski ulici v bližini borze, je drzen žepni tat poizkušal Walterju Runcimanu ukrasti uro. Naj brže se mu je dozdevalo, da bp 80 letnemu starčku z lahkoto izmaknil dragocenost toda zmotil se je. Stari Runciman, ki je opazil tatinsko na mero. se je naglo obrnil in udaril tatu s pestjo v podbradek. Žepni tat se je zvrnil, zadet dobro knock-out in le žal nad 20 sekund. Ko se je pobral, je zavzel boksarsko pozo, a si je kmaiu premislil ter izginil za prvim vogalom. Po nenavadnem dogodku je zrna govalec izjavil: »Sicer nimam več moči, da bi sc boril kot nekdaj, ven dar v stiski še dobro udarim, pred vsem ako mi uspe, da udarim prvi. Požarna katastrofa v francoski gorski vasi. Strašen požar je uničil te dni francosko alpsko vas Puy Saint-Andre. Zgo ralo je 82 hiš in samo tri so ostale od cele vasi. Nepoškodovana posl op h so: cerkev, šola in občinska hiša, ker sc zgraiena malo višje nad ostalimi vaški mj hišami. Požar ie bil zato tako strašen, ker ie izbruhnil ponoči med budim vetrom. Dva vaščana sta zgorela, 5 jih pa pogrešajo Ih REPERTOAR: Sreda, 12. oktobra ob 20. uri »Bajadera« ab. C. Četrtek, 13. oktobra ob 20. uri »Školjka« ab. B. Za mladino neprimerno. Petek, 14- oktobra. Zaprto. Sobota, 15. oktobra ob 20. uri »Revj« zor« ab. A-Nedelja, 16- oktobra ob 20. uri »Bajadera«. kraicfterieva „§koljka“ Snoči smo videli na našem odru zopet slovensko dramo, ki jo poznamo kakor »Revizorja« tudi že iz prejšnjih sezon. Kraigherjeva »školjka« je vzbudila ob izdaii veliko zanimanje. Ivan Can* kar je pisal o njei: »Malo slovensko mesto, malomeščanska družba, ena sama soba., eno samo popoldne — in vrši ter dovrši se tragedija, kakor je doslej v slovenskem jeziku nismo ne brali, ne slišali- Tragedija hrepenenja, tistega silnega, na vekomaj neutolažljivega: hrepenenja duše, na telo priklenjene, hrepenenja zemlje k solncu, neskladnosti dneva v popolno harmonijo večnosti. V školjki ni bisera, zemlja ne pride do solnca, hrepenenje nikoli ne bo: izpolnjeno, čili je večen in nikoli ne bo dosežen, iskanje bo večno in večno bo trpjjenie; zakaj popolne lepote :ii, no popolne ljubezni, ne popolne sreče; naj-iepše cvetlice rastejo iz gnoja in so nazadnje vrnejo vanj..-« Pepdna, Toninova. žena, liubimkuia in zapeljuje Toninovega brata Maksa, potem ko ie imela že druge, dr. Lubin ie bil prvj... .Olga, njena prijateljica, je bila vsaj ločena, on je šel k sobarici, ona s fantom na kolodvor. Pcpina pa je dražila in mučila svojega moža m i-skala sreče in ljubezni- V navalu krvi pa razodene vso pisano svojo zgodbo, Toninu se zavrtj, zahrope, pobegne ven in se ustreli; Še tedaj ona skomigne z rameni in ne more umeti moževe žrtve, kakor ni mogla umevatj niegovega trpljenja, češ »radi take bagatele«. Igra. je bila res dovršena, da moremo režiserju Železniku od srca častita ti. Tonina je podal g. Grom naravnost sijajno, kakor Maksa g. Železnik in dr. Podboia g. Skrbinšek. Dr- Lubin g. Koviča je bil preveč zadirčen, kar nekako neprijetno dime. Pepino je igrala gdč. Starčeva, ki se je v takih vlogah že večkrat izkazala; na kvar so ii bili le dolgi monologi, ker je začela v njih’ deklamirati. Gdč. Kovačičeva kot Olga je bila temperamentna, povsem na mestu in ie rešila svojo vlogo izvrstno-Manjšo v]ogo je imela gdč. Kraljeva kot Pepinina mačeha- Občinstvo je z zadovoljstvom in s pohvalo zapuščalo gledališče. . Pst. Statistika razporok. Kopenhagenski dnevnik »Politiken« priobčuje statistiko razporok v posameznih deželah. Združene države Severne Amerike so na prvem mestu, Tam se loči vsak sedmi zakon. Potem pride Japonska z razporoko vsar kega osmega, Švica vsakega 16., Francija vsakega 21., Danska vsakega 22., Nova Zelandija vsakega 24-, Nemčija vsakega 25., Norveška vsakega 30., Švedska vsakega 33., Anglija vsakega 96., Kanada pa vsakega 161. zakona. Med Anglijo in Kanado so naštete še razne druge države. V Ameriki se torej loči največ in tudi najmanj sklenjenih zakonov. Eksplozija v italijanskem okraju New» vorka. V italijanskem delu Newyorka je bila te dni silna, ehsploriia, ki Je popolnoma porušila eno hišo, ubila 5 oseb, 12 pa ranila- Policijska preiskava je med ruševinami našla kose bomb, podobne onim1, kakoršne so se uporabljale ob demonstracijah zaSacca in Vanaettiia. Policija domneva, da so se v tej hiši, kj je postala žrtev eksplozije, shajali italijanski anarhisti i.n da so imeli tam najbrž tudi svoio zalogo bomb in drugega orožia. Tudi razne priče so potrdile, da ie v hišo v večernih urah prihajalo dan na dan večje število nepoznanih Italijanov. Najbrž je kak slučaj *>ov*ročil eksploaijo. Maksim Gorki: :itv OtroSka leta 21 Poslovenil dr. 1. D. In nasmejala se je s srčnim smehom, njen nos se je smešno tresel, oči pa so se zamišljeno svetile, me ljubko zrle in mi vse bolj razumljivo pripovedovale nego besede. * * * V spominu mi je tih večer; z babico sva pila čaj v dedovi sobi; ded pa je bil bolan, sedel je brez srajce na postelji, vsako minuto si je otiral obilni pot, dihal je hitro, hropeče. Njegove zelene oči so postale motne, obraz mu je otekel, porumenel, posebno žol-ti so bili mali, ostri uhlji. Kadar je iztegnil roko po čaši čaja, se mu je žalostno tresla. Bil je krotek in čisto nič podoben samemu sebi. »Zakaj mi ne daš sladkorja!« je s trmastim glasom razvajenega otroka vpraševal babico. Odgovorila mu je ljubeznivo, pa odločno: »Z medom ga pij, to je bolje zate!« Vzdihoval je, ječal, hitro požiral vroči čaj in govoril: »Le glej, da ne umrjem!« »Ne boj se, bom že skrbela!« Če sedaj umrjem, bi bilo, kakor da bi ne bil živel, — vse bo nič.« »Ne govori, pa tiho leži.« Zaprl je oči in molčal trenutek; sukal si je tenke kocine na bradi, poema koval s temnimi ustnicami, naenkrat pa se je. kakor da bi ga kdo zbodel, vzravnal in začel glasno preudarjati: »Jaška in Miška je čimpreje mogoče treba oženiti; morebiti, da ju bosta ženi in novi otroci kaj krotili, — a?« In začel je premišljati, kje v mestu bi se našli nevesti. Babica je molčala in pila čašico za čašico; sedel sem pri oknu in gledal kako nad mestom rdi večerna zarja in kako se rdeče svetijo šipe na oknih hiš. Ded mi je zaradi nekakega pregreška ukazal, naj se grem izprehajat po dvorišču in vrtu. Na vrtu so okrog brez brenčali hrošči. sodar je razbijal na prednjem dvorišču, nekje blizu se je slišalo brušenje nožev; za vrtom so v jarku skakali otroci in se skrivali med gostim gr- movjem. Vse to me je zelo mikalo in večerna otožnost se mi je vlivala v srce. Kar naenkrat pa je potegnil ded od nekod čisto novo knjigo, glasno udaril z njo po dlani in me bodro poklical: »No, ti neumnež, kosmata ušesa, pojdi sem, obraz ti kalmiški! Vidiš to figuro? To je — a. Govori: a! B! V! No — kaj je to?« »B.« »Uganil. In to?« »V.« »Ne, a je! Pazi: g, d, e, — torei, kai je to-le?« »D.« »Uganil! In to?« »G.« »Prav! In to?« »A.« Vstopila je babica. »Ležal bi ti mirno, očka . . .« »Počakaj, molči! To mi pride ravno prav, sicer me napadajo razne misli. Nadaljuj Lekše ji« Objel me je okrog vratu z vročo, vlažno roko in mi čez ramo s prstom kazal, črke, držeč mi knjigo pred nosom. Od njega je vroče puhtelo po je-sihu, po potu in praženi čebuli, da mi je skoraj zapiralo sapo. on pa se je razvnemal, hropel in mi kričal na uho: »Z! L!« Z je bil podoben črvu. g krivemu Grigorju, jot babici z menoj, v dedu pa je bilo nekaj splošnega od vseh črk. Dolgo me je gonil sem in tja po abecedi, spraševal po vrsti in zmešano; nalezel sem se od njega goreče vneme, začel sem se potiti in kričati na vse grlo. To ga je spravilo v smeh; grabil se je za prsi, kašljal, mečkal knjigo in hropel: »Poglej, mati, kako kriči, a? Oh, ti mrzlica astrahanska, čemu pa vpiješ, čemu?« »Vi vpijete . . .« Prjetno mi je bilo gledati nanj in na babico: uprla se je s komolci ob mizo, naslonila obraz na pesti, naju gledala, se tiho smejala in dejala: »Saj se bosta še pretrgala!« Ded mi je prijazno pojasnil: »Jaz kričim, ker sem bolan, toda zakaj kričiš ti, čudak?« In stresel je s potno glavo in rekel babici: Pokojna Natalija se je motila, ko je rekla, da ni razuma v njem; spomin, slava Bogu, ima kakor konj! No, le dalje, zavihani nos ti!« Nazadnje me je v šali sunil s postelje. »Dosti! Vzemi knjižico. Če mi jutri poveš vso abecedo brez napake, ti dam petak . . .« Ko sem iztegnil roko po knjigi, me je vnovič potegnil k sebi in neprijazno rekel: »Mati te je zapustila, bratec .. .« Babica se je zgenila: Oj, očka, zakaj govoriš tako . . .« »Ne povedal bi — pa me gorje sili ... . Eli, kakšno dekle se je izgubilo . . .« In urno me je sunil od sebe. »Pojdi, izprehodi se! Na ulico ne smeš, samo po dvorišču in vrtu . . .« Meni se je namreč mudilo na vrt; komaj da sem se pokazal tam, so začeli otroci iz jarka metati vame kamenje, iaz pa sem jim z zadovoljstvom odgovarjal na isti način. »Kodrolasec je prišel!« so nevoščljivo kričali in se urno oboroževali. »Dajmo ga!« Nisem vedel, kaj pomeni »kodrolasec«, priimek me ni bolel, bilo pa je prijetno braniti se enemu proti mnogim, prijetno videti, kadar si vrgel kamen, zadel in pognal sovražnika v beg. da se je skril v grmu. Ti boji so se bili brez zlobe, končavali so se skoraj brez zamere. Učenje mi je šlo zlahka v glavo, ded je gledal name z vedno večjim zanimanjem, tolkel me je vedno redkeje, četudi sem, po mojih mislih, večkrat zaslužil nego prej; čim večji in gib-kejši sem postajal, tem pogosteje sem se norčeval iz dedovih pravil in naročil, on pa me je samo ošteval in mi pretil. Zdelo se mi je, da se kesa. ker me je preje brez vzroka bil, in nekoč sem mu tudi omenil to. Rahlo me je sunil pod brado, mi privzdignil glavo, pomežiknil in zategnjeno vprašal: »Ka-aj?« Drobno se je zasmejal, rekoč: »Oh, ti. brezbožneš! Kako moreš prešteti, koliko udarcev ti je treba? Kdo more vedeti to razen mene? Izgini, poberi se!« Takoj pa me je že prijel za ramo, mi pogledal v oči in vprašal: »Ali si zvit, ali odkritega srca, a?« »Ne vem . . .« »Ne veš? pa ti jaz nekaj povem: bodi zvit, to je boljše, odkritosrčnost pa — to je neumnost, si razumel? Ko-štrun je zaupljiv. Zapomni si! Pojdi, izprehodi se . . .« Kmalu sem znal po zlogih brati psalter; navadno smo se ukvarjali s tem po večernem čaju in vsakikrat sem moral prečitati po en psalm. Počasi sem zlogoval, do besede blažen: iz dolgega časa sem vprašal: »Blažen mož — ali je to stric Jakob?« »Počil te bom po glavi, da boš razumel, kdo je to, blažen mož!« je jezno sopihal ded, čutil pa sem, da se jezi samo iz navade, zaradi reda. Skoraj nikoli se nisem zmotil: čez trenutek je, kakor je bilo videti, ded pozabil name in je zagodrnjal: »No, da, po igranju in pesmih'je —* kralj David, po delih Cebralon strupen! Pesnik — blebetač .. . Eh, vi-iR »Skakal je, privzdigoval radostne noge«, toda, ali ste daleč priskakali? Kaj, ali daleč?« Prenehal sem s čitanjem, poslušal in zrl na njegov mračni obraz: njegove oči so bile priprte, gledale so nekam čez mene, v njih se je svetilo otožno, toplo čustvo, in vedel sem, da se je nekdanja dedova surovost začela tajati v njem. Hitro je tolkel s tankimi prsti po mizi, umazani nohti so blesteli, zlate obrvi so se premikale. »Dedek!« »No?« »Pripovedujte mi kaj!« »Beri lenoba!« je zagodrnjal, kakor da bi se bil predramil iz sna, ter si je mel oči- »Zgodbe imaš rad, psaltra pa ne maraš . . .« Sumil sem, da tudi on bolj ljubi zgodbe, nego psalter; znal ga je skoraj na pamet, ker ga je bral, vsled neke zaobljube, vsak večer, predno je legel, eno poglavje na glas, kakor ga bero pevci v cerkvi. (Dalje prihodnjič.’. MaN ogleei, ki elutijev poere-Sovelne in eocljalne namen« •bfiinctv*: veaka beseda 30 p, Mjmanjtl ineeek Din 5-— Mali Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ati reklamnega anačaja: vsaka beseda 50 p. najmanj« znesek D« 10 — Hišnika in hišnico, ki so razumeta na vrtnarstvo, se sprejme s 1. novembrom. Vprašati Trubarjeva ulica št- 11 I. 1311 Lepo opremljena soba se odda. Vprašati Trubarjeva ulica št. U I. 1312 Inteligentno 20letno dekle z dežele želi mesta pri boliši družini; naučila bi se Tada kuhanja in drugih domačih del. Nastop lahko tako). Dopise na upravo pod šifro »Marice«. 13] 3 Prazne sode od masti, zelo pripravne za vlaganje kislega zolja, in prazne zaboje vsake velikosti, zlasti pripravne za transport sadia, prodaja zelo poceni Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev Maribor, Rotovški trg 2. 1,314 Cercie dansant Prof- Jurko, vsak pondeljek in sredo od 8—H- Narodni dom, mala dvorana. — Interesenti sevabiio v sredo, 12. tm. Prazne literske steklenice (buteljke) kupi Nabavljalna zadruga državnih u-službencev, Maribor, Rotovški trg 2- 1315 Beioslvi velik maček se je zgubil iz hiše Čopove ul. 5. 1323 Čevljarski pomočnik za fino zbito in šivano delo se takoj sprejme. Mlinska ul. 4. — 1320 Vsakovrstne nogavice, kakor flor, svilene itd. v vseh barvah, popravi v najkrajšem času pletama M. Vesjak, Maribor. Vetrinjska 17. 1214 Cviček pristen iz gadove peči ju sladki vinski mošt se toči v Narodnem domu. 1306 Naznanjam cenj. občinstvu, da bom imel vsako soboto in nedeljo krvavice in jetrn fce ter mesene pečene klobase' kakor tudi pristna nova In star* daimat nska, ljutomerski In hiloška vina. Vsak dan morske ilbe. Za ol ilen obisk se priporoča Rud. Catuta, Jadranska klat. Maribor. Mesečno varovalo „LUPA“. po zale zaščit, zajamčeno nepropustno, je za »cdunio modo neobhodno potrebno, ker pri sedenju, športe in pleeu damska obveze same po sebi niso dobre, ker večkiat pokvarijo perilo in oblek •. Varovalo „L,upa“ je izgotovljeno iz materi-jala. ki ae lahko pere in se lahko tudi prekuha, riiko je 30 gramov, ne raztrga se, obvaruje in prihiani obleko in s tem zasi-gura pomirjajoči in siguien občutek. Na ,. razpolago so zahvale. ,Lupa“ bj mesečne mačice z njihovimi mnogimi slabimi stranmi, (mpnkladne, «•*«*»•. drage) popolnoma izrinila. Cena Din 75 -. Neselna Obveza „Femino»al“ je najdovršenejša, najbolj zdrava in radi dolgoletne tiajnosti najcenejša na tem polju. — Stane Din 125-—. Razpočiba se po povzetju. — Naročila je nasloviti na »Aurora* k. d., Sremska Kamenica broj 1». 1048 PohiStvo posteljnina vložki matrace zastori posteljne odeje pohištveno tkanino Itd. najboljše in najceneje pri Karolu Prefs Maribor, Gosposka 20 Brezplačni ceniki 1 priporoča 3. HochmUiler, tovarna bučnega olja, Maribor, Pod mostom 7, (Magdalenska stran), n« POZOR! POZOR! Kroja[Uivi!]e,mijani ako Vam Vali stroji nagajajo obrtnike se na specijalno m e-hanlčno delavnico Justin OustlnCit, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima Ista specljainl oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 za iolarje (po znižanih cenah) za umetne obrtno slikanje na blago začne n« 8. oktobra 1.1. Pojasnila daje J. Rohs umetno-obrtna učiteljica 1286 AikcrCeva 22 Vsakdo lahko odiičf kajenja zdravje Škodljivo, / Dr. Ra«chT»Jtvlml Put»ch- tabletami. 1 zavoj Din 30*— in poštnina, po- polns kura 5 omotov Din 145*— razpošilja franko tt Aurota', Sremski Kamenica Stev. 19. (Dobiva se tudi v večini lekarn in dtogciij.) PEKLENICA 91 črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov v znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po so-, bah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše kurivo. Cena: Din 28‘— franko Mursko-Središče 1 , 37*— franko dom iz vagona j zalOOkg. „ 42'— na drobno iz skladišča ) Glavno zastopstvo: BOŽ. GUŠTIN Pisarna Cankarjeva ul. 1 Skladišče Cankarjeva 24 Telefon It 403 U50 Telefon it. 400 PRODAMO večjo množino kllbgram Din 4*— Več te izve v upravi Večetnlk<' edaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Dredetaonik Stanko De t e 1 a v Mariboru.