fttev. 26« TBTT, mmd*tym H. —ptmtnbrm ItK). Tedaj XXXV - fTHAJA VSAK DAN —- -o« M ssćotfab pi ■iiflrlfc st 5-, »> ti t. 1-MsmJgac lt»». M prosio ■» 9 »BOgaf t Tista m Oprioi, Km*. St Pstra. »aissi, 2Ub*eiioi Sv. Luciji, Eolaiiaa, AJ4av l*kxi,T>or»W£« itd Ztciarsls ftst. pa 5 arft. (10 atofc). ^•UASI 8C RAČUNAJO MA MILIMETRE ▼ Široko«*! 1 CEZE: TrgovinsJd ta obrtni oglasi po • st. mm, % -mrtaic«. Kfthvsi«, poslanice, oglasi dnnifsai »rodov so »a «4. wtm Z* oglase ▼ tekata Litta do & Trst 30 K, ▼ssks ^adm^na rrsts K 'i. Mali oglasi po 4 atoL beaads, p« 40 s Le v Oglase sprejema Isseratai oddelek npravs rjLosti". — Piaftnj« m nkljaCno ls upravi JEdinosti-. „ . .ii Plativ« io uložJjrvs s Tnla. ' ** SPINOST dasllo politlin«g« druMim tfBdiaost>' z« Primorske. - NAROČNINA ZNAŠA - aa osla isto »4 H, pol Ista « K* S aaoases «K; u Tsito brss đspaalana aarofinias, as uprava ns ozira, ■sastoass ss taluj« „DiaoiTr* staas: n MU M» Mrsa Ml, m« »«1 lote Km I «. Tal doptri saj as potico na arsdniitvo lista. Nsfranko - rasa pisma as as aprajaaujs la rakapUl aa aa vra&ap iiehino, oalsss in rsklaaaae^s ja po^Lgati na upravo lista-. URfitDjnSTTO: silo« Slargla fialattl 18 (Narsšal dam) hdsfrtaB fts odgovora!urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik hssaaisfl HaU „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edin rpisaaa sadfiraga a omejenim poroštvom v Trsta, ^iic.-' mm 1 Giorgio Galatti itev. 18. "V 1 FaMao-hrasllaRal ratus St 841652. TELEFON It. 11-57 „Nar. Delavska Organizacija" sklicuje |QT štiri javne shode in sicer Danes 25 septembra 1.1. 1. Ob 10. uri dop.: v prostorih NDO. ul, Lavatoio št. I; 2. Ob 5. uri pop.: v prostorih Kons. društva v Rojanu V ponedeljek 26. sept t. 1. 4. ob 7. uri in pol zvečer v prostorih „Del. Koasumnega društva" pri sv. Jakobu. Ob 8. uri zvečer: v prostorih Gesp društva v Skednju. DNEVNI EED: Naraščajoča draginja. Draginja postaja od dne do dne večja, delavstvo, pa tudi drugo mestno prebivalstvo že komaj in komaj zmaguje vedno višje in višje cene živil in drugih vsakda-ajfti potrebščin, in če bo Šlo tako naprej, frodo cene življenskim potrebščinam poskočile tako visoko, da preti zlasti ubožnejšim slojem naravnost gospodarska poguba. Na noge torej, da dvignemo odločno svoj glas proti tem čim dalje tem neznosnej-razmeram. Za naš obstoj gre 1 Pričakujemo torej najobilnejše udeležbe, da bo vspeh tem gotovejši. TRST, dne 23. septembra 1910. Odbor „Nar. del. organizacije". Francozi in Nemci. Za časa Ljudevita XIV. in Napoleona I. je zavzemala Francija prvo mesto v Evropi glede oborožene sile. Danes je pa na mesto orožja stopil — denar. Ni je na svetu dežele, ki bi imela toliko denarja v inozemstvu, kakor ga ima Francija; in ti zneski rastejo leto za letom. Francija je danes bankir Evrope. Samo svote, ki jih je Francija posodila Rusiji za državne in privatne namene, cenijo na 10—15 milijard. Pa tudi balkanske državice so močno zadolžene pri Franciji. Posebno Srbija je dve tretjini svojega državnega dolga najela v Franciji. Preje je bila tudi Italija dolžna Franciji ogromne svote. V zadnjih desetletjih pa se je blagostanje v Italiji dvignilo »ko zelo, da so Italijani večino svojih dr- ža vaik zadolžnic pokupili nazaj. Kljub« i temu pa ima Francija tudi ie danes zelo veliko denarja v Italiji. Slično je z avstrijskim dolgom, od katerega se je zelo veliko povrnilo zopet v domovino. Nasproti temu pa plačuje Ogrska Še velike svote inozemstvu za obresti; od tega največ Franciji. Turčija se pogaja sedaj z Francijo za večje posojilo. Vsi, toliko prijatelji, kolikor odkriti in prikriti neprijatelji se morajo zatekati k francozkemu kapitalu. Razlog temu toku francozkega denarja pa ne leži samo v bogastvu francozkega naroda, kakor se tako misli splošno. So druge neprilike v francozkem narodnem gospodarstvu, ki so razlog temu potovanju francozkega denarja v inozemstvo. Fran-cozke banke ne delajo posebno veliko za pospeševanje industrije v svoji deželi. Velika francozka podjetja tajijo, da se avstrijske, nemške in italijanske banke mnogo raje udeležujejo na industrijskih podjetjih, nego njihove domače francozke. Ravnatelji bank mislijo, da dosezajo večje obresti, ako po-sojujejo denar Rusom, Srbom in Turkom, nego bi jih dosezali, ako bi puščali denar doma. Skratka: Francozom manjka podjetnega duha) Zato nalagajo denar raje v vrednostnih papirjih, nego da bi se vdele-Ževali kakih industrijskih podjetij. Zato pa tudi vidimo, da francozka industrija kljubu veliki kulturi francozkega naroda v mnogih panogah že danes ne more več konkurirati z nemško. Nemci porabljajo svoj denar rajši doma, snujejo domača industrijska podjetja in množe tako z delom domač kapital, dočim se Francozi zadovoljujejo z rentami. In to je tudi eden znakov dekadence, v kateri se nahajajo romanski narodi. Zavladalo je nekako mrtvilo, neka stagnacija. Ni ni-kakega podjetnega duha več, nikakega veselja do dela, kar vse so vidni znaki, da je začel narod hirati. Nasprotno pa vidimo pri Nemcih veliko ekspanzivno silo, podjetnost in veselje do dela. Mi Slovani, ki gojimo do francozkega naroda največje simpatije in bi mu želeli le vse najboljše, moramo le obžalovati to primero med Francozi in Nemci. Ali pred resnico si ni smeti zatiskati oči. Pri tem pa nas tolaži zavest, da se tudi Nemci približujejo kulminacijski točki svojega razvoja, svoje gospodarske in politične moči, ter kulturne sile. Potem pojde tudi pri Nemcih nizdolu brzimi koraki in to bržkone mnogo hitreje nego pri Francozih. Prvi znaki moralne dekadence so se že začeli pojavljati tudi pri Nemcih. Za sedaj sicer še v takozvanih višjih slojih. Ali od tu pojde degeneracija tudi na mase. In tedaj pride čas, ko mi Slovani izvo-jujemo drugo Grundwaldsko bitko in ko se bomo mesto Francozov maščevali za Sedan. Smo v dobi pare in elektricitete in razvoj se vrši brzimi koraki. Zato nam tudi na to ne bo treba več dolgo čakati. Delavska gibanja in narodno gospodarstvo. —C.— Profesor v GOttingenu Viljem Lexis piše v svoji knjigi „ Allgemeine I Volksurirtschaftslehre" : „Kakor osnovno načelo za razdelitev koristi med kapitalom in delom ima služiti Življenski položaj, kakor si ga je delavski razred utrdil s pomočjo svoje veče ali manjše gospodarske moči nasproti delodajalcem. V kapitalistični produktivni disciplini ne obstoji nikak način, s katerim bi se moglo nekako avtomatiški crpiti bolj in bolj napredujoče boljšanje pogojev dela. Za plačilo je merodajno razmerje med zahtevo in ponudbo dela. Povprečne delavske plače v Evropi niso potisnene na minimum ekzistence, a Življenski položaj delavstva je — posebno po vplivu zvišane produkcije dela — brez dvoma prilično zboljšan. No, delodajalci drže to obstoječe razmerje v delitvi koristi od imovin v kreposti tako dolgo, dokler ne bodo po spremembi položaja na trgu delavskih moči prisiljeni k nadaljnemi popuščanju. Povsem naravno je, da delodajalci, ako je ponudba na delavskih močeh velika, ne bodo dovoljevali iz lastne volje povišanja plač. To jednostavno za to, ker nimajo vzroka za to. Stvar delavstva je, da dokumentirajo moč svojih organizacij in da svoje interese povspešujejo v pravem času. Ni pa možno zadovoljevati takim zahtevam delavstva, ki niso v harmoniji s temeljnimi pogoji ekzistence kapitalistično-produktivnega reda. Brez koristi od kapitala in kapitalistične produkcije." * * * Iz teh citatov iz knjige gčttinškega profesorja razvidjamo, da je vse težišče pogojev dela in plačil odvisno od moči organiziranega delavstva. To priznavajo skoro vsi moderni nacijonalni ekonomi. 5 tem pa bi bila ovržena trditev, češ, da je za mero plačil merodavno le razmerje med zahtevo po delu in ponudbo. To pojasnimo takoj. Hiperprodukcija delavskih moči je s svojo produktivno močjo porodila tudi hiperprodukcijo izdelkov v toliki meri, da bolj in bolj nastopa zastajanje v pojedinih strokah dela na svetovnem trgu. Temu razmerju je zopet naravna posledica — brezposelnost, ki se v velikih mestih pojavlja bolj in bolj. Ako bi res veljala gori navedena trditev, da je za mero plačil merodajno razmerje med zahtevo po delu in med ponudbo, potem bi bili pogoji plačil jako slabi za delavstvo. To bi se opažalo sosebno v velikih tovarnah, čim bi kakor merilo vzeli hiperprodukcijo na delavnih močeh in po tej producirano množino dela. Nastala bi prava anarhija, ki bi jo mogli preprečiti edino le solidno organizirani delavci / Tudi ni resnična trditev, da je povprečna plača delavstva nad minimumr kajti praksa govori, da je za velik del delavstva minimalno plačilo postalo maksimalno. Tega dejstva pa si ne smemo razlagati z više-njem produkcije dela, kajti v kolikor to zvišanje vstreza plačilnim pogojem, v toliko pa deluje razjedajoče na produktivne moči, ker povspešuje hiperprodukcijo tvornih izdelkov in pomnožuje brezposelni proletarijat. Ako sledimo potom moderne socijolo-gije, moramo stremiti po reguliranju plačilnih pogojev, in po ureditvi delavnih pogojev, ker s tem smo dosegli dvojno svrho : 1) zmanjšali smo hiperprodukcijo delavnih sil, in 2) smo v zvezi s tem onemogočili hiperprodukcijo tvornih izdelkov. Čim smo to dosegli, pride v pošte* tretja trditev: da bodo namreč delodajalci prisiljeni k nadaljnemu popuščanju od dosedanjega položaja, ko nastane sprememba na trgu delavskih moči. Mislimo, da je to umevno, da smo, čim smo regulirali delavni čas in plačilne pa-goje, stopili v normalne meje delavnih rae-mer in produkcijske moči. Po vsem naravna se nam zdi trditev Viljema Lexisa, da se namreč ne more zadovoljevati pretiranim zahtevam delavstva — namreč takim, ki so v navskrižju z eksistenco produktivnega reda. Kajti čim se jc ravnotežje prevrglo, nastopa bankrot. Zata morajo biti zahteve delavstva v vsakem slučaju v razmerju z življenskimi razmerami, v katerih se nahajajo. Ako se bodo potem življenske razmere gibale v normalnih mejak, i potem nehajo same po sebi tudi tako ime-navane „pretirane zahteve" delavstva, ker vsaki pritisk izzivlja naravno drug pritisk. Hrvatska kriza. Zakaj ban Tomašić ne more pasti ? Zagreb 22. 9. Pod naslovom: „Zakaj ban Tomašis ne more pasti ?u je priobčil včerajšnji „Pokret" uvoden članek, iz katerega prinašamo nastopni važni odlomek : „Na Dunaju in v Pešti so uverjeni, dm bo Hrvatska igrala svetovno vlogo in bodv evropske velesile spremljale njeno gibanje tako dolgo, dokler bo hrvatsko-srbska koalicija uživala zaupanje naroda is dokler bo ona imela v svojih rokah usodo dežele! Umevno je samo ob sebi, da to — po mnenju dunajskih in peštaa-skih krogov ni v interesu Pešte in Dunaja. Dunaj ne mara tega, ker ideje, spojene s hrvatsko srbsko koalicijo, da-jajo zunanji politiki (posebno oni Rusije in Francije) preveč vzroka za neprestane, če tudi s taktičnega gledišča utopistiške kombinacije in načrte; Pešta pa ne zata ker borba za ustavo na Hrvatskem dela na zunaj utis, kakor da je Hrvatska paritetna državnopravna individuvaliteta nasproti Ogrski (To je tudi na ten elju hrvatskega drž. prava. Op. dop.), da torei dežele sv. Štefana vendar tvorijo federativno državo. Ako bo to dalje trajalo, ta je: ako bo hrvatsko-srbska koalicija še nadalje vstrajala v borbi — potem se to mišljenje zunaj monarhističnih krogov utrdi tako, da bo to slabo delovalo na vpliv Avstrije in Ogrske! Avstrije zategadelj, ker jej bodo do neke mere vezane roke; Ogrske pa zatoy ker bi s tem odzvonile za vedno njenim imperijalističnim težnjam madjarske edinstvene države.u To so torej glavni vzroki, radi katerih „merodajni krogi" ne morejo trpeti hrvatsko-srbske koalicije! Po njihovem bi se Hrvatska in Slavonija morali razpliniti v madjar-ski državi 1 Hrvatska in Slavonija bi morah žrtvovati svojo svobodo na korist madjarske imperijalistične ideje. Hrvatsko-srbska koalicija, ki je branila hrvatske svoboščine in ustavo, je morala pasti! A sedaj bi ja PODLISTEK. IVO SAMBOM: Povest o križu.... Reminiscenca. Kaj jej pa more pravzaprav on ? Nič! Ce ga ona noče slišati, je vse zastonj, zastonj so vse njegove prošnje, pretnje in vsa hudovanja. Ona ga ne mara in ravno zato, ker je plemič kakor oni drugi, ga ne mara! Vsi so enaki ti gospodje, vsi. Mislijo si, da so ubožne deklice igračke, ki jih lahko proč aiečejo, kakor hitro so se jih naveličali... Da, igračke! . . Pogledala ga je zopet mrzlo m dejala zaničljivo : „Torej ne greste ! Vedela sem, da bo tako in ne Čudim se nič vašemu vedenju... Ravnali ste tako, kakor zna plemič ravnati... samo plemič... Zavedate se svojega visokega rodu in zato..." ► .Marija, ne žali me! Ti revna stvarica; kako se upaš tako govoriti proti meni, plemiču ! Hvaležna, da hvaležna bi morala biti meni, da ti sploh ponujam svojo ljubezen... Da, da ti jo ponujam... Vsakdo ne bi ponujal, nič bi ne ponujal, ampak kar sam bi utrgal cvet, ki bi mu ugajal, in bi se ga želel. A jaz, Marija, jaz ti ponujam svojo jubezen, gorečo ljubezen." „Ha, ha, hal Ponujate mi svojo ljubezen ! Res lepo 1 Čemu pa ne greste te ljubezni ponujat drugam ; zakaj ste prišli prav k meni, ki vas ne maram, ki vas ne potrebujem..." Krčevito je stisnil zobe in dejal zamolklo: „Torej me odbijaš, Marija!" .Da, odbiiam vas in če imate sploh malce človeške duše v sebi, če imate malo usmiljenega čuta, tedaj pojdite in pustite me samo." Odločno so se glasile te besede in ponosno se je vzravnala pred njim njena postava. A on, ki so ga že strasti tako prevladale, da se ni znal premagovati, skočil je kakor blisk proti njej in jo hotel objeti. — Kratek vsklik... in zablišča se mu je pred očmi bodalce, s katerim se je ona odločno branila. Ostrmel je in za trenotek n< pravzaprav znal, kaj se godi z njim. — Za kip pozneje pa so zopet vzplamtele strasti v njem še hujše, še močneje... Zardel je v licu in iz ust mu je prihajala gorka sapa, znak popotne podivjanosti... Pastirica ni slišala druzega nego njegovo nemirno, težko dihanje in tedaj se ga je zbala... Stresla se je po Životu in njena lica je pokrila močna bledica. Večerno solnce je že davno zašlo za gore in na zemljo je legal lahek mrak... Tu sta stala eden pred drugim, dve bitji v boju... obupnem * boju za revno dekle... V mladeniču so strasti razsajale [vedno bolj in slednjič je zgubil Že zadnjo razved-nost, ki s* je še zadrževala... Ogledal jo je strašno in siknil med zobmi: „ Moraš biti moja l" In njeni močni roki sta jo zgrabili za nežne rame, kakor bi jih hoteli stresti, zmečkati... Vila se je nekaj časa pod njegovimi rokami in ko si slednjič ni znala drugače pomagati, je zavihtela malo bodalce in na njegovem licu se je pokazal curek krvi... Kaplja za kapljo je tekla po licu in padala na tla... Ves osupel jo je izpustit hipno in ona je stekla po travniku, a ovce, ki so stale ves čas mirno okoli njiju, so se spustile v duža njo... On je stal kakor okamenel na mestu in si brisal z žepnim robcem kri, ki je v majhnih presledkih tekla, po obrazu. Rana je bila malenkostna in le slučaju se je imel zahvaliti, da ni bilo slabše. Nož je ob njegovem klobuku zdrsnil mimo lica in ga je malo ranil. Divje so se svetile njegove oči in gledale za njo, ki je bežala, kakor plaha srna pred svojim preganjalcem. Ozrla se je parkrat in zapazila, da stoji on mirno na svojem mestu. To jo je potolažilo in že jej je bilo Žal, da je rabila orožje, s katerim ga je bržkone ranila... No, pa čemu se je toliko silil in jo nadlegoval! In tiste njegove temne, grozne 1 . Kako se jih je revica bala! A sedaj pač izprevidi, da ga ona res ne mara in da se zna braniti pred vsakim nasilnikom, ka- kor možje! Upala je, da ga to spametuje ia da jo bo sedaj puščal pri miru! A motila se je! Ko se je zopet ozrla, je videla njega, ki je hitrih korakov tekel za njo. Začela je zopet bežati in poditi pre< seboj svoje nežne ovčice. Krenila je s travnika in Šla na gorsko pot, ki je vodila proti dolini med strmimi pečinami... Večerni mrak jo je jako oviral pri begu. Veliko kamenje, ki je ležalo raztrešeno semintja po poti, je^ je bilo večkrat v zapreko in njeni ženska nožici nista mogli tako vstrajno bežati, kakor poprej po travi. Od časa do časa je zadela z nogo ob kamen in se izpodtaknila z glasnim vzkH-kom... Ovce so z velikim hrupom bežale pred njo, kakor bi jo hotele obvarovati nesreče, sovražnika... A on se je bližal s hitrimi koraki in odločil se je, da vstraja pri svojem skepu, tudi če ga stane življenje... Od daleč je že videla ono zloglasno mesto, kjer je pot jako nevarna in kjer le eden nepremišljen, slab korak človeka upropasti, ugonobi«. Na tem mestu je bila pot jako ozka in komaj je šel po nji človek za človekom. Na levo pa so zijale iz gločine strme skale, na katerih je vsakdo, ki mu je noga izpodrsnila, pustil svoje življenje. Prišla je do mesta in njena dosedaj še precej trdna noga je začela sedaj omahovati. Prestrašila se je tudi, ker je slišala že dovolj razločno za seboj trkanje sablje, ki je zadevala ob kamenje. Stran II »EDINOST« iu 366 V Tinta, dne 25 septembra 13-3 0 moral ban Tomašić razbiti in napraviti iz nje ponižno in poslušno guvernamen-t alno večin o! Taka je naloga, ki jo je dobil ban Tomašić iz „merodajnih krogov!" In ban Tomašić ima ostati tako dolgo, dokler ne izvrši srečno te dobljene naloge I Tako je mnenje „merodajnih krogov* m to mnenje je tudi ono — bana Toma-šičal A vse to nam kaže, da se pripravlja hud boj. Boj med „m e r o d a j n I m i" krogi, zastopanimi po Toma-š i č u, in med narodno voljo, za stopano po koaliciji. Med tem pa je naše mnenje tako, da se bana TomaŠića — tudi Če mu pride „slavonska grupa" na pomoč — ustanovitev lastne guvernamentalne lastne stranke n e posreči! Marveč, da provzroči — mesto da bi napravil red — še veči politični kaos, nego je bil pred njegovim prihodom. Koalicija pa — če tudi stoji na nagod-benem temelju — bo morala z vso odločnostjo voditi borbo za narodna prava in za spoštovanje hrvatskega jezika na hrvatskem ozemlju. In tako ne bo miru tako dolgo, dokler ne bodo Madjari respektirali pravic kraljevine Hrvatske. * * * Ali se pripravlja novi „velefzdajniški" proces ? Iz zagrebškega „veleizdajniškega" procesa poznani učitelj Peter Petrovič, ki je bil obsojen radi „veleizdaje" v petletno ječo, pa potem od stola sedmorice z drugimi vred puščen na svobodo, je bil po nalogu zagrebškega državnega pravdništva minuli petek zopet aretiran. Petrovič je bil takoj odveden v zapore deželne sodnije. Ta aretacija je seveda vzbudila velikansko senzacijo, ker jo sprav-^'ajo v zvezo z glasovi, ki se pojavljajo v zadnjem času, češ, da se hoče „veleizdaj-niški" proces obnoviti. Kakor razlog aretacije se navaja neko določbo kazenskega zakona, po kateri se dotična oseba ne sme brez dovoljenja oddaljiti s svojega bivališča, kar pa da je Petrovič opetovano storil in kar pa po kazenskem zakonu — kakor rečeno — ne bi smel, ker se aahaja še v preiskavi. Stol sedmorice ni svoječasno — kakor znano — izrekel oprostilno razsodbo, ampak je le odredil • bnovo preiskave. Bramba je takoj vložila priziv proti aretaciji, ker kazenski zakonik zabranjuje odstranitev iz bivališča le onim, glede katerih obstoji nevarnost, da bi ubežali. Ta ■evarnost pa pri Petroviču ne obstoji. Saj pa tudi v resnici ni bil aretiran radi odstranitve iz bivališča. Aretacija je bila izvršena pred vsem iz vzrokov volilne agitacije, da bi namreč volilce srbske samostalne stranke pošteno — zastrašili. Po tej mali poskušnji si moremo že sedaj napraviti sliko, s kakimi sredstvi misli ban Tomašić izvesti volitvč! Nimbus hrvatskega patrijota, ki je obdajal tega moža, izginja vedno bolj. Gen-tlemen, kakoršen se je zdel Tomašić, ko je zašel bansko stolico, stopa vedno v ozadje; mesto tega pa se pojavlja v ospredju veren učenec in posnemovalec nasilnika Khuena. Vse kaže, da čakajo Hrvate v banovini novi težki dnevi.__ Bosanske razmere. Pasivna rezistenca železničarjev. Kdor še ni veroval, da je Bosna res — kulturna dežela, se je lahko prepričal o tem sedaj, o priliki pasivne rezistence bosanskih železničarjev. Vlada je napravila — kakor smo javili že včeraj — kratek proces : kdor bi se vdeleževal pasivne rezistence, to je, kdor bo delal službo po predpisih, bo takoj odpuščen iz slu be. Ob enem je vlada razpustila tudi vse bosanske železni-■ičarske organizacije. Ozrla se je hitro za seboj, a v tem jej je zmanjkalo tal... • Zašla je v stran in strmoglavila z glasnim vzklikom v globočino... Mladenič, ki je tekel za njo, je videl še, kako se je njeno vitko truplo obrnilo par-krat v zraku, kako je z rokama, tistima nežnima rokama lovila okoli sebe in potem nič več... Ovce so se postavile na kraj poti in žalostne gledale čez skale... Pretresajoče je bilo njih beketanje v večernem mraku, klic po gospodinji, ki je ležala mrtva, gluha v globočini... Divje se je zakrohotal mladenič, pogledal skrbno okoli sebe in stekel po poti navzdol... V zraku so mu odgovorile vrane in iz gozda se je začul glas vpijočih sov... Nastala je noč... Drugega dne so pastirji našli deklico z razbito glavo pod sivo skalo... Nihče ni znal, kako se je zgodilo. Nad skalo po poti so ležale še razkropljene ovce.. Teden pozneje je stal na istem mestu lesen križ ovit z vencem belih cvetic... Nihče ni znal, kdo ga je prinesel, kdo ga postavil... A nekdo je večkrat videl pred seboj ta križ, in nad njim podobo lepe pastirice, ki ga je fledala z mrtvim, obsojajočim pogledom... edaj se je obrnil v stran in si zakril oči z rokami... A njegove ustne so z drhtečim glasom zašepetale: „Odpusti !*... (Zvršetek.) Kakor vidimo, bi kak turški paša pod Abdul Hamidom ne mogel bolj radikalno, to je: hujše postopati. Ako bi se ta odstavljeni turški sultan Še kedaj povrnil na vlado, bi prav gotovo poslal v Bosno posebno misijo, Id bi imela nalogo, Študirati na licu mesta najpripravneja sredstva za karnifljanje .upornikov". Ne vemo, kaj zahtevajo bosanski železničarji in zato se tudi ne moremo izreči, so-li njihove zahteve opravičene, ali ne. — Tudi ni naša stvar, da bi se postavljali za sodnika med upravo in bosanskimi drž. železniškimi uslužbenci; znamo pa, da bi nikjer drugje ne bilo možno nasilje, kakoršno je zagrešila bosanska vlada. No, ne smemo pozabiti, da so železniški uslužbenci po ogromni večini „kuferaŠi", to je: priseljenci ne- Bosanci, torej vladini Benjamini. - Če vlada že nasproti svojim Benjaminom postopa na tak način, si lahko predstavljamo, kako postopa Še-le z domačo rajo! Radikalna sredstva, ki jih je imela vlada takoj pri rokah proti Železničarjem, nam so padala tako-le malo sličico o načinu, kakor se upravlja v Bosni in Hercegovini. Dnevne novice. Srbske šole v Turčiji. Neki slov. list, ki reklamira za-se monopol modrosti o balkan. razmerah, piše, da hočemo mi biti vsevedni, da spravljamo srbske Šole v Turčiji v zvezo z grškim patrijarhatom, da-si je stvar taka, da morajo Srbi faktično sami vzdržavati svoje šole. Temu nasproti bodi pojasnjeno sledeče: Turčija ne priznava narodnih šol; tam so samo verske in zasebne šole. Bolgari imajo eksarhatične, Srbi Grki in Cincari pravoslavne patrijarhijske šole. Prepir radi šol se tiče le vprašanja, da-li ima patrijar-hija (oziroma eksarhat) pravico akredirati učitelje, ali pa otomanska vlada ? Seveda imajo srbske šole obilne subvencije iz Srbije, ali oficijelno obstoje te šole kakor patrijarhijske. Spor med Srbi in Grki v patrijarhiji je notranje naravi, ali nasproti vladi nastopajo oboji kakor celota. Ta spor je o neki priliki prišel tako daleč, da je okolo 80.000 Srbov prešlo v unijatstvo ; ali pozneje se je mnogo teh zopet vrnilo v patrijar-hijo. — Iz tega naj se gospodiči okoli onega lista vsaj nekaj nauče, ker bi hoteli biti res nekam preveč — „vsevedni !" Domače vesti. SEJA odbora političnega društva »Edinost* sobo vršila jutri, 26 t. m., ob 3. uri pop. v Slovanski Čit I-nici. Gg. odbornike in njih namestnike nujno prosim, da so je udeleže v pol nem številu. Predsednik. Poroči! se je v sredo v Ljubljani g. dr. I v a n L a m u t, c. kr. poštni uradnik v Trstu z gospico Marijo Bučarjevo, bivšo učiteljico. Narodni in zavedni dvojici naše srčne čestitke! Delitev knjig na tržaških občinskih ljudskih šolah. Ker je letos nastala izdatna sprememba na tej delitvi in čujemo radi tega pritožbe od različnih strani, naj sledi tu nekoliko pojasnila. Na tržaških občinskih šolah je star običaj, da se začetkom leta dele med učence šolske knjige brezplačno, ki se koncem leta učencem odjemljejo in prihodnje leto zopet razdeljajo, v kolikor so Še za rabo, dočim se primanjkljaj pokriva z novimi knjigami. Prvotno je bilo določeno, naj dobivajo knjige le revni in potrebni dijaki, ali pozneje je postalo v navado, da so dobivali knjige brezplačno skoro vsi učenci. Letos pa se je v mestnem odboru razpravljalo o tem, kako naj bi se to deljenje knjig preuredilo in reorganiziralo. Svetovalec G o r i u p se je iz zdravstvenih razlogov izrekel proti temu, da bi se stare in že rabljene knjige zopet razdeljevale, ker se ne more vedeti, da-li ni učenec, ki jih je poprej rabil, trpel na kaki nalezljivi bolezni. Ker pa bi razdeljevanje samih novih knjig provzročilo občini prevelik trošek, je priporočal svetovalec dr. Osmo, naj se knjige le odjemljejo učencem koncem leta in naj se jih desinficira, ali razdeljajo naj se ne zopet v prvem naslednjem šolskem letu, marveč — da bo zadoščeno higijeni — še-le začetkom drugega sledečega leta. Ker pa je šolski referent Rozzo pojasnil, da bi stalo občino kakih 50.000 K, ako bi hoteli sedaj razdeliti same nove knjige, je priporočal svet. Ara, naj se knjige dajajo le zares revnim in potrebnim učencem. Pri tem se je posebno opozarjalo, da se izlasti v mestu dogajajo grde zlorabe na Škodo občine, ker tudi otroci notoričnih bogatašev dobivajo knjige zastonj. Na to je mestni odbor storil sklep v smisla preporodila svetovalca Ara. Do tu bi bila stvar v redu, ker je rečeni sklep v resnici opravičen. Ali tu se začenja krivica, ker občinski organi po naši okolici krivično in pristransko izvajajo ta sklep. Otrokom v laških razredih izdajajo rečeni organi spričevalo ubožnosti brez vsa-cega prigovora, dočim delajo otrokom v slovenskih razredih težave In jih celo šikanirajo. Proti temu protestujerao z vso odločnostjo, ker to kaže brezčutnost, ako se občinski organi hočejo iz političnih ali narodnostnih razlogov znašati nad nedolžnimi otročiči. Apelujemo zato sosebno na vele-možnega g. župana, naj da dotičnim podrejenim organom strog ukaz, naj postopajo objektivno in nepristransko. Zahtevamo to v imenu kulture in človekoljubja. Pozor t Stariši, ki ne morejo preskrbeti svojim otrokom šolskih knjig, morajo izkazati magistratu izjavo mestnih „capo vil", ki so pooblaščeni od magistrata, da se izjavljajo o ekonomičnih razmerah posamičnih okoličanov. Izvedeli smo, da ti mali bogovi dajajo te izjave kakor sami hočejo in se pri tem prav pridno ozirajo na svoje somišljenike. Naše ljudi pa podijo proč kakor pse. Prosimo, da nam vsi tisti, ki se jim je zgodila kakšna krivica, nemudoma to objavijo. Ilustrirati hočemo „poštenost in pravicoljub-nost* teh uradnikov! Bum I V nedeljo se je imela vršiti v Barkovljah dirka kolesarskega društva „Olim-pia". „Piccolo" poroča, da je dirka prepovedana in dostavlja dobesedno: Ne vemo, je-li treba iskati vzrokov tej novi, res čudni prepovedi v raznih migljajih, ki jih je dal slovenski list (čitaj „Edinost") Barkovljanom z ozirom na to dirko. V tem slučaju bi morala polagati politiška oblast večjo važnost na že večkrat dokazano naklonjenost Bar-kovljanov do mesta, nego pa, da se ozira na prozo „Edinosti". Bum ! 1----Kaj pravite k temu, Barkovljani ? I! Naša šolska mizerija. Neki slovenski državni uslužbenec je vpisal svojega otroka v nemško ljudsko šolo. Ker pa je otrok med tem obolel na oslovskem kašlju, ga ni mogel poslati prve dni v šolo. — Ravnatelj je sporočil očetu, da, ako otrok ne pride takoj v šolo, pozneje ne bo več sprejet. Dotični državni uslužbenec je šel k ravnatelju ter mu pojasnil, da je otrok bolan. Ravnatelj je pa odgovoril, da ima otrok bolezen, ki je nevarna drugim otrokom, in zato da ga ne more sprejeti v nemško šolo. Priporočil pa je očetu, naj ga vpiše v — slovensko šolo! Torej; za slovenske otroke nič ne škodi, če tudi bi se nalezli nevarne bolezni !! A ta nemška pravičnost in human-nost!! Za novo slovenska trgovsko šola< v Trstu se hvaležno sprejema darove za učila. Apeliramo zlasti na one rodoljube, ki morejo pomagati različnim strokovnim zbirkam, kakor n. pr. knjižnici za učitelje in dijaški knjižnici s strokovnimi knjigami, zbirki za trgovske vede z raznimi vrednostnimi papirji, policami, itd., ki so najbolj v rabi, zbirki za vedo o blagu, zbirkam za poduk v naravoslovju, v fiziki in v zemljepisju, da se bo na ta način olajšalo učenje. Naša narodna dolžnost nam veleva, da vstvarimo iz lega novega zavoda mogočno institucijo, ki bo odgovarjala vsem potrebam za temeljito izobrazbo v trgovskih vedah. Upamo, da ne ostane naš apel brez-vspešen ter da se mu slavno občinstvo odzove po svojih močeh. Darove sprejema g. Ulčakar v „Trž. pos. in hran." Šoli bo namen, podati mladeničem, ki se hočejo posvetiti trgovini ali kakemu drugemu sorodnemu poklicu, poleg potrebne splošne naobrazbe, zlasti potrebno strokovno izobrazbo. V to s^rho se bo delila šola v pripravljalni razred in v2 redna t e č a j a. Letos se otvori prvi tečaj in pripravljalni razred. Pogoji za vsprejem v t. tečaj, so sledeč|: 1) dovršena meščanska šola, dovršena nižja gimnazija ali nižja realka; 2) dovršeno 14. leto starosti. Kdor ne odgovarja pogojem podi I. se mora podvreči vsprejemnemu izpitu, ker sicer more vstopiti le v pripravljalni razred. V I. tečaju se poučujejo slovenski, nemški in italijanski jezik; poleg tega kot neobvezen predmet francoščina, pri pouku v slovenščini se jemlje primeren obzir na srbsko-hrvatski jezik ; dalje se bo vršil pouk v vseh trgovskih predmetih (trg. računstva, dopisovanje, knjigovodstvo, trgovsko in meniško pravo, pisarniška dela itd.), iz trgovske geografije, iz blagoznanstva, iz lepopisja, stenografije in strojepisja. V pripravljalni razred se sprejme vsak, ki je 1) dosegel primerno naobrazbo, a vendar ne odgovarja pogojem za sprejem v I. redni tečaj ter se ne podvrže tozadevni skušnji, 2) ki je najmanje 13 let star. Učni predmeti tega razreda so splošno-naobrazbeni, in sicer : veronauk, slovenski, nemški in italijanski jezik, računstvo, zemljepis, naravoslovje, fizika in lepopisje. Iz teh predmetov se vrši tudi goriimenovana vsprejemna skušnja za I. tečaj. Vpisovanje v šolo se bo vršilo 1. okt. t. 1. v prostorih šole: ulica Acquedotto 22, I. nadstr. Prinesti treba seboj rojstni in domovinski list, zadnje Šolsko spričevalo, dalje zdravniško spričevalo o cepljenju kožic in o očeh. Vpisnina znaša 5 K In letni prispevek za učila 4 K, skupno 9 K. Trgovska šola ima povsem moderno urejeno prostore, in razpolaga z vsemi sred- stvi za uspešno izobrazbo v trgovski stroki. Vrhu tega nam daja že dejstvo, da se otvort šolo v takem trgovsko velevažnem mestu kakor je Trst, popolno zagotovilo^ da bo strokovna- izobrazba koHkor- možno mnogo-stranska. Zatorej, slovenski stariši, vpisujte svojo deco, ako sodite, da je za to sposobna, v slovensko trgovsko šolo v Trstu in pomagati boste nele svojim otrokom, ampak tudi slovenski stvari za mnogo stopinj višje, tako da bomo mogli zaceliti veliko rak-rano na našem narodnem telesu. Do t. oktobra se dobi potrebna pojasnila pri ravnatelju g. Jos. Ulčakarju v „Tržaški posojilnici in hranilnici" ob uradnih urah. Prosimo najuljudneje ostalo slovensko časopisje, da izvoli ponatisniti to vest. Trgovski tečaj za gospodične se začne s L oktobrom v Trgovsko-izobraževalnem društvu. Slovenske stariše opozarjamo na ta tečaj, kjer bo njih hčerka« omogočeno, da se z malimi troška usposobijo za vstop v kako trgovsko pisano, banko itd. Vpisuje se vsaki dan pri gosp. Detelli, blagajniku Trgovsko-obrtne zadruge. Slovenska trgovska šola v Trstu. Tržaški Slovenci smo čutili že davno potreb« primernih trgovskih šol, ki so neobhodao potrebne za izobrazbo naraščaja in daljai razvoj našega srednjega trgovskega staaa. Potreba te šole se razvidi že iz tega, da se je do sedaj okoriščal vedno tujec s sadovi naše nevednosti in brezbrižnosti Da se odpomore temu zlu, otvori se v Trsta meseca oktobra dvorazredna trgovska Šola s pripravljalnim razredom. Iz krogov poštnih uradnikov sno prejeli pritožbo, da so uradniki drugih poštnih ravnateljstev že dobili nakazane m izplačane nagrade, ki jih nakazuje vsako leto z dnem 30. junija in 31. decembra poštna hranilnica, dočim tržaško poštao ravnateljstvo letos dotičnih svot še do danes ni nakazaio. Kdo je temu kriv? Čuli smo od druge strani, da se je dotične kredite porabilo za. druge namene, če je temu tako* bi raeft tega ne smeli trpeti uradniki. Izletnike v Gažon opozarjamo, poleg parnika, ki odhaja iz Trsta v Koper ob 2 30, odhaja en parnik tudi opoludae. Poleg tega odhaja ob 2 35 en vlak istrske železnice iz drž. kolodvora v Koper. Iz okrajne bolniške blagajne. Matej Križmančič nas prosi, naj z ozirom na popravek okrajne bolniške blagajne v „Ed.14 od 2S. avg. pojasnimo, da, ker na ambii-lanci okrajne bolniške blagajne ni dobil potrebne pomoči, je moral na občinske troške v bolnišnico, kjer je bil spoznim bolnim, ostal notri 27 dni, dobil 11 topili kopelji in je sedaj popolnoma ozdravil, je danes zopet sposoben za vsako, tudi najtežjo delo. Iz tega je razvidno, da so se zdravniki okrajne bolniške blagajne — zalotili, ko so izjavili, da je mož vsled: staroste v stanju imerioritete. Sicer pa mislimo, d« bo morala okrajna bolniška blagajna plačati troške zdravljenja v bolnišnici, ne pa (kabar pravi Križmančič) občina. Oddaja pšenice in rži za setev. — Kmetijska družba za Trst in okolico je ma-ročila za letošnjo setev ozimine: 500 kg r3t (Petkusta) in 300 kg pšenice (Skerhed), t. j. najboljša rž in najboljša pšenica, kar jik imamo v Evropi, ki dajata do 25-kratn* set vino, Rž stane kmetijsko družbo po 40 K! 100 kg, a jo ista oddaja po 18 K (ali pa-18 stot 1 kg); pšenica stane po 50 K 10f kg, oddaja se pa po 20 K (ali po st. kg.). Oboje se dahiva v trgovini g. Goria^a na Opčinah. Omeniti je se, da treba to oai-mino sejati zelo na redko in sicer samo 2 k? na 100 kvadratnih metrov, t. j. na njivo, ki je 25 m doiga in 4 m široka. Koristno je tudi, če se njivo prej pognoji s prepereU« gnojem. Kmetovalci! Sezajte pridno po tera semenu, ki Vam prinese veliko korist ! „Vinsko trgatev" priredi pevsko društvo „Trst" v nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. v dvorani na vrtu „Narodnega doma" ▼ Barkovljah. Točnost je lepa čednost, zat« bo ob tej priliki oče župan iz Žabje vasi z vsem občinskim odborom prišel točno ok napovedani uri v vinograd, da poskust grozdje, ali je že dozorelo, kar se seved* zgodi v seji občinskega sveta, ki se bo vršik „na licu mesta". Če bo stvar res godna, se začne pa-tem trgatev v občinskem vinogradu po starodavnih, pa Še vedno veljavnih postavah ia z vsemi drugimi dodatki in prikladami! — Samo ob sebi je umevno, da bo ob t«j slavnostni priliki nastopila domača vaška godba, da se bomo tudi nekoliko zavrteli ta še drugače poveselili. Zato naj pač nihče ae verjame, kakšno bo letošnje vince, dokler se ne začne trgatev, in kdor se hoče prepri- a.TruMBiiiMTi.r n l i"i » r. < r i JL'J' I i jjBggj 1111)11 nt > I.11. gjjb^g OSTREDNl BANKA ČEŠKIH ODODITCI CM PODRUŽNICA v TRST L OrUni 1 clcu piazsa del poiterosso 3 7logenainji&e 4 v/o P.tmijove rioge 4 •///• VADIJE II KAVCIJE - - - MENJALNICA. V Trsta, 25. septembra 1910. „EDINOST" H. 2««. Strnil m isti, kakšna bo kapljic?, naj pride ▼ nedeljo, rfne 9. okt. poskušat grozdje v naš iahje-vaški občinski vinograd v „Nar. domu41 ▼ Barkovljah. Dimnikarji na delu 1 Prejeli srao : Moja soproga je spremila sina vpisati v slovensko Šolo na ul. Acquedotto. Na stopnicah jo je srečal dimnikar v popolni dimnikarski opravi in je rekel: Si-gnora! Ako zna vaš sin popolnoma slovenski, ga le vpišite, drugače pa vam odsvetujem — ker otroke, ki ne znajo dobro slovenski, tu šikanirajo! Priporočamo, da se tega dimnikarja-agitatorja nagradi, osobito, ker je izjavil, da je sin slovenskih starišev ! I. plesni venček „Trgovskega izobr. društva". Prijeli smo: Prišla je zopet za mladino toliko pričakovana jesen, da nam naše „Trg. izobr. društvo" po triinpolmesečnem odmoru zopet otvarja plesne zabave in s tem nudi mladini obilo veselja in zabave. Tako je „Trg. izobr. društvo*4 minolo nedeljo, dne 18. t. m., zopet otvorilo plesno sezono s L plesnim venčkom, katerega se udeležilo nepričakovano veliko Število naše mladine. Ako pomislimo, da se je vršil min. nedeljo tudi koncert šentjakobske „Čitalnice" pri Sv. Ivanu, ki je bil tudi mnogoštevilno •biskan, mora biti „Trg. izobr. dr.M z vspe-kom popolnoma zadovoljno. Dvorana s preddvora no je bila odičena zelenjem in narodnimi zastavicami in trakovi. Odborniki veseličnega odseka so se trudili za odi-cenje prostorov gotovo ves dan, za kar so zaslužili vse priznanje. Vidi se pri mladini, da ima pravega smisla za pravi red in ukusno zabavo. Le lako naprejv Ples je vodil spretno naš g. I. Umek. „Češko besedo", drugo četvorko in „variete" je plesalo toliko parov, da si se mogel le gibati. Po 8. uri se je razvila animirana zabava: med plesom in odborom se je razlegala naša mila slovenska pesem, gramofon je igral slov. komade in nam govoril zabavne govore. Pridno je delovala šaljiva pošta. Prehitro so potekle ure. Zapuščali smo dvorano čutom največe zado-▼oljnosti. Ilirski. Slovenskim gostilničarjem. Prejeli smo: 22. t. m. se je vršil občni zbor in vo-Rtev predsedništva in odbornikov zadruge Tržaških gostilničarjev. Stali sta si nasproti dve stranki: Caldarova in Toniatova, poslednja kakor kompromisna stranka, s katero smo imeli nastopiti na teh volitvah tudi mi Slovenci in Dalmatinci po dogovorjenem kompromisu. Ko smo pa Slovenci doznali, na kak aačin je sestavljena kompromisna lista, smo se ae malo začudili in uvideli, da je ta kompromis za nas kar naravnost žaljiv in sramoten, očitna nakana naših nasprotnikov, 4a nas razdvojijo, kar se jim je po krivdi ■ekaterih naših ljudi tudi posrečilo. Vpraša-■je je torej, kako se je zamoglo brez nobe-aega slovenskega kandidata, — kljub dejstvu da je okroglo 300 čitaj: „tri sto" gostilničarjev Slovencev — sestavljati kompromisno listo, ne da bi bilo v njej zastopanih tako ogromno Število gostilničarjev ? ! Kake posledice je imel imenovani kompromis, smo videli na volitvi. Ker smo se prerekali, ali naj volimo Caldarovo, ali To-uiatovo listo, je večina naših ostala doma, ker vedo, da smo obema tekmecema Slovenci trn v peti, da se oba bojita Slovecev v odbor zadruge kakor hudič križa. Ali ni škandal, da se nas okolu štiristo ia petdeset slovenskih gostilničarjev prička »a korist renegatov in regnicolov, ki nas bodo zopet skozi tri leta odirali za naš teško prisluženi denar ? ! Ali ne bi lahko mi Slovenci in Dalmatinci — ko imamo po številu tako ogromno večino — imeli lahko pri naši zadrugi prvo besedo ?! Ali skrajni čas je že, da bi se zavedli dolžnosti do •aroda svojega tudi tisti slovenski gostilničarji, ki do danes v narodnem pogledu še spijo sramotno spanje ?! Skrajni čas je, da se zbudimo! S tem bomo koristili narodu ia sebi! Odsek tržaškega »Sokola" v Rojanu aaznanja vsem slovenskim starišem rojanske •kolice, da se prične telovadba za naraščaj v soboto dne 1. oktobra t. 1. in se bo potem vršila vsako sredo in soboto od 3 in četrt do 4 in četrt za deklice, od 4 in pol do 5 in pol za dečke. Vpisovanje se bo vršilo v sredo dne 28. t. m. ob omenjeni uri v sokolski telovadnici v „Rojanskem konsumnem društvu." — Stariši! Vaša dolžnost je, da čuvate svojo deco, da se ne odtujuje svojemu ■arodu. Najlepša prilika za to je, da jo pošiljate k telovadbi, kjer se bo učila v lepi slovenski govorici in kjer se jo bo navajalo k pridnosti, poštenosti in značajnosti. Na ta ■ačin bomo enkrat lahko ponosni na naš up in našo nado. Godbeni odsek N. D. O. ima svojo izredno sejo v ponedeljek, dne 26. t. m. po shodu v prostorih N. D. O. pri Sv. Jakobu. Seje se udeleži tudi predsednik N. D. O. K)v. dr. Mandič. Vabim k polnoštevilni udeležbi. Predsednik. Ubojstvo. Zopet čin — noža. Včeraj zjutraj ob 2 30 so našli nedaleč •d kavarne „Ali' Europa Felice" proti piaz-ze#i dello Squero nuovo moža, ležečega na tleh brez zavesti. Redarji so ga ponesli na bližnjo redarsko postajo v ul. Rettori, od kjer so telefonirali na zdravniško postajo. Prišel je kmalu dr. Monti, ki je preiskal dotičnika, o katerem se je zdelo, da ima nervozen napad, kajti metal je roke in noge okolo sebe. Zdravnik je konstatiral, da je pacijent imel urezno rano pod desnim očesom. Napravil mu je injekcijo mor-fine, ali ranjenec se ni zavedel. Telefoniralo se je na to Trevesu, naj pride z nosilnico po ranjenca, da ga da prenesti v bolnišnico. Med tem pa je ranjenec izdihnil. Dr. Monti, ki je bil Še vedno tam, je tedaj konstatiral, da je pokojnik imel pod levimi prsmi malo luknjo, provzročeno z nožem, iz katere je prihajalo le malo krvi. Pomeril je dolgost rane in našel, da je bila globoka 2 in pol cm. Bržkone je bil torej pokojnik ranjen v smeri proti srcu s spičastim in ostrim nožem in smrt je bila nastala radi notranjega okrvavljenja. Truplo so po sodnem ogledu prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Mestni komisarijat je takoj pričel poizvedbe, kako se je vršil zločin. Dognalo se je najprej, da se je umor-nec nahajal v pozni noči v kavarni „AH' Europa Felicew skupaj s tremi premogarji in nekim beračem, imenom Fran Pahor, da so bili vsi skupaj, ker so razsajali, vrženi iz lokala. Našli so Pahorja, ali ta ni nič vedel, oziroma ni hotel vedeti o tragediji. — Radi previdnosti so ga pridržali v zaporu. Policija je nadalje dognala, da je bil umorjenec isto noč z drugimi ljudmi v gostilni „Al Fornaretto" v ul. Punta del Forno. — Krčmar Kari Kumar je v mrtvecu tudi spoznal gosta od minole noči, tudi Pahorja je spoznal in rekel, da se je v družbi nahajal tudi neki „Piero Carboner". Policija je na to stikala po tem in dognala, da je to Peter Medved, promogar, stanujoč v An-drona del pane št. 7. Bilo je tedaj 5 ura zjutraj in inspektor agentov Moretti se je podal v stanovanje Medveda in ga našel spečega. Ko ga je zbudil, je zapazil, da je bila njegova desnica umazana od krvi in da je imel svežo rano na prvem členu mezinca. Inspektor mu je stavil razna vprašanja, na kar je Medved odgovoril skratka: „Kaj hočete, dal mi je on in jaz sem mu zopet dal!" S tem je seveda priznal. Pozneje se je tudi zares dognalo, da, ko je Medved smrtno ranil pokojnika z orožjem — nož, ki se odpira —, se je isto zaprlo in Medved se je tako ranil na mezincu. Potemtakem ni bilo več težko, poizve-deti ime pokojnika. Isti je bil Maks Fink, ki je bil pred par meseci zaposlen kakor kočijaž prt Antonu Moraro po dom. Toni longo v ul. Campo Marzio št. 12. Medveda so po zaslišanju odvedli v preiskovalni zapor. Tržaška mala kronika. Poneveril ljubici. Joakim Lukešič, 53-letni težak iz Trsta, je živel skupaj z Marijo Muretič v ulici Capitelli Št. 7. Ista je svojemu ljubimcu (!) dala nedavno v shrambo zlato verižico, ki jo je Lukešič zastavil, potem pa denar zapil. Ovadila ga je in bil je aretiran. Koledar in vreme. Danes: 19. nedelja po Bink. — Jutri: Justina dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4-18® Cels. — Vreme včeraj: oblačno, burja. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjna. (Dalje na 8. strani). - '"• fltS? IrP ž I iiH Pri/HiiofEflaiisredsIva &&&&femsm&m Za zfociabtjlns oifokekakcrliidizatMiineHzelodai. (tajčii atelje clrocja Knjižica: Otroška hranile« zastoj pnNESTLE Dunaj I. Biberslrasse 11. u PRVA PRIMORSKA TOVARNA = DROŽ (KVASA) ki se je ▼ tako kratkem času tato do^ro razširila a svojo ročno in hi.ro postrežbo in a spojim na finfjšim blagom pri katerim se ni bati nobene konkurenca, poS lja po T-Df za namtz. 1p post. opra o. — VELIKA IZ BERA — volne, ilme, perja za p= rnJce, sploh ise. 'rar spada za poateij no opravo. N g O S O o — . »AKOVRJSTNO— žensko osebno perilu, kakor n. pr. srajee, spod, krila, sp. hlače itd. — Novi Doaoin — Blatavoln. za modne obieke, srajce ovratnike zapestnice ln :: kravate. VELIKANSKA IZBERA drobnih predmetov, kakor vezenin, čipk, pajčolanov, trakov, gumb in raznovrstnih okraskov za obleke, kakor tudi razne baržune in svile za obleke, in okrašenje oblek. BLAGO, KATERO NI PO VOLJI SE TAKOJ ZAMENJA. Vse Sokolske potrebščine. Narodni trakovi. | Svoji k svojim ! T SC iti 31 Siru IV »1DIKOBT« it Hi. -. -. .. . V Tnrto, 2». ■•pftrabra 19M Slovanska iganjarna A. Žitko tat UlM A«(iMotto S rfav»«mn ♦b&irtvtt rvjo iganjaino, t kmteri m prodaja fijtšk prrt rrate ia po šmarni oaai. vrat« llk«r» ram*, kaajaka. Doma« kr»ja-9ec in trop in oraa. POUMOflT: mil sin* vitel llkof. _ Josip Tavčar p£rut SS&mi^ drufeioo v ulici MaKn rraada it. 9. Popolaooaa aa nrfjist. Brrf krah vcftnt na daa. Poštnin I Mu aa dota. 677 Franjo Makovec ohtisatru rrojo pekarno in eladfičičarn«, ▼ kateri a« dobi več&rat na daa ■ •ai krak ia aladi&ce. Zaloga Meka ia liktrov v ttakleaieah. 8prejeauqa aa paeiva Tsaka vrsta. Postrežba todi aa dom. 86f Mlada babica amo lata prakticirala Uda alnftbe pri kaki stari babi al ▼ Trata kat ponagaika. Plamena poaodba % pogoj* pod .JOADA BABICA" aa Iaaaratal odda-lak BdiaoatL Hi7 Priporoča se SiTM?1^. ££ 44. d. Prodaja ae goveje meao, telečje, jančje, vaako-vtstns perateiaa ia iveže meso. 717 Mlekarna Laak, plačala 1. Psdpiasaa aaaatnja slav. občinstvu, da je preozela aa avojs mm «obrornanu mlekaraa Lsak Prodaje as araki daa sreia mleko iz g apodarake oprave L A Ag. Eaaa ■aaalaca. nuj bolj 6 i km h iz Graca, zdravstveni krak aa vaako «ratae aladčioe av&ki dan areis. Predaja piva t ataklenieak, ter Tina L Trata- BpeoiaMtst kiselo arieks, bolgarsko Jonkart in Kaflr. Priporoča ee Josaflna Salomon. - M Cvornica dežnikov Paolo Minola Trst, Oorso št. 37, Vrst »k tvrdke CRE1NITZ z raznovrstn. dežaiki ia solačaiki od najnav. do najfinejša vrsta. Pnh ^tun Ttake vrata, direktno is to«aras; lUll OlVU popolne ženitben« aobe po 156 K, 23t K, 300 K, 400 K, 500 K in naprej ; prodaja ae tadi posamezne koae po aajnifjih cenah. Več ae izve pri vratarja v ulici Carducoi St. 10 ali pa sadoatajs dopisnica na »gornji nasla«-. 1454 Slovenci in Mestjani! poalulajeta ls v slovenski brivaici v aHei Betts Fenta.e it. 13, za k»r ae Vam topla priporoča a dani Anton Novak- — Vsaki Slovan iaaa narodni greh. kao podpira drngorodee. 1004 Avtorizovana dunajska iola. mm — — natanovijeaa — — eszanja oblek, izdelovanja oblek In perila AHA HOVAK - TRST alloa 8aa Laiuroll, ZZZ. —aa P. N. Dobropozaaaa MANUFAKTURNA TRGOVINA A. Zažred # ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. 2vgusta preselila v UUCO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč aajtočnejšo in naf-solidnejšo postrežbo z novim izbornim blagom. Friporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. n ■MOTMHMM 11 i-u-ri ra-m k 11 : ■■ V; 3 S §q - ii §2 ' iioSacevOelpf it ■ 1 EiiTTiIzŽHovalec 3 ® ^^kg^^M II IN S-3 1 £ P § _ ii ir - a — JBHl n '11 mm Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2. | " j gt^^dolatva^^^o^bođ^^bufc^^đma^^jgj^^ i "" a innii=E==KB Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je z danać-njim dne« otvorii v ulici delte Acque Štev. 18, popolnoma na novo urejeno restavracijo „Prt zlatem jelenu" kjer se bodo točile sledeče pijače: pristni kraški teran iz lastnik pridelkov ter vino: istrsko, furlansko, briško, vipavsko risling itd. po jako nizkih cenah. KUHINJA BO VEDNO PRESKRBLJENA Z NAJBOLJŠI MI GOR-KIMI ter MRZLIMI JEDILI.---Postrežba toćna.. Priporoča se Anton Stare lastnik. Nova iganjarna Trsi, »lica fabit Sraro 17 ■u. vogel slles Mslfsiraiitfs Teči se dalmatinske žganj«, Mlvsvlta brkijevsc, konja« In vsaksv. zOravhal Rke^i Za obilen obisk n toplo priporoča Franjo Batag^L " ti »n«. jp\/fl^. , i.-,/,,, c i ir? Cene brez konkurence! Cene brez konkurence Interesantno naznanilo I V dobroznani prodaja niči izgotovl'p^h ob'ek ▼ Trotn, ulica Arcata St. 1 bo ob pri ki pr»zn;.kor nn razDobg" MT VELIKA IZ BERA oblek, palotot. mlater, jop, hlač is bombaše vine in volne, oblek sa dečke ia oteoke po cenah9 da se ni bati konkurence. Telika Izbera konfekcijskega blaga ::::=: za obleke po meri« Viktocp Piscur ulica Are ta I b „ „ „ „ 50 kg . . . K 34.20 I Jj^ ____ čiste teže, omoalaža zaatoaj —- preti takojšnjemu plačilu ali povzetju, — .FRAN^ie^ ZAL >QA IKST- PADLO PATHili, TH3T ulica San Lazzaro štev. 9 O®* O RESTAVRACIJA „AURORA" Trst, nI. Carducci št. 13. Prvič v Trstu Od danea naprej, po avoji vrnitvi z nmet-ai&fcega potovanja po Neapoljn, Rima, Mi ann, B rgamn itd nastopa :: damski dunajski orkester ^ „Tosca" ki obstoja iz 7 dam in 2 gospodov, nov in izbran program godbenih in (.evakik toček, p<>d apteimm vodatv^m vodje --LUDVIKA FLORiJAN.-- Vsak oeter od 7. do 12. KONCERT Ob nedeljah in praznikih — MATTINEE. Vstop prost. — Vstop prost. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. PATENT G. JESCII K 36851 Dimniki z ventilacijo proti upadanju dima Tovarna G. JESCH — TRST — nI Mnss. d' Azeg'lo 3 TELE r ON 17-9« Fodrui. v Izoli (Piaiza del porto). Fran Uatovec Trst, ul. San Maurizio 3 priporoča slav. občinstvu svojo vdliko zalogfo i oglja „kock" kamenitega itd. 1: drva za peči in štedilnika (spargherd) tf r petrolja. NEZASLIŠNU lsuke ceuu imdjo > eć rra*. tkanlae u m. Ske in ildaie Teu.u iaogaet^, <« naroćlte nsp0TPtft sukn«. franzSchm^t, laaerrD rf 103 Zaloga moke prvo vrsto. Aleks. Rupnik & C.e - crst uliss Squ«ro nuovo it, IL Zastopstvo In {lavno zaloga nalflnejilh vrst ptenl&u moke In krmolt izdelkov — ■■ poznstsgs vaUdnsg« mlin« ■ VINKO MftJDlČ-a v Kranju UztSržeu zdravega želodca -betoii po««bno t pospeševanju i o araTiianiu pra-bavlJanU ter odstranitvi oaliežne rapečnosti. kd 1228 knjig; čitalo se je 92 knjig 273 krat (709 krat manje nego lani!!). Ćitateljev ; je bilo 100: 78 možkih in 22 ženskih. Pov-; prečno se je čitala knjiga 3 krat. Knjižnica j se ne nahaja v najlepšem redu, potrebna je popolna preureditev. 2. Ljudska knjižnica pri Sv. Ivanu: i j ima 214 knjig; čitalo se je 96 knjig .241 krat (1059 krat manj nego lani!!!). Čita- j 1 teljev 103 (72 m. in 31 ž.) Vsaka knjiga se i 1 je povprečno čitala 2 krat. Posojevalo se je knjige na Vrdelo (podatki o tem manjkajo). 3. Ljudska knjižnica v Bazovici: ima 147 knjig; čitalo se jih je 128 in sicer 437 : krat (396 krat manje nego lani I). Ćitateljev 112 (94 možkih in 18 žen.). Vsaka knjiga se je čitala povprečno 2 krat. 4. .Ljudska knjižnica v Rocolu : ima 80 knjig. Čitalo se je od teh 73, in sjcer 140 krat (80 krat manje nego lani). Čitateljev 25 (17 m., 8 ž.). Rocolska in bazovska i knjižnica sta v najlepšem redu. 5. Ljudska knjižnica v Koprivi: ima 61 i knjig. Čitale so se vse knjige 176 krat (28 krat več nego lani), vsaka povprečno 3 i krat. Čitateljev 72 (izjemoma več ženskih nego moških, ker so ti poslednji večji del< leta odsotni). 6. Ljudska knjižnica v Krepljah: ima j 115 knjig. Čitalo se je 82 knjig 213 krat; (89 krat.več nego lani), povprečno vsako 2 krat. Čitateljev 75 (69 možkih, 6 ženskih), j Urejevana uzorno. 7. Ljudska knjižnica v Lonjerju je najmlajša in ima torej še največ življenske moči. Ustanovljena je 13. sept. 1909. Ima 98 knjig. Od teh se je čitalo 93 in sicer 463 krat, povprečno vsaka 5 krat. Ima 64 čitateljev (54 možkih in 14 ženskih). Hvalevredno je delo g. knjižničarja Josipa Čoka, ki je dosegel, da se poslužuje naše knjižnice tudi šolska mladina. Skupno imajo torej vse knjižnice 943 knjig. Čitalo se jih je 637, in sicer 1948 krat (1513 krat manj nego lani!!), povprečno vsaka 3—4 krat (lani: 8—9 krat). | Čitateljev je bilo vseh 515: od teh 404' možkih in 111 žensk. Dohodkov je imel ta odsek K 722-—I (narodna zbirka K 375"—, darovi le K, 33-— (razven prispevkov denarnih zavodov, ki v tem niso všteti), ter stroškov K 286-—, prebitka torej koncem leta K 436-—. Ta prebitek se je vporabil že za nabavo knjig za novo knjižnico v Skednju. * * # Skupno z „Učiteljskim društvom za Trst in okolico" smo osnovali „odsek za ljudska predavanja", čegar namen je bil, širiti omiko med tržaškim ljudstvom z živo besedo. Brez sredstev in podpor smo šli v | začetku na delo. Skromnemu začetku je; sledil razveseljiv vspeh. Od približno 60 doj 70 povabljenih predavateljev se je oglasilo! le pičlo število njih, ki so bili pripravljeni nastopiti. Od srede oktobra 1909 do za-( četka marca 1910 vršilo se je 13 predavanj. Predavanja so bila sledeča: „O zgodovini tržaške luke." (Dr. J. Wilfan je predaval v Trstu in Skednju s skioptikonskimi slikami); „Zlata Praga" (dr. E. Stare sč skiopt.) ; „Kulturni razvoj človeštva" (Ferdo Plemič v Trstu, Sv. Ivanu in Prvačini se skiopt.); „Tržaški Slovani leta 1848" (dr. J. Ilešič iz Ljubljane. Vdeležba nad 500 ljudi; „Postanek in razvoj človeštva" (M. M. C. Mirko Černič, dva večera se skiopt.) „Preširen in ilicska ideja" (dr. I. Merhar). j „Carigrad" G- Jedlovsky v Trstu, Rojanu,; Sv. Ivanu in Sv. Jakobu se skiopt ). Odsek j je skupno se „Slov. Čitalnico" in „Učit.; društvom" solastnik dragega in izvrstnega skioptikona, katerega vestno upravlja gosp. inž. Skoberne. — Od 13 predavanj se jih vršilo torej 8 v mestu, 5 v okolici. Udeležba je bila zadovoljiva v mestu, v okolici sijajna, pač dokaz ukaželjnosti našega naroda v okolici in potreba tega odseka, ki naj bi svoje delovanje razširil in pomnožil. Obisk: v Škednju nad 200 ljudi, v Sv. Ivanu nad 300, v Prvačini nad 300, v Trstu pri predavanju dra. J. Ilešiča nad 800 ljudi, povprečno na predavanju nad 200 ljudi. Tudi materijalni vspeh je povoljen. Poročilo se ob koncu zahvaljuje predvsem gg. predavateljem, potem pa vsem, ki so kakorsi-bodi pripomogli do lepega vspeha teh predavanj. 9 * * * S tem so bila končana poročila posamič- j nih odbornikov in odsekovih načelnikov. Pri! sledeči volitvi odbora je bil — kakor je bilo v „Edinosti" že javljeno — voljen predsednikom društva g. Ant. Vekoslav Delak. Društvo „Balkan" šteje 43 rednih, 5 podpornih členov in 5 starešin. Društvo je j nepolitično, členi se ne prištevajo k nobeni ! obstoječi slovenski stranki Med sedanjimi členi pa ga ni člena z reakcionarnimi načeli, vsi so naprednega mišljenja. Podal sem natančneje poročilo o društvu in njegovem delovanju, da javnost lahko pravično sodi, da to društvo ne spi, temveč se giblje, živo giblje v korist svojo in naroda. Balkanci so si svesti, da vršijo i dane si dolžnosti in zato uživa danes „Bal-! kan" med slovenskimi akad. društvi zasluženo priznanje. Biti Balkanec pomenja ponos, j Društvo hoče skrbeti, da ohrani to dobro ime. Bodi ob tej priliki izrečena zahvala vsem, ki so nas podpirali, posebno listu „Edinost" za objavljanje društvenih vesti, „Slovanski Čitalnici" za prepustitev prostorov, in sploh vsem, ki so nas spremljali se simpatijami. I. M. Č. j Cenena češka peresa j jjfli za posteljej 5 kilogramov novih ju»jpnih K 9 t»0, I boljia K >8, hrU meh ta kot puh, pu'jena R 18 K 24, j pnežPDO b*!a mehka k»t puh, pu'je a 30 K, 3t5 K. j PoMlja se f'anco op poStn-in povzetju, zime-Ja »e ali Itadi te me nazaj c1« to po-mjoni troftki u pofliljanie. B-nefl it Sactsel. Lobes 183. pri Plzon (Cesto gr Spritzer wein se Imenuje belo Itajerako vino, ki je edino pripraraa pijača a mineralnimi t od a in 1 in sifonom. Prodajam tudi » buteljkah pristno Tino Opollo ii Visa, Relo sladko le Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor desertnih in zdravilnih Tla, rom liktrje, žganje io sirupe. Zaloga ,,Asti spumanti' po Kroa 8 4. Sladki refoik po K r. Izborno žganje po K »•40 bu tel j ca tiSSS^E- lurcev, Acquedotto9 TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dao. - P ostrež&a točna I« na dom A. Tosoratti Via Maicanton št. 4 In Piazza Gianbattiata Vico št. 2 Zaradi pretekle sezije prodajajo se po sna« žanih cenah sledeči predmeti: Perkal. nel in barvan, od 40 vin. naprej. Panama, bel in v barvah, od 64 vin naprej. Zefir angleški za srajce po Si vin. naprej. Zefir angleški za gospode po 44 Wn. naprej. Vse v najboljših barvah. Dobi se tudi perilo in platno na icbero. Delniška glavnica: K 60,000.000.— Reservni in varnost-::: ni zaklad : ::: K 16,000.000.— Centrala ? PragJ Ustanovljena 1. 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicnh Iglavi Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filijali Žlonostenske banke (ODrtna banka) v Trsta 3Š (Obrtna banka za Češko In Moraosko) M Bančni prostori: VIA TT TVol-ii ^ Menjalnica: VIA S. NICOLO štev. 30. v 1 I »tU NUOVA $tev. 29 TELEFON štev. 21-57. :: Izvršuje vse bančne posle, :: Obrestuje vloge na A ol VLOŽNI KNJIŽICI P° ** |o na tekočem računu po dogovoru. Kupnje ia prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. ^ Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov : Živnostenska — Trst, Anilini i Bennrdon TRST, ulica San Nicold 13 ---■■■■ ■■■■- Uvoz In fzvoz orožja >" strelivo Na željo se pogljejo ceniki zastonj lil poštnine prosto. Laziva de'alnloa. Bil' Alpinist; Specijaliteta : nsnjatl : red meti kakor i na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zelier na Dunaja, medmeti pripravni za darila. - Nepre« j močljlvi anjleikl blašćl tvrdke Baugh- j JJ tof P. F. anker.steln & Sons. ■■■■■ ! I TRST - nI. San Seba-es3 stiano štev. 7 h , D. ^rnstein ::: Novi dohodi sss drsalke s krogljami in brez istih. DEŽNI PLAŠČI kakor tudi flC telovadna obuvala. RJ Železnato Kii-log(ena»oik\ za belekne in rekonvalescente I Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od naj sloveč ih zdravnikov v vaeh slučajih, kadar se je treba po bolezni o jači ti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah ln z nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. WtT Szborni oko«, i Lekarna SerraVallo - Trst fltama TI »EDDfOST« it. t8(» T Test«; 2$. iiptmitt JLttO Giovanni Isiersich TRST, allca Molin a veiito št. 7 Prodajalni ca t sako vrstnih potrebščin. Škafi, brente, kade, železne in steklene. — Potroktčiae, namizje, koši in reiete ter vsako-mao Ion če vin e. — Svetilke vsake velikosti Cene, da se ni bati konkurence. P*dptmnl pri porote tUrvoata obttoatrm «T«fo iikrvanaa« gortllna „Al DUE RASPI" ulica deli' latltuto it 2 kjer toM najbolj« rlptTiko Id črao Istrsko riiio. Ivratna donite kuhinja. PoitreAba točna. - One 'TZjLfSLT* Fra« Modric Prodajalnica usnja : Crtl, nL JHolino a Uento 7. Bogata izbera telečjih barvani h kož, izboru*«. kaz|6fa usnja in francoske teletine kaVM tudi tu- bi inozemske krznina oo cenah, da se nI bati konkurenci Gotov, da me oL občinstvo poča3ti, biljnžlr ndani AGOSTINO dl LIBERTl Česky hostinec v Terstu /lila Meridionale Češka gostilna v Trstu : MIK I S : nauaoja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne iii sladčlčarne na trga S. Francesco 7 todi PRODAJ 1LNIC0 SLANINE v katerej Ee dobijo razni salami, Sir, mast, praške in graške gnjati tei gorke dunajske In kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk. Rogaška kisel Jemplev Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi. — ZASTOPNLK — Lacko Križ - Pula WIESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20. V dobroznani žganjarni FERDINAND PEČENKO v ulici Miramar štv. 1 dobijo Be vedno pristne pijace I. vrste, kakor n [ i: žganje, slivovec in brinjevec :. kakor tudi mrzle pijače frambois, tamarindi in šemade Tržnšhn posojil, in hranilnica V lasmi hliil. | ^S1^.; | Telefon St952. | Trst, PIozzo Cosermo Z, i. n. - (Dhod po Slavnih stopnicah) Hranila« vloga sprejema od vsakega, če tudi ni ud in yl J! Ql jih obrestuje ^^^F nft 14 O Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru —6*/®, na menjice po 67». na sastave K 5»/,*/. in na amortizacijo u daJJ-dobo po dogovorit o o o o o Uradre aro: od 9.—12. ure dopolodne in od 3.-5. popoludne. Izplačaj e se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. PuStno - hranilnični račun 816 004 laa aajmoderneje urejeno varnostno oelioo za shramba vred bos t. papirjev, listin itd kakor tudi hranilne puiioa, s katerimi se najuspešneje navajaštediti svojo deco Vsi Slovenci v slovensko trgovino V. Dobauschek Trst, ==s ulica Giosue Carducci II Omenjena tvrdka si dovoljuje naznaniti cenjenim odjemalcem, kakor tudi slavnemu občinstvu, da ima popolno zalogo najnov. jesensk. in zimskega blaga Bogata tzbira oblek za moške in dečke zimskih sukenj (Palto, Ulster, Raglau) površnikov, zimskih jopičev, jopičev, telovnikov, hlač, kostumov, sukenj za dečke, nepremočljive pelerine itd. Nadalje ima veliko izbiro perila, kakor srajce, spodnje hlače, jopice, nogovice, ovratniki, zapestnice, kravate, čepice, dežniki itd. VELIKA IZBIRA pralnih hlač lastnega izdelka za delavce, monture, modre, rujave in rumene za kovače, strojevodje in mehanike. Zgotovlja o se moške ob eke po meri v lastni krojačnici. Postrežba točna in solidna in cene jako nizke. Priporoča se za blagohotno naklonjenost udani V. DOBAUSCHEK. ■vRsapppoNint. ii.i. mmmmmm wmm m Norberto Nachtigal! Trst, ulica Nuova 41, Trst (Palača Salem) i« prevzel zastopništvo ve- ' URE ŠVICARSKE UDARNE ter umore radi tega prodajati :: vaakovTBtne ure - po toramli cenah. Potrebščine za urarje se prodajo po najzmernelslh cenah. Mehanična deiainica AluriK Lantschner zapriseženi cenilec Trat - ulica Oeppa it. IS - Trst Ekskluzivno zastopništvo hi zaloga svetovnoznane tovarne koles bicikljevin m otoci k let STIRIA tvr-dke Jaafc Pneh & C«, v Građen HHrkopp | Kemaii kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk valiko aalogo priti klin. Zalega In upeijava etektr. zvaaeev. — Sprejme kakoržnosibodi popravo v svoji stroki. Največja zaloga odej, pregrinjal m preproj Pletena sagrlajala cd 1 K 80 naprej, lx tkanine od 2 K 40 naprej, poateljii pregrinjali s preprogo od 10 K ntiprej, Vitragea par od 1 K 80 naprej, posteljna preproga do1 ra kaco-vost po K 2*80; preproge za po tleh ozke od 60 vinarjev naprej; popolne garniture aagri-njal z enakimi preg 'ujah v vseh modernih barvah oi K 3$ naprej. Tkanine za na pohištvo od 2 K raprej m Creton s cvetlicami po 80 vinarjev m in več m. Volnene odeje po K 7 in več. Odeje prelite iz satira lastni izdelek po E 11. TarliŠ za ilmnioe po E 110 m in več. Volna za iimnice belkasta 2 K 40 kilogram, bela dolga no 2 E 70 kilogram in več. Žime od 2 K ni prej kikgitni, Tiave po 20—24 ličarjev feil< gram Perilo na meter za opravo nevest samo iz boljSih tvrdk. Gotove rjuhe 150X 50 po 3 E. obrobljene. Gotove rjuhe 150X250 iz čiBtega platna, kmS* Zaloga bombaževine in platna GIUSTO STRANSIAK via Nuova št. 23, vogal S. Spiridione št. 6 jSvpeptična are"čica Stalda MARCO F MARTINOLICH, Mali Loš nj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspešu-jočih prebavIjanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilnG, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. Marco F.flartinolich Zastopnik za Trst in Avstro-Ogrsko : Oia Bose*1***9 2 Simone £scoli Oia Boschetlo 2 Jrjou.- obrtna zadruja«Jfttif via S. Francesco d' Assisi 2, I. i. kjer je bila prej „Trž. posojil, 'n hranilnica". Pcštno-hranllnični račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar tudi če ni član, ki jih obrestuje m" 4,|2°|o -f* Sprejema tudi vloga po 1 E aa teden, cako, da se po 260 tednih dobi Eron 300 — Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizujo ne da bi se obrestovan] e pretrgalo. Daje poaojila na razne obroke ia proti mesečnim odplačilom po K 2 ad vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. » Dele21 ao po K, 20 In po K 2 M*laljn» pojasnil* w dajejo t urada med uradnimi mami, ki *o: bo delavnikih od 9. do IS. dop. In od 3. do 6. pop. TRGOVSKO-OBBTNA ZADRUGA mjistmaia nima z lSMBjeila laasrvoa. Peter Zettinig trgovina čevljev. - Zalagatelj c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TRST - ulica faiosue Carducci it. 40 Nizke cene. Kčjar* Delo solidno in trajno U Prevzemajo se dela po mori fina in tudi priprosta. Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. PriporoCa se slavnem« slov. občinstvu gostilna ,.AIIa Stella" Trat, trg Carlo Goldoni štev. 7, ki ima na razpolago Spatensko in marfino pivo kakor tudi oDrozn&na vina Istrsko, dalmatinsko in funansko. Vedno dobro priprav Ijena domača kuhinja. Postrežba točna. Cene zmerne Točne ure prodaja t Smilio pier P aajmgladji«jla ia a^atev^Jla §ve j dajalnica ar t TRSTU vla Psstsrasss, s|sl Nasvs & \ TELTKJl IZBERA i varlžlc, zlatih In srabr-: nlh ur, kakor tudi i stenskih ur vsaks vrst« \ \ inima in irinttiki use. Pohištvo svetla in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogledala, slike itd. itd. HT ti« po nizki oeni. Izgofoulj. moške obleke ..... in šiualni stroji ..... na obroke in oeno. — Proda IVANKA DOREGHINI, Trst Zaloga pohištva) ul. Madonnina 8. Pekarni in slaščičarni ===== BIAGIO MADON, TRST al. 6faega st. 7 in al. Casernu št. 12 ita preskrbljeni s ave itn krahom 4-krav aa dan, kakor tudi s slaščicami in sladkioai prepečenci prve vrste. ■ - ■ POSTREŽBA NA DOM Antonio Spanghero " DEKORATIVNI SLIKAR Naslednik tvrdka OELALNICA: D0MENIC0 DEL1 SE. Via Madonolna 7 Telefon 160 Trst Telefoi 168. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela ia dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, Izložne table Mlrodllnica flnton (Jrsich Barriera vecchia St. 14 ZALOGA barv9 čoplčcv, povlak in mazil sa pdde, izrezov za slikarje (stampov), zamaškov in dišav. IVAN K RŽE Trst - Piazza S. Giovanni št. 1 Za Iliri Zk kuhinjskih in kletarskih potrebSfiin faCtlvUd 0d ieBa ^ pletenin, Škafov, brent, Čebrov in kad, sodčekov, lopat, re^et, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PrinAmAO a?ojotrgo-fih predmetov. — llipUlU^a vino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, eemlje esiaiia. kosi terja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krokije, semljeno in stekleno posodo ea vino. I # dP TRST 9 (9 (9 dP # ##11««) : linozio Potocnis: na TogalH nlice RiDorp in Beccberie. .. Izbera oblek .. za moSke in otroke. Soecifall eta oblek iz platna In lana. Jopiči Alpagas črni ia modri po modernih krojih. Najnovajia — — sukno za moSke obleke. — — izdelovanje oblek po meri. FILIP IVANISEVIĆ zaloga dalmatinskega vina laatai pridalak v Jesenicah pri Omiia v aliei Taldirire It 17 (Telefea 14#») r kateri predaja aa Malo ia valiko. — Vadila ajiperete alav. e^ftinaftva «roia coatOae JkJl'AMnm V T«tu, 4tf 2o. M^iki lSIt »raVOK^ it Stara grška žganjarna .. ▼ Trttk TU Okvim T« m 4oU tete to Vira Bkvorj^v ; : grM IB IbiMklkotM nupki Majav«, lmlfti i!it«tm ia bviaki •se« tn ram. One ni*®. Istom Mtiftrt Ib jtp«*e»«i. ©tika mirila te S,J«. — Bi pil|l—ji Jtodrej Antllipalt. Ivan Štrancer perketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega ia bukovega km. — TRST, Via Foscolo 9. Ml Halo enho odd* T Koiaau kta Mala SUUd Teč upra' * Elino«* »0« M'hael Pernarčič ■Ski ni/ar, »m Inje vsakovrstne apseijalltota as po- ira*je in zunanje srsdbe t stanovanjih pissrsah itd. •ene selo zmeniš. Priporoča se nem Slovanom. 7S4 Zagrebška tovarna tvrdke K^rik Francka sinovi, v vsakem eziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode Izključno le iz najbotjŠih SlPOVin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajati prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mtmškom, Tm iz zagrebške tovarne. ►f.T 12:911. V. Vinarska In polied. zadruga v Dolini vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 2. oktobra 1910 ob 3. uri popoludne r prostorih „Hran. in posojilnic«" v N4iii. Dnevni red: 9 Poročilo načelstya in nadzorstva. 2) Le*ni račun za leto 1909—I9i0. 3) Preč tanje revizijskega zapisnika. 4) Bodoča trgatev. 5) Vohtev načelstva in nadzorstva. S) Razni nasveti. DOLINA, 22. septembra 1910. Načeistvo. Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Artonu lvančič-u, Trsi ulica della Stazione štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne s;anine Ksknr tudi razn vrstna vfna in vedno sveit Dreherjevo pivo- —— PMipiassi al sso^m saraaaikl alav. •biHtTo, da je PISTSSI ns svoja iats Kopališče »Ocsterrelchffr4 y nllct Lazzaretto vec. 52 ■hod t idi k zagate 8. Eufemia Ust. 1 nadaljevanje ulios 03 Martin ter ds bo sknlal pripraviti vse potrebne fibol lase da astaeie a as. občinstvn. Kopallifia Je odprto nftk dam ob 7. a) do 7. pop. Cena enkratne kopel iS ▼ Tsfiki, v sladki sodi, gorki ali Misli K —'90. A bon m na ca piisatne in drnitvn po znižanih eenah. — Upajoč, da me bo sL občinstvo fim najbolje obskalo beležim udaai P- Lantschner. i Ib j Suarilo! milo (e prour 4 amo z imenom Schic"' - in znamko „lete n'\ ,Balkan* Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Duaajska .• cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. n Špedicije n vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE iti ZASEBNIKE. Preselitve vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd. \galkan'" I Špedicija, komisija, ■ Centrala TRST. Podružnica .. LJUB-LIANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. TežKe flapel. odeje slikovito lepe. Krasni, nnjnoveji uzorci, bamne s pravih baivab, take s selo majhnimi znaki, ki se jih s prostim očesom ne zapuši, za polovično ceno. Te saloncke odeje prideio prav v vsakem bol j Š-m gospodarstva, kot d'korativne garniture, ali za oleva-r je > sfb, so zelo flne, gorke, ce pokvarijo se z lepa, 180X130 Se nekoliko tisoč komadov na razpolago, razpoftiljnm proti p^Stnemu povzetja 3 lepe flanelaste odeje z bogato, iidano imitacijo, obrobljene............10 K 4 navadno obrobljene ........... 11 K 4 selo fine filanelaste odeje, bele ali rumene z lepo veza- imi robi ...... ..... 12 K Prelite, z mehko vato napolnjene odeje, zgornja plat iz Žide pojemajočega Glota, bor b ali bledo, n. odro, krasno blesteče, 2 kosa . 14 K Kdsr naroči zaurajoč v nas, ta be gotsvo presen« ien po lecoti Ia a« ni. F r. BEKERA < Češko ) Solnitz. ZOBNI AMBULATORIJ Umetno zobovje M LiU konces. zobotehnik ulica Jfuova 1113 L nadstropje od 9. do 12. in 2. do 5. &OQGOOOQQOQGOQQQ Svetloba stotih sveč J stoikom 1'/» stotinke na uro Brez teke Čine. br?s dima, brez vsaae mrežice. — Luč Da benzin „7ITUS* je najbolji, najbolj perfektni is najbolj ekonom fini način r&zs etljave. Cenik zastonj. GASPARi & MICHELICH MOVO POGREBNO PODJETJE 33ES>" z bc£sto oprejo za vsako-vrstni pograb. ia prodajal- nico mrtvafikih predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih mi Prodaja aa doBeio tn drobno H. Stbiei i a drug se le preselilo na Corso 49 (Piazza Sol doni) Tel. 140 L-T, ulica F. Venezlan št. 16, Trst. TELEFON 24-19 V ^^ f f ^ooooičošooooo JžiUOlKcl milm: pobišlra VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, »rastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št 6 REZBARSKA DELAVNICA. m fine, namizne; lOO klgr od Kron 12*— do 24— iz kolodvora Litija in po pošt- razpoSHja :::: • J- RžiZbOrSCk v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - Ena korbica 5 kilogramov franco Kron 2*40. B " Slavija" | uzo] zaunrou banka u Prasi Rezer. fondi K 48,812.797*—. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860—, Fo velikosti druga vzajemna zavarovalnica naša države z vseskozi slov.-narodno spravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu B V. CEGNAR, ul. Caserma 12,1. A. SBOGAR & BAN avtoriz. delavnica mehanična in elektrot.čna Via Gaetano Donizetti štev. 5 - Trst Prevzema dela, uvedbe in poprave. Zir.vnišs:i aparati; stroji na par, motorji na plin in bea-cin, neaalke. priprave za kuhanje, znot cikli in b cikli, kakor tudi vnako ratno de'o o ehanićno elektična luč, motorji, že.jali, dvigaloiki. hišni zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za sve-tljke kakor tudi vsakovrstno elefctrično delo. Informacije zastonj. 98ir~ Cene jako nizke. H=1HE Priznano nizke, stalne cene. Kupajte obleke samo m trgovini BOHINEC & COMP, Via dcllc Corri 2 Trst Via S. lazzaro 17 (Vogal za csrkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj in kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v Jopicah, mantilah, Oblekah itd. ZA DAME in DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Solidna In točna postrežba. ttOTKii HALKM 70 sob, etektričia razsvetljava, lift, kopeljL CENE ZMERNE. ^J KOGL. HOTEL BALKAI Stan TIH „EDINOST** H. 266 V Trotu, 25. septembra. 1910. Nafta gledali!*«. Dramatičnemu društva so se zavezali plačati v svrho pokritja rednih stroškov za sezono 1910—11 deloma takoj, a deloma v mesečnih obrokih, sledeči gg. in sicer: .Narodna delavska organizacija" v Trstu in Gracijan Stepančič, veletržec po 100 kron; Dr. Josip Martinis, dež. poslanec; dr. Josip Mandić, odv. konc.f Anton Kalister posestnik; Jakop Perhavc, trgovec, dr. Konrad Vodušek, odvetnik po 50 kron. Korenčan Fran, vodja depozitnega urada 'dež. sodnije; Žiberna Anton, uradnik pri ■amestništvu ; dr. Rekar Ernest, odvetniški koncipijent; dr. Gabršček, odvetniški kon-dpijent; dr. Baničević Niko; dr. Savnik I. odvetniški koncipijent; Pirjevec Kari, c. kr. profesor in Klemene Milan, bančni uradnik po 50 kron. Podpisano društvo zahvaljuje se tem potom vsem gori imenovanim podpirateljem ter izraža željo, naj bi se našlo še veliko posnemateljev. Odbor „Dramatičnega društva" v Trstu. Nadaljne prijave oziroma prispevke vsprejema društveni blagajnik: Anton Muha, „Narodni dom". Repertoar slovenskega gledališča v Trstu za sezono 1910—11. Drame in burke: Iz slovanskega slovstva: Petrovič Petar: Duše. Tomič Josip Evg.: Baron Fran Trenk. Vojnović pl. Ivan: Smrt majke Jugovičev. Nikola 1.: Balkanska carica. Nušič Branislav: Svet. Predič Milan: Golgata. Andrejev Leonid : lgnis sanat. Andrejev Leonid: Črne maske. Gogolj: Ženitev. Gogolj: Revizor. Tolstoj: Vstajenje. Balucki: Gostoljubna hiša. Balucki: Bahači. Bizinsky: Moloh. Fredro: Pan Jowialsky. „ Dame in huzarji. „ Eden od nas se mora oženiti. Doktor Mfiller. „ Njegova edinka. Przibyzsevsky: Za srečo. Hilbert: Krivda. iz italijanskega slovstva: Arago: Vragovi spomini. Benelli: Čudna ?ala. Nicode—i Dario: Zatišje. PragL Marko: Kriza. t/. Slovstva: Echegaray: Slaba dedščina. Iz francozkega slovstva: Barriere: Ogenj v dekliški šoli. Bataille Henry: Gola ženska. Dumas: Vdovin mož. Gresac et Veber: Mala markiza. Hennequin: Sladkosti rodbinskega življenja. Hennequin et Veber: Zakonske metode. Lavedon Henry : Dvoboj. Noisset Albert: Posetnica. Mirabeau Octave: Kupčija je kupčija. Picard Andre: Osa. Saubaine Pierre: Baletka. Veber Pierre: Lutta. Iz iu mrkega slovstva: Bahr Herman n : Koncert. Bendiener Oskar: Na progi. Bendiener Oskar : Skrivnostni sestanek. Bern: Moja ločena žena. Bernstein: Poljub. Bernstein: Greh. Bernstein: Moj novi klobuk. Burkhard: O te presnete ženske: 1. Neznatna žena. 2. On in njegov brat. 3. Komtessa Klo. Hauptmann Gerhard : Hanice pot v nebesa. Lothar in Lipschiitz: Velika srenja. Schnitzler Artur: Ljubimkanje. Schčnherr: O kresu. Spitzer Alfred : Vampirji. Sudermann : Kamen med kamni. Iz madjarskega slovstva: Lengyel: Tajfun. Molnar: Vrag. Iz uordskega slovstva: Ibsen : Strahovi. Komedija ljubezni. Če se mrtvi vzbudimo. Bjčrnson: Nad močjo. , Rokavica. , Ko cvete mlada loza. Strlndberg: Pelikan. Operete in igre s petjem: Ipavic dr. Benjamin: Tičnik. Ipavic dr. Benjamin: Teharski plemiči. Parma Viktor: Caričine Amaconke. Vilhar Fr. S.: Jamska Ivanka. Blodek: V vodnjaku. Benediz Rod.: Stara hiša. Nestroy I.: Talisman. Raimund Ferd.: Zapravljlvec. * • t Rezervistova svatba. Intendanca si pridržuje pravico, vpri-zarjati tudi druge, ne tu navedene igre. * m Imena sodelujočega osobja smo objavljali že sproti. Predstavilo se je pa Še več drugih, ki jih spoznamo takoj v začetnih predstavah. _ Društvena vesti. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Tržaški Sokol opozarja še enkrat slovenske stariše v Trstu, da prične telovadba za naraščaj v sredo 28. t: m. in sicer: moški naraščaj vsako sredo in soboto od 3—4 in pol popoldne ženski naraščaj ista dneva od 4 in pol do 5.in pol popoludne. Vpisovanje se vrši 26. in 27. t. m. za moški od 3—4 za ženski naraščaj od 4—5 ure popoludne v društveni telovadnici. Upamo, da bodo pač vsi slovenski stariŠi vršili svojo dolžnost in upisali svoje otroke k Sokolu, kjer se vzgajajo v narodnem in slovenskem duhu. Sokol bode priredil posebne telovadne ure ob nedeljah popoludne za trgovski in obrtni naraščaj, ako se jih priglasi zadostno Število. Ob enem naznanja bratom Sokolom, da prične članska telovadba v ponedeljek in se bode vršila — vsaki ponedeljek, sredo in petek od 8 in pol do 10 ure zvečei. Na zdar. Vaditeljski zbor „Trž. Sokola". Nadalje se naznanja da prične telovdba ženskega oddelka jutri, v ponedeljek ob 8 en četrt zvečer. Vse one Sokoliće, katere so že telovadile kakor tudi one gospice katere se mislijo upisati na novo so naprošene, da se priglasijo danes od 10—12 dop. pri bratu Trebcu v društveni telovadnici. Na zdar! Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu naznanja vsem pevkam in pevcem, da se pevske vaje pričnejo v četrtek dne 22. t. m. Ker priredi društvo v letošnjem letu tri velike glasbene in pevske koncerte iz najmodernejših skladb in več zabavnih večerov, vabimo vse one pevce in pevke, ki niso pri kakem drugem pevskem društvu, ter imajo veselje do petja in pevske izobrazbe, naj pridejo v četrtek k pevski vaji. Društvo ima svoj sedež v prostorih „Kons. društva- v Rojanu. Petje vodi naš dobro znani in priljubljeni pevovodja in skladatelj gosp. Emil Adamič. Pevsko društvo „Trst". Danes ob 3 uri pop. tamburaška vaja. — V torek je pevska vaja. Prosimo polnoštevilne vde-ležbe. Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja gg. pevce na pevsko zabavo, ki jo priredi danes v gostilni g. Birse ul. G. Gatteri Zbirališče v društvenih prostorih ob 4 uri in pol popoludne. Glasbena šola Št. Jakobske Čitalnice vabi vse one, ki so se upisali ter one, ki se še želijo upisati naj pridejo jutri ponedeljek ob 8 uri zvečer v „Čitalnico" (Campo S. Giacomo 5 I. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. — Manon. — Letošnja jesenska operna sezona nas postavi zopet na muzikalni milieu lanskega leta. Zopet je zastopana mlajša generacija italijanskih in francoskih skladateljev, in Massenet, skladatelj ne po naravi, temveč po razumu, je stopil prvi na plan v svojo Trz. že davno znano opero „Manon". Lepa metodika, spojena in spletena z nekaterimi krasnimi motivi, ki prevzemajo sem ter tja tudi ulogo motivov-spremljevalcev; sveža prijazna glasba podpirana in izražena v bujni, raznobarven! instrumentaciji uplivajo nekako blagodejno na marsikatera razvajena srca. Opera se je dala z običajnim črtanjem: izostala sta začetek in konec prvega dejanja ter tretje dejanje; žal, ker trpel je razvoj dejanja sploh in izostal je marsikak lep muzikalen biser. Le intermezzo pred četrtim dejanjem je bila mala odškodnina za to izgubo. Sicer pa je bilo dobro tako, ker sicer bi se opera zavlekla do 1. ure, osobito z ozirom na to, da so bile pavze skoro daljše, nego posamezno dejanje. — Izvajanje je bilo zelo dobro in srečno, zlasti v orkestru (kapelnik Bellucci); pevske moči so vse srednje vrednosti, neizvzemŠi tudi staro znanko Cervi-Caroli (Manon), ki je bila sicer avplavdirana, a glas ji včasih neznosno vibrira, znak izrabljenosti. Kljub temu so bili od občinstva vsi toplo aplav- gumo vi podstavnikl za pete vendar najboljši! - ])obć se povsod. Brosch & Laurencic Manufakturna trgovina Via Haova štev. 40 (vogal Via S. Glouonni) Via Nuova štev. 40. Za nastopajočo sezono so prišle velike množine volnenega blaga, fuštsnja, piket - flanele, law-tennis od 40 vin. naorej Volnene in prešite odeje, velika zaloga voln nih rut razno kakovosti in velikosti. Popolna Izbira pletenic iz volne in bombeževine za ženske in mo6ke ter otroke. SPECIJALITE! A perila in zaloga trlila od I K naprej. Dobroznana trgovina =K Bertoli i Sbuelz Trst, Trg Barrie^a vecchia I in 2 si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je prevzela na svoj račun veliko prodajaln, mannjakt. blaga <8a EX GIUSEPPE CARIS. Ob tej priliki sti te dve bližnji preda alnici preskrb jeni z b'&fiom v velikanski mno-iini. Posebni oddelki In zaloge perila, platna, trllia, blaga za pohlitvo suknene in čipkaste zavese, vse posteijne p ot>ebi6ine ter pr proge za sobo in hodnike Velikanska izbera blaga za ženske, Cefir, Panama, Perkal in vse drobnarije, po zelo nizkih cenah in brez vsake konkurence. Velika naročila vsakovrstnega blaga za nastopno sezono. Za mnogobrojen obisk se priporoCa tvrdka BERTOLI & SBUELZ =0 'Ssf Velika naloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST Via S. Lucia 5 >18 58 * S _ Via S. Lucia 5-18 g g 2 > C o BOU4TA IN LEPA IZBERA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU # * ^ č © Jj l^ELO SOLIDNO in »sakoTrstnih siolie. CENE ZviEKNE. # c* * 2 t PODRUŽNICA OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj z>bni ambulatorij v ula S. Nlcolč 1 (Dreherj. hiša) Trst Dviga mik za vse kliješto. Telefon 104. Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ljubljani. Podružnice v Celovca, Sarajevem in Spljclu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod jako povoijnimi pogoji devize in vje vrste denarja - Vlose no Knjižice 401 lo Prodaja srečke na majhne mesečne obroke* Ob pričetku šol priporoča tvrdka Hedžet & Koritnik Gorica, vogal Corso Verdi In Via Scuole 7 svojo bogato zalogo ravnokar došlega jesenskega m zimskega oblačilnega blaga. Velika izbera bombažastega in volnenega spodnjega Tricot perila za dame, gospode in otroke. — Vse se prodaja po najnižjih cenah. Krošnjarji, krojači in Šivilje dobe poseben popust. Postna poHIIJatev ćez . Kron ZO franko- . Ha 2elIo se pošljejo . uzorci na dom. . V Tr*ta. dm* 25 mirtamtm 1910_ »EĐIK08T 2«e KBU fta Ivi -Si : iK^ ^B. žic B H^^K H ■ B ■ ^trnsoff^ KMit/vdS^vNoffOSt jjPbTTOMArM Velika zaloga koles RUDOLF ROTL TRST, nI. Atquedotto 21. Telefon 1238 Zaloga koles Peugeot, Waf j ferrad, Standard od 150 krea naprej. Pnevmatiki in MtreMttee. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cere Prodajalnica manufakturn blaga Enrlco de Franceschi Trst, ul ca delle Poste št 10 vogal alice Valdirivo) VELIKA IZBERA bombaievlne, trllži, fnttt-nja, volnenega blaga, izdelanega moikega Ia insskegn perila In drebnih predmetov w po najzmernejšili cenah. Vinski trgovci in krčmarji SSS Pozor! SSS jKfcdar kupujete vido, grozdje ali tropinsko žganje m priporočan, da ee obrnite name. Obrnite a« mm t bo ali pimpBo. Ime m pristna narav ta vina, ki so bila ds rasftsvi v Pa>izn odlikovana z sla a kres«. ziato medaljo in križcem tir Častno dip orno Ha raepoiago je vt£ pohvalnih pisem v mojej pisarni. Vrh« Uga duša ont mu. ki bi bil t stana do-tsssii, Ca vina v mojej kleti niso n ravna in pria na ieeokros. — Zaloga vina v Poreču, ulica ftrande St. 310 ilstra). — 8e priporoča udani Martin Srebot. Najboljšega češkega izvor* CENE : GOSJEGA : : PERESA : : ZA POSTELJE. 1 kg rmjftrih dokrih t kg K S'40, boljlih E z-80, be-| ,ih 4 K belih ■ puhom t 5-10, i kg belih D»itiu. lih Bih E « 40 in K S, 1 kig« p*hm nijsv t E in 7 K, bele 0im> 10 E. na flnnji puh a pr- lt K. Pri caro4,tri 5 kg franka Izgotovljene postelje rude-modr ga, kelega ali rumenega guatobltaeka Sau*i>-ga, 1 •■•j* 1*0 cm dol^a ia i*0 cm i.rok« s 1 po«l»r*U»j«ui» ae fO «a> dolgima in M »irokima, napolnjenim* e novim. aiTiaa s»lo t pti Itn, n>< hkim pu«t lj< iu< prrj>m Kron 10. PeleptrtiiM M E ; pernice 14 K ; peeamean^ rmre io E, 18, 14 K ia 16 E ; blaain« 3 K, 3 E 50 in 4 K; peraice 100 om olge. 140 tm liruka 13 E, 4 E 70, 17 E 80 ia SI E ; blasine M um dol««, 70 am lirote 4 E .'t, S E 30, 6 E 70 ; spednj«? perma« • trdu«sa, Crtanu* grad.a Itu «a> dolge, II« eaa Urake, 13 K tsO, 14 E (■•. Po*t| a ae po poTietj« od 13 kron dai>r- franko. — Fnarni dovoljena, a* nepripravno d«uar nazaj. Kamnini Mulki gratis in franko. fi BEHISCH v Desclifttitz Si 766 Sum n Cecfev, BO ICO & Comp , Trst — Via Farneto štev. 42 — Zaloga sira: JSft I salam, $peh, mast, kokumarl, peveroni, razne jeetvine v konservl, eardine v sodih itd. itd. I Podpisali naznanja slavnemu občinstvu, I I da je kupil dobroznano gostiln« j I „Pri Detelji*4 (Al Trifoglio) I alto Belvedere ftt 7 j I kje toči najzvistneja črna in bela dalnut I I viss, istrski refošk, belo vipavske io vedno I I sveže pivo. — Postreže tudi ob v^aki uri I I z mrzlimi in gorkimi jedili. ■ postrežba točna. Ctne zmerne. - Z» obilen I I obi*k se priporoča udani Antes Vidakovič. Veliko skladidče klobukov dežnikov bele in pisano srajce, izladsk. platna — žepnih robcev, noskih nogovic Itd. itd. jvw mmmmmmmm^ K. CVENKELU2i®222. 32 Cene zmerne. • Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. ■■■HHHMH Mare d na trgovina lasaream« Tvrdka vetanovijena lata 1877. 'i nm,mwm* Schnabl & C° Succ. - Trst (Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica Mleolo Maohiavelli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini. JSaslov za bmojavke: I Telefona: „Universum" — Trst. | urad: št. 14-09. — Skladišče: št. SI. Prodajajo po zmarnih canah s Sesaljke za vloo In vodo aa transmisijo ia aa rono. Cevi vsak- "«te za napeljavo vode, plina ta pare. Pipe, guarnicije in tehnični predmet: vsake vrste, Meterji, stroji ia kotli na paro. — Priporoča]o stoj tehnični urad za Izdelovanje In oskrbUenje vsakovrstnih strojev za obrt ---Ceniki l&stoaj. —-- I Trgovina Jakob Bambič u trstu ulioa Oinlia Štev. 11 poznana od Slovencev v okolici in na deželi. ; Zaloga vsakovrstn. blaga I za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in j p moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani J4KOB B\MBIi; ) CENE ZMERNE. TELEFON 16-83 obroke Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platni za p< rilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd Adolf Kostorls, nI. S. Mnnt 16, L n. zra- en „BUF ET AUTOMAT1CO" POZOR! Skladišče nI v prltil-I člu, ampak v prvem nadatroplu. POZOR l Skladišče nI v pritil-2 šiu, ampak v prvem nadstropja. M------ \ Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! pFsLthefon' edini perfektni govoreči aparat brez igle 6arant rani aparat za 5 let od K 45' — naprej. Dvojne plošče (25 centimetrov) „ 2 50 „ Dvo ne pluiče (28 centimetrov) „ 450 Q Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plolč. — Katalogi gratis in franko „PATHEFON". Trst. Corso S«. 26 J. KRASA. & Oo. j I' Prva praska reklamna ia opravaa tvernlea v Pragi Bogato tovarniško skladišče ! | reklamnih vrvic ! Iza vasanis p ketov. — GLAVNO AA- j 8r0PSTY0 8 skuldiAOkm IDGO HEYA. Trst trg.Scorcoia4 Telefoa it T. 1 i 79. Novs prodajalna alatarja - ararja ynessandro Čamaro, h st Corso stev. 23 BOGATA IZBllRA prstanov, ukano v z demanti ali i rilanti in brez istih. Verlžiee, priveski, apestnice, zlate tn sn- broe nre, stenske ure itd. itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvritije tudi vsakovrstn rezharije. Cene smerne. Cene sme ae. Bogomil Fino j : bivSl urar v Sežani : I ima tivojo novo PRODflJALHICO: DR j - - v TRSIU - -»ulioa V. Belimi 13 Jrna^proti cerkvi sv Ant. nov ) j lusckourstne uerižlce! | hO tovarniških ca s ah j Hermangild Trocca | Barriera vecchia. štev, 8 j ima veliko zalogo j mrtvaških predmetov I »gr venci *rm I ®d poreelana in biserov vezanih z medena žico, od umetnih cvetio S tra« kovi in napiai. Slike aa porcelanastih ploščah za spomeni Najnižja konkurenčne osne. 1 -i- giulio Retraercen -i- j | TRST, ulica Giosuš Carducci štev 23 I u r. TELEFON Stev. 813 :: i- rarjlćno orodje, ortopedi^ni aparati, * li ^ercl, ametne roke in nogo, berglj?, ' \* 5 0astno poslopje). FiMjalka v Opatiji I KUPUJE m PRODAJA i -- VREDNOSTNE PAPIRJE &KHTK, OlLIOACIdE, ZA8TAVfiA PISMU riUtlORITETH, DKLfUCK, SREČKK L t C L t i) I----VAliUTE IN DEVIZE---- 1 PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE iw BLAGA I LEŽEČE V JAVTtlH SgLABlSCIH. J ] ISKOHFT KEKIC EK DflASO. BOBZHA HABOCUA | I oo SAFE - DEPOSITS oo i PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---| j-----ZAVAROVANJE SREČK. m- MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. 4 0/ —- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - — /rt VLOŽENI DENAR OBRESTUJE 8&A ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA. | STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTlI T\rvTrTnrc\rmU VTfRPAK.TA___i Uradne ure: 9.-12^ 2-SO—5-30. — Brzojavi: f.JADKAKSKjlH — Trst — Telefon: !«63 ln 1793 -