0 S « ■ ■ ■ « *» • * » » *■ ■** * ■ * * * * * * ■ B * ■ ■ ■	*
•	*
•	Posamezna številka :	«
•	60	vinarjev.
■
■	.TABOK* izhaja vsak dan, ran ven	«
■	nedelje in praznikov, oh 18. uri z	■
•	datumom naslednjega dne ter stane	•
■	Celoletno lilO Ji, polletno 60 li,	J
”	četrtletno 80 K, mesečpo^lO	■
■	inserati po dogovoru. Pri rečkratn:	JJ
■	oh	javi popust.
■	Naroo- se pri upravi r TA BOKA*,	■
J	MAMBOfc* JurSičova ulica stev. 4.	-
POŠTNINA F AVS ATJOR A>7A
Leto: I.
A	2
•
■ Posamezna številka: 3 :	60	vinarjev.
“	UREDNIŠTVO so nahaja v ITari-
n	boru, Jurčičeva ul. at. 4, I. nad-
*	stropjei Telefon internrb. st. 276.
*	UPRAVA »o naliti* v Jnroidovi
m	ulici stov. 4, pritlioie, levo. Tele«
m	ion št« 24. SHS pofitnocekovai tu«
■	čtm	štev. 11.737.
■
|J	Na naročUft broa denarje s# na
ca	ozira* — Rokopisi bo no vračajo,
*	''	'	■	-.d
:yaHBwgwaBBgs^saffiBi',TWPCTEa!9aM
Maribor, torek 14. septembra 1920.
»agagaHst
 S
Številka: 15.
MMM«WKyaa ga^agjMreEassge^reaiggaaBaflBBMBS^-^^	aB9tt3UHBGH9B9K&SK2i	23tfK3|3BX389HlSEBi^	GfflSH.*3S«H£!*2I
Zunanjepolitična debata v narodnem predstavništvu.
Kenec delavskega gibanja v Italiji. — Kemšk& toSovajstva na Karoškem. — Čehoslovaška komisija v Mariboru)
Italijanska revdluclia.'
Maribor, 13. septembra.
Dežela večnih delavskih nemirov, kraljevina Italija doživlja te dni novo, težko bolezen, morda najtežjo vseh dosedanjih. O vzrokih njene bolezni se ie že mnogo govorilo in pisalo, radi tega se hočemo takrat omejiti Sirogo samo na sedanji izbruh.
Kakor spijo pod italijansko zemljo ognjene sile, ki tu in tam izbruhnejo pa dan skozi kraterje Vezuva, Etne in >«, tako spi tudi v masi zlomhm5-23 ^udsiva, v izžemanih in razredih delavcev vseh knt^n J1' m .9m°tno še slabše stoječih Da bi y«Priia^na ■ sila gneva in oblikah b:e °ddiha v neprestanih stav-oh!;«Tf[h in Pobunah. Italija je
•mC' «a«hiran° -dCŽe^ ,-in‘a
naihni; .	** vse njeno življenje,
vedno h^- Plasti’ ki postai’ai° hklPtt :	3patiŽne	ter se v obupu
/ a‘° komunizma, čeprav vejo, da in komun^m zamore isto takomalo in, .<akor sedanji sistem, da, da bi »n ta vrgel še globlje v prepad, v že ®*jo socijalho bedo. Tega se zavedajo tudi italijanski delavski voditelji sarni in ravno tu tiči ves vzrok, zakaj se italijanski revolucionarni' poleti vselej končajo brez preobrata, ki le končni in naravni cilj vsake re-voliicije, koje ne uniči protirevolucija, cesar pa v Italiji ni.
Sedanje delavsko gibanje je samo ‘oko močno in tako obsežno, da bi lahko v par urah zrušilo prestol Sa-'Vojcev, ter postavilo na Kvirinal ka-l<akega Ljenina ali Trockega, posebno še radi tega, ker bi vladno vojaštvo, ki je do skrajnosti demoralizirano, ne moglo niti najmanj ovirati njihovega
Ivan Vidmar:,
MLINARICA.
'(Novela).	(Dalje).
Že je stopi! na brv, ko je tam doli V. potoku vnovič zapljuskalo.
»Kdo, vraga, se tepe tako’z vodo ?« Sa je obšla tedaj radovednost.
Šel je nazaj z brvi in utonil v 'Soščevje, ki.se je povsod naoosto Razprostiralo ob potoku. Tiho kakor se je plazil med grmovjem naravnost v tisto smer, od koder ,se je ge vodno čulo pljuskanje. Kmalu se ie Priplazil do potokovega obrežja; že je mislil razmakniti pred seboj vejevje, ki mu ja zastiralo pogled v potok, ko le nepričakovano opazil pod grmovjem ut mahovitih tleh tik sebe na kup zmetano žensko obleko.
, »Morda se kopa ona!« mu je blis-hilo v glavo. »Pst, fant... zdaj pa le pozor!«
. Previdno je razmaknil z rokama vejevje, vtaknil v to odprtino'glavo, sli pravzaprav ^samo oči, in pokukal v mirni, zeleni tolmun, ki ga je delal J? .Jem mestu potok. Od presenečenja 01 bil skorij kriknil; v resnici — kopala se je ona, njegova mlinarica, viz y,belega- mramcrja izklesano'
dela. Toda vzemimo slučaj, da bi se to tudi res izvršalo. Kaj ki bilo potem? Sovjetska Italija bi izgubila že takoj prvo uro še ono malo možnosti do životarjenja, ki jo ima kraljevstvo. Italiji prinaša danes še največ industrija, mora pa za to industrjjo uvažati surovine in premog. Z vzpostavitvijo sovjetov, bi inozemstvo mahoma ustavilo dovoz teh dveh pre-važnih stvari in industrija bi obstala, obstale bi pa tudi železnice, parobrodi. S tem pa bi bila tudi izključena možnost dobiti iz inozemstva živila, tudi če bi jih to hptelo dati, na kar pa niti misliti ni, posebno, ker bi ne bilo denarja za ta živila na upanje pa bi sovjetski Italiji nihče nič ne dal. Brez uvoza inozemskih živil, pa bi ostalo polovico prebivalstva Italije brez hrane. Vsied tega bi nastala zmeda, ki bi povzročila najstrašnejšo katastrofo, ki je kedaj doletela kak narod sveta. Milijoni bi umirali od glada, klali bi eden drugega, bežali bi v svet, samo če bi mogli, v obupu bi se metali v morje. .
To grozno sliko imajo pred očmi voditelji italijanskega ljudstva, to grozno sliko ima pred očmi tudi italijanska meščanska vlada in radi tega ve, da se ji, dokler je še kaj treznih delavskih voditel-ev, preobrata ni treba bati. JFu tiči tudi vzrok, da je ostala ta ylada napram sedanjemu gibanju — pasivna, da ga je krafkomalo pustila naj se svobodno razvije ter zamre samo od sebe. Da je njena taktika prva, dokazujejo nsjnovejši dogodki. Delavstvo, ki je že ustanovilo sovjete ter socijaliziralo tovarne, uvideva, da je tako še slabše, kakor je drugače ter. se je sovjetov ter socijalizacije že naveličalo. Gibanje zamira samo od sebe,
revolucija se razblinja, ne da bi dozorela v preobrat. Za nekaj dni bo v Italiji zopet normalno življenje, samo • država bo z izboljšanjem, ki ga bo mo-\rala privoliti, delavstvu — še na slabšem, kakor je bila doslej. Z novimi, delavstvu dovoljenimi koncesijami, bo drvela še hitreje v popolen gospodarski prepad.
Življenje bo zopet normalno in vlsda bo skušala zopet kakor doslej najti zdravilo v prisvajanju novih žemelj na Jadranu in drugod. Italijanski vladi je na naših primorskih provincah mnogo več nego nam, mi brez njih lahko živimo, Italija ne more. Ona rabi te zemlje, da jih, potem ko s ši-kanami prežene autohtono slovansko prebivajštvo, porabi za kolonizacijo ^vojih odvišr.ih ljudi. Rabi pa jih tudi za to, da ž njim dobi v svoje rok vso pomorsko in prekomorsko trgovino sredn;e Evrope, ki bo lahko pre^iv-•fjola r.pva tisoče njenih delavcev in od katere si bo lahko pomagala tudi ostala Italija. Radi tega in samo radi tega se tako bori za te dežele, ne pa morda radi par stotin Italijanov, ki žive v njih. To misli samo preprosto, zaslepljeno ljudstvo, ne mislijo pa diplomati in politiki.
Kakor išče človek, ki ss potaplja, krčevito rešilne bilke, tako išče Italija naše dežele. Toda tu nastane vprašanje, sli morejo te dežele Italijo res rešiti aii ne. Začasno že, ne pa stalno. Za-morejo ji podaljšati življenje, rešiti pa ga ji ne morejo. Pa tudi slepljenje trpečih mas z zunanjo nevarnostjo se bo sčasoma obrabilo, izgubilo bo moč. Za sedaj se bo Italija rešila, toda ne bo trajalo dolgo, ko bo zavrelo znova, morda tudi tedaj brez katastrofe, toda
se je vilo njeno polno telo iz tolmuna; zdaj jo je videl, v vsej njeni kipeči, nezakriti lepoti, kako se je, v Evinem kostumu, bckata in prsata, dvigala iz vode in si z bleščečima rokama škropila potočnico v obraz in prsi, legala ploskoma vznak in narobe v vodo in plavala Jokor velika, gibka, bela riba po tolmunu.	i
Prijetno razburjen se je odtihotapil Konrad š svojega ogleda nazaj do tistega mesta, kjer je bila spravljena Mimina obleka; tu se je skril in čakal; samo ena misel je bila v njem: »Moraš biti moje, ti lepa Eva!« — V tolmunu je medtem še vedno Pljuskalo, zdaj močneje, zdaj rahleje. Vrbe ob potoku so časih pritajeno zasumele v lahnem vetru; v goščavi je zaprhutalo, preko gaja je zletel preplašen ptič — mahedraje so utonile temne peruti v daljavo ... Vedno neznosnega je postajala vročina; blešče če nebo je modrelo v čistem bleski in se dvigalo više in više ...
Nedolgo zatem je v vejevju ol potoku zašumelo in se zganilo. Mlina ricg se je vračala iz svoje kopeli; vs; mokra še od vode, glavo rahlo nag njeno, se je, bela in kipeča, motal? skozi srmovje ter. si z rokama m. s
§9 bo prišel dan, ki je skoro neizbežen} ko bo ljudstvo v svojem obupu po«, blaznelo in ne bo poslušalo več treznih besed voditeljev, tedaj bo zadela italijanski narod ona strašna katastrofa] katero smo v grobih potezah naslikaj zgpraj.	.
Gibanje v zasedenem ozemlju psi ima čisto drug izvor in pomen, zatflf
bomo o njem spregovorili posebej,
 -■       ----------------------
Čehoslovaška prometna komisija » Mariboru.
V Čehoslovaški so v zadnjem častf opazili, da blagovni promet z JugoA slavijo vidoma pada in da je bil « zadnjih 4 mesecih skoro popolnoma! ukinjen. Iz trgovskih in obrtnih krogod so od vseh strani na vlado, prihajali tozadevne pritožbe. Na čehoslovaškal podjetja so dohajala Iz Jugoslavije na*i ročila in reklamacije, a blaga ni bilo! mogoče spraviti naprej. Tabo je trpejaj Jugoslavija, ker ni mogla dobiti blagi direktnim potom iz Čehoslovaške, a Čehoslovaška je trpela, ker producH ranega blaga ni mogla spraviti v pro«? met v Jugoslavijo. In trpela je želez-4 nšca .na celi progi med jugom in se« verom preobložena s tovorom, stoječimi po postajah Nem. Avstrije po več me^ secev. A največ so trpeli najširši naši krogi, konsumenti.
Čehoslovaška vlada, bi na vsoj moč podpira svojo trgovino in obrti sluteč, da leži glavna krivda pri nas) se je -odločila, da odpošlje posebno! komisijo, z halogo, da prouči na licu! mesta naše prometne, zlasti pa našel obmejne carinske razmere. Ta komi-i sija, ki ima samo informativen značaj sestoj! Iz ministrskega svetn. dr.Laukaša}
nogama delala pot;< kakor svetli biseri: so se trepeta je lesketale na njenem] oprsju vodne kapije, ki so ji polzele] tudi od močnih bokov poohlih, polnih j stegnih navzdol. Tako je prišla do j svoje obleke in si z urno kretnjo vrgla i nase srajco, a v tistem trenotku se jej Konrad dvignil iz svojega skrivališča;! prestrašen vzklik se ji je izvil iz ust,‘ hotela je zbežati; toda Konrad se jej je naglo oklenil z rokama in se vsesal; s svojimi ustnami v njen tilnik, ramena ‘ in prsi.	v	i
»Zdaj mi ne ubežiš več, ti dušica!«: ie jecljal in jo poljubljal strastno in j brezumno vedno dalje.
Takrat se je s svojimi vročimi! grudmi privila k njemu tudi sama.
»Ah, ti porednež ... ti si prežal’ name ...«	,
»Kakor lovec na lisico...« je še-; petal in se z njo v objemu opotekel j v mračno goščavje. »Mačica gladka in s mehka, kako sladko se me znaš oviti!«] Ko sta četrt ure pozneje sedela v mlinu, v sobi za mizo, in je ona začela pripravljati zanj in zase kavo, sta molčala obadva. Konrad je čutil, da ju vežejo zdaj vezi, ki jih ni mogoče več razvozljati, da ju je bito nekaj; zbližajo za vedno. Vse njegove r misli J
—i—-------------^------s—	as-----
je prepletala sladka zavest zadoščenja) da se mu je izpolnilo, kar si je bil: toliko časa želel; okusiti enkrat ljubezen te nepokvarjene kmečke lepotice)
Z naslado je mislil, da je bil vendarlh uklonil njen kmečki ponos in da je* zmagal tisto njeno trmoglavo sramež-j Ijivost mlade zakopske žene. Tiho je sedela zdaj kraj njega, tako, da se je večkrat ozrl na njo kakor na svojo! davr.o ljubico; in začutil je v srcu, dai jo ljubi od tega trenotka dalje v rpsnict bolj, kakor je bil ljubil do zdaj marši-' katero žensko.
Molk ni trpel dolgo časa. Pričela sta se razgovarjati, drug drugemu sta; razkrila svoje življenje; nekaj sladkega je velo iz takega pripovedovanja, zdelo se jima je obema, da ju zbližuje še bolj. Povedala mu je, da se je orno-' žila pred dvema letoma, ko je bila stara! dvajset let, in da je vzela mlinarja ne iz ljubezni, ampak zaradi volje svojihi , staršev, ki so tako zahtevali. Ljubka in' udana, mu je pripovedovala vse to, tako neprisiljeno in naivno, da se je nehote sklonil in jo pričel poljubljati' na oči. Iz njenih odkritih besedi je posnel, da ga je imela že dolgo časa* rada, a da mu ni.hoiala priznati zgolj] iz bojazni.	Dalioritu.
Stran 2. '
>„T A 13 O R*.
14. septembra 1920.
znanega strokovnjaka in prijatelja naše ga ministra Trumbiča; dr. Laukašu kot jvodji komisije so prideljeni še posebni strokovnjaki .za carino in promet. Na potu v'Jugoslavijo je ugotovila, da je Nem. Avstrija prenapolnjena s tovorom, namenjenim za Jugoslavijo (baje čaka že mesece blizu 2000 vagonov na uvoz v Jugoslavijo) in da vsled tega Nem. Vivstrija ne more sprejemati novih tovornih prometov iz Cehoslovaške..
Ta čehoslovaška komisija ki je tudi iz medsebojnih državno-političnih ozi-jjjov velikega pomena za nas, se je naj-ipreje obrnila na železniško obratno iravnateljstvo v Ljubljani, kjer je bila jkomisija z veseljem sprejeta. Tozadevnih konferenc v Ljubljani se je ude-fležil tudi generalni konzul dr. Beneš dn konzul Vondraček. Spričo uspehov ;te konference je komisija uvidila po-Irebo, da predvsem prouči zlasti cari-narske razmere na najbolj važni obmejni postaji, torej v Mariboru.
In tako so se vršile tozadevne kon-ference v soboto in nedeljo tudi'pri jna-s.
' Važno- tozadevno poročilo priobčimo jutri.
Včeraj je komisija nadaljevala svoje posle v Zagrebu, danes se nahaja v Sisku, od koder odpotuje v Beograd, kjer se vrši končna konferenca kakor slutimo, z istotako če ne še z-daleko-sežnejšimi posledicami kakor ob priliki obiska čeh,oslovaškega zunanjega ministra.	»
ia notranja
■* Delavske demonstracije v Draž-
rianah. Draždane, ti. septembra. (Izvirno poročilo. »Taboru".') Včeraj je-prišlo tu ■do težkih spopadov brezposelnih delavcev, ki.'so se navalili na hišo posredovalnice za. delo. Policija je napad vbra-inila z gumijevimi korobači. 12 oseb je jbijo ranjenih. Demonstracije so se v {večernih urah ponovile. Množica je raz-joroževala vsakega vojaka. V pozni noči se je šele posrečilo umiriti razburjene 'duhove.,	'
* Viljem še vedno upa. Narodno tidruženje nemških časopisov je na {svečan način proslavilo obletnico bitke jj)ri Trftineribergu. Ob tej priliki se je poslala brzojavka bivšemu cesarju, na katero se je Viljem hvaležno odzval: (Dal Bog, daj naša domovina doživi dan Tapnenberga.
Krvavi spopadi v tržaških ulicah. Sfcffcijalisti pri Sv. Jakobu so zaprli več ulic in ^zgradili:barikade, - ki bi zabranjc-VaJe prehod v italijanskega vojaštva in pkloptoh avtomobilov. To je bilo že dne jliOLtfem,-zvečer. Celo noč se je culo ■ Streljanje na obeh straneh. I Na to je na-itala pavza,-ki -je trajala do poldrie drugega'dne. Zjutraj; šo-,se vršila naj barikadah, kjer so plapolale rdeče zastave z, napisi *W Lenin* id., zborovanja, ki so imela namen pregovoriti; razburjeno ljudsvo k miru, kar se pa ni posrečilo. Množica, je razorožila vsakega vojaka, ki ji; je .prišel pred oči. Oblasti.so se pa tačas posvetovale, kaj naj se ukrene proti jSlentjakobčanom, ki so večina slovenske inarounosti.iProgiasilo seje izjemno -stanje, ’ln -g^npral'Ferrero 'je dal ukaz, zasesti jSv: Jakob s silo. Ob . 17. uri se je pomikalo vojaštvo, močni pehotni oddelki brigade ■ »Sasssri", ~ topniški oddelek i. dvema topovoma in več oklopnih avto-tnob.ilčiv z municijo. Ob 5.40 uti se je ©tvoril 'ogenj. Zagrmeli, so,topovi in barikade so zletele v zrak, nato so začele jregijati strojnice. / Streljanje ni ponehalo celo- noč.
— V našem urodništvu se je.,oglasilo več znanih, oseb. ki so službovale v Pulja istočasno z g.'pob svotn.:-:Mie-
iuš.tan teraso.izjavile,:..da-je trdite,v,da
se je pisal gospod, pol. svetn. z nemško ortografijo Mlekusch, katero jc prinesel »Slovenski Narod" in katero je po njem posnel tudi naš list, .neresnična. Kar verujoč v verodostojnost teh oseb tem potom tudi blagohotno popravljamo.
— Popisovanje volilnih vpravi-čencev v Mariboru. Danes v pondeljek 13. septembra so se dostavi hišnim posestnikom polo na vpis vseh moških, ki stanujejo v njihov) hiši, ki so s 21. septembrom t. 1. izpolnili 21. leto starosti in ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hišni posestniki so dolžni, da nemudoma vroče polo svojim Stanovnikom. V hiši stanujoče stranke naj vpišejo vse moške svojega stanovanja, ki pridejo v poštev, po imenu in priimku, po poklicu, njih rojstne date, pristojnost, kedaj da so dobile sedanjo pristojnost, prejšnjo pristojnost za slučaj, da so bili poprej drugam pristojno, ob kedaj da bivajo v Mariboru, da li so samopravni ali pod skrbstvom in da li sprejemajo ubožno podporo — vse pod tozadevno rubriko pole. Vsak, ki se vpiše, mora se podpisati v svoji vrsti pod predzadnjo rubriko in s tem potrditi resničnost podatkov. Ako je prizadeta oseba odsotna, naj podpiše vodja gospodarstva ali imetnik dotičnega stanovanja, četudi tega ni, pa hišni posestnik sam ali ■ oskrbnik (administrator) s tozadevnim pristavkom. Dsebe, ki imajo v hiši samo trgovski lokal ali ki tam izvršujejo kako obrt ali drug posel, pa ne stanujejo v isti hiši, se vpišejo le v seznam one hiše, v kateri stanujejo. Pole morejo biti izpolnjene tekom torka dne 14. septembra, tako (la jih bodo hišni posestnihi ali administorji mogli v redu izpolnjene izročiti organom, ki jih odpošlje magistrat v sredo dne 15. septembra. Ker morajo biti volilni imeniki sestavljeni do 21. septembra se pozivlje občinstvo, da gre na roke tako magistralnim nameščencem, kakor redarjem, hišnim posestnikom, oskrbnikom in najemnikom. Prestopki te odredbe se kaznujejo po naredbi z dne 30. septembra 1857 v zvezi z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra 1919 št. 809 Uradni list. Zaradi priprav za volitve bo od 13. do 22. septembra 1920 magistrat strankam na razpolago samo od H. do 12. ure dopoldne.
-- Prijava imovine podanikov sovražnih držav. Po členu 8. pravilnika za izvršitev uredbo o imov-ini neprija-teljskih podanikov z dne 26. julija 1920, št. 324 prijaviti je ali neposredno mini-sterstvu za pravsodje ali policijskemn oblastvu vse osebe na ozemlju naše kraljevine, pri katerih je v oskrbi ali iz kakršnegakoli drugega , razloga (zastave, jamstva itd.) v shrambi kakršnakoli imoviua, ki pripada podanikom neprija-teljskik držav, kakor gotovina, vrednostni papirji, dragocenosti in pogodbe. To velja zlasti za banke, zavarovalnice in vse vrste denarnih zavodov, ki morajo prijaviti vse vloge, depote, zastave, tekoče račune in sploh vse prejemke podanikov neprijateljskih držav. Podaniki naše kraljevine morajo ako tega doklej še niso storili, prijaviti ministrstvu za pravosodje v Beogradu dolgove in plačila, ki jih imajo pro.ti podanikom neprijateljskih držav, bodisi da so ti dolgovi in ta plačila trgovskega ali netrgov-skega značaja, bodisi da so podprti z menicami, trgovskimi knjigami ali kakorkoli drugače. Ker je tok za prijavo potekel že 20. avgusta 1.1., se pozivlje občinstvo, da zahtevane prijave naknadno nemudoma izvrši. Kdor ne stori predpisane. prijave, se obtoži po členu 11. ali 12. uredbe o imovini neprijateljskih podanikov. Vsakdo., ki ni zavezan vložiti prijave, ako naznani po preteku rokov pravilnika, da ima kdo v posesti imovine, pravice in interese neprijateljskih podanikov, pa se ta imovina popiše in likvidira, ima pravico op 1 do 20% nagrade po vrsti denarja, ki se od te imovine vloži v fond likvidirane neprijateijske irpovine; to nagrado določa rnipistei' za pravosodje.	,	>
— Sod. nadsvfef. dr. Kočevarja so v, soboto popoldne našli nezavestnega v njegovi ifobi na okrožnem sodišču. Do-
ddr e je : imet zelo razbnrljivo civilne pravno razpravo. , od, katere je razburjen odšel domov. T .cm jo nagjomakjzavžii
kosilo in odšel zopet v urad. Po zavžifju enegaNjabolka mu je prišlo^ tako slabo, da je izbruhnil iz želodca, a pri tem obležal, kakor bi bil zadet od kapi. Prepeljali so ga domov, kjer ga je, kakor sc govori, vclrugič zadela kap, najbrže kot posledica preobloženega napornega dela. Na okrožnem sodišču se je naku-pičilo toliko civilnih pravnih razprav, da, če bi se danes vse razpisale, bi prišla zadnja komaj čez eno leto , na vrsto.
— Uvoz in zloraba žigosanih 1 in 2 K bankovcev. Na naši severni meji se je v zadnjem času opazil velik naval 1 in 2 K • bankovcev zlasti nove serije 1300—14-00. Ker je brezdvomno dolca-žano, da so ti bankovci iz Nem. Avstrije ■semkaj vtihotapljeni in zlorabno žigosani, je obratno ravnateljstvo južne železnice odredilo, da vse postaje odklanjajo sprejem takih bankovcev.
— Koncert v mestnem parku se je vršil v nedeljo dopoldne tudi brez kapelnika v splošno zadovoljnost občinstva. ki bi ga bilo lahko še več, da bi bil koncert pravočasno razglašen.
— Ce je Tomanov avto še vedno v Dol. Lendavi v varstvu prekmurskega „boga“ podpolk. Lukiča, tega ne moremo trdili. Vemo pa', da so trditve, da se je generalu Maistru in policijskemu komisarju dr. Senekoviču posrečilo ta avto dobiti nazaj, popolnoma neosnovnne, omenjena gospoda kaj takega niti poskusila nista, vedoč, da bi bila vsaka intervencija brezuspešna.
— Pavlu Rasbergerju, članu slov. narod, gledališča je dne 14. avgusta 1920 na potovanju iz Norvega Vrbassa v Bački, zmanjkalo na južnem kolodvoru v Zagrebu na doslej še nepojas-nen način pri vlaku, ki odhaja ob 4.55. uri v jutro proti Zidanem mostu: denarnica (črna na pol usnjena), v kateri je bilo poleg gotovine 270 K še: vozni listek od Zagreba do Maribora, vojaški »Oprostilni list" glaseč na njegovo ime in izpostavljen na nedoločen čas, legitimacija »Udruženja gledaliških igralcev SHS“, »Bolniški list", okrajne bolniške blagajne v Mariboru, dve. sliki in druge malenkosti. V slučaju izsleditve listin, prosi oškodovanec, da se iste oddajo policijskemu komi^arijatu v Mariboru.
— Vinska trgatev. V nedeljo, dne 19. t. m. priredi prostovoljna požarna bramba na Pobrežju v gosljlni Rojko veliko veselo vinske trgatve. Pri veselici sodeluje tudi možki pevski zbor.
— Koncert v Oficirskem domu. V nedeljo zvečer se je vušil v Oficirskem domu koncert s prosto zabavo, na katerega so bili povabljeni tudi rezervni oficirji ter prijatelji oficirjev. Ob izborni godbi se je razvila neprisiljena zabava, teleti bi bilo, da bi postal naš Oficirski dom središče tudi rezervnih oficirjev, katerih živi v Mariboru veliko številp. Dobro bi tudi bilo, da bi se osnbvala 'organizacija rez. oficirjev. O tej stvari bomo še spregovorili. -
-— Pekarna Strausgitl ni bila, kakor se je napačno poročalo obsojena radi pokvarjenega peciva, ampak samo vsled tega,' ker je bil kruh premajhen, kar pa je zakrivil pek. Toliko v vednost našemu občinstvu.
— Zakaj se podražuje blago? Na to vprašanje odgovorimo z enim vzgledom : Mariborska tvrdka je naročila iz Dunaja čevljarski klej, bruto 620 kg za 2500 K. Toda prevozni in carinski stroški znašajo 3352 K 73 vin. od teh pripade samo na carino 1737 K 30 v. Mislimo, da ni treba razsodnemu človeku nobenega komentarja, odkod neznosna draginja in zakaj v zadnjem času -tako bujno cvete_ obmejno tihotapstvo.
'— Za invalide. Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot v Mariboru naznanja, da jc invalidska organizacija do9egla pri prometnem ministrstvu za svoje člane proste vozne liste za vse drž. železnice kraljevine SHS, ki potujejo v važnih zadevah v glavna mesta naše države. Reflektanti najpošljejo pisarni organizacije rojstni, domovinski ter vojaški list, posebno pa še potrdilo o zadnjem nadpregledu ter fotografijo. Opozarja pa se, da dobe legitimacijo za prosto vožnjo le organizirani invalidi in od teh tudi samo oni, ki so bili pri nadpregledu - označeni z najnjapj„20,- odstotno, dclaaezmožnosiio.
Kdor še ni organiziran naj se torej brzo organizira.
-7— Delovanje razmejitvene komisije.
V zadnjih sejah razmejitvene komisije sta predložili jpgoslovenska in avstrijska delegacija različne predloge, o meji med Košenjakom in Sv. Lovrencem. Vsled tega študira sedaj razmejitvena komisija razmere na licu mesta. Odločitev bo padla takoj, ko bodo izvidi končani.
— Avstrijsko orožništvo ne pride v cono A. Z ozirom na vesti, da pride avstrijsko orožništvo v cono A in morajo letoviščarji to cono zapustiti, se uradno ugotavlja, da so te vesti prosto izmišljene in brez vsake podlage.
— Koze na Dunaju. V invalidnem domu na Dunaju je obolelo na kozah1 13 oseb in sicer tudi otroci in 4 pomožne moči. Dva otroka sta podlegla bolezni. Oblasti so ukrenile vse potrebno z* ustaviti nadaljno razširjanje bolezni.
— Povratek ujetnikov iz Rusije.
S .parnikom »Lisbor" je došlo v Stettin 9. t. m. 68 avstrijskih in okoli 300 drugih vojnih ujetnikov, ki so se nato odpeljali v Passau.
—- Izgubila se je na poti iz Ruš v Limbuš zlata damska verižna zapestnica z graviranim datumom „8. V. 1904V Pošten najditelj se naproša, da jo oddu proti dobri nagradi v'našem uredništvu. Pred nakupom se svari.
— Izjava. Ožji sosvet pokrajinskega poverjeništva Ljubljana - je na svoji seji. | dne 9. septembra t. 1. soglasno sklenil I nastopno izjavo: Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu — po- | verjeništvo Llubljana ne prizna okrajnih ® šolskih nadzornikov, ki jih je imenovalo poverjeništvo prosvete za Slovenijo v Ljubljani. Učiteljstvo' včlanjeno v UJU nimanapram njim nobenih dolžnosti, ker niso imenovani zakonitim potom. Ime« novanje okrajnih šolskih nadzornikov spada po bivšem avstrijskem in sedaj veljavnem srbskem zakonu v kompetenco ministrstva prosvete. Temu naziranju je soglasno pritrdil tudi ministrski svet. Na fj podlagi teh dcistev je minister prosvete/ razveljavil imenovanje okrajnih šolskih ; nadzornikov za bivšo Kranjsko. Zato*, poživljamo učiteljstvo, včlanjeno v UJU v Beogradu poverjeništvo Ljubljana, da se ne pokori naredbam teh nezakonito imenovanih nadzornikov in zapuste šolsko sobo, ako bi prišli nadzorovat. Zastopniki učiteljstva v okrajnih dolskih svetili naj ne prisostvujejo sejam, na katerih bi bili navzoči ti nadzorniki, in izjavijo, da smatrajo, vse sklepe, ki bi se izvršili v njih navzočnosti za neveljavne. Poverjeništvo UJU Ljubljana,', ki šteje danes 2300 članov, zahteva od gospoda ministra prosvete, da ne pusti nekaznjeno vedoma kršenje zakona. Ministrstvo prosvete se tudi prosi, da izvrši čimprej imenovanje, vseh okr. šol. nadzornikov, ki jih je predlagalo. Udruženje Jugoslovanskega Učjteljstva v Beogradu Poverjeništvo Ljubljane,, dne 9. sep« tenibra 1920.
-— Občinske doklade. Z razpisom deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve z dne 14. septembra Št. 12.541, je dovoljeno niestru občini.’j Maribor na podstavi soglasnega sklepa se je sosveta'z dne 26. aprila 1920, pobirati nastopne povišane oziroma na novo uvedene doklade odnosno pristojbine: 1. Občinska doklada na kontin-' gentovano in nekontingentovano pridob- 3 nino po poglavju II, na plačarino in krošnjarino od 65% na 130°/0; 2. go- ’ j staščina ocl 12%' na 20%; 3. vodovodna naklada	od	6% na 12% ;	4.	jednotna
cena pri	večji, porabi vode	sc	zviša od
50 vin. na 3 K za 1. m3, pri čemur se pri oni množini vode, ki je tia podstavi J naklade dovoljena, vppšteva 1 ni3 s 60 v;
5. občinska doklada na vino na 500% 1 državne užitriine; 6. občinsko naklada na vino	za	vsak lil 60 K;	7.	občinska
naklada	na	pivo za vsak	hi 40 K; 8.
občinska naklada na steklenico šampanjca 60 K; 9. občinska naklada 50 K od hektolitrske stopnje alkoholovine navadnega žganja; 10. občinsko doklado na železniške vozne listke na 20 K, voznine po 1 K za III.,- 2 K za II. in 4 K zn I. razrfed; 1L občinska doklada od’ od prenosa lastninske pravice pri zazi-; danem zemljišču od- 1. septembra dr-j
Maribor, 14. septembra 1520,
»TABO R\
Stran 3.
žavne nepremičninske pristojbine na
1.	marcija tedaj v istej zmori kakor se sedaj odmeri od nezazidanega zemljišča; '12. občinska taksa. Občinska doklada od zemljiškega in hišndnajemninskega davka
■ (49°/o) od rentnine (65%) ter kanalska pristojbina (4°/')1 ostane ista, kakor v preteklem letu.	,
Kultura-m. umetnost.
.,' 4~ Ruski igralci angažovani v Ljubljani. Kakor poročajo ljubljanski listi, je uprava narodnega gledališča v Ljubljani angažirala za bodočo sezono več članov odlične ruske igralske družbe, 1 le zadnji čas gostova a v Ljubljani, njimi g. Mihajla Muratova,- bivšega režiserja državnega gledišča v Moskvi, gospo Jeleno Marševo, bivšo članico moskovskega umetniškega gledališča in gosp. Borisa Putiato, bivšega člana slo-*kga moskovskega gledališča Koršn. »jjJr pisarne Slov. narodn. gleda-sl C.?7 ”avnatoljstvo gledališča naznanja j ’ at,°nentom, da jiin rezervira mesta _jns.ce sezone samo še do srede 15. L nure. Pozneje bo prosto raz-°/ rtjimi 'ter jih .oddalo novim tantom. Kdor se namerava aboni-rio fe POžuri, ker bi ravnateljstvo, streže splošni želji, otvorilo še tretji
voiT"Si„ve bi sc zaDi og,asi,°d0'
v JVitrul0Vensk° narodno gledališče otvod H?fU* Dne 18‘ sept 1^0 se 1920—iooPit16^’13. g'Gdališka sezona dečih op ■' VPrfni „s.vet sestoji iz sle-Milan Sklbinšek rt č’ uPravni,M Viktor Cotič, scenoCTafm? -Ur|; profesor tajnik in Florentinf rlh JUmevit SvaSe!i> Umetniško osobie b«S» ,blagainičarlca. dečiii dam in gosnn?W °b^toial0 iz sle' kova, Štefanija DmSnn -Crta Buk3e' Kraljeva, Slavica
Ožegovičeva, Katica Pptf ’ Lucija
Danica Savinova it’ X£kj.P?d-
P'a Voukova; Valo w f ' Gabrič Fdn	, Bratina, Ivan
Rudolf’' Mikulič H’’ l :PrsIav danko, Pavle Pavji d7 i ko .Nučič, Josip Mario Sila	Vinko Rožanski,
Šimenc T um l 1° * SkrbinŠek, Mario in Radn 7?i	•.	.CiHl	Velušček
koleoiia v fZn o’ ni režiserskega
Josin Pn	aona’	Hinko	Nučie.
ŽPiiP ?ovlie> Mllan Skrbinšek in Rado gezruk. Kapelnik: Maks Schdnherr;
Pečni ?eia, ]I? soplesalec: Jakob in I* , Sodeloval bode tudi pevski zbor stalen gledališki orkester. Gojila se turT drama> opereta in po možnosti kat 0pera- Priobčujemo repertoire, iz T,p;vre?a se bodo uprizarjale najpriklad-le igr6t p)rama. slovenske: Cankar: ?5’’ R°hujšanje v dolini št. Flor-risf Borštnik: Stari Ilija; Detela; v n|.a"i Jelenc: Kosovo; Lah: Nočna jr jniku, Pot v Betlehem; Linhart: £• p,a.nova Micika; Majcen: Kasija; Mil-Vnfi Kicr ljubezen, tam tudi Bog! p kasni; Novačan: \feleja; Puhar: rA,2.ar»srbo-hrvatske : Brana : Istra; Co-: ^Kunčar; Nušič: Knez od Sem-
Gogolj;
Samberk: Ulica št. 15; angleške- Shakespeare : Sen kresne noči ; Shaw- Obrt gospe Warren; Wilde: Idealni francoske: Brieux: Žrtve; v Hennequin j Cospa, predsednica; Lavedan: Dvoboi: Mohere: Skopuh; Sardou: Cypriene Prvorgons); Scribe: Kozarec vode • ^Panska: Echegaray: Galeotto; itali-]^’?ska; Ničodemi: Perjanica; nizozemska:
uchaeiis, Revolucijska svatba; nor-rjSive: Ibsen: Meda Gabler; Strindberg: uirtni ples I. del, Smrtni ples II. del tvampir), Velika noč; madžarske: Dre-fely: Ce frak dobro prisloja; Molnar: J,r.a£i nemške: Anzengruber: Podkriže-
■ a‘Ci, Samski dvor; Costa: Brat Martin;
, ®!i]ne.r: Maska satana; Ernst: Od-'5 Lanovec; Hebbel: Marija Mag-
J ena ; Kadelburg: Pri belem konjičku ; ‘kmniund:	Zapravljivec; Schonherr:
mrnn ‘ trSedija’ zaneja; Suder-J‘,ha srefa 5 Wedekind: Polci	’ V/ildgans:	Uboštvo;
jnl :CarJ Kako co palčki premagali or-
lod--n,?perau m. opereta: Blodek: V tPiiMZ-i m ,	: trubadur; Audran:
unUva iJiegberger: OpcrnL ples ;■ Kal-
man: Jesenski magever; Offenbach: Orfej v podzemlju; Parma: Amazonke; J. Strauss: Netopir; O. Strauss: Valč-kovčar; Suppe: Lepa Galatea. V le-ošnji sezoni otvori uprava tudi lastno dramatično šolo, na kateri bodo poučevali : Milan Skrbinšek, vodja šole; Valo Bratina, učitelj; major Antun Iva-novič-Mecger, profesor; Jakob Pečnik, učitelj. Uprava je oivorila dvojni abone-ment na sedeže in lože in sicer A in B. Vršila se bodo razna gostovanja jugo-slovenskih umetnikov in umetnic. Gledališče bode prirejalo tudi stalna gosto-vana v Celju. Predstave se bodo vršile v Mariboru ob torkih, sredah, četrtkih, sobotah, nedeljah in ob vseh praznikih (tudi popoldne). Razven tega se bodo prirejale dijaške, delavske, vojaške, in otroške predstave. Kot otvoritvena predstava se uprizore v soboto, dne 18. septembra Ivan Cankarjevi Hlapci izven abonementa.
ih pridruženimi državami z/BolgarijoJ vezniki si s svojim postopanjem delajo
od sce„
V objemu okradel denar.
K čevljarju Ivanu Lovcu na Pobrežju je prisol Avgust Rrois plačat neki dolg. Pri tem so si privoščili tudi pijače, kateri se je pridružil tudi Ant. Drevenšek, slikar na Pobrežju. Med tem ko so pili, se je Drevenšek oklenil Kroisa, ga objemal in pri tem iz žepa izmaknil denarnico s 1001 K 70 v gotovine. Po tem objemu,je Drevenšek odšel ven, vrgel _ denarnico proč. denar pa zakopal na njivi. Izprva je dejanje tajil, pozneje pa je Vse lepo priznal in pokazal na njivi skriti denar. Za ta objem mu je okrožno sodišče na-ožilo šest tednov ječe.
fz maščevanja.
Ff.auc Zimerman — trd Nemec je služil kot hišnik pri zavodu , Vesna*. Ker je mož preveč rad pil in postajgUsurov, so ga odslovili. To ga je razjezilo in skleifil sc je maščevati nad zavodom. Vzel je nakupovalno knjižico ter. šel k dvema trgovcema nakupit večjo množino raznega špecerijskega blaga. Da bi ta kupčija izglodala popolnoma v redu, si je najel svojo ljubico, Marijo Mule, ki je pri teh nakupih fingirala kuharico zavoda »VesneL Nekaj tega blaga,sta prodala, ostalo pa porabila zase. Zimerman se je zagovarjal z razburjenostjo, sicer pa je vse skesano priznal. Njegova ljubica se ni upala priti pred sodišče. Zimerman je bil obsojen na tri mesece, Marija Mule pa kot znana, že večkrat kaznovana tatica na štiri' mesece ječo.
sjsa oorečlfa.
Narodno predstavništvo.
LDU Beograd, 11. septembra 122. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril predsednik dr. Vukčevič ob pol 17.. uri,' Tajnik Joca Manojlovič je prečital. zapisnik zadnje seje, ki se "je sprejel brez pripombe. Nato so se prečitale pritožbe, prošnje ter se izročile posameznim odsekom. Pred prehodom na dnevni red je bila prečitana interpelacija poslanca Korača in dr. o odredbah proti železničarjem in delavcem. Dalje se naznani, da zahteva sodišče v Pancovu, naj se mu izroči posl. Mita Topalovicki radi razžaljenja časti. Nato se prečita poročilo imunitetnega odseka, po katerem se imajo izročiti sodišču nastopni člani narodnega piedstavništva: Kojič, Milosavljevič, p6p Mimič, dr. Mazuranič, dr. Simjonovič-Cotič, Dragovič in Djamonja. Ker večina ministrov ni bila prisotnih, so bila razna vprašanja poslancev odgodena ter je z minica prešla takoj na dnevni red, t. j. generalna debata o mirovni pogodbi z Bolgarijo. Predsednik je dal besedo poročevalcu Cedi Kostiču, ki je prečital poročilo odseka 0 zakonskem načrtu mirovne pogodbo, med zavezniškimi in pridruženimi silami in Bolgarijo po zapisniku, podpisanem v Neuillyu dne
11.	novembra 1.919 in o zakonu glede Oiiroxne pogodbe,, meji ' zavMU&iml
Predsednik narodne skupščine je otvoril načelno debato o tej pogodbi. Radikalec Ilija Hip je “govoril,, kako je Bolgarija zahtevala veliko Bolgarijo ter si prizadevala, da dobi nadvlado nacl Šibijo in si jo. podjarmi. Cital je spise raznih ko-, mitov in jih podpiral z osebnimi opazovanji, Demokrat Juraj Biankini je dejal, govoreč' o miru z Bolgarijo, da, mora biti zunanja pblitika čvrsta, kakor so naše kraševine. Spominjal se je bratov v zasedenem ozemlju in njih groznega položaja. Navajal je, da so Italijani prebivalcem v zadrski okolici nasilno odvzeli vse priprave za obdelovanje polja, tako da ne morejo obdelovati svoje zemlje. Italijani izganjajo naše ljudi z njih rodne grude in naseljujejo na njih zemlji Sicilijance in druge svoje rojake.
Govoreč o dogodkih v Zadru je omenil, da so Italijani uničili 74 jugo-slovenskih trgovin,' gimnazijo in ljudske šole. Predsednik Vukčevič je opozoril govornika, da je na dnevnem redu mirovna pogodba z Bolgarijo, dr. Biankini odgovarja, da je običaj vseh parlamentov, da se ob razpravi o zunanji politiki omenjajo tudi vsa vprašanja, ki se tičejo zunanje politike. Nadaljujoč pravi, da hoče samo še omeniti, da zavezniki po znanih krvavih dogodkih v Trstu mesca julija niso poslali v Trst niti ene ladje, niti ene misije, ki bi preiskala tamošnje dogodke. Nadalje je govoril o napadih Albancev na naše ozemlje, ki so bili inscenirani od Italije. Prešel je vprašanje Rusije ter omenil, da je oni ki meni, da bomo šli proti Rusiji, fantast. Naša vlada je odbila zahtevo antante, da bi mi poslali proti Rusiji nekaj divizij. Hvala ji za to. Pravica, ki nam ni prišla iz zahoda, mora priti iz iztoka. Govornik obžaluje, da še sedaj ne stojimo v' diplomatskih stikih z Rusijo, kar je že napravila lokava Italija, ki je imenovala svojega poslanika za Rusijo. Končno je govoril še o mukah naših ljudi na Jadranu in dejal, da so njih muke naše muke. — Socijalist BukŠeg je dejal, da se popolnoma strinja z besedami svojega predgovornika, ki je omenil, da mora pripasti Balkan balkanskim narodom. Misli, da je skrajni čas, 'da odpošljemo domov bolgarske ujetnike, ki se še vidijo po naših ulicah. Treba je tudi podvzeti vse korake, da se vrnejo tudi iz Rusije vsi jugoslovenski vojni ujetniki.
Posl. Mašič (liberalec) je v daljšem govoru izvajat, da je velika razlika med bolgarskim narodom in bolgarsko inteligenco. On strogo loči, oba narodna elementa in skuša dokazati, da je bolgarski narod dober in miroljuben ter da ni odgovoren za prelom s Srbijo, do katerega ga je privedla inteligenca.
Za pokvarjenost bolgarske inteligence se ne sme naperiti odgovornost bolgarskemu narodu. Ako se govori o odnošajih do Bolgarije, se ni	treba opirati	na one
ki sestavljajo državo, to je narod. Neodvisni radikalec Zujovič je pobijal izvajanja predgovornika s tem,' da je dejal, de poznajo Srbi stremljenja in intrige Bolgarov že 45,0 let. Leta 1912 je Srbija uspela,	pa privede Bolgarijo
na pravo pot. Takoj bo izbruhu svetovne, vojne pa se je	videlo njeno	Srbom
sovražno stališče.
S tako državo in s takim narodom nam ni potreba pogodbe. Kaj nam tudi hočejo pogodbe, ki bi bile lažnive?
Govornik napada nato zaveznike zaradi
njihovega nepoštenega nastopa proti *• .	,	.	,, -	-	----
. JU °	. K	rži	m	še	dr.ugih	živil.	V	zameno	za	to
.. . * ^dl	se mu> da i	' opda jbo	dobavljala	Avstrija	kovinske	izdelke,
RO/eatBa ..pn njih na_ji^jas§ik Za-J papir, .tkanine, barvila ipJLQte®.Q£ve.
iz sovražnikov prijatelje, zato pa. se jim odtujujejo' prijatelji in postajajo zanje sovražniki. Ko je ostalo še osem govornikov, je predsednik zaključil ob 21, uri sejo in odredil prihodnjo na 13. 't. m. ob 16. uri s sledečim dnevnim redom: Nadaljevanje generalne debate o mirovni pogodbi z Bolgarijo ter pretres poročila odseka za prošnje in pritožbe in končno poročilo odseka o mirovni pogodbi med zavezniki in 'drugimi silami in Avstrijo.
Konec delavskih nemirov v Italiji.
LDU Milan, 11. septembra. V popoldanski seji delavskih organizacij se je izjavil tajnik splošne delavske zveze Deragone proti 'vsaki diktaturi prole=> tarijata in proti boljševiškim tendencam. Dnevni red, ki ga je predlagal Deragone, je bil sprejet z veliko večino, dočim je bil po strankinem vodstvu predlagani dnevni red' odklonjen.
LDU Bern, 11. septembra. Kakor javlja švicarska brzojavna agentura iz Rima, je prodrlo ne le v krogih industrialcev, temveč tudi med delavstvom spoznanje, da se je gibanje kovinarskih delavcev ponesrečilo. Vprašanje vpliva sovjetske oblasti je s tem rešeno. ■-Sestanek v Aix les Balnsu.
DKU Aix les Bains, 12. sep* tembra. (Brezžično.) V nedeljo popoldne se je sestal Giolitti z Millerandom. Seje so se udeležili tudi ostali državniki. Giolitti je odpotoval v torek zjutraj, medtem ko ostane Millerand, ki se bo podal v prihodnjih dneh v Ženevo.
Nemško divjanje na Kproškem.
LDU Borovlje, 12. septembra. Poroča se: V soboto 4. t. m. o polnoči so napadli nemčurski „folksverovci‘ najmlajšega člana boroveljskega Sokola ter mu zadali t nožem dve rani na levi rami. Upati je, da ranjenec okreva kmalu. Eden teh napadalcev sedi že pod ključem.1 Ista tolpa je še v isti noči hotela udreti! v hišo dr. Mišiča, ki se je roparjev ubranil le z največjo težavo.
Regent se povrnil v Beograd.
LDU Beograd, 12. septembra. Regent Alexander se je popolnoma zdrav povrnil včeraj popoldne s svojega kratkega potovanja v Pariz. V njegovem spremstvu se nahaja sestra kneginje Jelena z otrokoma Vsevolodom in Katarino. Nastanili so se v vili na Top-čiderskem brdu, ki jo je dal regent pripraviti zanje. Na svojem povratku se je regent ustavil čez noč tudi v Zagrebu, da se informira o vzrokih kmetskega pokreta. in o poteku tega gibanja.
Dr. Trumbič v Beogradu.
LDU Beograd, 12. septembra.
Minister za zunanje posle dr. Trumbič
je dospel danes s svojo soprogo v
Beograd in prenočil v hotelu „Central\
\ '
General Pesič zopet v Beogradu.
LDU Beograd, 12. septembra. General Peter Pesič, pompčnik načelnika generalnega štaba se je včeraj povrnil s svojega potovanja' v Vojvodino v! Beograd.
Gospodarstvo, trgovina*
I Trgovska pogodba z Nemško Avstrijo. Jugoslovanska/vlada je sklenila z Avstrijo trgovsko pogodbo na isti podlagi kakor Italija z Avstrijo. Na podlagi te pogodbe je poslala jugoslo-venška vlhda 15.000 ton pšenice in 40.00C| ton koruze na Dunaj in bo v kratkem poslala še nadaljnih 50.000 ton pšenice, 110.000 ton koruze, 210.000 ton
*
Stran s,
;T A B O R"
MajpJfeb^ W. septembra I92C
| Francoskopoljska trgovska po-godfoa. Listi poročajo, da sta Francija ,in Poljska sklenili trgovsko pogodbo-(Poljska bo dobavljala Franclji posebno iles, sladkor in .predivo, dobivala pa bo od Franciie tekstilno, blago, metalur-fgične proizvode in gnojila.
J | Železniški promet Male Poljske. IPo izjavi poljskega zunanjega ministrska se je sklenilo v Opulju, da se 'bode obravnavalo radi ureditve pro-•meta in potnih listin. Raagovarjnlo se bode o železnlškenFprometu Male Poljske po Gornji Šleziji na Poljsko.
| Tudi 20 dolarski falzifiksii so se pojavili v svetovnem pronie:u, Centrala državnih bank v Zedinjenih državah opozarja na ponarejene bankovce, katere je precej lahko spoznati, ker je kontrolna številka in črka A zelo nejasna. Tudi na sprednjem delu so črke nejasne.
i Trgovska aksdemj-« v Viravi-tiei Tekom te jeseni se usnuje v VI-Tcvttic! štirira2redna trgovska akade-tf.tja. Letos se olvcsi prvi razred.
| Tudi Amerika želi gospodarskih
stikov z Jugoslavijo. Kakor poročajo ameriški listi, se je na zadnji konferenci ameriških tvrdk izjavilo mnogo uglednih podjetij, da žele z Jugoslavijo trgovinskih in gospodarskih stikov. V ta namen naj bi se osnovala v Beogradu ameriška trgovska zbornica.
| Graditev železniške proge Krapina — Rogatec. Zagrebška družba »Pruga« bode po naročilu ministrstva saobrsčaja začela s predpripravami za gradnjo normalne železnice cd postaje Krapina do postaje Rogatec lokalne železnice Grobelno—-Rogatec.
| Izvoz pšenice. V smislu predloga o finančnem zakonu se bode 5 do 10 odstotkov od 15.000 vagonov pšenice, katera je bila dovoljena za izvoz, pridržalo brezplačno, za prehrano pasivnih krajep.
| »Vinska delniška družba* se osnuje v Pragi. Kapital bo znašal 20 milijonov čehoslovaškihkron. Ker bode to novo vinsko podjetje v stalni zvezi pri nakupovanju vina z Jugoslavijo, se opozarjajo na to vsi producenti in trgovci z vinom,
i PpceJo 33 do l. -novembra ™ I - dobro idočo trgovino ?, me- < a	Sanici blagom in trafiko.
‘F-	Strtnrl Hnrp ra držav. CCKii.
Prvi svinjski sejem. V petek
se ja vršil v Mariboru prvi svinjski sejem, oziroma se ja zopet otvoril vsled vojne prekinjeni sejem. Dno 7. septembra pa se je vršil prvi sejem za govejo živino in konje. Odslej se ti sej-j —■ mi redno vrše vsak drugi in četrti (O-	Glavni urednik: Radivoj Re"har.
rek V mesecu. Ako je ta dan praznik,S	Odgovorni urednik: Fran Voglar.
pa en dan preje, torej pondeljek. Svinjski sejmi1 pa se vrše redno vsaki petek če je ta dan praznik, pa v četrtek, Ma*' riborski živinski sejmi so bili svojčas znameniti.
Mala oznanila.
Radi izpraznenla odda:
Omara za led, priprave za točenje piva, železnino (tračnico poljske železnice, ograje, strojne dele, cevi, škripce za jermene, gonilna kolesa, ležišča, (siaro in železo), gospodarske predmete vozove, sani, samokolnice, vozna pritikline, stroj za obračanje sena, konjske in volovske opreme, slamoreznico, drobilni mlin, poljsko pekarno, železne tečajnike, oknice in oboje, Železne peči in ognjišča,' decimalne tehtnice, kotle iz litega železa, železne postelje, žeblje, verige, žage, prazne zaboje in sode), odpadke cin-fcove pločevine, brusilne kamne, steklenice (flaškone) stari papir (za trgovce) ter steklen sod. Tovarna za vžigalice v Rušah. 2—2 484
Kff.ojai&ega pomoZnika sprejmem takoj tudi ako ni popolnoma izmožen vsega dela. Štolfa, Koroščeva ui. št. S.	494	2—1
Csij«*W£s. Podpisani izjavljam in obžalujem Iker sem pomotoma žalil prejšnjo požarno brambo in' se zahvaljujem za odstop tožbe. Rogatec, 8. septembra ,1920.
493	pragotin	Kučič.
Odvetniš]ca pisanja
dr, iarl Koderman
se je preselila na • Aleksandrovo cesto št. 12 (ob vogalu Sodne ulice.
~:rr."?er;3'
podučuje v njenem ma' temem jeziku po izvršiti« metodi, pride tudi na dom’ Ako so javi zadostno št* vilo udeležencev, se lahk upeljejo večerni kuril Gosposka ulica 44, pt*' tllčje.	492	3-*
Bsurstei ■ahv.d1 eventuelno večerjo v boljši hiši. Naslov pove upravništvo. 486 2.-1
Spod. Hoče na držav, cesti.
Meblovano masaža® sobo išče stalno nameščen! gospod za takoj ali pa vsaj j s 15. septembrom, če mogoče j bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista.
f-1 ccir-rrcr-nprrr:
' P i ženska restavracija
c {fr
lip
1 itpa
j priporoča svojo priznano dobro kuhinjo kakor tudi naravna vina, vedno sveže pivo. — Sprejema abonente. — Obed in večerja dnevno 17 K.
, Za obilen obisk se priporoča
Krma Kotnik,
485 Mnrlbor, Tattenbahcva ulica št. S.
m
m
3Gu_3S
M*
Vi J &	ii,'J O ’*„*
-TPI HRtSSt '
-srr-'*Bar:;rK-.-w.=7
rMP> £
j m r? 2 i iV *V i C-...
VSAKE VRSTE
Kit
MARIBOR;., yM
A UL1CN
mrzmv&ji
HSE3E
S&ansin,	strofno ©SJss-,	?«©3©*w©?&,
pae^oses,	t5l8©s8r©ir® ©S]®,	vaseSSra,
gS©«58«Q ©5|0,	mssti	olje in mast za usnjarje
dobavlja promptno
m sewfra8@ v Mari&eru. 12-5
Telefon štev. 80. "l&a	*	SJT" Brzojavi: Rafinerija.
-.7>
■•^^T!icmKKr^vmvMSsea>atsi^aaia^-«^vysaamcKtimBmKxxn^T^:'srixBe^xsna
‘WZ. ■: :
'.v:Z35
■   ■  .......................................
šole	.
SS£51-~Ž££-	.
„ • .....
sss 3~»~2	^	J hgovshai Ih fndusfflfška podjetja
W p.s .3 b r. 22	Q p © t r @ s § 8 ^ @	'	pn	;	vs!efkgc^ifti
;	Cs	Siif,	:paisp©s’9,Pr@I^fiiowa' ullf®. 1
i vils?Ia	.
5^bj£>0 i-.i■ ra3n»*C'iow*i*8 astarug' U©S*&Umjm: PapirM
|{S3r* Ko s»fc§sw®‘s»l6avo9ia-:a3i iutbncits no»y(!iM>l
i 'it * 4 j
/ilZSSH
1 '<?' A* ^0^
%
' \ k ■	4
al1"	'vOZ:V ■'-h-
CNn
i' CZ
c=J2c±i |rESgcm czr0-—.1
Harilorsli ešbompfna banka
y Mariboru« ^8@S«sassfi8r©wa trni® It. 11
Bar Po^stMe: Murska Sobcta Sn VeHkorat. *»ffl
V!o,»e na knjižice, na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
,8Cypy|© §91 prodala; Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskonflra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. D®|@ kradita: Pod najugodnejšimi pogoji.
SscSsŠs: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- ir; inozemska mesta.
©Sl® PFSCfMlfTO: Na vrednostne papirje in na
blago, ležeče v javnih skladiščih.
* ] *	',
Prevsema? Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantn^eje.	1
U
|; r.—g^rTj!
Lirbgrrzn j| c±r02rcj ]f	|[E:r-0rm
izdaja •’ Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.