TEUEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 31, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 284. — fcTEV. 284. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 4, 1917. — TOREK, 4. DECEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Zavezniške pogodbe. -ooo- AMERIKA NI VEDELA ZA ZAVEZNIŠKE POGODBE Z ITALIJO. — DRŽAVNI DEPARTMENT DVO MI O IDENTITETI ZAVEZNIŠKIH TERITORJAL-N1H DOGOVOROV. — ZDRUŽENE DRŽAVE NE BI HOTELE BITI VEZANE IN TUDI NE BODO VEZANE. — POLKOVNIK E. M. HOUSE. Ameriški protest. Združene države so protestirale pri ruski vladi proti premirju. — Po slanik Francis je sledil vzgledu drugih zaveznikov. -ooo- Trui« tran«l*tion filed with the jvoat murte** nt NVw York. N. V. 1917, a« required by the Act of October 6. 1917. fVe. 4. Washington, D. C., 3. decembra. — Združene države niso bile nikdar informirane o tajni pogodbi, katero je ob javila boljševiška vlada in kjer se vidi, kako so Angleška, Francija in Rusija obljubile teritorjalno odškodnino Italiji za pomoč v vojni. Polkov i!iku E. M. House se je naročilo, da zadevo pre išče in poroča. Postopanje Združenih držav se naznanja z naslednjo poluradno izjavo: — Ako obstoji tak dogovor, tedaj je bil stvorjen, pre-vlno so Združene države stopile v vojno. Ako pa je tudi re- j snicno. Združene države ne bi hotele biti vezane in tudi ne bodo vezane. Po pogodbi, kakor se je objavila v Petrogradu, se jamči Italiji, kot članici entente, da se ji ne bo nasprotovalo, ako se hoče polastiti Trentina, južne Tirolske, Istre in Dalmacije. Govori 8e tudi, da se dovoljuje, da Italija vzame nekatere otoke v grškem arhipelagu za vojno odŠKodnino. — In ako Anglija in Francija razširita svojo posest v Afriki, se daje enaka pravica tudi Italiji. Kavno ista obljuba je bila dana tudi glede Male Azije. — Pogodba je bila podpisana v Londonu 26. aprila 1916; 1 »odpisal jo je viskont Grev, tedanji zunanji minister za! Angli jo, francoski poslanik na Angleškem Paul Cambon j in ruski poslanik na Angleškem grof Benckendorff. Keklo jo tudi, da vsebuje spomenico poslanika \ Londonu zunanjemu uradu in zavezniškim poslanikom. Med pogoji, katere so jamčili Italiji, je tudi pomoč j angleške in francoske pomorske sile, dokler ni avstrijska i mornarica uničena. Danes se je tukaj zagotavljalo, da bo to, ako se izkaže. tla je |x>eodba resnična, preprečilo napoved vojne Zr. držav Avstriji. Iz naziranj članov odbora senata za zunanje zadeve1 je razvidno, da Angleška in Francoska niso odkrile vseh diplomatičnih tajnosti, ko sta poslali svoj poziv "za življenje in smrt" Združenim državam. Principi, jmkI katerimi so šle Združene države v voj-j no, je že večkrat objavil predsednik Wilson. Nikdar ni pozabil zagotavljati, da vlada in narod ne sinipatizira z vojno, ki bi imela namen osvajati. Is a me u in cilj Združenih držav je bil dovolj pojasnjen v predsednikovem odgovoru na papežev mirovni predlog 27. avgusta. Med drugim je rekel: — Odgovorni državnik mora sedaj povsod videti, ako prej ni š<« nikdar videl, da mir ne more varno sloneti na političnih in gospodarskih omejitvah, ki so v prid samo nekaterim, ali p« na kateremkoli maščevanju in premišljeni krivici. — V tem odgovoru je predsednik Wilson tudi pojasnil politiko vlade na ta način: — Ameriški narod je prepričan, da bo mir slonel na j pravicah narodov, in ne na pravicah vlad, — na pravicah narodov, naj bodo majhni ali veliki, slabi ali močni, — na njihovi enaki pravici do svobode, do varnosti in do svoje vlade ter na vdeležbi |xxi pravičnimi pogoji v gospodarskih priložnostih sveta. — V gotovih krogih so prepričani, da bo predsednik Wilson porabil priložnost in bo zopet obnovil svoje nazo-iv v tem <»atiru. ko bo imel v torek nagovor na kongres in l m) pr.s varil evropske zaveznike, da morajo od sedaj dalje vse karte položiti na mizo. Oficjelno mnenje je, kakor se zagotavlja v diplomati čnih krogih, da je potrebna izjava Zdr. držav. To posebno mislijo tukajšnji diplomatični zastopniki nevtralnih driav. V tem krogu ne dvomijo o avtentičnosti *> irodb, katere je objavila vlada boljševikov. ki sedaj kon trolirajo Petrograd. True translation filed with the post mas'f;- at N'ew York. X. T. jn tW. 4. 1917. as required by the Act of October 6. 1917. London, Anglija, devemtrra. David R. Francis, ameriški posla-ink v Petrogradu, je obvestil ma jorja Kertha, vojaškega atašeja, da vloži protest za Združene države, kakor so siorili načelniki zavezniških poslaništev proti pogajanjem za premirje med Rusijo in Nemčijo. To obvestilo je prišlo iz Pet roj; rada in je datirano v .sr* do. Da niso protestirali skupno z drugimi zavezniškimi poslaniki, je iskati vzrok v londonski pogodbi proti separatnemu miru. kar Z.dr. države niso podpisale. Poslanik Franc-is pa je sedaj mnenja, da je vsa pomoč*, katero je Amerika nudila Rusiji, in da so bila vsa priporočila itorjena iz tega vzroka, ker je bil prepričan, da je Kusija, kakor se je pogosto zagotavljalo, voljna nadaljevati vojno in da je po svojem mnenju o-pravičen. ker nima navodil od državnega department a v Washing tonu, da sam vloži protest, proti neodvisnemu postopanju Rusije v zadevi premirja. Izraz protesta, katerega je vložil major Kcrth, je i^ti kot zavezniški protest. Vojna poročila. Hindenburg in Amerika. True translation filed with the posti TOaPter at New York. X. T. on r>e4, j 1317, as required hy the Act of October j «. 1917. London, An{r!"ja. 3. decembra j Sov razni napadi, katere so včeraj zvečer vprizorili na naše post j janke v bližini Moeuvres. so bili po hudih bojih odbiti. V uspešnih nočnih napadih v bližini Bourlon so londonske čete vplenile 12 nemških strojnih pušk in večje število ujetnikov. Razun precej živahnega artilerijskega boja na južnem bojišču, ni drugih poroči L Pa.is, Francija, H. decembra. — Sovražni napadi na naš«- majhne postojanke v okolici St. Quentina in severno od gozda Fosse* so bili odbiti. iied Amiette iu Aisno, v okoliei Rheimsa in na desnem bre^n Mo-zele je biJo živahno artilerijsko streljanje tekom noči. Na ostali fonti je bila kanonada v presledkih. Nemci so izgubili vse kolonije v Afriki. Tr e translation filed with the post master at New York, N. Y. on De<\ 4, 1917, as reauired by the Act of October «. 1917. London, Anglija, 3. decembri '1 Vzhodna Afrika je popolnoma o-e išče na sovražnika." To oficjelno poročilo je bilo sinoči izdano. Vsako nemško kolonijo so zasedle zavezniške sile. Iz zvez. zakladniškega urada -ooo RAZDELITEV IN PRODAJA ' VOJNOVABČEVAL NIH ZNAMK. — NEKAJ DEJSTEV GLEDE VOJNE GA ZAVAROVANJA. -ooo Dne tretjega novembra 1917 so izročili vojne certifikate ter varčevalne znamke Združenih držav obenem s Tozadevnimi formularji vsem poštnim uradom. Xa prodaj so občinstvu in agentom prvega reda, zvez tiim rezervnim bankam kot fiskalnim agentom Združenih držav za razdelitev med agente drugega reda in -za prodajo v roke bank, ki poslujejo kot agenti onih prvega reda. Poštni uradi in zvezne rezervne banke bodo vzdržale potrebno zalogo znamk, certifikatov in drugih potrebščin in sicer v množini, ki je potrebna za splošno razdelitev. Banke, bankirji, trustne družbe, železnice in ekspres-ne družbe, velike in male prodajalne, primerno avtorizi-rani zastopniki dela, podporna in druga društva in vse korporacije in posamezniki, ki v domoljubnem smislu nudijo svojo službo vladi brez povračila, se bodo nahajali med onimi, katere bo imenoval zakladniški urad svojim agentom, da prodajajo znake, certifikate ter izkaznice. Formularji za prijavljanje kot agent obenem s potrebnimi informacijami glede izvršenja in izpolnjenja je mogoče dobiti pri vsakem poštnem uradu, pri vsaki rezervni banki ali pri vsakem državnem ali krajevnem zastopniku National War Saving Committee. Imenovanja se bodo izvršila le z avtorizacijo zaklad-uiškega tajnika. Koben agent ne bo smel prodajati varčevalnih znamk Združenih držav za drugo ceno kot 25 centov za vsako znamko. Nobene vojnovarčevabie certifikatne znamke za drugo ceno kot je določena za te znamke tekom meseca, v katerem se znamka proda. t * • Vsak možki in vsaka ženska katerekoli starosti in dejanski vojaški ali mornariški službi Združenih držav, dobi lahko vladno zavarovanje. Obenem se je določilo, da spadajo pod določbe zakona tudi člani Častniških vežbalnih taborišč in da se tudi oni lahko zavarujejo. Stroški za vsakih $1000 zavarovalnine, znašajo od 55 centov na mesec za osebo v starosti 21 let ter enega dolarja in 20 centov na mesec za one v starosti 50 leta. Oni, ki so deležni zavarovalnine, so žena, soprog, o-irok, unuk, brat, sestra, napolbrat, adoptirani brat ali a-doptirana sestra; nadalje stariši, stari stariši zavarovanega ali druge zakonske polovice. Zavarovanje ni prisilno, stroški so nizki ter udobnost #lede zavarovanja velika. .Vsi vojaki in vse tozadevne osebe pa so lahko deležni" tega zavarovanja brez sitnosti in brez posebnih stroškov. General Pershing, na tisoče drugih častnikov in na desettiaoče vojakov se je že zavarovalo. < Skupim avota zavarovalnine, ki so jo zagotovili do-Stidaf Hindenburg se ne boji Združenih držav. — Ameriške velikanske zalo ge se ne morejo vporabiti proti Nemčiji True translation filed with t lie po.it ma.su.r at Xew York, N. Y. rm Tec. 4, lf«17. as required by the Act of October 6. 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 3. dec. Kakor piše poročevalec "Neue Freie Pres-se'', je Hindenburg si-cer priznal veliko razsežnost voj-nejra pripravljanja, toda je zzni-kal. tla bi Združene države mogle vporabiti vse 10 na bojnem polju. Ironično je govoril o tako imenovani "'ameriški metodi «»*riaševa nja'\ in dodal: "Gotovo je, da m Združene države na vso moč prizadevajo, da bi vst varile veliko armado. Vojna je ravno srečna pretveza za to, kajti v mirnem oasu bi bil«- težkoče prevelike, da bi se to zgodilo. Tudi Ja ponska ne bi na to mirno gledala Amerikanei bodo težko posla! novo armado naenkrat v Evropo kajti v tem slučaju bi njihov« lastna dežela bila brez pomoči ako bi Japonsa pokazala nenadm naklonjenost, da bi poravnala sta re raeune z Ameriko. Poleg tega pa bi tudi transport no vprašanje nudilo večje težkoe« kot pa zaloge. Nemški podmorsk čolni bi bile nadaljne ovire. Oo tovo, da je lahko zgraditi tisoč le tal, kakor je Amerika naznanila toda težavno jih je opremiti. To da kjerkoli se pokažejo, tam Nem cev ne bo manjkalo." Ta pogovor se je vršil v nem skein glavnem stanu in Hinden burg je proti poročevalcu izrazi" mnenje, da se od strani ruske ar made ne pričakuje več operacij ^ velikem obsegu. Rekel je, da je si mogoče, da se bo ko k despo kakor veliki knez Nikolaj pola stil moči in bo opešano rusko ar mado v skrajni sili vzbudil. Z oziroin na laške operacije jt rekei Hindenburg: '4 Avtsri jsko-ognsko poveljstvo s katerim smo mi izvrstno sodelo vali. in njihove čete so sijajno pre stale poskušnjo. Nemške in avstro ogrske čete so se junaško borile tej se premagale vse težkoee. Njihov« prodiranje in pridobitev je izbor na." General Ludendorff, govoreč n. isti način o vojni ,je rekel: "Nie gotovega se ne more ree 0 naših končnih ciljih v Italiji. N vsak način je Trst izven nevai nosti. Fronta je bila za polovic« skrajšana in sovražnik je izgubi stotisoče nar vjetih ter polov svoje artilerije in materjala. Toda t. napredovanjem sezij bodo nastale klimatiene težkoČt posebno v gorah. Sploh mora vsa ka ofenziva imeti daljši odmor a! konec." Hindenburg je končno rekel: "Ako še za nekoliko časa ohra nimo svojo moč ter imamo potrpežljivost tedaj bom o dosegli dobei konce." Glede položaja, ua zapadni fron ti je rekel Hindenburg, da ni take velike važnosti, ako se nasprotni ku prepusti slučajno nekoliko mo čvirja ni od dima zakajenih razva lin z namenom, da Se ohrani Člo veški materjal. 1 Glede r.ajviišega' vojnega sveta zaveznikov je rekel feldmarša' smeje: •'Vs? take naredbe so vedno zna menje nesposobnosti in slabosti Ko so enkrat na koncu s avojim: šalami, napravijo vojni svet." Lnddcndorff je rekel nadalje "Vojn* s podmorskimi čolni prava, dovršila je, kar smo priča kovali. Mi bil ramen izstradati An gleško. temveč \ up;vviti jo do te tla je voljna tklmiti mi.r" "Zdaj kaže, de. so Rusi prvi na ki Mijeni miru. Ne rtčem, da smatram boljševiško manifestacijo za mirovno ponudbo. Za ta smoter mora biti gotova vlada, ki bo imela moč, da bo vsilila na znotraj in na zunaj uspehe pogajanj z n—ni. Vsak čas lahko sklenemo premirje z Rusijo, kakorhitro imamo zagotovilo, da «e bo držalo. Toda težko a* bo doseglo mM*o ^ WUMKjgmm..^ Z laške fronte. 000- ITAUANSKI TOPOVI DRŽE TRIKOT PRI PJAVE. — MORALA LAŠKE ARMADE JE BILA IVANOVO VSTANOVLJENA. — ITALJANSKI VOJAKI GREDO POGUMNO V BOJ. — BENEŠKI PATRIARH JE NAROČIL DUHOVNIKOM, DA NE SMEJJO ODITI IZ MESTA. -000- True translation filed with the post maBter at New York, N. T. on Dec 4, 1917. as required by the Act of October 6. 1911. Rim, 3. decembra. — Koncentraciji velikih avstrijskih in nemških sil so sledili številni poskusi za dosego uspehov v trikotu med reko Piave in Piave Vecchio. Delo laške artilerije pa je bilo tako uspešno na zapad-nem robu rrikota ter delo mornariških baterij pri izlivu roke Piave, da so bili vsi ti poskusi zavrnjeni in da je imel sovražnik velike izgube. Enega glavnih predmetov pogovora tvori poročilo o briga dnem generalu Seri ven iz Amerike, v kojega neposredni bližini je eksplodirala granata, ko se je nahajal na fronti. Poročilo vojnega urada naznanja, o številnih artilerijskih dvobojih ter o malem delovanju infančerije. Glasi se naslednje: — Od Asiago visoke planote pa do dolenje Piave postaja artilerijski ogenj vedno bolj intenziven. Poroča se o sovražniškili četah, ko korakajo po cesti, vodeči od Monte Cimen v dolino Xos. Te čete so obstreljevale in razpršile na,še baterije. Večji oddelki sovražnika so po velikem artilerijskem pripravljanju skušale približati se našim postojankam pri ?*Ieletta, a smo jih pognali v beg. V odseku pri Monte Pertica je nek naš oddelek v presenetilnem napadu dospel na grič, ki je visok 5,540 metrov in katerega je imel sovražnik v rokah. Griča pa nI mogel oddelek zasesti, ker je bil preveč izpostavljen koncentriranem ognju sovražnika. Z vseh odsekov laške fronte prihajajo dobra poročila glede zopetnega vstanovljenja morale laškili vojakov. ' Nek laški vojak, ki je bil na fronti, da nanovo uredi svojo bolnico, je rekel pri svojem povratku v Rim: — Bil sem v prvih zakopili z vojaki ter lahko pričam o čudoviti morali laškili čet. Navzoč sem bil pri razstrelili nekega mostu preko Piave, ki je bil poln nemških in avstrijskih vojakov. Razstrelba jili je vrgla na vse strani. Več sto jili ie oadlo v vodo, iz katere so skušali priti s plavanjem. Ce oodo stvari šle naprej tako kot gredo sedaj, se bo vzdržala •rta ob Piave. Čudovito je, da se je morala laške annade v dveh te-Inih tako popravila. Veliko zanimanje vlada vspričo ol.i- * ka gospe Vanderblit v Rimu. Prišla je v Italijo i? Francije v namenu, da nadzoruje ameriške delavnice, katere •t» vstanovili tukaj. Delo gospe Vanderbilt je bilo, da spravi v soglasje 'elovanje v teh delavnicah ter da določi, kateri p^euine- • i bi prišli prvi na vrsto kot predvsem potrebni. Pregledala je delavnice, vstanovljene od ameriškega poslaništva ter dala izraza svojemu občudovanju glede >rganizacije ter obseura izdelkov ter zdravniških priprav; Soglasno z navodili beneškega patriarha ne bo zapu--tilo duhovni^tvo Benetk v nobenem slučaju temveč bo o- rj Največji slovenski dnevnik lil < v Zedif\jfnih državah > O l|l Velja za vse leto . • • $3.50 j|{ W Za pol leta ...... $2.00 W GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. i vse za obe«?v*nje med črtami, za pihanje čet v zakopih in zračno delovanje. Na nemško-ruski fronti vlada dejansko premirje, kakor se danes poroča »z nemškega, glavnega sta- j na. — j Uradno poročilo pravi, da je pri-»la ruska deputacija v vrhovno poveljstvo princa Leopolda Bavar- ' Roško premirje. Tru* i r * nation flM with the poet master at Mew York. K. T. on Dm 4. l*lt. mm required by th* Act U «l*-tolx»r «. 1*17 London, Anflga. S. d-eembra Z rusko armado se je sklenilo pre-mirje^do^sobote» kakor poroča Imelo se je prijeti v nedeljo Kozaki proti Moskvi. True translation fltad with the post m**ter at Now York. N. T. on Dec. 4. 1S17. mm required by the A^t of October «, mi. 1 IKiltTMh ^i" ilii ni ii11 Pozor, registriranci! Generalni adjutant Ch. II. Sherrill je naznanil prejem pozivu provost generalnega umikala Crowvlerja i.: Washingiouui, Jyer opozarja tso ono. ki so so- registrirali za z\»-/no vt.jaško »luzbu pa so izprcmenili svoje ti;»s!»*vc. Zal»» n.*.j takoj oghi-šjo pri I; ru-ijevnem uradu, kjer mi -e regisiri,-;rali Ur naj d i jo svoj«> laiij«* naslove, da -*ljaii to [><;'.-■ okoli 1 Tj. decern f»rn. liiv.t, javka doda je: " Ii.«-.:.-4i ir:unei »o vezani po p.i -litvi. d-s poučeni <» i ../m»*rah, ki ^e jih ti«'ejo; ako i<'ira n-- store, izgubijo pravl<-i> prosili /;< u piM>«>ejijt' ali od.. pa iii tako g-itov. k ukor od uprav Jii- va samega; pa vseeno m* uiu lepo zahvalim za vsako številko. ki mi jo pošlje, ter se m n še priporočami nadalje, dokler si ua ne bom sam na? čil. 1 Zdaj še pozdravljam vse rojake iu rojakinje p<> celi Ameriki, posebno pa slovenske vojake, ter ■ fante iz Milwaukee, Wis., od ko-jder jih j<- nuiogo pri vojakih, pa j ne vemo eden za drugega. Pvt. Anton Komar, Co. 'i, 41st Infantry. Fort Brady, Mich. Fort Brady, Mich. , Citai sem Nt.Lri pismo v Vašem L lisru "G kis Naroda"'. Namenil' sem se tudi jaz napisati kratke! pismo. List sem inn-i že pod glavo na; postelji tri tedne.. djunes sean ga; pa zopet va-1 v roke in ga začel j citati. Najpoprej sem vidwl gene-j ■ rala Pershiuga, poešiM*Jka št. 17 s slikami —.50 Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt cesarjevima Rudolfu —.75 RAZGLEDNICE: Ne\vyorške, božične, velikonočne in novoletne komad po —.03 ducat —Ji5 Album mesta Xew York s krasnimi slikami —.25 ZEMLJEVIDI: Avstro-Italijanska vojna mapa —.15 Avstro-ogrski, veliki vezan —.50 Celi svet mali —.10 Celi svet veliki —^5 Evrope vezan —.50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas —.25 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo, ^ \ Cal. Itd. po —.25 Združenih držav mali —.10 Združenih držav veliki —.25 Združenih držav stenska map«, na drugi strait pa celi svet $3.00 denarno vrednost, bodisi v gotovini, PoStnina je pri vseh cenah že vraču- POUČNE KNJIGE: Abnov nemško-angl. tolmač vezan —.50 Domači zdravnik v hrvatskem jeziku, rezan — .00 Hitri računar (nemško-angl.» vezan —.50 Poljedelstvo . —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vez. $1.00 Sadjereja v pogovorih —.25 Sehimpffov nemsko-slov. slovar $1.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Hipnotizem —.35 Doli z orožjem . —.50 Mesija 2 zvezka —.60 Odkritje Amerike $1.00 Pegam in Lambergar —.35 Pod Robom, SL Večeruice —.30 Postrežba bolnikom —.50 Slov. novele in povesti —.30 Socijalizem —.15 Socijalna demokracija —-10 Trtna u§ in trtoreja —.50 Umna ži\ Inoreja —.50 Velki glovensko-angleSki tolmač $2.00 , Trojka . —.501 Opomba: Naročilom j« priložiti poStni nakaznici ali poštnih znamk« b. nrna. Od danes naprej ima vsakdo priliko štediti na lahek in uspešen način. Vprašajte na pošti, pa vam bodo povedali. Denar, ki ^a plačate za varčevalne znamke, je ravnotako varen kot je denar, s katerim ste kupili posojilo svobode. Z nakupom teh znamk pomagate sebi, svojemu narodu in vladi Združenih držav. . * * Deželi, ki nam je storila že toliko dobrega, moramo pomagati* Amerika ni skopa in ve, kaj je hvaležnost. Bodimo ji torej na strani, v njeni veliki borbi za pravic© vsega človeštva ter posebno za pravice malih narodov. . * . Kdor se ne more boriti z orožjem, naj pomaga z denarjem. Orožje in denar imata isti cilj: — končati prejkomo-iroče to krvavo borbo ter napraviti svet varnim za demo- Zavezniška konferenca -ooo- T. .»- t- Jfi*. .tiun filed with tb» post mast •» at N>w York, X V. *>n l'«ec. 4. 1L»17, ah rt-t^uired by lli«? Act of '>ctob*r c., 1!U7 * Zavezniška konferenca, ki se je zbrala v Parizu, se ,e piv-ri lila v Versailles, torej na mesto, kjer je zgradil fii^inarek sedanje nemško cesarstvo. * Y tem dejstvu je pomen, katerega se ne sme prezreti." Oez malo manj kot pol stoletja so zbrani sedaj zastopniki vseh zapadiiili narodov na istem mestu, da napravijo načrte za zavarovanje sveta pred istim nemškim cesarstvom, ki je bilo storjeno v Versailles. Narodi so prišli v Versailles z meči v rokah, kajti ni bilo drugega pota. Prišli so, da se razgovarajo o vojni, ne o mini, kajti ni odprte nobene druge poti. 1'rišli so s sklepom, da se bore do konca, kajti ustaviti se pred koncem, pomeni toliko kot ujiti eni smrti ter — trpeti drugo, ujiti enemu porazu, da padejo v drugi in še večji poraz. Za Amerikanee pa je še neka druga episoda v Versailles, katere se je vredno spomniti. Tam in v Parizu se je sklenilo leta 1783 mirovno pio-4«hUx>, s kal (to se je priznalo neodvisnost Združenih držav. To je bilo le formalno priznanje obstoječega dejstva. Dejstvo samo se je pričelo v Lexington ter končalo v York town Sedaj, po več kot enem stoletju, se ista Amerika vrača v Francijo, in star zaveznik in prejšnji sovražnik sta združena sedaj z nami v boju za natančno isto idejo in i te ideale, za katere se je vojevalo vojno, ki se je definitive* končala s kosom papirja, popisanim v Versailles. Pred več kot enim stoletjem so nasi očetje in prade- ♦ i ie vojevali britko vojno do konca, vojno, ki je trajala - iri leta ter je bila izvojevana izključit* na ameriških tleh. Vsa vojna izmučenost, ki se polašča danes onih v Ev-•opi, se je polaščala tedaj tudi Amerike. Tudi v onem času je bilo čuti iste glasove nelojalnosti, isto šepetanje o vstaji, isto strahotepnost in iste prazne a poštene utopije, ki so zvenele prijetno na uho pristašev. — i ioveška narava je bila slaba takrat in je slaba tudi danes, a v večno slavo naše dežele je treba reči, in v njeno trajno rešitev, da so videli iniljoni in miljoni Amerikan-e -v resnico ter se ji niso vsled tega izneverili. # Mi ne moremo storiti ničesar manjšega. Vsako šepetanje, dvom, omahovanje, vsako predlaganje kompromisa bo preneseno v Nemčijo s pomočjo ti-s-vev špionov. Vsako besedo, izgovorjeno nepremišljeno ali nelojalno, bodo pozneje uporabili v Nemčiji v dokaz, da ne bodo sklepi, storjeni v Versailles, sklepi Vmerike. Naša stvar je tukaj v Ameriki obmolkniti take laži ter dokazati z našo lastno odločnostjo in trdnostjo, da se bore oni. ki govore sedaj v Versailles za zmago ter za boj do odločitve, da govore v imenu Združeni!) držav, za združe-r jc in lojalnost, za narod, ki je leta 1917 prav tako trden v svojem sklepu kot je bil leta 18<>5, da vidi vojno do naj-bridkejšega konca za človeško prostost ter narodno in i» h *d na rod no edinst vo. -ooo-- "GLAS NARODA" K HAK3F.fi. Pr—14—t J/OUlS BFTNP.PIK, Treasurer. Place of Basinena of the corporation aud addremec of above office«: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City. N. T. c*Mo Wo velja Hat sa Ameriko (Za f^lo leto ta mesto New Tork $5.00 In Canado....................$390 Za po! Ura m» ntento New \t,rk.. 8.00 1t.n pol leta.................... 2.00 Za u.ke pojedine s kavo in j sladkorjem naravnost Iwjgaijrtvo M Klasa. ; Najbolj 4e pojasnjen je pomanj-I kanja žMl v Nemčiji v pretek -j leta letu pa je mogoče dobiti po-| tem primerjanja direktnih dej-I »tev. zadnji obed v Nemčiji v maju leta 191 o je »tal dve marki v nekem restavrantu na znani u-ttci ra diši ta jed?" setn vprašal. . "Tako-ie", je odgovoril. 'Ko je bilo pomanjkanje največje, so vprSjonli poskus, da se pace kruh iz posušene ki zmlete kolerabe tloh kako pi hranjeni.; Hidrati karbola in kalorije ne po-j menijo ničeaar cs navadnega Čl-! tatelja. Ce pa bo apocnal navadni črtat e ij. kako p^lo se prehran ja-i jo Nemci, bo vedel, kako presega dejaiMlu položaj vas teorije raz j hčnih profesorjev. • Nemec dobi; Štiri tenke ko46ke kruha na dan. Pet funtov krompirja na teden jajce na teden. Tri četrtine funta m«sa na te den. Sest unč sladkorja na teden. Tri unče surovegn masla na te- utu. Do tega je upravičen vsded svoje izkaznice. Pri tean je veliko vprašanje, more dobiti te stvari napre**erij, kjer je -registriran. \ drugi prodajalni ne dobi ničesar. Je pa najti še druge stvari, do katerih je opravičen, če jih more dobiti in kupiti. Tako je naprimer izkaznica za rii, a v celi Nemčiji ni najti riža. Tako je naprimer izkaznica za nadomestilo kave in za nadomestilo čaja, mleka in sira ter za \sa druga živila, katera si je zagotovila vlada za trenutek in katera je stavila naprodaj za toliko časa, dokler zaloga ne 'f»o-ide, dočim prodajalce oglašajo še vedno naprej orodajo teh stvari. Ce pa dobi vsak povprečni Nemec vs>e, kar je zaznamovano na njegovih izkaznicah in do katere mere je epravičen, bo še vedno šel od vsakega obeda s čuNtvom lakote v želodcu, katero se prav posebno ubčuti. Če je cela stvar trajala par tednotv. Nemec pa ima le malo iwildke za nakup tega, za kar je opravU čen vsled svojih različnih izkaznic. C"e dobi na teden eno jajce, ali pa kosarec mleka, je lahko srečen, ksjti jajca in mloko se nahaja pod vladno kontrolo. Obe živili uporabljajo za mvalide in o-troke. Varen pa jc pogled svoje tedenske dobave mosa. kruha, krompirja in svt-žega sočivja, Ce pa manjka drugih stvari, mora pač stisniti tesneje svoj pas ter tako ža\*eti naprej od svoje masti kakor medved pozimi. "Deset funtov sladkorja in deset funtov kave me je vzdržalo tekom cele zime v dobrem stanju", je rekel nek človek. Da se razume to, .ie treba opomniti, da dobi bogat človek v Nemčiji vsega, kar želi. razen onih at vari, ki so bile popoluonia »črpane. Jack Myers, zastopnik Mergen- , thalerjeve družbe v Evropi, je predstavljrl vpliv denarja v Berlinu. Njegova miza je bila vedno obložena, r najboljšimi stvarmi vsake aezije. vendar pa ni imel čsja ali kave, kajti v celi Nemčiji , ni bilo mogoče dobita teh stvari. Sladkorja je bilo le v malih rano- j žinah, in zastopnika te družbe so smatrali kot velikega dobrotnika, ko je prinesel s seboj svojo last- . no zalogo sladkorja ter ga razdelil med družbo pri miaci. Nadomestki kave prekašajo glede prožnosti le nadomestke čaja glasom onih, ki so imeli žalost- j no izkušnjo glede obeh. Dejanski so se izjalovili vsi nemški ponkusl. da se teoretično Q oadomesatt h raso z .nadomestili, j. Proizvedli ao oladila, ki so ae ^ naravnost oprijemala jezika, ka- i terim pa je manjkalo vseh redil-, ni h lastnoflti, in proizvedli so raz-li&ui lasaaetae masti, jf-fft-M1^ so pa' Lakota v Nemčiji. VSAK ČLOVEK V NEMČIJI MO RA IMETI OBLASTVENO DOVOLJENJE ZA NABAVO NAJM ANJfiE MNOŽINE ŽIVIL. — O NI, KI SO PREISKUSILI TO PO MANJKANJE, IZJAVLJAJO, DA QA JE NEMOGOČE PRENAŠATI ZANAFBEJ. — NA VSAKEGA ČLOVEKA PfiJDE TRI ČETRT FUNTA MESA NA TEDEN. -ooo—x:— Tm« translation filed with the poetrauter at N«w York. X. T. on rVc. 4, 1*17, a« r««4ulr«d by t h« Act of October ft. 1817. Vojna In me posledice v Benetkah. « (From "The New York Times''.) GLAS NARODX 4. DEC. 19IT/ more ločiti od ceste ter oditi v hotel. — Ko pa pride noč, noč z luno, vam slednja razodene vso neizrečno lepoto Benetk, nemoteno vsled u-metne luči, — Benetke kot so bile. kot se jih je zgradilo, da bodo, — v takih trenutkih pa pridejo človeku solze v oči, kajti to je pogled, na katerega se komaj more zreti. Človek čuti, da je to strašno krasno, nekaj, česar se ne more pre nesti. Nizko oh horieontu obroblja luna Piazetto, obseva s svojo bledo lučjo Rivo degli Sehiavoni ter meče svojo luč preko lagun, do o-tokov, ki so videli kot stvarstva bajk. Sveti Marko nudi vsaki trenutek nov pogled. Mozaik pa. ki je še vedno nepeokrit, ustvarja bajne reliefe. Mesečina označuje še bolj natančno nežne Arte vedno nežne palače dožov ter oboke, o katerih domneva človek, da so fan-tastičo globoki. Lahko se hodi sem In tam, po eeleui mestu, a cela množica se vrača vedno, da moh pred Sv. Markom. Človek se ozre k an gel j u na Campanile in nato k krilatemu levu in zopet na cerkev Svetega Marka. Vse je tiho, svečano in lepo. Nikake pesmi ne odmevajo v takih mesečnih nočeh in govori se le sepetaje. Čara vojne in lune držita vse v svoji moči. Pred par dnevi se je vršila ostra bitka v zraku in sieer ob jutranji zori. -Sovražniku se je posrečilo vreči dve bombi in sicer iz nevr-jetne višine. Ob tulenju siren pa so se Benečani, mesto da se poskri-jejo, dvignili, oblekli ter pohiteli na Piazzo. Grmenje je bilo velikansko. Od Lida je prihajajo ro-potanje strojnih pušk, nadalje razpokavanje šrapnelov ter gluš-ljiv ogenj navadnih pušk. Ko je fwlletel ptič, je prevladovalo le eno čustvo, — namreč žalost, da je odšel nepoškodovan. Mlado jutro pa je našlo Benečane na Piazzi ter s kriki: — Viva V Italia! — Neki poštami Anglež in prijatelj Italije, eden izmed redkih, katerim se je dovolilo ostati v mestu, pa je pritisnil svoje roke na prsi ter pričel kričati: Benetke, Benetke, ko bodo tvoje mramornate dvorane Pogreznjene v vodo Bodo kričali narodi nad tvojim posutim zidovi eni In dvignil se bo jok ob nemirnem morju. Te besede pa so tudi, ki predstavljajo mišljenje eelega sveta glede Benet in njih obrambe pred nemškim barbarstvom. Bil je mo goče retoričen ta pozdrav, s kate-rimse je sprejelo sovražnega* letal ea "Viva 1' Italia", a to so ko-; uečuo vendarle dnevi romantike in Italija voiuje sveto voino. Kie je častnik? 100,000 stotov masti izvozili iz Ogrske. Iz Budimpešte 'poročajo: Policija je izgnala nekega Jos. Kliko. k: je tamkaj kupoval živež za Češke. V zadnjih 14 dneh je nakupil i:i izvozil 100.000 stostov masti Iz i Ogrske. Iz ruskega ujetništva naznanja Mirko Vnk, da je še ved-n>» živ in zdrav ter pošilja svoji dragi družini najsrčnejše pozdrave . — Pridelovanje riia na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo: V občini Torzsa v komitatu Bacs-Bo-dro* so vsejali riž, ki je izvrstno obrodil. Več veleposestnikov ga namerava v prihodnje sejati. Madžarski kapital v Splitu. ' Naše Jedinstvo" poroča, da so "iiiVnpili Madžari v Splitu zemljišč za dva in pol miljona kron. ts = =tu Jugoslovanska (j^pyp Katol. Jednofa Ustanovljena leta — Inkorporirana leta 1900. Glavni urtd v ELY, MINNJ GLAVNI UBADNDU: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bi 251. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: -JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO. Salida Colo. VRHOVNI ZDB4VNIK: Dr. JOS. Y. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9W1 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN YABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Waah. LEONARD SLABODNIX, Elv, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK. S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mieb. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Dulutb, Minn MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, n ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PfcxlDAN, 6024 St. Clair Ave. N. E. Cleveland Ohio ^RANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17. Denver Colo. _ FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. V»i dopisi, tikajoči *e uradnih zadev, kakor tudi dtsnara« toiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote. vse pri tofbe p« na predsednika porotnega odbora. N® ouebna sli neuradna pisma od atrmnl ilsnov se ne oidrals. Društveno urlasilo: "GLAS MARnn A" la deveto uro. Benetke se nahajajo v vojni. Električni tok po celem mestu se je naenkrat prekinilo. Ka ko veličasten prizor vas pričakuje ] Nikjer ni nobene luči, — nika-!kega odseva v kakem stranskem kanalu, nikakega svita skozi zastrta okna. Vsa okna se je namreč zabilo in oblasti so dovolile, da gori v vsaki sobi le po ena sveča. Benetke so v tem slučaja sličnt me.»tu mrtvih, katero osvetljuje le luč. nočnega neba in ta je zelo po. manjkijiva, če ni lune. Počasi se oko človeka privadi tej temi. Preko zasenčenih lagu^ se dviga vitki stolp Sv. Jurija, temen v noči brez lune in oko plava do mističnih San Salute in Redentore, ki sta komaj prikazljiva v temi. Iz Piaxette se dviga lev Sv. Marka, ponosen in miren. Benetke predstavljajo v temi nekaj popolnoma novega za vsakega, nekaj novega ter vzvišeno fantastičnega, nekaj posebno misterijoznega, ki privabila nazaj vse romantične legende starih časov, — Foscari. Farino, Falieri, Giocoudo in Cate- • riua .Cornaro. Človek živi v dobi renesanse in črne postave, ki se, Ivigajo, je gotovo pripisovati ka-1 £i poslanici ^ubezni ali zločina. Kljub temu pa ne občuti človek sredi tega miru in .sredi te teme ni-1 kakega strahu. Veseli Benečani se| napore k Florianu ali Quadri, da pi jejo tam kavo ali sladoled. Človek jim instiktivno sledi. Po vedejo ga k skrivni godbi, kajti pri Flori-janu igra godba v notranjih pro-itorih. Lahko je najti mizo in natakar postreže človeku ob vsakem Jasu z zaželjeno pijačo. V takih kavarnah pa je kljub vsej temi še vedno dosti ljudi. Tu ali zunaj na Piazzi je videti včasih knko luč,j —- nekaj, kar izgleda kot artilerij ! si ogenj. To pa je vžigalica, kate-' ro je kdo prižgal, da si zapali ci-j ^areto. Gorje pa onemu, ki jo pu-1 ;ti predolgo goreti. Vse prične krilati nanj, kajti Benečani se hočejo lo pičice pokoriti vojaškim pove-Ijem. Ob 11. uri preneha godba, o' množica ostane kljub temu na svojih mestih. Nekateri hodijo od mi-7.0 do mize ter presenečajo ljudi s svojimi žepnimi električnimi svetilkami, katere nosijo vsi. nahajajoči se v vojni coni. V tej temi pa vkli človek za trenotek očarljiv profil kake mlade deklice ali značilne poteze kake starejše beneške dame in celi trtr odmeva pri tem od smeha. Ti Benečani so pravi o-troei. Po tej zabavi gredo v majhnih gručah k manj obiskanim kanalom ter so kot v mirnem času dol sro pokonci, le z razločkom, da je slišati sedaj patriotične pesmi od vseh koncev mesta. Človek se ne Tru« translation fll*d with the post master at New York. X. Y. on Dec. 4, 1.517. aa required by the Act of October C. 1M7. Benetke so v odlični meri. kot vedno, mesto noči. Bent tke se nahajajo v vojni ponoči, ne pa podnevi. Kdo bi mislil, ko bi videl ameh-ljajoče se prebivalce, zaposlene s svojim delom, da je to mesto najbolj glavno pristanišče v celi vojni med Avstrijo in Italijo? Niti številne bele uniforme mornarjev in častnikov ter številne težkoč*. da se dospe v mesto in ostane tam. ne morejo izp?remeniti misli, da so Benetke dežela bajk, nahajajoča se v miru. Vse, kar sliši človek na zapuščenih mostovih, na svetlih trgih, v kanalih, kavarnah in ob Lidu je govorenje o nogavicah za vojake, o cigaretah za armado ter o delu' bolnie Rdečega križa. Vse to pa je delo in delo, da se pomaga Italiji ugladiti pot do njene tretje velikosti. Kot pa so možje iz Benetk leta 1848 prijeli za orožje, konje in topove ter so ženske skrbele za ranjence, tako so tudi možje v modernih Benetkah prijeli za topove in konje, dočim so dale ionske na razpolago vse, kar sta v stanu dati ženij in navdušenje te dežele. Slov. pevsko podporno društvo "ZVON" SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO. UBaDNlKli Predaadnl*: JOŽEF BLATNIK, K582 E. 82. St., Cleveland, Otllo. Podpredsednik: GUST STILU NUJ, yys E. «3. St., Cleveland. Ohio. Tajnik: AJNDKEW Z A U A it, 37«n Pou^e. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlob Kansas City. Kanj.: Peter Sehneller. St. Lotila. Ma.: Mite Gmbrlam. Klein. Mont.: Jregor Zo^oe. Great Falls, Mont.: Math rrfcL. Kouudup. Mont.: XomRi PauUn. Go m and a N. X,: Kar! Stemtta. Little Falls, N. Y.- Iran* Ureuorks Barbertna, O. la *fcsUc_: Mat*. Eramar ! Bridgeport, O.: Michael KoC-evar. CVUinwood, O.: ¥at:i Stapiu* v : J-iLiu Mali'vru. Cleveland, O.: Fr»nk SetsaT. Jakut j Itebevi' rh»« Karltajter. Irank Meh In Jakob Resni k Lorain. O. in okolira: Louis Balant In J- KumSe. Nilea. O.: Frank KogovSeA Yoangstown. 0.: Anton Ktkelj Oregon City.Oreg.: M. Justin m i Mlaiey AUegaenj, Pa.: M. Klanch \mhridce. Pa.: Frsnk JakSe Spaemer. Pa: Loulx Hr!bar i Brougttoo. Pa in okoUra aoc . Il okol-ra IViu v.,vak liokUU« Pa ts H'ildi> I.*»7«»rw P» Ik ru . • '»»iinlk Wtuwr. Ph. in wkoii^a Ft L^rafta \looc Run. Pa.: Frank MatVk in !T» Pittsburgh. Pa. In eliftllts; IJ Jnkobloh. Z Jak«he. Klnrk-b Mat. i Ma^ls^tf-r Reading. Pa. In choUra: Fr. ditenar Smith Bethleherr. Penna.: Tern. Koprlvfek. "iiwltun. Pa,: Autnn Ureu Furtle Creek, Pa In okolica: rtaa» Rrhtfrer. Tyre. P» In oknllra: Mola Tola West Nif.,ton. Pa: Josip Jcvaa YiilJorti. Pa.: J Peteniel Murray. Ttab in okolica: J Kti»nfc rortnaa ' h ,ln«Jin. in Vsientln MarHna TopolaCaku ne i>riv(^eua kaj rivo»či, edino le — Metka. Hotel pa se je prepričati tudi še od drud. strani. ''So ji 11 obljubili mnogo dote. Končno jo boš plačeval u — kdo pa?" ''Vse naj vzame, vse posts;vo, kaj meni mari to!" K j, Gotard! Žeii>ka je ženska. — opravi ju v ilo ali hodnik ali pa v eunje! — Saj b.»s diuiro dobil!"* Oni je klel potiboma iii Tomaž je znal, da- je ugand pravo. (Dalje prihodnjič/. r»A31 iAiSTOPftiA-L. »aieri so poooLaitCeni poi>vratl aaroO umo za dnevnik "Olas Naroda'. NaroC uina za "Glas Naroda" Je. za celo teti £3.50, za pol leta $2.00 In za Četrt tet. pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdil j za svoto. katero Je prejel 1l Jih roje kom priporočamo San Francisco, CaL: J akot) LovA1t> Denver, Colo.: Louis AmloLSek in i« rti u k Skr«h»«r Lead v i lie, Colo.: John DoSevar. I'ueOlo. Colo.. feici oun& Juti • ierm. Fvauk Jaaesb Id a Koehevar Malida, Colo, ha okolica uki t uaiel lo •vmufMi. Iloiu.: Unlit XcrrwO CUiituii. (tid.: Lambert Boldkax Indianapolis, tnd.: A>ui> Ku-lagaaio in skozi okno u gloda široko Topolsčakovo dvorišče, se je jelo tudi v njegovi glavi iiekoL:ko; svitati. Samo to mu je ostalo tem-j ho, zakaj so ara deli sem v sobo in na posteljo. Zleknil je še e-iikrat zadovolji u) po mehkem ležišču,1 zazeval globoko, a potem vendar skočil naglo raz posteljo ter šel odpirat duri. A te so l>i5e zakle- j •njene. Miklavž je bil moža dobro zavaroval ter nosil ključ v žepu. | Mešetar je aiekoliko časa trkal in trkal, ali ker le ni bilo nikogar, jc zlezel nazaj na postelj in čakal, kaj bo iz tega. "Če so te zaprli, odprli ti bodo gotovo!"' je dejal Klander in kmalu bi bil vnovič icadremaL < V tam pa jo nekdo jel odkle- ( pati vrata in v sobo je stopil prijaznega obraza Topolšeak. Ni sem nam ohranilo poročilo, kaj in kako sta besedovaila ter ' ukrepala ta dva moža skoro poldrugo uro, zakaj toliko časa se je po deklinem računu uradi! Mi- ' klavž pri Klandru; le to je goto- s vo, da je dobil mešetar še- dober i zajtrk — meseno klobaso in polič , vina, kar je najvišje eenil — ter i da sta. se oba moža ločila jako ' prijazno. "Kako posebno kupčijo morata imeti", sta uganila hlapca in dekla, razpravljajoč v hlevu ta nenavadni, važni dogodek. 1 VIL Omahne se je oglasil Istega dopoldne zopet pri Topolšeaku ter nosil svoj stari obraz, poaprnv-Ijal po dvorišču, pomagal pri tuj- 1 cih in delal, kakor jo bila tam že j večletna navada. Tudi Miklavž ni izpremenil vedenja svojega; bil je osoren in prrjaizen, zbadljiv iu dobrovoljen. f kakor sta bas nanašala povelje in opravek. 1 Popoldne pa se jo enkrat n:ii;lo obrnil k Tomažu, ko je ta ravno pojnetal dvor, ter mu velel: j( '"Jutri pa moraš v Ljubljano.j Tomaž! Nekaj posebnega vina < boš pripeljal, črnega, težaškega; naročeno je in svatom bo povšeč, če pridejo na odhodnjo. Kobilo 1 vzemi — domov pa počasi vozi. , da se ji kaj ne pripeti!"' Omahne je prikimal, zvazel se je izprvega o tem ukazu, zakaj redki so bdi slučaji, da ga je To-polščak kam pošiljal s konjem; a dejal si je, da imajo drugi tudi i doma dovolj posla. Prekanjen pa je bil toliko, da je v tem povelju 1 slutil tudi posebno skrivno namero gospodarjevo, zato se je na- j muznil liatihem, ko mu je bil To-polsčak obrnil hrbet. ] Diiigega dne je Tomaž kmalu opravil svoj posel v Ljubljani in se je opoldne krepčal v staroiina-ni Druškovicevi krčmi na Dunajski cesti, kjer še dandanes rati i ' ostajajo kmetje in voaniki iz dol- i gega Črnega Grabna. Malo osu-.J pel je pogledal, ko zdajei prisede,j še drug gost k njemu, ki na pri- 1 jazni vzklik Tomažev: "I, kaj pa ti delaš tukaj?" ni imel veselega odgovora. Bil je šepavi Gotard, ki je bil šele ob Tomaževem pozdravu zapazil, da je sedel poleg stričevega hlapca. Vstal bi bil zapet rad, zakaj vse, kar je prihajalo od strica ali mu je bilo vsaj v obližju, se mu je zdelo sovražno. Naposled je nekaj zamrmral, česar Tomaž ni mogel umeti. "Morda že balo voziš?" je vprašal le-ta, ne da bi se mnogo zmenil za osorni obraz sosedov. 4 4 Vragu rajši kot Topolšeaku, veil" je zarohnel Gotard. "Če hočeš, pa mu povej; če pa nočeš, pa drqgim pravi, da bo ^vedeli" Omahneta je obšlo skrivno veselje. Molčal je nekoliko časa ter j .zbiral svoje misli, kako bi se naj-, buljiš sportuMasl « Untom, a GLAS NARODA,. 4. DEC. 1917. Testament. -ooo Povest. — Spisal Janko Kersnik. ! nu. Kakor Di ga bila strela utia-j rila. Vrnil se je v hišo, a sam ni znal, kako je prišel t ja; v veži pod stopnicami je obstal in se prijel ob steber. j "Torej voudar, vendar — da, I to, to mora biti!" je zašepetal. j Malo pozneje je korakal s ]>ol-, ni m bokalom med pivec ter ga postavil pred Klandra. "Za tc^a 4)om pc jaz «lal!" je-dejsd dobravoljno. i ''Halo, glej yti!" je vpil eden; I "ti je-li prvem ca storila ali kaj da -i tako i*ado:e nisem nikomur! Pa molči, molči, Miklavž — to ti je hudič — pravim!" Drgnil je pri teh besedah svoje' široko telo ob mizi ter pomišlje-, val, da je Topolšeaku ginila vsa potrpežljivost. Vse se je treslo v njem. "Vedi", jo nadaljeval Klander počasi, Torniaž ima neka skrivna p,4nna, testament mora biti ali kaj takega; "testament", to sem či-tal. pa njegov sni, Iter ne zna pisci ti. Ukral ga je, ukral — pa če-| mu — ti pravim, čemu — ko jo zanj tuj testament toliko vreden( kot tvoj nos:" j Miklavž je izusti! nekaj nerazločnega, nerazumljivega. S treso-"-o roko je natočil Klandru vnovič poln kozarec. "He. he. si ga-li tudi preveč potegnil, da ga po mizi rzlivaš?" se jc grohot^l mešetar. "Zakaj bi sfa ne? Le dajva era!" . Klandrova moč je bila v malo trenutkih pri kraju, kakor tedaj, ko je bil Tomaž njegovo učeluuija sukala .^koro vedno k <")!» eiti osei-i. vtndat se je ni mogel poprijeti s sicer mu lastno žila-j vostjo. Spominjal .se je, da jo nega usodepolnega večera . videl | Tomaža na t^Hxinjih stopnicali, a , k.jj hcee. kaj more ta reva, to | hlapec, ki ne loči papirja oe redno jiot. Enkrat mu je bilo že na jeziku vprašanje do Toma- ' ža — hotel ga jc staviti odkrito. ( prijateljsko, proseče, češ, dam'; mu. kolikor hoče, ako ima on t > pismo ni mi ga vrne, — a preuii-lil se je; spomin na minule dim mu je zavezal jezik. T»-ga nuiža -i ni upal kaj prositi, on je moral biti, moral ostati njegov hlapec.I Poleg tega pa se vendar ni moge! j Lznebiti misli: kaj, ko bi vendar ronnaž bi! pravi? V ponedeljek po drngetn oklicu : je imel Topol .še a k zopet več , tov okrog ij:!ze j>od li]>uma. Vala- ,, •ali so se a sejmov s Štajerskega in Ogrskega in med njimi, veči- , »onia mešotarji, je imel prvo be-j >cdo naš iznanee Klandor. Možje i, inli baje dobro opravili ter se zatrijetno streslo. "Ne vem, kje se klati!" je za- 1 vrnil skoro neprijazno. " Alorda zopet pisma in papirje < ii cunje pobira ob cesti." Kden iz di-užbe je sunil meše-1 a rja, naj pije ter povprašal, ko-! i iko je dal koroški kupec za par| volov, katera je bil Klandec po-! nagal pr^>dajati, in zato nihče ni *aKil na one besede, niti na to, da *- TopoLščak za trenutek omah- _ NAZNANILO. i lanom dmštva ^v. Barbare postaja št. 26 v Coilimvoodu, O., »e tem potom naznanja, da se prihodnja seja v nedeljo 9. de-aembra točno ob 8.30 zjutraj v iavadnih prodorih. To je glavna etna seja, katere se mora vdele-ati Asak elan, ki le količkaj vpo •teva pravkiu. Kdor se ne ukloni pravilom, ta preneha biti eian lruštva.' Na tej seji je mnogo zelo /sinih stvari za rešiti, kar iiasn >o koristilo za v bodoče, ter vo .itev novega odbora za 1. 1918. Obenem vas opozarjam, da pla-•ate ase&mant le na tej seji, ker -a met^c se mora asesment preje! »dposkli na glavni urad xaradi etuega računa. Torej vas še enkrat opozarjam, deleiite se seje 9. dec. točno ob 3.30 zjutraj, ker imamo tri raz-ičue glasovnice za odobrit, da bo ahko vsak posamezno glasoval; aadalje imamo za odobrit postaj-e določbe za Isto 1918. Ako se vdeleate v polnem številu, se lah-.o pride do večjega napredka in lo sporazuma zs bodoče čase. S sobratskira pozdravom John Grošelj, tajnik. ILOVKN8XO p—--na podp. druftvo svete Barbari U ZXD£NJKNZ DJEtŽAVE SEVEENE AMKBIEK-Bedei: FOREST CITY, PA. ii nrnriiw Sar tL januarja iSS1 w drlarl Prtmsjlraala. GLAVNI URADNIKI: PManlnll: r. S. T AL" CHAR. 674 Ah-my Are^ Bock Bprtn^s, PudpreOsedolk : JAKOB DOLENC, box 181. Broogfatoa, Pa. Tajalk: FRANK PAVLOVČlC, b-a 647 Forest City, Pa. Pota odbil tajalk: AVGFST GOSTI ft A. box 310, Forest City, Pa. Bla«ajfllk: JOSIP UABINClC, Wi05 »t Clalr Are., Clev-land, OMo. Pometal blasajnik U» rauriiik : ANI*. HOCHEVAR, RFD. So. 2 Sox 27. BH aadaoralk: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St., Cleveland. OSto- POROTNI ODBOR: Predenlalk i«>rot ortborm: MARTIN OB REŽ AN, box 72, B. Mineral Kuu I porrtnlfc : FRANC TEROPClC, K F. D. No. S, box 146, Fort Smltb. ArV i porotnik: JOM1P GOU »B, 1916 So. 14th Su. Hi rln«fleid. ILL VRHOVNI ZDRAVNIK; Ur. JOSIP V. QRAJ3EK. 843 JEL Ohio St Plttabnrcb, Pt, Uradno slavilo: -GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New Tork, R. X. Cenjena druJU", odroma njih uradniki mo naprofieml pofilljatl rae do-piae direktno na elarnei!« tkalka tn nikotcar drugega. Denar naj ae pa po-Sllja edino potom poštnih, »resnih aH banCnlh denarnih nakaznic, nikakor pa ne pot««a privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlorčič, Farmer« S Miners National Bank. Forest City, Pa. V slaCaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih gismeca tajnika kaka pomanjkljivosti, uaj to nenadoma naznanijo urada slav. *9J"***, da •pcamore nariako popravttt Posebno naznanilo. Doktor CowdneX. največji Apecl&llat. J* prlnMel ■ m boj * ClsvfliaaS vas cssj* eaOoOcln« stroj« sa sdravljeoje bolnih m o* tn ten Tukaj bo nadaljeval tstl oačlo sdravljenja. kakor sa J« uporabljal v oaJbolJSlb klinikah v Kvropi Pole« tega ns računa nič sa nasvete in prelftče vsako bolno osebo s X-terkl breaplacna, ako se puetl potem prt nJem r-lravlU Veeeno Je. kdo lo kako Vas Je sdravll. sS I kako dolgo ste *e bolni, pridite k tarna vslikeaa Ipeeialiet« In pokattt ma. kal mors se Vsa storiti M 'mate SL priložnost. bolsčine v tslodeui V ff" ; ■ . J V \ V 1I 1* s*a«i imau ali imats katar. i S M ■ "kc- vpraiata u ■oleClwe na Mvl- S^L-m. I ! j "il evet vallkega «peai ceh. ell « irsliurju. H " -^B W Vu *** a. JstrahT Rs v ms- ^UM ^T^ki "a. tisem, «ie«eboi. sa- CTj | nudH take (spe pri prtjsf Nečisto kri, J fc^^^ijl | tik« bolnim molklr* bolsčJns in tele v s fj J | ^-nsKem » ts»e Slabost, ncrvoznxtt fe t^^^V ^ifilM 1 NuJnf V*» Si y?) W-rm 1 poxtvijamo, da sat onemoglost. kilo. s yfcy [J. J 9 f taaoj wpreSet* ea katelj, slaba pljuča, \ > v tvet Ns Čakajta M-1 vet ne Dolexm.ta. ^ V odS»*en|e le never ZA $1000.00 X-2ARK0V SE RAB! ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE AKO STE BOLNI. Prtdite takoj In pustite ee natanko prbteaatl po tem •peciallstu potem Sodei 'MteU ea VaSo pravo bolesen in ako morete oxdrave-ti S>eoi uep^b In 4ob*r «1» poeledtce vestne prelekave In dčenlb metod, katerih «e poelutuje v vsakem >1» <-«Jo NJesovl railltiU »troji, katere j« nabrul » veeb 4do% *v«tk ttunjr n»lpwt»,i oejtl In naJboJJM urad v tem meatu Tukaj murete naju auiogo ^udodeimb itrj)** rl dosetejo svoj namen, ko vee drugo ni vef pomagalo Je vseeno, kaka Je VaS» ; boleasn. ako ed ravnik na Ide de Je usdravUlva. se bodete preprlc^ali kakor bttr« j Vas prlfine sdraritl. da ste na potu bolJSanJe la etalneg« sdr»v)a ^drevntt oe aesen privatno In saapno ^DOCTOR COWDRICK, Specialist Rojakom nagnkn jamo, dm am r Mčsli razpošiljati Koledar. Rojak- dmšsoui trrrdkm Frank Sak-? Si Ciair 4w., dbrofod •topnikov. DozdAj j« paroNmfli ie 'ed kot 6000 iztiaov. Te bomo naj pr«1 razposlali. Ker smo tiskali Ko iedarja 1« omejeno itevilo, oposar jamo rut, ki bodejo imeti, naj ga —-—-........ SLO VENSKO- AMKRTK A NBKI KOLEDAR. Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci* ooo Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angle v Rusiji in Italiji. Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico al pismo, katero ste pre.ieli od tam, kjer se iiua plačilo izvr žiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov TVRDKA FRANK 8AKSER, 82 Cortland t 8t„ N«w York. N V IZ GLAVNEGA UKAOA S. P. DR. SV. BARBARE. i{** / u i t h t spltj^iit'iiii frlu>nvanja ] >r k S. P. Dr. Sv, Barbare za bo-.S.-i f/l.ivni \t i»/ /irii/eot- o rjr a nizat-i je po združenju s S. D. P. Z. št. po*t Za Za St. post. Za Za Johnstown Pittsburgh Johnstown Pittsburgh t. 2 2 51. 10 « 1 rc. 4 ■i. 5:{.• 62 4. 4«i ."4. 22 >*• ^^H :>:». 44 3 ♦i. 2 26 '*>. 12 T. ;{0 r,T. 14 1 4:J 1 5>. 37 2-» 59. 20 2 to. t 12 60. 9 10 11 20 1 64. 27 13. ;J3 9 63. 1*. 3 l!6. 2 14 IV 7 1 67. 13 Ifi 46 (i^. 13 r»o 17. 2 44 69. 6 20 I**. r, 3 70. 20 IW. 'j 41 71. 4^ * 3 20. 15 72. 20 21. tl 7 73. 18 -- 74. 14 2-1. 2"» 7 75. 24. 'i 76. 31 5 2"». 17 16 77. Jo 66 7H. 15 2 27. 3M 6 79. 2^. 34 2 81. 29 I1* 5 ^2. 25 :t0. 45 h3. 5 31. 41 10 ^4. 2 20 32. 85. 11 2 i i 17 9 86. 36 •H, r. 87. 1 15 35. 4 3 7 H6, 9 1 89. 18 37. 6 12 90. 12 3 ■19. 40 91. 17 41. 34 3 92. 30 42. 32 93. 18 43. 24 9 94. 4 4. 51 3 95. 2 11 46. 17 96. 9 47. 47 97. 16 1 48. 98. 10 49 .16 --- 5mi*lu izida splošnega glasovanja za glavni šefe/ i iru/»-n. or£ani/m-ij<\ je dobilo večino pri S. P. Dr. Sv. Barbare iti l*to J oh n* t own. Pa August Gostiša, pomožni tri. tajnik. Frank Pavlovčič, glavni tajuik. na plač-ilo $102.50, ker je brez dela in je zanieevalno govoril o amexikanskem vojaštvu. Aurora, Minn. D-striktni sodnik M. Hughes je dovolil ločitev zakona zakoncema Anton Lesar, star 27 let, od nj« gov lDletne žene. Ločitev je oila dovoljena na podlagi surovega ravnanja ml strani moža. Buhl, Minn. Staro ■ -nosobuo policijsko poslopje je kupil John Krovar za eeiu, od občinskt^ga sveta. Dunajske demonstracije. True translation filed with the post master i.' New York, X. Y. on Dec. 4, 11)17. as required by the Act of October C, 1017. Amsterdam, Nizozemsko, 2. dec. Kakor naznanja neko dunuj. poročilo, so se v soboto in daties v gostih gručah zbrale dunajske žene vseh razredov na Rallplatzu ter so izražale svoje zadovoljstvo nad avstrijskim zunanjim ministrom grofom Czerninom, ker deluje za luir. Enake demostraeije so se vršile tudi po drugih kronoviuah. Litvini umirajo. True translation filed with the post maEtfr :it New York, N. T. on I^iC. 4. 1917, as required by the Act of October 6, 1917. 1 Amsterdam, Nizozemsko, 2. dec. Pri zasedanju nemškega državne-; ga zbora je v petek poljski poslanec Sayda izjavil, da so živilske zaloge za Litvinsko premajhne in da je umrljivost zaradi tega zelo narast la. fijfgpjMaraiiinuEj«^^ Rojaki naročajte se r,a "Glas Naroda". največji slovenski dnevnik v Združenih državah. j MOŠKE BOLEZNI m ST j X __ ^___Dr. Koler najstarejši sloven- \ T g^^^^fflty ski zdravnik, špecijalist v Pitts- 1 a vffifcttr^k! bnrghn, ki ima 28-letno skuš- ! + \ njo v zdravljenju vseh možkih | i (^Sv Hydrocele ali kilo zdravim j \ ▼ 30 arah in brez operacije. \ t mKumm^S^ V\ Bolezni mehurja radi kate- h I VRqIh^^^ bt rih nastanejo bolezni v križu in ( k ^HpJ^ ^ hrbtu in ostale bolezni te vnte j Z ^^^^ ^^^aJ zdravim z gotovostjo. I REVMATIZEM, TRGANJE, ( I JSl^v If, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BO- j I PV TiEČINE. OTEKLINE, ŠKRO- , J m DRUGE KOŽNE BO- ( Z ^ \ \ ' ' LEZNI, ki nastanejo radi ne- j ? ^ ^ \ \ tiste krvi, ozdravim v kratkem t / času, da ni potrebno ležati Jaz , t Slovenski zdravnik. rabim 606 in 904 za krvne bo- z lesni. t Uradna« ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure ▼ zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od ! t 9. zjutraj do 2. popoldne. * \ Dr. KOLER, 638 PENN. AYE., j i PITTSBURGH, PA. Na svatbi. Ko se Naj a je možila, v gozd pritekla je zeleni, kjer je i-astel vitki javor. 1 luči .s biti stiiircjšina ? Jutri bode ženitnina.'" • se je .Začudil javor. •'Slarejšma, a zakaj ne i Se desetkrat, če desetkrat omočiš sc, lepa Naj a." To so zašumeli svat je, mlade snahe in snašice. sladkoroke krasotice. ko na svatbo pride javor. Prištorkljal je v črnih škornjih, >e prizibal ves okoren, v bujni kučmi, vsi zeleni. ~'Ct l*\jte, glejte, dobri javor, kakišeai krasen starcjšiua! Jak je v pleča, v pas je vitek, bogi ne, bas junak se pravi.'" In darove je prinesel za nevesto, lepo Najo: Gozdnega mahu /m zdravje ki kristal iz žive skale in zlata žarečo kepo. Kar ponudi se mu Jvata: Javo reek, ur-eš z mano plesat?" "'Ho-ho, rad, ali no morem, vse pretežke so mi noge, preširoka mi je kučma, previsoka mi je glava. Rajši srečo voščim Naji: Dan in noč naj teče zibka, sin za sinom, vsi junaki, kot izsekani iz jekla." Javor se zahohotal je, a nevestiea. a Naj a vse do nedri je zardela. Sedel jo za dolgo mizo, trkal. pil. se bra til s svati, cclo vedro sam je zvrnil. Hihitale so svatiee, v pečah svil ni h, zlatih pasih, in mežikale poredno s črnimi so si očesci, ko ?jpet v goro je odhajal. Bil pijan je gozdni gazda. semiesfcja je kolovratil, se spotikal in kolebal, v rjavo rebro se košatil. Kar z^plosne mlada Kata: "Mož, preveč «te naložili!" Postoji in reče javor: ■ "Oj, ti Kata, Katka mala, 1 nase glej, ti škrat poredni, kaj bo drevi, ve tvoj Marko. Glej, da prej ti bode treba starcj&ine na ženitvi, kot pri krstu' kuma, slišiš?" i : In kot groan se iagrohoče. ) da se gora je potresla. c Se okrene. se zamaje i in široko se odguga i v dom zeleni, v solnčno hišo. 1 Švedski poslanik ie odpotoval. Buenoa Aires, Argentina, 2. dec a Švedski poslanik baron Loeven je 1 odpotoval. Običajnih poslovilnih posetov rasnim uradnikom ni na- HI vi | MNHI* • KWIMO Major Benedict Crowell, pomožni vojni tajnik Zdr. držav. Slovenske novice, Virginia, Minn. Vsekakor srčen deček je osemletni Tone Berk o vie. Pred nekaj tedni je Ml operiran na slepiču. Ko se je prebudil po operaciji, sc je smejal. Kri trden pozneje se mu je stanje poslabšala tako, da jc moral biti zopet operiran. Tudi po tej operaciji .se jc smejal. Zdravniki niso upali, da bo ozdravel vsled nevarnih operacij, toda stanje se mu je nato tako hitro izboljšalo, da je kmalu zapustil bolnišnico. Josip V idera iz Bivrabika je bil pri tukajšnjem sodišču kaznovan na 90 dni v okrajno ječo ali pa "Ne ume. ne ume!"' je kliknila starka. £,Ycak kar se tiče parila' Ne mešam sc v njegovo latinščino. Sicer pa, kontesa, prisegam, da niti ne umem prikrojiti za srajco. Naj ne bom zveličana, ako lažem a (Ion Clemente me k temu sili." "'K sreči pa jaz umem. torej sem prišla v pravi čas. da vam pomo-roffi", jc rekla Katarina. Odložila je klobuk in slekla rokavice, z veliko iglo si je pripela vleeo amazone, da bi ji ne delala napote. Vse njene zadrege, vse nje ne bolesti so hipoma izginile. '"Vi ste se zvezali ž njim?" je 0 ponesla starka, toda že mnogo mirneje nego poprej ! Usmev mlaja deklice jo je malone očaral. — Podala ji je svoje velike škarje "Kako ste dobra!'* je rekel don flemente. "Hvala vam!" Katarina je strigla. '"Taksna malenkost", se je po-smejala. In spokojno je pojasnila Ersiliji neko važno podrobnost svojega dela. '"»Sedite, gospod'", se je obrnii don Clemente k Janu Mariji in je začel 2 njim pogovor. Goreče je razkladal zanimivosti okolice, Čemur je mladi mož pritrjeval z enostavnimi. kratkimi besedami. "'Poglejte, mojo poslednjo najdbo", je rekel duhovnik ter mu pokazal veliko črepinjo etrurske vaze in bronzovo zapestnico. Gospod Plojhar je pač gledal skrivaj na Katarino ter preudar-jal, kaj se godi v njeni duši, ven dar pa se mu je posrečilo, da je kazal tudi zanimanje za te starine. Vzel je zapestnico v roko, jo pregledal ter omenil strastnemu starinoslovcu, da so našli podobne nakite tudi na Češkem. To je bila navdušenemu donu Clementu voda na mlin, široko in zgovorno je razkladal svojo teorijo o dobi postanka teh predmetov in kako so se po trgovskih potih širili po Evropi, a Jan Marija je mogel z masko strmeče pozornosti na obrazu mirno molčati in se po-grezniti v svoje misli. V tem se je Katarina tiho pogovarjala z Ersilijo. ' Ne smete biti užaljena zaradi tega platna", ji je rekla. "Itak sem hotela donu Clementu za njego ve reveže poslati majhen zvitek precej boljšega", nego je to. Jutri ga dobite. Ne pravite o tem donu Clementu, a dajte mu te srajce v vasi narediti Vem, da imate tam šiviljo. Njen račun poravnam jaz. »Ali ste zadovoljna T" Ersilija je bila srečna, obračala je oči k nebu in roki dvigala tja. 1 I (Dalja prikedajii.) i slamnatih stolov je stalo v vrsti ob > belkasti, tuintam že požolteli ste-l ni, in pri drugem oknu je poleg * majhne mizice stal razcefran naslanjač z visokim naslonilom, ki je . oči vidno razpadal v prvine. Pred njim je bil na kamenitih i tleh razprostrt košček rjavkaste i preproge. )*ri mizi na sredi sobe se je prepirala stara Ersilija v rev-mi, toda čisti obleki s svojim gospo dom. V eni roki je držala velike škarje, z drugo pa je strastno tolkla ob platno, razgrnjeno po mizi. "Gospod ste vi. vem", je kričala, "in ubogati vas moram, toda t rešena se jeze. In pri svetem kri-, žu prisegam —" "Ne prisegajte, Ersilia", je miril don Clemente, ki ga Jan Mari ja ni mogel videti v obraz, ker je bil obrnjen k durim. "Oh. poglejte!" je skoraj mirno rekia Ersilija ter pokazala s škar-jama, ki ju je bila pravkar zapazila. Don Clemente se je obrnil. Na njegovem rumenem, suhem, raska-vem obrazu, v njegovih temnih. I ponižno in mirno zročih očeh se je zasvetil mil usmev. "Dobrodošli, kontesa", je lju bežni.vo kliknil ter ji' podal roko IMitcm je vprašujoče pogledal na 1 mladega moža, stoječega pri durih na Katarino. Deklica je zardela. Kar se ji je zdelo poprej tako j naravno in umevno, namreč, da pri vesde Jana Marijo sem k staremu prijatelju, da ž njim pregleda "grotto Campagno", to se ji je pokazalo t»edaj po sestanku z gospo Dragopulos zelo mučno. Za tem je moralo tičati vendar nekaj nenavadnega, pohujšljivega, da jo .)<• smela zaradi tega tako razžaliti ta grozna, krasna žena, ki se je pojavila na širni kampanji kot zlovešča prikazen. Sedaj, ko je *tufh .pred starim duhovnikom, sedaj je f šele jasno čutila, kako jo je razža-lila ona žena in zgrozila se je: ka- < ko bo don Clemente sodil o tem! i Ohrabrila se je. Ta stari prijatelj , je bil tako dober! , "Don Clemente", je govorila in ] malee tresel sc ji je glas, "prive- i dla sem vam gosta. Gospod Plojhar je tukaj tuj, iz mesta je prišel j j kjer se je rodila moja mati. Go- i >po.l Plojhar bi si rad ogledal 'jrrotto Campano" in ostanke sta- j rih Vej. ' ,'neko ginjenost je izražal njegov , ' Jan Marija je uganil vzrok nje- , j ne rdečice; od samega kesa in salmons sočutja do nje je i on zardel. Upal je, da s prav globokim po-klofiom zakrije svojo zmedenost. Don Clemente je molčal treno- j tek. oči so mu postale sanjave in \ ueko ginjenost je ziražal njegov ( | usmev. Gletlal je z enega na drugega. Nj- govo sicer nelepo, vsled preostrih potez malodane karika-j turno obličje se je zdelo skoraj ' krasno, tako dražesten je bil njegov neskončno dobri nasmeh. *'Veseli me vajin prihod", je rekel naposled preprosto in oba je t obenem prijel za roki. 1'ganila sta njegovo domnevanje, i ' da sta zaljubljenca; njiju vedenje n ie opravičilo takšen zaključek. — < Njiju zadrega je rastla. K sreči iu je rešila Ersilija. 1 '"Oh, kontesa", je za javkala ] spomnivši se svojega spora in upa ; joč v kontrsino pomoč, "tega že ni mogoče prenašati! Ko bi vede- i ,li—" "Molčite, Ersilija!" je mirno « rekel don Clemente. "Ne prito- j žujte se —" j "Čujte in sodite!" se je razkp- ] račila starka. "Ta kos platna je s vse. kar ima don Clemente v hiši, i in iz njega bi mu laho naredila srajce. Tako jih je potreben kakor < zraka in vode. Njegovih starih že j ni mgoč2 krpati —" "Tiho, Ersilija!" se je vm-aai i resno. — "Ne nadlegujte mojih i gostov s takšnimi smešnostmi —" "Ne, kontesa mi mora pomagati". je strastno kričala Ersilija mahaje s škarjami. "Pomislite, don Clemente trdi, da ne potrebuje novega perila. V vasi je našel neko staro čarovnico, ki je baje bolj potrebna teh srajc! Da fei si obdržal vcai za eno, za eno ali pa dve, pri svetih ranah našega odre Senika!" In jeze je zajokala. "Odpustite, Katarina", je skru-šeno in zmedeno proail duhovnik, "odpustite Ersiliji, da vas —" ! "Stojite, kakor vam je ukazal don Clemente*', ki bolj* «rt soditi o stvareh nego vi in Jas", jai reki* Katarina. _ | j Veliki vojni atlas ! vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskib posestev vseh velesil« Obacga 11 raznih zemljevidov. OKNA SAMO 25 CENTOV. r.MfUO MAPO CELE STOOPS $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZM-DOVJZirS DRŽAV« n HA DRUGI PA CELI SVET. OEM $3.00. UflUVVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN D Air MAGIJE t MEJO AV8T&3-OGRJUCS Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Harotča ta denar pošljite n: i Slovenic Publishing Company | ti OorUsAdt Street* Km fori, 1 I Obema je bilo, kakor bi otopela pod nekim težkim udarcem. On ni čutil -amo nesrečnega, ampak globoko ponižanega, pogaženega v i prah. " \ > e. Tega pač ni bilo jtreh.i. Aloje priznanje bo sedaj veljalo za iiri*iljen, neodkrit i7go-j vor." Katarina jc y>lnkala v svoji notranjosti nad njim in nad seboj. No, it- l>o!j naj njim nego nad seboj. Kako i>e je z. lel nesrečeen ! - v Kako jf trjiel! Ni se mogla ozreti na ta bledi, mračni obraz, kjer so j živci igrali in drgetali. Prosila jc Boga za moč, da bi vsaj na videz (►stala mirna. Kada bi bila izprego-vorila kaj iu bala je svojega gla^iu. i Jan Marija ji je hotel reči: — i"'Katarina, ;tli mi morete odpusti ti? — Zaradi mene vas je žalila ,a —" Ne, to ni bilo mogoče. Bil bi morda razjokal In začel preklinjati svojo usodo. O, ko bi sc mogel gnati na svojem konju daleč, daleč po tej poljani nekam v neskončnost! Kampanja jjf konča la tam nekje ob morju. Ah. da je na dnu tega morja! Do krvi se je j vgriznil v ustnico in potlačil s tem divji vzkrik, ^ katerim so se zgnetene prvi hotele olehčati. Deklica je zbrala tedaj vse svo je sile, vedela je, da mora biti močnejša nego on. "Tu stoji hiša dona Clementa",| e govorila iu treptali sta ji ustni-•i in glas. "1'pani, da najdeva teza prijatelja doma." "I pam", j<* skoraj zavpil, tako, malo je imel svoj gla^ v oblasti. Oba *ta v enaki razdražen osti poganjala konja, tako da sta že! ■cz nekaj minut blaznega bega u-davila pred pustim, starim poslo-ijeui, kjer je bival don Clemente.! Ne njegov, ne njen pogled se ni zmenil za to zanimivo pokrajino, pripominjajočo fdiko Poussaina, ki :e toliko svojih molitev črj>al iz rimske kampanje. Tu se je nahajalo vse, kakor pn ljnu, ta modri vzduh, te ostre »ence, to zlato solnce, ta stara bo :ja d reve* v skupinah te grude in J vode, ta skoraj fantastna poslopja :ia skaio v j u, štrlečem pred njima. sa tista poetična melanholija in dla prirode. Dom j»l bil že napol \ i •azvalinah, mračen kakor po pleni- ' vi, prostran, siromašen in sliko-! vit. Katarina jo skočila sama, brez »omoči s konja, ter ga vedla k ve-ikerau hrastu, kejr ga je priveza-a. T iku je storil tudi Jan Marija. Šla sta proti domu. Precej v njegovi veži sta zaslišala razzlobljen ženski glas, ki je »rihujal z gorenjega nadstropja, n pote^n drugi, moški, pomirjajo-"i glas samega dona Clementa. "Ersilia je slabe volje", se je prisiljeno posmejala Katarina. Iz sive veže sta stopala po kamen i tem stopnišču navzgor. Z mo-■itovža sta pogledala skozi odprte duri v prostrano sobo. Bila je sko raj prazna. Na sredi je stala velika, težka hrastova miza, pri oknu druga manjša, pokrita s papirji, poleg majhna polica s knjigami.. Nekaj (Nadaljevanje). "Tudi ni treba", je odgovoril*. "Nisi vreden maščevanja. Zavrtrla vui te, ko me več tu^i zanimal. — Ah, golobček, verjemi, ti m na j-i žalofctnejfti ljtibovuik na svetu in i r.ajm-prijetm jši. kar v-m jih kdaj t luiela. Pravi >lu «voje dobe, nisi j niti sposoben, da bi čutil {M»lno ra-| :. .»t življenja. Kad bi užival iz ča- j h- razkošja do dna, pa bi pri te« | rad o*tal pol svetnika. Ti dolgo-> časii sebe ni druge iu to imenu- j jše polet 7M idealom. Ta b«*seda same na si-bi je že na slabem glasu.! Prišel >i ob vso naivnost v nepristojnih stvareh in uedostaju ti prt. uaujenosli. Drugače >e konča ka-j k or ti davno ondačeni: nobena «ile-[ H-v, noben *kok med ljubimca in .►Ijuboviiao, Ne. go l obče k! Vaa moja hi-torija * teboj je ta*, rgrizli i la sem v jabolko, ki me je mikalo za tr» utek, ne zaradi gladu, ampak zaradi dolgočasja in prenasi-j . enosti, pa kmalu sem spoznala, da je neokusno. Takšno jabolko sploh od vržemo -- in pljunemo." In Pelagija je res pljunila. Jan Marija je povesi! glavo. -Nujui»tudne.iša beseda, ki jo je mogoče zabrusiti ženski v obraz, mu je hilil)» na ustnici, pa je ni izgovoril. Zlost je zaplapolala v nj«ni in obenem ugasnila. Molčal je, le . , .... v • iit izreeoo, strašno ponižanje je eii-j til. - "Zaslužil sem to'*, jt rekel in ta lena »e mu j<* zdela v tej meri propadla, da je občutil zanjo ono po-j. milovanje, ki so mu (ra vselej vzbu jalc vlačuge. Pelagija je pasla svoje oči ob trpljenju, ki »e jc javilo na njegovem obrazu. In je končala : "No, idi sedaj po tem prizna J nju, da se nikdar več ne vidi- Krenila je nazaj in način, bese- j de ter kretnje so se najrlo izpre-menile. Sedela je na svojem konju mirna graeiozna, glave do pete prava, velika dama. "Pogovorila sem sc zopet e» krat po rusko", jc govorila z o čari ji vim smehljajem. "Tako sem zaljubljena v ta jezik, da porabim : v»ako 'priložnost, da ga govorim Pa, Sir Getuge, ali ne bo že precej i 'žavno dognati našo družbo T" Potem se je pripojila tesno h Katarini in pi podala roko. "Očarali mc!" je rekla. — "Zlasti je učinkoval name va? nenadni |x»jav v tej puščavi. Re eite, Sir George, ali vas gospic« d Soranesi ne ^minja docela damt ! I ne, kiikt^r jo slika Spencer v va hi priljbljeni Fsiri ^ueii* preee v prvih »tancah T Ta seenerija s«' uj« tu a * ouo v pesnitvi, in tudi go blod. eeiuu Vitezu, « katerim je ho diia Una. Nada jem gospica, da . sr.M'ava nekje v družbi. Dotlej ha mi ostanete v spominu kot 'da ma 1 na'; pray tisti mik, ki sc nc da opisati, seva z va« kakor iz onr pesnitve, ki jo neumorno reeituje Sir Georg«?." Svrknila je konja in skokoma je švignila napr j, mahajoč z roko in Ji iraajoč z glavo: "Adieu, ma taate belle", dokler ni naposled s svojim tovarišem izginila na neki globlji poti. Katarini je odleglo, ko one ni več videl. Ona in Jan Marija sta molčal«, ter jezdila počasi dalje.I Najboljše naravno zdravilo Čudovita iznajdba Father Mollingerja pred 50. leti je zdravniško čudo današnjega dne. SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ. Bolni ljudje naročajo zeliftfia, katere je ta duhovnik predpisal pred mnogimi leti. Fathfr ilollingf-r je napisal recept ču-dovltefra. lellKoega zdravila pred "»0. leti. Prineslo je s»re .lOu.Ui O U« •!.-XIKOV. Xikdo v .Vmeriki ni imel take priložnosti preiskovati bolexni in trpljenje. Zaradi te^a je njegov zeU5Cni čaj sestavljen i2 čudovitih zdravilnih korenin itd. in je najboljše zeliščno zdravilo na svetu. FATHER MOLIJXr.EIt.lEV SLOVITI ZELl5č'Nl ČA.I B«J T'rinesel m<«*- celemu telesu. Oživil bo kri ter napravil rdeča bleda lien. JE čudovito zdravilo za vse želodčne nerednosti. pline v iflodcu, tu kisel y.e-lodet-, bolečine v želodcu, napihnjenje in potrtost. To zdravilo vam BO vrnilo »V.ber tek, podeli vam krepi-iino si'anje, oživilo vam bo burvo kože ter odslnuiilo mozote iti pe^e. FATHER MOLLIXGERJEV SI.OVITI ZELIŠČ'XI ČAJ ODP1UV1 IN' PKEPRE-ZAPIRANJE. NAJVEČ ROI.EZXI JK POSLEDICA TEGA ZLA. <*"REVA XAJ BODO ODPRTA IX OBVAEOVA.NI EO-DETE BOLEZNI. 1 ATHER MOLLIXGERJEV ČUDOVITI ZELlSC'XI ČAJ ODPRAVI BOLEST-VI IX NERVOZNI GLAVOBOL. To je tako velika dobrota za človeški sistem, da ne sme biti brez njega noben mož, ne žena. Ako vzgajate družino in jo hočete obdržati zdrav«, se mora ta čaj dajati vsak teden dvakrat starim in mladim. Obvarovani bode te s tem zdravnika in etroSkov. VSEM bolnim, slabim, bledim in utrujenim čitateljem priporočamo Father Mollitigrerjev SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ. kajti pomaga krvi, jetrom. želodcu, ledi-cam. črevam in mehurju. Imej notranje organe zdrave in pazi na zunanji učinek. Ako ste prehlajeni, vzemite Cašo vročega Father MoUingerJevega slovitega zeliAinega čaja predno ležete spat in zjutraj bodete opazili veliko izboljšanje. Kdor rabi Father Mollinererjev sioviti zeUtfni čaj, nI v nevarnosti, da bi se pre-hladil ali pa zbolel za pljučnico. NAROČITE EX ^ZAVITEK SE DANES. VELIK DREŽINSKI ZAVITEK STANE «1.00 IN POŠUEMO GA POVSOD PO PAKETNI POSTI. Za zavarovanje poSiljatve POŠLJITE 10c. Ako pa želite. Vam pošljemo tudi po C. O. D. na VaSo pošto. Pofiiljamo na Usoče zavitkov naiim odjemalcem In vsi dobivajo poSiljatev i točno. Ako pa sami ne marate naročiti tega zdravila, izročite ta oglas kakemu bolnemu Vsa naročila na- MOLLINGER MEDICINE COMPANY 21 Moltinger Bldg. - --- East Park Way N.E. Pittsburg, Pa GI/AS NARODA. 4. DEC 1917. 1 - —r ———— Jan Marija Plojhar. < čeiki »pital Julij Zeyer. ■__ mmmm želodčne |m£HB0LEZN]e> J^m . okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati- Mr^'jsKMw^Bi-vy^^^ cene, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca Hf- se lahko vspešno zdravijo privatno na domu žn z HiSHm^&I' majhnimi stroški Želimo, da sc seznanite z našim znastvenin nači-nom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih Ul^J^^^^^^Kf^lB/ bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor 11 nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože. otekle, zažgane, Ls^^^SSKSBBi^^R^• j^set bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obne- J^BlVv mogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in n/^Bl zaupanja; nadlogah 'ledvic in mehurja, ter veliko drugih bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe. Zdravniška knjižica, katera šteje osebna v: ^ 96 strani, zastonj, poslanca I PiSt« 5e Jane« po to knjižico in u njej boste našli enostavna nailo Vv^k takta v razumljivem, mater.nskem jeziku. Ta knjiiica je zaloga 1 talit,. ^^^n^JI^^SSl fB znanosti in vsebuje inlormacije in nasvete, ki bi jih moral znati > ^ vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi do- Želim, da me pozna v salu moZ in NXVS^^k bili nazaj sveje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brez« vtaka ienav tej deželi. Latera trpi m plaillO knjižico in zvedeli boste, kai je potrebno glede te ali bolezni. Zrlim.da me poxnAj'o vUkot y* 1 ■■ one bolezni. -Neposiljajtc denarja! — poMjite samo vaiic ime in i^vt^Jl!" L 'y-if? , , naslov na spodnjem kuponu. Ne tro&ite denarja za kakšna nii- va v medicinski praksi, katero vriim že « pravočasne nasvete in podatke. Pr. tem lahko zveste, na čem v» dolgo vrsto let; moji lasje so danes snežo- trPlte m kako ** mo^e vaša teškoča obvladali. bel; dolgih letih feudiranja. raziskavanja I t^e ^k^r^Š^kS Knpon za brezplačno knllžlco jenJ njene bolezni, ki se tako teiko zdravijo 7 . ... . . in O katerih in« mtogo drugih zdravnikov ^apište vase popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam ie dane«. Ie površno znanje. Želim, da mi vsak bo- ___________________ lan mo«ki in vwlu bolna ženska zaupa rjD ] Di t jen 1 Potre •vujc teakoče m tainosd; vsakemu bom dal •»• nUOJt.l ■»• riUtt WU-. peften nasvet, k« želim. «Ja sem z vsakim 5 HSOMcdison A Clinton St«.. Chicafo. III. d*.Ser prijatelj. Rfate po brezplačno knji- _ 1- rv. - vl.. , . Bco. katero vam nudim, in čitajte mojo Vjospodje: rrosim. pošljite mi takoj vašo zdravniško Icnjlileo popolnoma ooatooleo nade. uston) in poštnine prosto. _ Ime in priimek______________________________________________________ »»i Bm........................................................ fr Mesto--------------------------------------Država......................... — Mojega sina pod sodnijsko kuratelo! — Kakšna sramota! —1 Kakšna sramota t ! — Meni je vseeno. — Ali hočete, da vam sin že zdaj zapravi vse J premoženje, katerega mu hočete zapustiti? — To je edino sredstvo.) Če se ga hočete poslužiti, je seveda vaša stvar. — Te zapeljive žen-! site ne bo nikdar prostovoljno zapustil. — Toda mi ga iaiiko prisi-l iimo, da ga bo ona zapustila in odvrgla od sebe. — Ljubimcu, ka-1 teri ji ne bo mogel ničesar dati. Ko kmalo pokazala vrata. — Ce bil bil jaz na vašem mestu, bi gotovo storil tako. Mladi in stari Haupois se ni«!a niti videla niii si nista pisala. Po preteku štirinajstih dni j »n dobil Leon od sodišča listino, v kateri mu je bilo naznanjeno, da ga je sodišče na zahtevo njegove-; •ra očeta postavilo pod kuratelo. Vse pogodbe in vse nakaznice.! katere bi v bodoče podpisal, so brez veljave. Obenem je dobit tudi v »bilo, naj se osebno zglasi pri sodišču. Leon se je prijel za glavo. — Sramota: — Sramota! -- < • ga je postavil zaradi piškavih 1-"0.000 frankov pod kuratelo. Ko je bil zadovoljil Carbana, je mislil, da je poplačai vse Kari-ne dolgove. Toda temu ni bilo tako. — Hišna Luiza mu je povedala, da je Kara še zelo zadolžena in da ji upniki ne dajo miru. Stopil je v njeno sobo ter jo zagledla, sedečo pri mizi. — ListaU je po papirjih, ki so bili na zunaj podobni akcijam ter jokala. — Moja draga Kara! — je vzkliknil Leon ter privil krasotico k sebi. Kara se je stresla iu ga prestrašeno pogledala. — O, Kara! — je vzkliknil Leon, — zakaj nisi bila odkritosrčna? — Ali še vedno dvomiš o moji ljubezni? — Zakaj mi nisi po-{ vedala, da te nadlegujejo upniki? j Kara je še vedno molčala, d očim ji je poljubljal Leon solze s' svilnatih trepalnie. . — Draga moja ljubica. jaz te ne bom več vpraševal o tem. — Jaz prav dobro vem, kako si nežnočuteča. — Luiza mi je v>e povedala. — Jaz t«' občudujem. Kara ga je hvaležno poglegdala. zatem je pa skrila glavo v njegovo sknjo ter pričela bolj ihteti. Obnašati se je znala tako kol razočarana šestnajstletna deviea.' Selc ko se je nekoliko potolažila je pokazala s tresočo roko na papirje ter rekla : -— Moji upniki me vedno nadlegujejo, jaz pa še vseeno mislim, I da se bo cena mojih akcij zvišala kot so mi povedali. — O tem sem ' ludn prepričana, samo ne vem, kaj se bo to zgodilo. — Upniki mi pa prete, da mi bodo poslali v hišo ekskotorja. ______(Dalje prihodnjič). ft las naroda, 4. dec. lit. Prosim drage rojake ujetnike na! Ruskem in Iraškem, ako je ka-j t ere mu mogoče sporočiti o sle-i [ dečih mojih sorodnikih: FRA ' SE. JOŽE hi ANTON* t I Z ' XAR. prva dva doma i/ Podkorena 02 gorenjskem /ainjij • pa iz Šiške. Prvi je l>il na • u ' =J:em bojišču in je poeresaa ?e' »>d začetka vojne, drnga dva' «ta ujetnika na Ruskem že nad, j eno le! o. Nadr.lje FRANC' ! rrZNAll. doma iz Rode' na! Gorenjskem; bil je na laškem' bojišču in je pogrešan že nad; • o.'iv> leto. Moj naslov: Jacob Cuznar, Sgt. Q \f. Corps. Manila. Philippine Man Is« l\S. Iščem JOŽEFA SKUFCA. podo-iii,'.f*e Blekov iz Malega CrneSa, i ara Zatiena. Pred sedetimi leti se je nahajal v Clevelandu. O. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga ini naznani. ali naj se pa sam javi. — j Anton Glavan, Box 522. South I Fork, Pa. (1-4—12) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JAKOBA VOZEL, I podomače Voglov tz vasi Žva-I rulje št. 7. Pred tremi leti mi je ; pi*al h De Pne. 111., sedij pa n;* vfin, kjer se nahnja. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov na-j slov, naj mi ga naznani ali naj I se pa sam oglasi, ker poročati mu imam nekaj važnega. — Peter C rank ar. Co. A, U3 Ma-[ eliine Gun Bati., Camp Travis, j Texas. <;*-C—12> ' I Ve m prijatelja JIM DEJANO \ lCA. Hrvata iz Bosne. in JOK i CAKOVINa ČKMLJAKA. do ma iz Postojne na Kranjskem. Leta 1914 smo delali skupaj v ' Norwich, Pa. Prosim ee-njene prijatelje, da mi naznanijo nji-j ju naslov, ali naj se pa sama oglasita. Delata, v gozdu v We«i V ironiji, -laz sedaj pri v kih. Moj naslov je: Thomas De-j-a novic, Co. L, 151. lnfantrv, | Cajup Shelby, Miss. (1-4—12) SLOVENCI v Pittsburghu, pa,, in okolici! Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižice, da točno od-i govore na stavljena vprašanja in no vodo, kako izpolniti, se zarno rejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Cez dan F«m v svojem > uradu od 8, ui j zjutraj do 5. ure ■ zvečer, 117 Blakewell BuJIding, > vogal Diamand in Grant St.; zve- ■ čer od 7. do 1>. ure zvečer pa lahko pridete v mojo stanovanj*-: i j 702 Cedar North Side, Pitts - burgh (Allegheny). Jamčim za ■ točno delo. } Kosto Unkovich, javni notar, ; 117 Blakewell Bldg., i Cor. Diamond & Grant Sts, i (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa I . , f ' 1 > Pozor, rojaki v ujetništvu! Iščem I svoje tri brate JANEZA, PE-I j TRA in FRANCA URBAS. Do-! ina so v/ Jarš pri Domžalah. Ja^ nez je v ujetništvu na Ruskem.; v Lipov ki. Saratovska guberni-' ; ja. Od tu je poslal zadnjič precC i letom pismo in pozneje ne veunj j ni.* o njem. Druga dva brata t i sta bila n? it al jamski fronti.! , Kdor izmed rojakov kaj ve o' : njih. naj mi poroča, ali naj sej j pa sami oglasijo svoji sestri: Mary Crbas. sedaj omožena Ju-1 j dež, 6o Te« Eyek St., Brooklyn,! N. \.. U. S. America. (3-11—12) j __:_____\ Išč» m prijatelja VALENTINA' FEIFER. Leta 1907 sva bila, skupaj v St. Louisu. Mo.. na South Brc-jd way. Prosim eeaij.j rojake, če kdo ve za njegov na-; siov, da ga mi naznani, ali naj se mi sam javi. — Vincent Hoi"-i bauor, R. F. D. No. 4. Box 4S,{ Girard, Kansas. (1-4—12>| Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA KRŽ1SNIK; doma sta iz Železnikov št. 2 nad Skofjo Lo-ko. Nadalje bi tudi rad izvedel za naslov brata JANEZA KR I ŽiSNIK. doma ■is. vasi Suša, ob-| čina Selca nad Skofjo Ijoko. i Pred več leti se je nahajal v j Kropi na Gorenjskem. L. 1915 | je bil na soški fronti pri topni-| čar ji h in pozneje pa nič ne vem ! o njem. Obenem pa prosim tu-| d i, če kdo ve za jnoje bratrance. ki se pišejo KRŽIŠNIK m ŠTIBEL, doma. tudi iz občine | Selca. Kdor mi naznani za ka-j terena izmed teh, mu bom zelo j hvaležen. — Andrew Kržišnik, I 128 Burlington Avenue, Ija 1 Grange, 111., IT. S. Araema. (19-11—6-12) 1 SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN BO J AKIN JE, :! kateri imajo v rokah naša potrdila ra denarne pofcljatva. a številk* mi. kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prai komotroče svoj natančen naalov radi važne taxi eve. Pisma katera cm« jim poalali. ao ae dud pOTrnfl*. Tvrdka Frank Bilrwr. Baehnik Frank Jankovic Mihae Pintar No. 329639 33039S No. 330843 Bartol J. Kastelic John Aailch Math- . No. 33073) No. 44708 No- 260622 Bear Dan Kobi John Re^nF£nk No. 260638 No. 260628 No. 44296 Beljan Ana ^amide Frank No. 319997 Fran* No. 330721 Besen* May Ujm No* 260641 SmčiS John No. 330062 Kožel Louis No. 3:30762 Bobič Vajo No- 323307 Spaniček Aosl No. 260583 Lenaršič Josip No. 328894 BoŽičkovič D j uro No. 44555 Sparmblek Jo« No. 260581 Meden John »30661 Braun Mary No 331014 Starčevi Joham' No. 260643 Merkun Anton m 331070 Dt*T It™** No. 331355 No. 330086 No. 828896 Fonda Joe Mikolich John Turk Charlea No. 326808 No- 323252. No. 330351 Grgurič Blaž Oswald Luiae Turk Ivan No. 260573 No. 260632 No. 260647 Gubert Giuseppe Oswald Joe Tv*k Jernej No. 323085 No. 260621 No. 829741 HARMONIKE Jtodisi kakrSnekoli vrste izdelujem in [k»pravijam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje. ker sem že nad is let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domn. V popravo vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršne kdo zahteva, brez iiadaljnih vprašanj. JOHN WGNZEL, len East 62nd Sfc, Cleveland. Ohio. POZOR ROJAKI Dr.LORENZ. I Jaz *em edini slovensko govo H reci imperialist moških bolezni v B Pittshurjrhu, Pa. ■ ■ ~ Si Uradne ure: dnevno od £». do- K poldne do 8. ure zvečer. ■ V pet- S kih od 9. dopoldne do 2. popol. S V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL B DR. LOREXZ. S specialist molkih bolezni, j£ 644 Penn Ave. H. nadst. na ulieo, S Pittsburgh. Pa. S 2>.^Juap«AnaJ« mašilo aa tanaka laaa. «a-kor tudi aa možke brke in brado. Od tava mazila zrastejo y (tih tednih kruanl gosti ln dolgi lasje kakor tudi moiklm krasni brki ln brada in ci bo£o odpadali in osiveli. Revmatlzem. k oe ti bol ali trganje ▼ rokah, nogah ln » krita, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rana, opeklina, bule, ture, kraste in srlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdrarila bres uspeha rabil mu jamHm aa lt.M. Pi Si te takoj po cenik, ki g« tako) poflljeai zastonj. I Krasni tepnl KOLEDAR aa MM 1117 aaatonj. j JAKOB WAHčld, 6702 Bonna Ave., Clerelasd^ Ohio. | NAZNANILO. Cenjenim rojakom ▼ Coloradi naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik Rojake \ srbskem ujetuiitvu prosim, ee kdo kaj ve o mojem svaku ANTONU WOLFF. Doma je iz Žurg. okraj Kočevje, 1 dolenjsko, l^eta 1915 je bil ujet ita srbskem bojišču in potem sem eula o njem, da je bil odposlan v notranjost Srbije. Od o!tega ea^a ne vem nič o njem. Zato prosim cenjene rojake v ujetništvu. <-<* lido kaj ve o njegovem bivališču, da mi blairo-voli javiti, za kar mil hont zelo iivaležna, ali naj se pa sam javi svoji svakinji: Mary J a nosh, -ioC E. 61 h St., New York. X. Y.. I'. S. America. (3-5—12) ---------.j Rojake v ruskem ali italjanskeiii ujetništvu prosim, č«. kdo ve 7.v ! mojegra brata TITl'SA COLOI.;; in prijatelja ANTONA PO j 11AKC. Doma sta iz Pečke, fara ^Takole pri Slovenski Bi^t-rioi na štajerskem. Če kateri ve za n ju naslov, naj mi t^a blasrovoli naznaniti, če pa sama čitata.' naj se mi pa sama oglasita na ta naslov: Catharine Golob, sedaj omožena Doberšek, 399 Florida St.. Mihvaukee. AVis..: 1". S. America. (1-4—12) Kojake v ruskem ali italjanskem ujetništvu prosim, če kc1 ve za naslov mojih bratov L DVI-KA in FRANCETA GER-PENC, doma iz Dolenjenga Kartelevegu, fara Mirna pee na Dolenjskem. Ludvik je v ruskem ujetništvu od septembra tretje leto, France je bil pred enim letom na itaijanski fron-1 ti. Prosim, če kdo kaj ve o mojih bratih, maj mi blagovoli naznaniti. za kar bom zelo hvale-, žen, ali n;.'j se pa sama oglasita ! na ta naslov: Ignaee Gerdeno.j Box 41. Del m on f. Pa., U. 8, America. 11-4—12) Pozor, rojaki-ujeuiiki! kd*» ve, kje se nahaja moj bra* IVAN DULL AR' Pred enim lc-tOL'ii in pol se je nahajal na italjan.eki tVonti in njegov iia slov je bil: K. K. Feld K. R. Nr. 7. Batt. Nr. 4, Feld Poštami Nr. 48. Morda se zdaj na-' haja v kakem ujetništvu. Moj naslov je: Louis Dullar, 41 E. H«jraepm Ave.. Minneapolis. Minn., 1*. S. America, j 4-b—12)____| ) Rada bi izvedela, kje se nanajajtj : moja dva brata ANION i: j FRANK SER (L L ter se-tra ; IVANA omožena KLEMP. Ona se je nahajala v Barbei-tonu. Oluo. Prosim eenjeae rojake, če kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sami javijo. — Mrs Antonia Kern. Mine No. J. ( urtisviile Pa. t-6—12 __________________ • [ Pojor, rojaki v Rusiji! Iščem svojega brata JANEZA 1*11 BAS, doma pri Cerknici. Zv-l^e. ; Notranjsko. Prosim ga. da se ! itn oglasi, ali če kdo drtigrh rojakov ve. kje se nahaja, ga pro-sun, naj mi piše. — Mrs. Mary -Tamaiik. Box 153. Iv.sperial Pa., U. S. Amerika. j (4.6—12}____ Rojake v italjanskem ujetništvu prosim, 'če kdo kaj ve c mojem bratu PAVLU TOMŠIČ, doma Lz Kuežaka št. 30 pri Št. Petru na Notranjskem. Služil je pri i havbicah, divizija 18, baterija f 1, munieijska kolona 1. Cenjene rojake v ujetništvu prosim, da mi blagovolijo uaznaiiiti. ali j če sam bere, naj se oglasi svoji j sestri: Mary Tomšič. Segundo. j Los Animas Co., Colo., U. S. I America. Kdor mi poroča naslov mojega brata, ali j>ove, č • je živ ali mrtev, dobi dva dolarja nagrade. (4-6—12) ! MODERNO UREJ ENA Tiskarna Glas Naroda SMS VSAKOVRSTNE TISKOVINE BHB IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. ■ « ■ DELO OKUSNO, m mm IZVRŠUJE PREVODE * DRUGE JEZIKE. ■ ■■ . UNU8KO ORGANIZIRANA. mmm POSEBNOST W| DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMVLETE, CENIKI L T. D. WMA NABOČIUk P06um MAt SoveiAc Poblishing Co.f _« OartUndt BL, New Toyfc, N. Ur. Janko Flaikn, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Olss Naroda" in isdajati tozadevna potrdila. On ja pred leti že večkrat prepotoval država, ▼ katerih ao na2i rojaki naaeljcni in je povsod dobro poznan. Upati ja, da mn bodo fli rojaki t vseh osi-rik na roko* posebno te t|W onknriaMt lr*s volča. MBBBBI^ BdflB EBEBVBHL . " " ..,- Ž......S- . ... . ^ _ - i - ZaAas » kake drnfltr« bsmoJcm kopiti baadm m*m, n«sl> pidbftv Inllnwuf. kap« Itd^ sU pa kadar potrakojata ara, verltka, pnkK itd-, wm knrita pre) nikjer, te tadl ms aa sms iiaafcls UpaaiaaJa ' staas le 2cs. pa M kodata prtkfartM dolaija. /T HMFiJlAOOr iH flMBHMi SNU ^ O HAXP09L PA, ........... . r.'. t. ■ Gospodična Kara ' Roman iz pariškega življenja. 1 Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. t" _____________ 13 (Nadaljevanje). se je hitro skril za spomenik, da bi ga ne opazila. Pol ure kasneje je Kara od61a. Leon se je oprezno približal k grobu ter prebral na njem sle- d.s i napis: "Amandus Claudius, knez iz Calaure, vojvoda Calami, I'orej oni, katerega j«- smatral za svojega tekmeca je bil mrtev je /,e dolgo ča*»a byai v jrrobu. Mimo jr priiel vrtnar, katerega je Leon nagovoril z besedami: — Ta grob je pa b*po okrašen. — Da, prav imate, gospod. — Nolxn gt'ob na tem pokopališču r.i ž»krbneja<- negovan. 17. dne v mesecu so nasajene vanj sveže ro-i«*, ki so najdražje in najlepše. Leon se je vrnil v Pariz ter ponosnega <»braza stopil v Karino sobo. Ona k a je objela iu vzkliknila: — Danes si pa zelo vesel! — Da, uganila si Kara. — Tako vesel nisem bil že dolgo časa. Naslednji dan je bil četrtek. Kot ponavadi je bila Kara odsotna od dveh pa do šestih zvečer. Sklenil je iti za njo. Ob dveh j>opoldne je odšla Kara iz svojega stanovanja. — V jtrecejaui razdalji je šel Loon za njo. Dospevbi do neke ozke, preeej zasnemarjene ulite, *e je ozrla in' opazila Leona. Takoj je bila pri njem. — Ti si tukaj? — ga je vprašala s pridušenim glasom. I ^ona pa to ni čisto ni^ zmedlo. — Leon ji je brez prikrivanja! povedal, da ji j«1 sledil prejšnji dan na pokopališče ter da se je ski«-- I nil tudi danes prepričati, kam gre. Kara mu je po dolgotrajnem molku izpregovorila: — Veš, ti bi zaslu/ii, da bi imeJa razen tebe še kakega drugega ljubimca. — Toda tega noč »-m storiti. — Ker že toliko veš. je bolj-ie, da izveš vse. — Jaz sem imela brata, ki je že zdavnaj umrl, in zapustil troje otrok. — Mati se ni brigala zanje, ampak je neznano-kam izginila, — Zdaj jaz skrbim zanje ter jih obiskujem vsako nedeljo in vsak četrtek. — To je ta hiša. — Pojdi z menoj, in se prepričaj. Stopilo sla v temno vt-žo ter začela stopati po stopnicah. V temnem kotu je Leon objel Karo in zašepetal: — Kara, ti si angelj! '< Ona j/a je n^knj Aasa gledalo in zatem odvrnila >meje: ln ti, ti si pa velik otrok. V .v-.trm nadst ropuju .>o bili otroci na stanovanju pri neki stari kmetici. — Stanovanje ie bilo pri prost o, toda zelo snažno. Trije otročički -o planili k Kari ter jo začeli objemati iu pp-| ljubovati. — Dober dan drair« t*-tka, dober dan! — Oh, kako srečni smi»,| da si prišla! Leon j»« stal muhv pri vratih in bi bil najrajše. zajokal. IVešli so tetini. Leonova ljubez.-n pe naraščala. Kara je podvojila svoje než-nosii. Od Jiiega ni zahtevala ničesar drugepra kot samo to, da je bil vedno pri nji. Gospod in gospa Haupois sia se že privadila Leoove odsotnosti. Videla Nia ga samo zjutraj in zvečer pa še to samo za par minut, <". u.iuo se jima je zdelo, kako more biti Leon tako zaljubljen v^ lahkoživko, {>vi t.-ui »-tH l»ila pa prepričan«, da ne b<» napra\il no be ; ne neunuKtcsti. j Nekega jutra je sedel pni Iiaupoisov blagajnik Savoordiu za; žična t o ogra ja ter kot |K»uavadi sprejemal zapadle menice in čeke. | Pred >eboj j»- im.d /,api».nik vseli menic kater*- je bilo treb iztjla- j čati. — \a< iikn je pa pri odprtini v ograji pojavila bleda roka ter j VTgla pred blagajnika zmečkan list papirja. K poznal je Leonovo pi»uvo iu njegov p«xlprs. Deset tisoč frankov. — Vzel j«1 poveča ln o steklo, hoteč se prepričati, če je podpis pravi. Starec je vzel menico v roko, zaprl blagajno ter se odpravil k gospe Haupois. — Tukaj jo nakaznica za 10,OoO frankov — je rekel. — Ali naj jo izplačam* (»ospa Haupois je takoj spoznala sinov podpis, pa je bila takoi razočarana rn presenečena, da ni mogla odgovoriti nobene besede, i Kljub temu se j<> pa premajrala in vprašala kolikormogočei mirno: — Ali va-, je moj sin o tej menici že prej obvestil? — Ne, madama. — Kavno zastrantega va* vprašani, če naj jo iz i plačam ali ne. — Vprašate, če naj sprejmeie nakazuiro, podpisano s firmo" Haupois f — Plačajte takoj, kajti predolgo ste se že zamudili. —I Prosim vas, povejte mojemu sinu, naj vas prej obvesti, p redno bo' podpisal kako menico. To jc bilo vse. Samo uslužbenci hiše, ki so iuit-li tisti dan oprava z gospo Hauel pois, niso vedeli, kje se jih drži glava. Toda ker ni blagajnik ničesar povedal, ni vedel nikdo, zakaj jej go»pa tako slabe volje. C večer je sla madama v obedu k-o, kjer jo je ie čakal mož. —\ Ko je mirno pojedla večerjo, mu je pokazala menico. — Leon! — Desettisoč frankov! — je vzkliknil začuden. — Aji| •i jih plačala? — ' ' — Ali naj zavrnem podpis Člana naše hiše? 'l Deaetti«oč frankov ni bila za bogatega industrijalca nobena po-j nebna svota. 1 Haupoisa je samo skrbelo, koliko takfh menic je že izstavili Leon. — Najboljše bi bilo, če bi se osebno pogovoril ž njim, toda! odkar sta se bila sprla radi Madelajne, sta se drug drugemu izogi-! bala ter «e pogovarjala samo o vsakdanjih stvareh, če Rta slučajno! prišla skupaj. Srna ni bilo tri dni domov. Slednjič mu je pisal stari Haupou pismo ter ga poslal v Ksrino ' stanovanje. Prvino p, je dobilo od njega odgovor, je sprejel od nekega ban-j kirja pi»mo, v katerem mu je naznanil, da ima tri I^eonow menice j po desettisoč fraukov. Takoj »e j t odpravil k njemu. Bankir Brazier je bil rodom Anglež. Haupoisa je silno uljudno pozdravil, pohvalil Leona, kako fin j fat krepak mladenič je ter mu slednjič povedal, da si j»- izposodil pri' D jem llO.rtOO frankov. Haupois je ves razburjen letel k svojemu advokatu, gospodu Fevasu ter mu razjasnil eelo zadevo. — Jak poznam to žensko — je rekel a4vokat. — Ce bi ji dal flovek en miljon, bi zahtevala še dva nadaljna. — Ta ženska je vte- pohlep, - Zaenkrat ne kaže ničesar drugega, kot postaviti va- Po t k:u besedak Jt Haupois prebledel in vzUkniis . » -f,- k ' i