___

Največji slovenski dnevnik
v Združenih državah.
Velja za vse leto.........$6.00
Za pol leta...............$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily In the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 9QF~ 75,000 Readers.
TELEFON: 2876 COBTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.,	under the Aet of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 22. — ŠTEV. 22.	NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 27, 1922. — PETEK, 27.	JA NUARJA, 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
AVSTRIJA PROSI ZAVEZNIŠKE POMOČI
AVSTRIJA.. KI SE NAHAJA V OBUPNEM FINANČNEM POLOŽAJU, PECSI ZAVEZNIKE ZA VLADNO POSOJILO. — ANGLEŽI ČAKAJO. — NESREČNA DEŽELA POTREBUJE TAKOJ _ DVA MILJONA IN POL FUNT OV ŠTERLINGOV.
London, Anglija, 26. januarja. Nujen pori v iz Avstrije, naslovljen na zaveznike in v katerem se glasi, da bo prišlo do usodepol-nih posledic, če se ne bo nudilo tifxeli finančne pomoči, je vzbu-<lil resno pozornost angleške vlade in soglasno z londonskim "Times" bo .še danes ali jutri storjen skl« p. ki bo ugoden za Avstrijo.
(Jlasi se, da potrebuje Avstrija i rposredno dva miljona in f>ol lun tov, katero svoto je skuhala dobiti pred liožičem v Londonu, a brezuspešno, ko je ponudila v zastavo svoje slavno gobeline, to je preproge.
List Times izjavlja, da je »Klimi stvar, ki more pomagati Avstriji, vladno posojilo. Opozarja na resnost položaja v Avstriji in na nujnost pomoči ter pravi, da bi popolni polom Avstrije ne prt-zadel le Avaije same. temveč tu-j ilr sosednje dežele, ki so preje [ spadale v okvir avstro-ogrske mo-i a rh i je.
Z ozirom na poziv Avstrije pravi Westminster Gazette, da bo Anglija posojila Avstriji dva miljona in pol funtov potom Avstro-p.ngleške barike, če bosta ministr-j
ski predsednik in kabinet odobrila to posojilo. Varnost za to posojilo bo predstavljala avstrijska carina in Avstrija bo dala nadalj-na zadovoljiva jamstva, da se bo porabilo denar za uravnavo valute in finančne trgovine in da se bo podvrgla nadzorovanju rekon-Strukcijskega dela.
Ta list pravi, da bo to posojilo izključno angleško, ne pa zavez-riško, kajti bati se je, da ne bo Francija nastopila dosti hitro, da prepreči bli/.ajoči se polom. Z ozirom na majhno svoto, katero predstavlja to poisojilo, pravi list, da je mogoče izpremeniti en angleški funt v 43.<KK) avstrijskih kron. soglasno s sedanjo valuto in da bo vsled tega predstavljalo poso-jjJo veliko svoto v avstrijskih kronah.
ČIČERIN SLAVI
AMERIŠKO POMOČ
Sovjetski minister pošilja globoko tribut hvaležnosti in občudovanja za pomoč.
OBRAVNAVA PROTI MORILCU BQDDY-JU
Mati, sestra in brat obtoženega morilca bodo pričali o dedni blaznosti v družini.
Državno pravdništvo je danes zaključilo svni slučaj proti Luther Jj<>ddy-jn, črnemu morilcu, ki je priznal, da je ustrelil dva detek-tiva. Prejšni sodnik. Morris Koe-iiig. ki je zagovornik obtoženega, je otvoril obrambo s tem. da je poklical kot priče neposredne so-
PoroČa Walter Duranty.
Moskvo, iiufiij;:, 25. januarja. Ciče-;:i. so-jetski uinister za zn-i;nn zadeve, se poslu Žil nav-/:čm.s*i tieotge T ;:rr Baker-ja v ?	da f h;avi rr naslov Ame-
rike poslanic «, v kateri daje izraza svojemu polnemu cenjenju " jrrandijozjie pomoči*', katero se je nudilo ljudem, ki trpe od lakote. Pismo se glasi:
— Ker sem izvedel, da odhajate danes nazaj v Ameriko, vas prosim, da sporočite ameriški pomožni organizaciji cloma ter vsem amtriškim državljanom, ki so v : obliki darov afi drugače prispe-jvali k delu organizacije v Rusiji,
rudnike obteženega črnca.
Jasno je, da se Loče poslužiti' Ploboko oWnten izras na5e hva' obramba blaznosti kot glavnega ^ornti in naseda občudovanja ♦ ■►•ožja. V ta namen je zagovornik "P™	človekoljubne ak-
morilca.poklical kot priče materjo kl reS,la trpljenja In smr-
KMALO BO KONEC
DOLGIH DEBAT
V NEW Y0RKU ZNOVA NEMŠKI IZDELOVALEC
DIVJA INFLUENCA
Lc malo je problemov, katere mo-' Občinske in državne oblasti pa so
ZLATA JE SLEPAR
rajo rešiti delegati po dnevu številnih odločitev.
storile vse potrebne korake, da preprečijo izbruh epidemije.
Washing ten. 1). O.. 26. jan. — Občinske. državne in zvezne
Danes so karala vsa znamenja, da! "Masti v Nl'w Yorku stonle se bliža delo konference hitro svo-1 vse polreone korakr. da prepre-
jemu koncu in sieer raditega, ker
Profesor Fii>her je izvedel, da je nemški alkimist, ki je baje delal zlato, slepar.
1 čijo izbruh uadaljne t p;demije in-se je komitei glede Daljnega izJ t'u^ce. — je izjavil čeraj zdrav-tol:a iznebil sibirskega vprašanja j stveiu kom sar. dr. Copeland. Po-ter prišel do dejanskega dogovo-1 ra glede edinega preostalega vpra sanja, tikajocega se načrta za skr čenje oboroževanja na morju. Da- j res se je sera!, da prične
svaril je javnost, da onstaja nevarnost izbruha slum- epidemije ko* je divjala leta 191S in sicer 1 radi prenapolnenja stanovanj, reševati • Y torok c<> je Pojavilo 225 slu-
I čajev influence in jdjn^nlce, — ' je rekel, — in to je največje šte-
zttdnje in manjše probleme.
Včerajšni razvoji, ki so se za vršili z veliko naglico, so izčisti-jvi!o lučajev na en dan izza epi-
li pot za konečno odgodenje kon- i d<*mi^ kl * Pvrko dežele v ference mogoče že v enem tednu., ™dnjem letu svetovne vojne.
Tako v japonskih kot ameriških j ~ Mesto	Wk J" (lane*
krogih so dali danes izraza zado-' rn shlb^'m k(,t ->e b,1° takrat' ~ voljstvu radi izida sibirske raz-1 i* dobavil, - m to radi pomanj-prave, ki se je končala s tem, da kail->« ^anovnnj. je komitej za Daljni iztok sprejel 1
- Skozi dve leti sem prosil ka-
resolueijo* predlagano od tajnika P^allste. da najdejo kako pot. da TfnoViAco t ti u-: dnlor.*	stn-!zjrrad.lo nove hiše ter odpo-
moglo pomanjkanju stanovanj.
Ifughesa in ki določa, naj se sta vi v rekord obljubo, katero je < dala Japonska glede svoje politi- Položaj se mi je zdel kot pro-ke, na temelju katere hoče za-'javnega zdravstva, ki zahteva rešitev, da se zavaruje živ-
časno obdržati svoje čete v Sibiriji.
Državni tajnik je s prav posebnim zadovoljstvom omenil izjavo Japoncev, da nimajo nikakih teri-torijalnih namenov v Rusiji ter dal obenem izraza upanju svoje
ljenja ne le ubogih, ki trpe neposredne posledice pomanjkanja primernih stanovanj, temveč cele ' občine kot take.
-- Sedanji položi.j je natančno tak kot če b; nagromadili krog Uade. da bo Japonska v dogledni. kakega finega poslopja cele gore
bodočnosti zvršila svojo obljubo starih	l»	-orlJl"
ter umaknila svoje čete iz Sibi-	mnterijala. Už.galiea, brez-
r-je	skrbno vržena proč, bi zanetila
Komitej se je nato lotil pred- P°?ar- ki hi	blok-
loga Elihu Roota, naj se ustvari Statistike, katere je objavil dr. mednarodno komisijo, ki naj bi. Copeland v uradu zdravstvenega proučila vprašanje brezžične br-1 department^, kažejo resno povi zojavne komunikacije na Kitaj- sa11^
brata in sestre obtoženega, ki bodo pričale glede duševnega sta-
ti vedno naraščajoče število otrok in pozneje tudi odraslih v okra-
rja morilca ter tudi glede dedne jih Rusi->e' Prizadtt?h <>* lakot^ blaznosti, katero je zapaziti v	so trplenja pridnega in
neumorno delavnega prebivalstva
njih družini.
Pri otvorjenju obrambe je stavil sodnik Koenig sodišču pred-5
log, naj da poroti navodilo, da^ .
. , , .	- . , ... ;zunaj v zvezi z vcIiko pomočjo,
i.aj slednja ne upošteva obdolži-1 , . .
•	I 1-/1? AHA 1 A
t ve umora po prvem remi, ker ba-
v velikanskem ozemlja, ki je bilo v prejšnem letu izpremenjeno v prazno puščavo vsled moči od
skem.
^Z ozirom na načrt .glede skrčenja oboroževanja na morju je treba le še defintivno rešiti vprašanje utrdb v Pacifiku. Dosežen ie že sporazum glede te stvari, a treba je še formalnega odobrenja od strani japonske vlade, na kar bo mornariška pogodba med štirimi državami zaključena.
Opaziti js tudi znamenja povečane aktivnosti, da se doseže dogovor glede vprašanja Tsing-tao železnice in konferenčni uradniki, ki so v tesnem stiku s kompromisnimi napori ameriških in angleških delegatov, so izjavili, da je pričakovati v najbližji bodočnosti tudi uravnave tega vprašanja, ki je delala konferenci precej preglavic.
je državno pravdništvo tega ni dokazalo. Sodišče p.i ie ta predlog zavrnilo ter dalo zagovorniku priliko, da spravi na dan svoje argumente v prid obtoženemu.
Tekom pričevanji članov mo-l ilčeve družine bodo navzoči psi-riatri, to je izve-denei glede du-
i 1 atero je nudil ruski narod iz drugih okrajev. Ameriška pomožna organizacija je nudila prvi ■ vzgled te pomoči ter jo udejstvi-la ali realizirala na talc način, da prekaša izdaleka vse, kar se je storilo od strani drngih inozem-skir pomočnikov.
— Nesreča je tako velikanska
in strašna, da ji more odpomoči le
ševnih bolezni in isto velja tudi ; cbsežna p0moč. Veliko več je sto-
iHede zaslišanja morilca samega. krila ameriška pomožna zveza kot
števila slučajev influence. Rekel je, da je naprosii kvarantin ske oblasti ter javne oblasti Zdr držav y New Yorku, naj sodelujejo z njim v tem oziru. Kljub tm — je rekel, —'pa .ni nobenega vzroka za vznemirjanje, kajti mrzlo in čisto vreme zadnjih par dni je v veliki meri pripomoglo, da se bolezen ni razširilo kot bi se drugače.
ZAPLENJEN JE PIVOVARNE, KI JE KUHALA PRAVO PIVO.
. .Pittsburgh, Pa.. 24. januarja Prohibieijski agenti so zaplenili napravo Victor Brewing Company, v Jeannette, Pa., v bližini tega mesta.
Soglasno 7 zveznim agentom, ki načeluje službi v zapadni Fetin-sy Ivani ji, so vsebovali uzorci, katere se je vzelo iz naprave in ka-
Ti izvedenci bodo nato pozvani, j pa vse dru„c inozemske zveze v t ere so zaplenili njegovi ljudje z
TINO PATIEBA,
slavni Jugoslovan, umetnik in tenorist Čikaske opere, bo pel dne |l. febr. v operi "La Boheme" }v Manhattan Opera House. O tem umetniku je "Glas Naroda" že poročal za časa njegovega prihoda v Ameriko ter njegovega angažma pri "Chicago Opera ompanv".
Gledališče je večinoma 2e razprodano, in oni Jugoslovani, ki bi hoteli slišati tega jugoslovanskega umetnika dotični večer, — dobe laliko vstopnice pri Mr. I
Mladinen, 119 AV. 41th St., 12. Flor. Jugoslav Information Bureau.
Newyorski Slovenci in Jugoslovani! Vdeležite se v kar največjem številu tega umetniškega \ečera, na katerem bo pel eno glavnih vlog umetnik, naš človek in sin naše krvi I
naj pričajo glede duševnega stanja obteženega.
Pri zaključenju slučaja v imenu naroda je danes okrajni pravdnik Banton povedal sodišču, o a pričakuje prihoda dveh poli-
tem oceanu nesreče. Kordijalni odziv vaših sodržavljanov v tej temni uri nesreče je našel globoko občuten odmev v Rusiji in oni ne-številni trpeči, potikajoči se po dolinitsmrtnih senc, ki so bili pri-
cistov iz Pilaielphije, ki sta vzela ' ča darežljivosti ameriškega
Poddy-ju pisma, ko jc bil slednji aretiran.
V odsotnosti teh dveh policistov pa je okrajni pravdnik izjavil, da je pripravljen zaključiti svoj del ter predložiti pismi kot enostaven dokaz.
Ti dve pi«mi je baje pisal Bod-
roda, ne bodo nikdar pozabili pomoči, katero se jim je nudilo v uri potrebe.
— Naj omenim tukaj se z odkritosrčnim priznavanjem visoke zasluge delavcev ameriške pomož ne administracije, ki se morajo boriti z velikanskimi težkočami
dy dvema črnima ženskama malo pri izvrševanju poslov vaSe orga-pred njegovo aretacijo ter se gla- nlzacije in to prav posebno v od-si, da je pisec v njih izjavil, da daljenih olfrajih, v vsej strogosti je "on the run" to je, da je na ipodnebja iu sredi razvalin velike
begu pred policijo.
ljudske nesreče.
vozov kompanije, več alkohola kot pa je dovoljeno po postavi. Glasi se, da je Victor pivovarna ena največjih pivo varen v Penn-svlvaniji.
a
ROJAKI, VENSKO
NAROČAJTE "SLO AMERIKANSKI KO UDAR"!
Te zanimive knjige imamo Še malo ▼ zalogi. V nji so najboljši članki za sodobne razmere. Koledar stane s poštnino vred 40 centov. Vsak, kdor ga je naročil, je bil iajisn zadovoljen. Na delo, dokler je čas.
Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St, New York Ctty.
Kdor namerava ▼ kratkem vr-niti se v domovino, ter ob tej pri liki videti lepe kraje ob Atlant skem in Sredozemskem morju, mu priporočamo, da potuje z brzo-parnikom Cunard proge
"C A R M A N I A", ki odpluje kot izletni parnik 11 februarja na Reko. Med vožnjo se bo vstavil v najlepših mestih Vsi potniki tretjega razreda bo do nastanjeni v kabinah.
Cena do Reke $105.00 ter $5.00 vojnega davka.
Vramk Bskaor JttU Bank
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ VE&7I SLOVENSKI DNEV HOC V ZDR. DRŽAVAH. S
POGREB POKOJNEGA PAPEŽA
PAPEŽ BENEDIKT XV. JE BIL POKOPAN V KRIPTI BAZILIKE SV. PETRA--POGREBA 30 SE VDELEŽILI ČLANI SVETEGA KOLEGIJA. — NAVZOČIH JE LE MALO TUJEZEM-
SKIH DIPLOMTOV.
Berlin, Nemčija, 26. januarja. Profesor Ir\ ing Fisher z Yale vseučilišča. ki jc pred kratkim ustvari! pravcata senzacijo z ugotovi-loixi, da je baje našel neki nemški znanstvenik metodo proizvajanja sintetičnega i kemično sest avl je-i>» ira i zlata, je danes opustil svoj lov na. zlate zaklade. Poročevalec ne\vyorškega "Times" je imel v« era j doljr pogovor s profesorjem. ki mu je rekel, da je bil še zjutraj njegov lov mnogo obetajoč. da pa je postal brezuspešen radi informacij, katere je dobil eno ali dve uri pred pogovorom s poročevalcem.
— Sestal sem se z nekim človekom, o katerem so mi rekli, da s ; mu je posrečilo napraviti umetno zlato, — je rekel profesor, — in on mi je ponudil, da dokaže svojo trditev. Rekel je, da je predložil uzorce zlata, katerega'je baje napravil, že leta 1917 nem-ki državni banki in da so izvedenci te banke izjavili, da je zlato za 99.9 odstotkov čisto. H. Ha-venstein, predsednik državne banke, mi je rekel, da je to resnično. da pa ni nobenega dokaza, da je dotiČno zlato v resnici sintetično. Domnevani iznaiditelj mi je dal razumeti, da se je poslužil živega srebra kot temeljne tvari-ne ter nadaljne električne vacuum (prazni prostor) peči z bolj per-fektnim vacuum kot ga je bilo kcciaj preje mogoče doseči.
—	Ali ste šli, da vidite eksperimente iznajditelja? je vprašal poročevalec profesorja.
—	Ne, — je odvrnil profesor. — Govoril sem danes zjutraj z nekim odličnim nemškim znanstvenikom in ta mi Je povedal, da j-dotični človek slepar in da ima zločinski rekord. Moj prijatelj, ki mi je dal prvotne informacije crlede tega človeka, ga je poznal ^e leta in leta ter mi zagotovil, da ni slepar, čeprav je mogoče v zmoti glede svoje dozdevne iznajdbe. Tax sem sedaj pripravljen domne-■ ati, da je bil moj prijatelj napačno informiran.
Profesor Fisher je nadalje re-k-el da je domnevani iznajditelj rekel, da lahko proizvaja sintetično zlato za deset odstotkov manj kot pa znaša sedanja cena k srebra, — kar je na vsak način udno ugotovilo, razven če se je ta človek posluževal srebra kot ene izmed temeljnih snovi, iz katerih ie baje izdelaval zlato.
—	Zakaj pa je mož postopal od lets. 1917 naprej, — je vprašal poročevalec,.— če se mu je v resnici posrečila taka velikanska iznajdba?
—	To mi je pojasnil na način, ki je zvenel povsem verodostojno. Rekel je, da se je od onega Časa naprej pečal z drugimi iznajdbami, ki bi lahko več koristile Nemčiji, dočim je dvomil, ee bi sintetično zlato moglo kaj koristiti njegovi deželi.
Profesor Fisher, ki je prišel v Nemčijo, ne le v namenu, da preišče to zadevo, temveč tudi da študira vprašanje valute, je povedal poročevalcu, da je nemška vlada tekom vojne vprizorila resne poskuse, da pridobiva zlato na nove načine. Tako se ji je dejanski posrečilo dobiti zlato iz morske vode, a ne v takib množinah, da bi se s tam pokrilo stroške.
—	Te poskuse se je opustilo, — je dostavil — ter ni nikakih
Rim, Italija, 26. januarja. — Papež Benedikt XV. je bil pokopan s slovesnimi cerimonijami danes popoldne. Njegovo truplo, zaprto v tri krste, kojih srednja je bila iz svinca in oblečeno v raašniško obleko, leži v kripti pod veliko baziliko sv. Petra, na desni strani vhoda.
Zgodovinskega in krasnega rituala so se vdeležili le člani svetega kolegija, člani papeževe hiše in cerkvenega plemstva ter konečno diplomati, ki so akreditirani pri sveti Stolici.
Velika bronasta- vrata, cerkve sv. Petra so se zaprla opoldne ter odrezala reko ljudi, ki se je neprestano skozi tri dni vlivala v cerkev, da vidi papeža na mrtvaškem odru.
kvenega zbora. Truplo je počivalo na nosilnici, nosili so ga rdeče oblečeni nosilci, ki nastopajo po-r. a vadi takrat, kadar nosijo živega papeža na nosilniv i tekom kakih sprevodov.
Pogrebnemu sprevodu je načele valo svečeništvo Vatikana, ki Je nosilo plamenice ter prepevalo cerkvene pesmi. Na vsaki strani nosilniee so korakali člani švicarske garde, palatinske garde garde ter papeževega orožništva. Ko o«; je pričel h prevod pomikati, je pričel peti zbor Julijske kapele, oblečen v rdeče talarje, Miserre.
J
MOŽ IN ŽENA,— OBA KANDIDATA ZA ISTO MESTO.
IRSKEGA KONGRESA
Seje irskega plemenskega kongresa bodo od sedaj naprej tajne. — Pari f ko zborovanje.
Cerimonija se je pričela s tem, * Richmond, Mass. 2G. jan. — da se je preneslo truplo iz kapele Mrs Herbert Dorr iz tega me-svetega Sakramenta v kapelo cer- sta je objavila svojo kandidaturo - 1J " '	za ured občinskega uradnika in
TAJNO ZASEDANJE j blagajničarja v opoziciji proti
IflJIIU Z-ftt)kUnlvJL	[svojemu možu. ki je bil nomini-
ran za to mesto v pričetkn tedna od demokratov.
j Mrs. Dorr je izjavila, da je eden najbolj odličnih politikov v Itichmondu 3'ekel. da je ideja, da , bi ženske zavzemale javne ura-' de, le neumna novotarija, ki bo Pariz, Francija, 25. januarja, kmalu izginila. Vsled tega Je To burni debati je svetovni kon- sklenila j">?votiti tema nazad-gres irskega plemena sklenil da- njaškemu politiku ter objavila nes obdržavati tajne seje za orga- svojo samostojno kandidaturo.
niziranje Mednarodne irske lige.---
Kongres je namreč včeraj z odo- v svoji razpravi glede tega pred-bravanjen sprejel predlog, s ka- meta ostro napadel Časopisje, teriru se je predlagalo ustanovitev F.amon de Valera: ki je pred-tuke lige.	*	sedoval, se je tekom tega napada
Več delegatov je tej akciji ostro na časopisja nasmehnil navzočim nasprotovalo in veliko se špeku- časnikarjem, kot da se ne strinja lira, kakšen je pravpazrav njen z izvajanji govornika, a pozneje namen.	je de Valera izjavil, da je za taj-
J. Brown iz Nove Fundlandije, nest razprav, ki se tičejo pospe-eden najmlajših delegatov, je o- šenja irske trgovine in obrti, tvoril oster boj za javno zaseda- Delegat Brown je tudi kritizi-njc, ko se je vendar glasilo, da ral splošno stališče irskega koli-
bo vprašanje, o katerem se bo razpravljalo, javno ali privatno, clX>ospešcnje irske trgovine in in-industrije"
Ostali delegati pa niso delili naziranja Browna, kajti večina
gresa. o katerem je rekel, da se ga vodi tako kot kašo kempo liimberžakov.
Delegat Cleary je v Bvojem od-govom rekel, da ni bilo nikakega verodostojnega časnikarskega po-
je bila za tajnost takih razprav, ročila glede postopanja kongresa, Delegat deary iz Avstralijo je niti v irskem časopisju.
dokazov, da bi se nemška vlada se nadalje pečala z njinu.
Denarna izplačila v| jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
m potom naše bank« Izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. VCeraj m bife naše cene sledeče: Jugoslavija:
Razpošilja Eft zadnje pošte in izplačuje "Kr. poštni čeltovvni urad"
in "Jadranska banka" ▼ Ljubljani.
300 kron...... $ 1.20	1,000 kron ......$ 3.80
400 kron......$ 1.60	5,000	kron......$18.50
500 kron......$ 2.00	10,000	kron.....$36.00
Glasom naredbe ministrstva za pošto In brzojav t Jugoslaviji J« sedaj mogoč« tam nakazovati aneske potom pošte edinole v dinarjih; za vsake štiri krone bo Izplačan en dinar; razmerje med dinarjem In krono ostane torej neizpremenjeno.
Italija in zaiedeno ozemlje:
Razpošilja na sadnje pošte In Izplačaj« "Jadranska banka** v Trsta.
60 lir......$ 2.80	500 lir.....$23.00
100 lir......$ 6.10	1000 lir.....$46.00
300 lir.....$14.70
Nemška Avstrija: Bazpogflja na sadnje pošte fa izplačc> "Adriatische Bank na Dunaju.
Radi velikanskih razlik v tečaja izplačujemo sedaj v Avstriji rano amerikanske dolarje. Zavsako posamezno nakazilo do $50. rafonamo po $L za večja nakazila po 2 centa od dolarja.
Vrednost iwnrjfii sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričakovano; Is tecft razloga nam nI moffoie podati natasčne cene vnaprej. Ml cačunams pa ceni istega dne kot nam poslani denar dospe v roke.
Kot paw sini wastnpnflii "Jadranske Banker in njenih podražile lamam tajssafene Isvanredno ngodbe pogoje, kl bodo velike kartell a kl ee fe aH ee bode posluževati nate banke.
Denar nm Jepeetett aaJMI pe Demeetk Hooey Order, all pa pa Nm lak Bank Draft.
nuns BAUER STATS BASE, 82 Ctertiandt 8t„ New York
fJLAS J^XEOEX	im
"GLAS NARODA!'

flUNI SAI
iloven:am daily
Ut4 rubllaM Mr	_ _
n—p» rowan ________
!■ — rwti—i
LOUIS BENEDIK. T
Gospodarska kriza na Italjanskem.
na«a luiiMM
« Cortland t tUMt,
Corporation an« AddristH of Above Officio«: ah of Manhattan, Nftwr York City. N. Y.
"Qta NaroOo" UmJo vaakl Oan UvaomM noOolj In praznlka*.
Mlo lato voljo I tat aa Am 1« Canada
Za Now York xa c*!o Kt4 za pot lot« U.OOZ« lutnmitvo za oMa loto |1J«	za po« loto
9TM •Uf STjOt
LAS N A R •
(VoIoq of Ota Poopio> Dajr Mu L<pt Sundays ImMcrWiai yoortr
a nO PalMojni.
Atfoortlaamanta on Agraomant«
krM poOpiao Ib po Monay Ordar. Prl tuO! prtHBk MikHM*
aa aa priobftijtjo. Z>onar naj aa UzcotoM po-abl kraio narotafkor pi ualain. it aa MS
da hltr«]« s*]deno nutomllr«
m Cortiantft
Q L A S NARODA
Soroush of Manhattan. N«w Yarfe. M.
T*(«phon«: Cortland* X876
Y.
<TRADES fe^ CQUNC_H>
KONFERENCA V GENOVI.
Italija je bila \edno pasivna. Zlasti ji primanjkuje glavnih su-| /c v in, železa, premoga in lesa. Po vojni pa j 3 njen položaj že celo obupen. V prvi polovici leta 1921 je bila italijanska trgovinska bilanca pasivna za okoli osem milijard lir.
Znano jo. da se nahaja Italija v neprestanih notranjih krizah. Njih izvor je velika ekonomska in socijalna kriza. V Italiji je okrog sedemstotisoč ljudi '»rez posla. Zadnje leto j3 bilo polno štrajkov, ker so podjetniki zniževali mezdi. Y juliju so se naprimer znižale mezde pomorščakom trgovinske mornarice za 25 odstotkov, potem delavcem tekstilne industrije. kjer še danes štrajka 25.000 delavcev: mezde so se znižale kovinarjem. Mnogo ladjedelnic je ustavilo obrat ali zaprosilo za vladno pomoč.
V najžalostnejšem položaju se nahaja, kovinska industrija. —-Pred vojno je bila v Italiji minimalna. Med vojno je pa nastala — nova "vojna industrijazlasi: ;.eUzna, delom-i tudi kemična. Nastala je preko noči m z velikansko akumalacijo kapitala, kakor je izdaleka ne poznajo mnogo večja ai:gleška in nemška podjetja sv« tovnega slovesa. Dočiui je naprhmr Krupp-Phoenix izhajal s sto milijoni mark jrlavniee, imajo manjša italijanska podjetja iste stroke 300 do 500 milijonov lir glas nice. To je imelo r.n posledico. <la se podjetja ne rentirajo. »tbrestna sl.ižba postaja nemoiroT-;*. vrhu tega pa industrije nimajo dovolj trpra. kamor bi prodajale.
Nečuvena akumulacija kapitala je dovedla do krize in do ustavitve obratov. Lani je "Ilva" falirala z ogromnim deficitom, letos I :ma ''Ansaldo" deficita okrog sedemsto milijonov li«-.
Ta ogromna investicija je potegnila za srU i zavod " Banca Tta-l;ana d i Seonto". ki ima. kakor se govori v italijanskih bančnih krogih, morda do dve milijardi lir deficita. Njej in veliki industriji na ljubo je laška vlada posegla pi» moratoriju. t;.ko da izgleda ustavitev plačil legalno, sicer bi bii tudi formalni konkurr. neobičajno j velikega obsega.
Kakšne posledie« 5»o imela sedanja f inan-"r.;i kriza Italijo, se > š«' ne more predvideli. Vrednost lire se danes še drži umetno na dosedanji višini in le London je reagiral nalahno. Gotovo pa je. da je iaška lira danes neupravičeno visoka, v primeri j drugimi valutami. Oe pomislimo na ogromni obseg sedanje krize, na grozeče nadaljne polome velike industrije, manjših zavodov in cele vrst" tvrdk. in če primerjamo imperialistično poiitiko Italije, ki jo kljub spretni diplomaciji spravlja v neprestan;: nasprotja na izloku. smemo pričakovat iše nadaljnegH poslabšanja italijanskega gospodarstva in padec Italije na gospodarski nivo srednje Evrope. Pogled na dnevne dcl<_'e kolone v seznamu laških falirauili trgovcev in protestiranih menda kaže. da ji* Italija mnog«, bolj derutoa. nego se vidi na prvi in površni pogled.
Zadnja poročila iz AVasIiiiigtona naznanjajo, da se ameriška vlada najbliže ne bo vdeležila gospodarske konference v <ienovi.
Predsednik Harding je rekel pred kratkim, da so se razni politiki odločno izrazili proti pošiljanju ameriških delegatov v Genovo in da je Samuel Gompers v imenu organiziranega dela protestiral proti načrtu, da bi bili tudi boljševiki navzoči.
Namen Wasliijigtona je pripraviti javnost na dejstvo, <la bo vabilo laške vlade enostavno zavrnjeno.
V	zvezem glavnem Jiie.stu je zapihal nasproten veter.
Ko s** j«* porodila misel za sklicanje take konference, jr bilo vse navdušeno zanjo. Nekaj se je moralo zgoditi, da so se simpatije obrnile na drugo stran.
Prvi vzrok je ta, da se bo konferenca prezgodaj vršila, namreč v marcu. Tedaj bo komaj od goden a razorožitvam konferenca. Tedaj hodu komaj dospeli pred kongres razni sklepi in pogodbi*.
Ker je pa proti tem sklepom in pogodbam že se-l	Ponesrečen vlom.
daj splošna opozicija, mora Hardingova administracija | Starejšim ljudem bo gotovo močno pljuniti v reko, da bo strla odpor.	|v -spominu, kako so prišli p
Odpor proti tem sklepom je dvojne vrste. Najprej'^ lKi uzmoviči pred Perdanovo ... 1 „,	* V i a- i ■	i	trgovino v Ljubljani z velikim pa-
pridejo vpostev \V ilsonovi demokrati, ki se hočejo rizerjeaL Bilo je okoli treh zju-
maščevati zastran zavrnitve versaillske mirovne pogodbe. Lraj odprli so trgovino in pričeli
V	istem zmislu delujejo tu<li takozvani "licspravljiv- [znašati iz trgovine na voz zaboje <i'- senatorji Borah. I^a Follette, Kenvon in drugi, ki j s sladkorjem in druge dobre stva-sicer ne Štete jo mnogo, pa imajo z demokrati vred ve- Stražnik, ki je gledal njih po-čino v senatu.
Koiifi-renea v <ienovi bo morda odgfKlena, vršila se pa bo. čr m* prej. ]>a pozneje.
Jugoslavija irredenta.
se pred
čet je, jim je celo pomagal, ker so delali tako odkrito, da im je verjel in bil prepričan, da vozijo bla-•_ro v resnici na semenj. Toda bili
Ta konferenca je absolutna potreba za vsak večji jso samo tatovi. Enako tatvino so liarofl	hoteli pred kratkim ponoviti trije
To je za Nemčijo istotako veljavno kot za	Rusijo, i ^"»»viči, ki so se ponoči pripe-M * .. - -t " i j r/ , i - •	iljali z vozom pred trgovino »Steza 1'ranciio istotako kot za Združene države m	za An-;.: ,, - AI
*'	lana .Mencingerja na Sv. Mart m a
glijo istotako kot za Italijo.
Združena evropska in ameriška reakcija zadržuje t rt gospodarsko odporno«".
S tein sama sebi slabša položaj.
Dopisi
cesti v Ljubljani. Vdrli so a* skladišče ter pričeli nalagati na voz ; vreče s kavo. Toda imeli so smolo, j ker ni policija danes več tako lah-' koverna kot je bila nekdaj. Poli-{eistu se je posrečilo dva tička pri-i.jeti, dočim je tretji zbežal. Kdeii j izmed prijetih je znani vlomilec
----------j-J:>ž»' Daear. Zanimivo je to, da
Morgantown, W. Va. |v»*čje zdravišč« ali toplice v Ame-J^ta bila ukradena tudi voz in Tki uirstj-<a ilorjfanto« na proti i iki.	^ pridejo ljudje iz vseh j konj. Ptičke so dali pod ključ.
Osage in naprej po dolinici -e vi- krajev zdraviti. Tu je zdraviščej
j<* ozka c. n* M in <>b njej želez- j za revmatizem iti druge bolezni. I	Trije ptički,
niška projra. Na obeh straneh pa j »osebno pa za pokvarjeno kri. i y ari boru so bili aretirani 3 nebroj črnih premogovnikov. ! Preteklo leto je bilo tukaj lG5|!Jlladi fantje zaradi razgrajanja, katerih >-^laj v-čina spi spanje j tisoč ljudi. Voda je vro^-a 140— v policijskem zaporu so se fanti-
Peter Zgaga
V nekem listu sem čital poročilo o razstavi mačk v Waldorf
As-loria.
Poročilo nosi naslov;
'"Cats of iiigh degree gathered at Waldorf".
Nič napačnega bi ne bilo. če bi ta naslov zabredel v kolono, kjer se razpravlja o življenju "dam i r.
visoke družbe".
* * *
Pa tudi naslednji oglas mi je padel v oči.
"3Ilad možki. katerega žena ne more dobiti nobenega dela,
prosi pomoči".
* * *
Lloyd George je rekel, da je Tr-ecm svoboda zagotovljena.
Ha. zagotovljena jim je taka svoboda, kakoršno si je Lloyd George zam-slil.
* . »
Jugoslavija se lahko prišteva med svobodne države.
Najela je namreč že tretje narodno posojilo.
* * *
Kadoved* n sem, kakšne večerne molitve opravlja v medenih
tednih bivša tretjeredniea. * * •
V	Trentonu je umri iznajditelj ajskrim-sod
Odbor društva zdravnikov je pofhd na vse člane okrožnico za nabiranje prispevkov, da se postavi temu zaslužnemu možu velik spomenik.
Napis na spomeniku se bo gla-
''V znak hvaležnosti''. * * *
Ženska glasova bi a pravica je sedaj uvedena v enoindvajsel ih državah ameriške unije.
Kljub temu sem pa prepričan, da ženske v ostalLr sedemindva-setih državnh ne drže jezika za zobmi.
. * * *
Mesto Nov York je mesto ne-boličnikov. Nebotičniki so stavbe, ki segajo v oblake. Ponavadi ima taka hiša nad petdeset nadstro P'j-
Sedaj poročajo iz .Jugoslavije da tudi tam slede vzgledu Ameri-1" an cev.
V	Belgradu grade nebotičnik.
imel ho vsega skupaj deset nad-stopij.
Moj Bog, kako nizko so oblaki
v Jugoslaviji . . .
* * *
V	Edinosti sem f-i+al razpravo. z*dcaj so nekateri listi tako poceni in nekateri tako dragi.
Urednik pravi med drugim: Recimo. da se tiska Edinost v tisoč i^tisih . . .
K temu pri pomnim naslednje: No. recimo, da se tiska v dvesto irtisih. Pa še tega ne verjamem.
Iz celjskega občinskega sveta.
Na redni seji celjskega občinskega sveta je l>ilo med drugim sklenjeno, naj občina vzpostavi zopet delno aprovizaeijo, da se bo vsaj revne sloje preskrbelo z najnujnejšimi življenjskimi potreb ščinami; v ta namen naj se prosi za primerno vladno podjw>ro — "Glasbeni Matici*' se je dovolila subvencija 64)00 K prost lokal, razsvetljava in sežnji drv. — Za božičnico revnim otrokom 30,000 K. vsal cemu mestnemu revežu ]x> 50 K, Rdečemu Križu 2000 K, dijaškemu domu v Zagrebu 10,000 K. — Rudarska šola se proda e-rarju za 2 miljona kron. — Celjska občina vzame od Batiča v najem parno kopališče. Cena je določena za I. razred 24 K, TI. razred 20 K. za parno kopel S K. Za revne sloje izdaja polovične karti* župan. — Za na ulico viseče table se določa letna taksa 5 K. pisane pa morajo biti v jugoslovanskem jeziku. — V tajni seji je bii za častnega mestnega inženjerja imenovan dvorni svetnik Oskar Peddi. Mestni vrtnar »Jelovšek se prevzame v status mestnih pod-uradnikov. Vsem mestnim uslužbencem se dovoli enkrat nabavni prispevek 100 odstotkov od me-j dokler mi ni znano, kam jih posije, sečne plače, oziroma 50 odstot-	* * *
k
rivn-nega.
150 stopinj.
!k
o v onim, ki že niso eno leto v
Dolgčas razprostira svoje veje Vsa vroča voda je pod vladno
naokoli. Tu in tam se dolgočasi kak kot v prognanst vu od vsega veselja izobčen peč 1 ar.
kontrolo.
Kopeli so pa po 75—90 centov ena, ali 1-1—19 dolarjev za 21 l*o-
!«'*eiu kmalu glave ohladile in so se začeli živahno pomenkovati. Nji- Inestni sIllž>)i-hov razgovor jia je bil take vse-
I ine. da je prišel službujoči straž-, Oslovsko meso na ljubljanskem
Le nekaj hišic je, ki se v njih peli. To je odvisno od tega. v ka-radujeta slovenski oče in mati v'tcrem kopališču s^ kateri kaplje, krogu svojih ljubljenih otrok. jVoda je vsa enaka.
Fantje, iskajoč si veselja, kate- i Samo eno kopališče je od vlade ro sploh v tej tužni državi west-[zastonj in to za take ljudi, kateri virgitiski nima pravega doma, se zatečejo zdajpazdaj tam, da raz-
nik do prepričanja, da imajo na'
trgu.
Nek ljubljanski konsument piše "Jutru": Občinskt) s*xlišče v Ljubljani je mesarjem določilo
vedre svoja tužna srca in iščejo ono nepozabljeno, kar je Volstead obsodil v prognanstvo, <la oživijo svoje onemogle duše.
Tako smo s«* v**č.krat zatekli h gostoljubnim ljudem a* hLšo Lovrenca Zupana. Prijazno smo bili viiu*lej sju'ejeti. zvokih valčkov m:* s.* sukali veseli pari. prepevale se mile nam slovenske p»*>uiuee...
Kot blisk se je raznesla žalost-j na novica, da je kruta smrt pokosila v hiši. v kateri -.mo se neštetokrat zabavali, prijaznega gospodarja Lovrenca Zupana. Ko je Z up šel na delo. Šel je čez železniško progo. Pridrvel je vlak ter ga povozil. Bil je na mestu mrtev.
Mirno spavaj v ameriški zemlji! Ohranimo te v spominu. Žalujočim ostalim pa nai<e globoko sožalje.	J. Planino.
'	Hot Springs, Ark.
Na vprašanje rojakov, kako je tnkaj, odgovarjam:
To mesto ima okoli 15,000 prebivalcev m«e v njeni nahaja naj-
vesti še druge grehe. Preiskal jim je nato žepe in našel pri njih srebrno uro in 2 srebrni žliei. Kje
so bili ukradeni ti predmeti, še za prodajo mesa maksimalne ee-
- , r ,	1,1 ugotovljeno.	jlle. Ljudje, ki se med vojno in po
i ne morejo kopeli kupiti.	1	...	J	1
t~. i - i ■ o, . „	vojni niso ničesar nauči h, so kot
( e l>! kateri Slovanov shn-ajno	TmriiH nnrnto w P^li«
, , 1 1 T -	izprea porote v oeiju. I odločujoč laktor na mestnem ma-
sem prišel in bi i>otreboval kakšna i ..	,	.
i-, t -	vi	Porotno za^iedanje se je pričelo gistratu v svoji iiesDosobnosti u-
navfKlila, bi me veseldo mu poma-	.. ,	^ \ ~ ,	... , . J	:	-
" razpravo proti Ivanu /.abseku. krenili kai pametnejšega za pre-
dati in sicer zastonj, naj se le obr nf na:
Joe C'"*i*t<»lie (I'nele Joe), 72S1 -j Central Ave.,
Hot Springs. Ark.
Anatole France o Nemčiji.
Anatolc France je v razgovoru r. urednikom i' Pi gara" izjavil — med drugim. V Berlinu nisem bil dolgo, toda eno leto pred vojno sem bil v Nemčiji in sem mogel primerjati svoje utise. Zdi se mi, da je nemško družabno življenje trudno, i'uti se mizerija. Tudi — premoga primanjkuje. Zdi se mi, da je v Nemčiji veliko pacifistov. Delavci so vsi pacifisti. To je samo po sebi razumljivo, toda tudi med finančniki so pacifisti. Sprevideli so. da se brez miru na svetu ne more storiti nič pametnega. In vendar smo danes bolj dal eft od miru, nego smo bili na dan — premirja!
posestniškemu sinu, in Francu Medvedščeku, delavcu iz Anž pri ITajhenburgu, ki sta dne 9. oktobra napadla jKisestnika Franca Stuparja, ki se je vračal zvečer z ž»*no domov. Vrgla sta ga na tla in nin hotela odvzeti listnieo z denarjem. Stopar pa ju je v mesečini spoTnid in ju pričel klicati po imenu, nakar sta se prestrašila in pobegnila. Oba obtoženca sta dejanje tajila. Obsojena sta bile vsak na 4 leta težke ječe.
Nesreča vsled eksplozije.
Iz Trbovelj poročajo: Pri eksploziji autogeničnega varilnega aparata je ubilo kovača Skrbca, ki zapušča vdovo in 3 nepreskrbljene otroke. Krivda leži baje na vodstvu osrednjih delavnic premogovne družbe, ki n». skrbelo za to. da bi bil cel aparat na toplem in varnem. Pri otajanju zmrzlih pipe se je zgodila nesreča, ki je zahtevala Človeško žrtev.
hrano mestnega prebivalstva, se gli po najbolj nesrečnem sredstvu za pobijanje draginje. Danes že vsak analfabet ve. da se prehrane žal ne da izboljšati z maksimiranjem cen, ker je njih nujna posle-diea še večja draginja in poleg nje t tuli pomanjkanje blaga. Ni treba biti zagovornik mesarjev, kdor to trdi. Izkušnje to potrjujejo ne le pri maksimiranju cen mesa. marveč tudi pri uvajanju najvišjih cen za vse druge tržne stvari. Kdor hoče Ljubljančanom dobro, mora reševati vprašanje draginje na drugem konen kot to eksperimentirajo arospodje občinski sodniki. Posledica takih abot-nih odredb je le, da se prodaja dane« mesto govejega mesa, svinjskega, telečjega itd. na ljubljanskem trgu lo oslovsko meso, ki se ga spozna po maksimalnih cenah. SedAj je treba še mesarje na meh odreti in potem bo Ljubljana preskrbljena z mesom vseh vrst.
Neka ženska je rekla čikaške-mu sodniku: Jaz sem ponosna na pvoje sive lase
Brez odloka jo je poslal zdrav-r«k v umobolnico nn opazavalni oddelek.
* * *
Zgodba o zlatem srcu.
Miljonar je pripovedoval: Mraz, strašen mraz. Pod nogami škriplje. V kotu temne ulice se st."ska napoloblečen, izstradan
SfaguHlrroauBka
Ustanovljena 1. 1898
KatnL Sriiturta
Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni •dbornild.
Predsednik: RTJDOI.F PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BAT. A XT, Box 100 Pearl Ar«., Lc-*alffi, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 524 E. 2nd Ave., W. Dulutb, Mina.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor: MOHOR MLADIČ, 2G03 So. Lawndale Are., Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely, Minn. GREGOR J POREXTA, Box 170, Black Diamond, Waah. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Are., Cleveland. O.
Združevalni odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Av«., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, 6?d — 3rd Street, La Salie, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 706 Market Street. Waukegan, 111. -— Jednotino uradno glasilo: "Giaa Naroda". =-
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSIlJa-tvo naj s« pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolniška, spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska. Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bljižnega društva J. S.. R. J. Zm. ustauovitev novih društev Be pa obrnite na gl. tajnika. Novo druSt^c se lahko vstanovi z 8 član! ali Članicami
Po svetu.
j Madžarsku j,- hilo oddanih lf».ti4:». .i Avstrijo pa ,s2i!T glasov.
SMRTNA KOSA.
Izjava poslanca Ščeka pred glaso- Rezultat ljudskega glasov-inja v vanjem proti vladi.	Šopronju.
Pred frla.sovanjom o začasnem TA Dunaja poročajo. Kakor sr> proračunu v italijanski zbornici i poroča z uradne madžarske st raje po<lal poslanec šrek imenom;,^ je ententna komisija končala jugoslov. poslancev izjavo, v ka- Stetje „lasov oddal)ltl t ljluU
tf-n obžaluje, tla m it.ogrel sovori- ... ,	. ' ,,
t , , , . , , ' m , . *keiu glasovanju v Soproiiju. /a tt tekom debate, da Lm bil znorni
ci pokazal, kako razumljiv je oni krik bolesti, ki prihaja i r. sretle »Jugoslovanov v -lulijski pokrajini. — Vladi, ki nam je zatrla 150
srednjih, ljudskih in strokovnih	—--
šol, in se je tako pojavila v na-	Rojak Pintar iz Livingston,
sprotje z obljubami generala Df-	Moni., nam poroča, da je v bolniš-
?za in nadalje v nasprotje s prav-	niči preminul naš dolgoletni na-
mm iniljenjem italijanskega ljud-	ročnik dolin Cimermau dne 1 S. ja-
s:va in zbornice same, taki vladi,	nuarja.
ki je v naspiotju r vsemi načeli	Iz Xorth Cedar, li. C.. Canada,
pravičnosti in človečnosfi in tep-	nam poi*oča gospa Jennv Kralj,
ta najelementaniejšf pravice na-	<la je njen mož umrl.
šega ljudstva ter postaja tako —	Oba -.tr bila dobra stara naroč-
Kajn jugoslovanskega prebival-	nika.
siva> jugoslovanski poslanci	l;la.g jima spomin in ostalim
morejo izreči zaupanja. —	j>a na.se sožalje.
ADVEKTISEMSNTS.
NAZNANILO IN VABILO.
Little Falls, N. Y.
Društvo Marija Pomagaj priredi v soboto večer 4. februarja MAŠKARADNO VESELICO v
dvorani na M Danube St., na katero so vabi vse Slovenke in Slovence v Little Falls in okolici. Iirrala bo Slovenska jrodba. Zače-
Eorba za drugi zakon pravoslavnih svečenikov.
Pravoslavni svečeniki se že dolga leta bore ;.a to. da T>i cerkev dovolila svečenikom - vdovcem, da bi se smeli v drugič poročiti. Temu se upira ariiierejski zbor. !:i se pri svojem odklonilnem stališču sklicuje zlasti na cerkvene kanone. Z o žirom mi to piše Pro-ta Petrovič v Beograd. Dnevniku": — Kanoni niso t-o, kar so ,4'k uU uri ZVfH"er- Xa veselo svi-evangelij. Oni nLso dogme, ki se 4. febr.! Odbor, jih ne smerno dotakniti. Kanoni' . " so postali v času in pripadajo ča-! ISCEM SLUŽKINJO su. Naša doba ima svoj duh in svo za domača hišna dela. Govoriti je potrebe. Čuvajoč t>Istvo vere mora vsaj nekoliko nemško, če-in čisčočo evangelija, mi lahko tudi nič angleško. Smo samo štir-izpremenimo ono, kar je človeŠ- je: mož, žena in dva otroka 10— ko iz prošlosti in je zamenjamo s 12 let stara. Za podrobnosti vpra-čioveškim is sedanjosti. Evo to je šajte pri: .Jaeob Korber, 100 vsa uganka. Niti Bog, niti ljud- Greene St.. v bližini Bleecker St.. je se temu ne bodo protivili. — New York City. (27-30—1 Tudi divjaška morala M zahteva-----
la da tudi svečenik živi kot člo- B0LGARSKI KRVNI ČAJ vek m umrje kot človek; <ia ima svojo hišo in svoje ognjišče, da!
vzet vrel pred počitkom POMAGA NARAVI.
bo očuvan od človeških bolesti in slabosti; da živi čisto in poštene življenje, da iz takega življenja zre na življenje in da daje s svojo osebo ?gled za življenje. — Ali more tako živeti brez zakona? otrok. Pogled na otročička je na- pozovitc vse prirodoslovce in pravil silovit npliv name. Srce mi I askete, vse sociologe in moraliste je krvavelo. Stopil sem v trgovi- ;n vprašajte iih in verujte, da bo-	N'^i-^ov n. it. von i
1	,	,	• i	m-	lYfsident ManS T*ro<luetg Comj
no in kupil zase nov kožuh.	t do vsi odgovorili: ne!	Marvel Building, nittsbursrh. p.-i
ZATRETI rnEHLADE. ZaS<"iiiti prt^1 i Influencl. oživiti jt-tru
I>obro uravnati črevesje
T*<«lg:«rski Krvni <~'aj Je soptavljen iz <"istih ž«-lifiO V iile vam da bogato, rdečo kri in moC\ da se iznebite bolez:ii_ Lekarnarji ga prodajajo vsepovsod, ali po pošti savarovane en velik družinski zavoj $1 25. ali 3 zavoji $3.16 ali 0 Naisov II. Tf . von Schlick, iany, 9
Zrno do zrna - pogača,
Kamen do kamna - palača!
Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte
se s tem pravočasno za Vašo starost.
Na vloge pri nas plačujemo do daljnega 4% na "special interest account", (posebni obrestni račun). Vloge so zasigurane z najboljšimi bondi. Državno nadzorstvo!
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo Jadranske Banke

Zlata dolina.
Frank Oklcšen, Havana, Cuba.
Pa veste. da ti anaerikanski — zdravniki znajo hudiče preganjati? Kmalu potem, ko sn me fipre-jtli v bolnižnieo v Panami, me je mrzlica popolnoma zapustila, toda bil sem še vedno slab in moral sem ostati še en teden, da bi popolnoma okreval. — Potem se pa j-ihko zopet peljete, kamor želite. — so mi dejali.
Cel teden v bolnišnici posedati, je bile pa precej hudo. Seveda. jfOtolažil s^m se nekoliko z mislijo, da bom jedel dobro kakor kak peneral. Premišljal sem mnnpn reci, ko sem sedel na mehki sfi-balniei pod prijazno palmo na vrtu ; kam je bil šel milijonar, ki sem pa nmeraval pokloniti sve-tr? Vse je minilo. Imrl sem samo t iso<"* dolarjev v rlatu v bolnišnični blagajni, — in s t«-m kapitalom it; mogoče začeti nikakega imeli itin'tra podjetja. Vrniti se nazaj v Kolornbijo, nikakor ne; moja sovražnica je še vedno kraljevala tam v podgorskih gozdih.
Naenkrat sem se zasmejal; — prišlo mi je r.ekaj izvrstnega na misel. — Cc ne morem zlata kopati. bom pa zlate ma.ine prodajal.
lnieee; hotel sem prodati vsaj en oddelek vsakemu, tako da bi se vm mene spominjali in poviševali n»ojo slavo. M organu sem prodal deset, saj je bil knez vseh finančnih knezov, in je. imel pravico na največji del.
Tudi sem obiskal Koekefeller-ja, pa ta zviti starec me je vprašal. če je tudi kaj petroleja v zlati dolini. Povedal sen: mu. da ne, nakar mi je rekel: — Jaz kupujem samo pčtrolejske vrelce; če jih najdete kaj. pa me obiščite in govorila bova "bu^ines"*. Še jih iščem, pa jih še nistm našel. — Pred tremi leti sem kupil od nekega lunipa velik kos petrolejske
zemlje doli v Louisiani za sto do- , . ,	, , , .	... pozlačenih
larjev, pa od tedai nisem videl
Patriarh raske cerkve je še vedno upliven mož.
Poroča Sanford Griffith.
V Rusiji je najti dostojanstve-fje naprej, ponudil roko in rekel
nLka, kojega ime ljudje nikdar ne izgovore, ne da bi se ozrli naokrog ter prepričali, da ni nobenega detektiva ali policista v bližini. Politično 011 ne obstaja več. On nima nobenega gla^u, nobene pravice. da organizira zborovanje in uiti ua cesto ne suie iti brez dovoljenja sovjetske vlade v Moskvi. Njegova avtoriteta pa je kljub temu dalekosežuejša kot ona Ljeni-na. Njegovi pristaši štejejo več k<>t sto miljonov duš v primeri z nekaj več kot pol miljona članov komunistične stranke. Njegove dekrete se uvažuje od pozlačenih kupol ob Finskem zalivu pa do
po angleški: — How are you? — Teda j sem izvedel, da. je bil skoc.i sedem let škof v San Franciscu in pozneje je izjavil, da so bila to najbolj srečna in plodonosna leta njegovega življenja.
Nh zunaj ima patriarh dosti skupnega s Tolstojem. Iste odlične obrazne poteze, Rot izklesane!™1"0 k uveljavljanju njih lastnega novega sistema. Brez dvoma da se mora izjaloviti
___H
tem tlaku v nezakurjenih cerkvah. Videl sem vojake, rdeče armade. ki so pometali na tla svoje vreče ter pokleknili pred kako versko znamenje na odprti cesti. V cerkvi Našega Odrešitelja sem videl n^ko nedeljo klečati med navadnim narodom tudi generala j Brusilova, ki je bil dejanski po-j veljnik rdečih armad tekom njih operacij proti Poljski in drugim sovražnikom Rusije.
Mogoče imajo komunisti prav. če vidijo v sili cerkve največjo
iz granita. Poteze patriarha pa so mehkejše in okroglejše, bolj s° razkrili, one dobrodušueea kmeta kot puivsak direktni napad na cerkev, zakrknjenega aristokrata.	l0ni P™3' do ^P^nanja. da je
Patriarh je pričel pogovor s>godovma in predvsem novejša da je vprašal glede konfe-|z*odovma doka/ala fU uspevaj v Washington!!. Korak A>erkev vspričo zasledovanja. Ne-
tem,
renče
merike
je smatral za zelo srečno
|kateri komunisti vidijo sedaj, da
n t.a ici'j M	i
stolpov pravoslavne'inicijativo. ki je v polnem soglas-lmora^ xzet] Rusii° tako kot -ie-•t;	n;t: ,11Tnna ti herkve ob pacitični obali. Ta mož'ju z najbolj iskreno željo naro-.ne P« tfko .kot bl J® oni hoteh
Petrol^a' nm hlInPa> kl (je Heukon,, patriarh ruske pravo-'dov vseh dežela. On upa, da se bol1™*1- Sklenil, so vsled tega s cer-
| slavne cerkve, ki je bil aretirandalo doseči nekaj pozitivnega gle- kviJ° ko,,1Promis- P° ^jah.vljenju pred več kot dvemi leti.	|de razoroženja.	!ene-a direktnega napada 1. 1018.
je tako nesramno osleparil.
Vsi navzoči rojaki so se hudomušno spogledali, pa gospod Be-nedik jih je potolažil, rekoč: — Saj je vendar Kranjec* — France se ni zmenil za to opombo svojega rojaka, ampak je ravnodušno nadaljeval;
V dveh tednih sem prodal celo dolino; imel sem stotisoč dolarjev
Karamba, dobra ideta» — sem 1111 počutil sem se kakor Krez. — v.kliknil in zaploskal samemu se- J Kmalu bom milijonar, — sem si
mislil. Toda, saj veste, kaj pravi amerikanski pregovor; — Lahko napravljeno, lahko zapravljeno. — Zapustil sem New York in šel doli v Pamliko. Zaeel sem staviti na konjske dirke, in predano se je končalo poletje, so me •skoraj popolnoma oslrubili. Spet 'je šlo po vodi vse upanje kranjskega. milijonarja.
Povrnil sem se v New York. — Piišla je zim;;, huda in mrzla.
bi.
—	Pa kaj imate vendar? — me j»- vprašal smeje moj bližnji sosed, ki je tudi okreval od mrzlice.
—	O. nič. nič. samo zlati ptički letajo po moji glavi. — sem mu šaljivo odvrnil.
— Hej, Odette! --je zaklical bližajoči s*1 strežnici. — Dajte mu kinine. ker zopet besni. — In smejali smo se mu vsi
Po kosilu sem s»- podal v pisarno, kjer s«*m poiskal osamlj mizo v daljnem kotu. Tam som ravno sem sedel cel dan na radi-ostal celo popoldne. Najprej sem atorju. Premišljeval sem o toplih napravil nekak zemljevid vse o- južnih krajih, kjer solnce vedno kelice reke Ivondoto, ki Izvira vi- tako prijazno sije, kjer se počuti so ko gori v Andih, pridere doli j človek tako dobro, leže? na travi
Ko je govoril glede stališča or-j' tc u ►doksne (pravoslavne) cerkve v,l<'! J
Sedaj puste, da so cerkve odprte svečeništva in naroda se v
Da razumemo njegovo moč, moramo poseči nazaj v zgodovino todoksne -------------f --------------„
Rusije, v kateri je predstavljala'revolucionarni Rusiji, se je skrb-)^0«™" m"tl gri ^vrsevanju pravoslavna cerkev gonilno silo'no izognil političnim sodbam ter	dolžnosti. Procesije po ce-
tako v političnem kot domačem™ uiti omenil svojega lastnega!stah Pa *» Prepovedane. Mogoče
Leto luči.
Napravite novoletni sklep, da omrežite hišo z električnimi žicami. Električna luč pomeni jasnejši, zdravej-ši in veselejši dom tekom leta. Mi bi Vam radi telefonirali in Vam dali brezplačno vsa pojasnila.
The N e\v \ ork tdison Company
\Ai Your Service.»
C^cncrai Offices: Irving Piarc and 15th Street TcKiružnice. kjw s* prodajajo In kjer ao na	električne pri-
prav«, /it.menjene za učobno*t občinstva.
, „	1:4 West 4=1: St
10 Norfolk. St	c oT i ^
i 5 1 Ea^ S6th St
1 5 Eait 1 :5th St
10 Irving Piare
362 Eait 149th St ; c s; Ttemont Ave
življenju. Od tega naslednika hi-'jetništva. — Cerkev je dosedajj:,e? _ , .. .
- - kvam se nadaljne koncesije na te
Cerkve im stik, -
je
Knjige!
POUČNE KNJIOK AngleŠko-slovenski slovar —
Dr. Kern .
-------.	* Slovenske angleški biovar
izgubile'P inoc najboljše,e ee se ue siovensko-angleška siovnlea rekel, ivmesava v verske zadeve ruskega (Nemški abcednik ...........

da bo dala sovjetska vlada cer-
zantinske cerkve si je pridobila' prestala še vsak vihar, — je rekel, j^ain	.. . , .	. .
-sveta*' Rusija svoje ime. Za ni- Že štiri leta je odrezan od ^na-K1^ Prepiranja, da je njenol sko cerkev se je vojevalo vojne, njega sveta, izgubilo ali pridobilo ozemlja.] ves medseboji
Kdor lioče proučevati rusko drža--- Do pred kratkim ni smelo s ve- j vo3 mora podeči po analah cerkve, čeništvo zapustiti svojih domačih! V župnijskih knjigah pa izve elo-'distriktov in korespondenca z ma-vek \-se glede ruskega družinske- 'terinsko cerkvijo jc bila nemogo-ga življenja. Skozi tisoč let se je ča.. Vse tiskarske stroje se je za-,
pripovedovalo narodu, da je eer-1 plenilo in cerkvena literatura je I lla mesto v srcu naroda.
Knjige!
Prihajal. Zanimiva po-
ta
z višav kakor neumna, in potem, • pod senčnato palmo, ali pa na
naroda.	|Nemško ans^ld tohnei ....
Odrezana od vladne podpore jel€!	vedenju ...........
morala pravoslavna cerkev *krbe j. S**™ ~~ .. r~. . (Janežlč Bartol) ti sama zase. Živeti pa je moiglaUngieHina bre. ««ttefja .....
Ie v toliko, v kolikor si je p rid o-1 Cirilica. Navodilo aa čitjuoje
atri-j Pisanje erbSave ▼ cirilici ....
kev le ena in da stoji nad vsem'P Nehali obdajati "v lte"viinihjarh THeuko11 ^ bU
ostalim.	I občinah primanjkuje celo Svetihlveflk\ kl pnporocdi daleko-(w,B,W1II11,
_ ^ .	. . _ ... "JpjtpTii	,sezne demokratične reforme. On
Kot glavar cerkve je delil pa-j1	i
m ski papež, svojo moč! — (> bi me vprašali za infor-
- »i^ortii^ "-lede cerkve v številnih
bi vam moral povedati, em ničesar, ker nimamo nobenega stika ž njimi, — je re-
j 7. IT.:
vest ..........................M
$5.00 9 zv.: Brencelj: Kako seat se l.bft jaz likal, 1. zvezek	l.M
1.50 10. av.: Brencelj: Kak« sem se 'S5 ; jaz likal, 2. zvezek	l.M
11. zv.: Brencelj: Ksk« seas M 50 jas likal, 3. zvesek	1.M
14. er.: Brencelj: Ljubljanske sli-t«. (Podobe ljubljanskega mesta ) .««...••••........,...... .79
rr.: P. Colome : Juan Mit« ria. t Porcstl iz gpanske^a življenja 16. zr. Ne v Aaierikc. Po reanlCnih
4.00
.90 Ji
tiCna knjiga a caSe go^Kli- dogodbafc. nJe.CT'do rezana.) ..........
.TI
tria rh, edinole
papež, svojo
.............__s cerjem. Z revolucijo je|niaeije
Isar- i Nikjer niser-i mogel najti dosti lizginiJ in posvetna sila je pre- provincah, jeno . toplote za ltiojc rahle kosti, dasl- v roke boljševikov. Ali bo mo-j,la ile ven
gei patriarh
ohraniti svojo avto riteto pri narodu iu svoj ugled,!ke^'
ali pa bo tudi on potisnjen na I ~ Informacije, katere dobivam stran i	: od cerkva izven Moskve, pa se gla-
Ker sem imel v mislih ta in dr«. * pril^QO, na ena)k faSin; 11>obož-ga vprašanja, sem kljuboval redu'11^1 uaro?a ni1 trpela vsled pre-
sam je bil izvoljen tekom revolu-' Praktični ra^uuar ............ m
c i je, leta 1918, iu sicer potom naj-:*®^** ° 1«P«» veiroju Vrbama, večjih ljudskih volitev, knr se jih! S j«* kdaj vi*šdo v Rusiji. Ne le' škofje, temveč tudi lajiki so bili
Ltt
in »te-j rene do-'
'ilnih
slučajih so imele politične izpre-
prav bogata v zlatu in platinu ter se izliva v reko San Juan. Ta dolina se nagiba proti severu kakor
streha, in majhni in veliki kanol kjer ni mraza, niti snega, kjer cirsajo po reki navzdol, kakor "The best is like the worst mah' s;ini veselih dečkov pozimi i kakor poje Kipling, po klancih. [ — Karamta, bom pa obiskal Ko sem dc vršil zemljevid, sem svojo Zlato dolino!_sem vzklik-
ko preplava dolino, ki je kakih • mehkem belem pesku ob morju, !0eke" notorične ruske tajne poli-jobratov» *kozi katere J'e Rusi petdeset kilometrov dolga in de-j kjer človek tako sladko spava, ~cije ter obiskal patriarha - za' Ra^'no nasprotno. V številni! set široka, obdana nn vseh stra- J medtem ko lahni valovi ljubezni-1 vil ue druge visoke cerkv i.eh od precej visokih gora. in vo poljubujejo njegove noge. jstojanstvenike.
mi	" __ :__:__
vojevanja, za posledico po
sti bistrih rek? Tja nazaj pojdem, «hedaj jetnik v svoji ^-tni	i	vei-skega čustvovanja
ne more prestopiti niti svojega I a.s tli ey:a praga brez dovoljenja
delegirani od naroda, da izvolijo patriarha.
Sestal sem se z nadaljnimi visokimi svečeniki, ki so kot patriarh JJeukon živeli v Ameriki. To so možje, ki so prevzeli vodstvo v tem novem demokratičnem gibanju. Po njih mnenju je demokra-
•"i
jmembe v družbi sploanrh slabih l'ija boli uspešno sredstvo kot pa Kaj rai mar n,r,lioa, kaj nuj Priti do patriarha ni	ki 50 ^^ ^emletoe-l^" »	vsled ec
mar erm gozdi in vedne nevarno-j lahka stvar. Že več kot dve leti je'"d
L'tl hlCtriVl	" T1 Zn	i	^ J ^ ___ l «	..	...	. .
sar jo hočejo uvesti, kjerkoli mogoče.
Kaj pa glede mlajše generacije— sem vprašal jaz, kajti vedel sem, da se postavljajo komunisti v glavnem s tem, da imajo
razdelil dolino v male dele na o beh straneh reke. in te sem rnamoval s
nil. — Morda bom imel bolšo sre-
a v mestu brez privoljenja .	e	.. ,	,
,r , .	i mladino na svoji strani. Glede te
mer j a v Moskvi.	,	.	. . . . , .
točke pa je postal patriarh zelo
j Čeke. On ne more prirediti zbor o jvanja j governerja
I.	;;--------------— 1 .Skozi teman obokan hodnik me,	__	, , .	,
za- eo to pot. Vrag vzemi New York! -je kvoS6ek pripeljal v bivaliSge resen	da ^ ^rsko
številkami do s o - Po .tirih tedndi sem dospel v, -arha g x Hem ^ vzgojo otrok zelo zanemarilo in
Ce prouam vsak del za sto dolar- jlstmino, ob reki San Juan, m br-	tem j.^ • ^ kora.'
boni dobil desetti^oc. To pafZi kanoe me je zopet nesel doli r ,	/t - . -
• .	, „ i -	v „ • , . , .	Z^ , kala gonndol rdeča straža z nasa-
m zadosti za bodočega milijonar-i po bistri reki do izliva Kodote, • • , - .	^
m -	i i ■	.	,	' 'jenim bajonetom. V tem temnem
Plačati mi morajo tiso<- dotai- kjer smo se obrnihli na levo stran T ,	. t
,	rr"\ a. t t ^ - -hodniku so se morali vsi obisko-
,n dospeli v Zlato dolino. Počasi i , - •	,	- ,
i i *	— . _ valei pisati v knjigo jeke.
smo lezli navzgor; prejšnjo no5 ^	, ,	, • ,
ir	- ,	, Ko sem dospel na vrh visokih- . . , , . , .. .
jt aeze\alo in reka je narastla, I f	.r rl nost. je bil patriarh optimističen.
(Trdo vezano) MlsdenU«. Ant. iJ. JegUfi I. aveark, ............
II. fvezek ...................
Nasveti as in dom. Koristna
knjiga za vsako blSo ........1.00 j
Pravila as oliko. Dr. J. Dostojen .€5, Varčna kchnrica, aa slabe in dobre Čase ...................... LOO i
BAZNE POVESTI IN COMANL
f
L'dova Leruž, detektivski roman 1.00 tfoa. Jnriii, 1 rr.: Cvet ta scd.
Hči mestnega soiMlka Itd. .. ,75 Joff. Jnriie, 5. zv: Sosedov sdn. Su
kmetskega cesarja ........ .75
Jos. Jurčji, 6. ar.: Doktor Zober, J roman. — Tngozner, tragedija .5S
I Dre sliki — Esavei Mefto...... A0
•Ho4e bnodo«. N* vse zlato, kar se
i ae sveti itd. ................. .35
Palria, povest ia i roke jnna&e do-
ADVERTI8F.M B NTS.
NAZNANILO IN VABILO. , ^
V nedeljo dne 29. januarja bo^ ^ ^ ^^
ČPILMANOVE POVESTI.
2 rr.: M aro«, krSanakl u^k ia IJt>anona .................... JU
3.	av.: Marijina srtraka, jiovbit ta kavkaških gora ........... .... JU
4.	av.: Praški Jodek, povest, UL ■atia .............. .......... JU
5.	ar. :TH indijske povesti...... Ji0
9. cv.: Kraljičin neželr Zgodovinska povest iz Japonskega .... JU
10.	ev. :Zve*>il sin, povest ia vlede Akbarja Velikega ............ M
11.	sv.: Rdeča in bela vrtnica, no-
12.	r~w : Korejska brata. ČrMea la misijonov v Koreji.............It
IS. zv.: EaJ in naaga, povest la Am ana ....................... JU
J4 xv.: Prlaega haronskega glavarja, povest ia zgodovine kanadsko ...................... JO
15. sr.: AngelJ suf&Jer — Braail-akfi povest .................. JU
IJ«. av.: Zlatohopi, povest ...... M
ali
Slovenska godiba v New Yorku I
jev za vsak oddelek, in to mi bo prineslo stotisoč. dober z a r o tek.
dobro
Ves načrt je izgledal prav	_______________^^^ r ..	^ „„ .....
in zadovoljen sem bil sam seboj, tako da so dolgi koli le težko do-;!>tt>pnjlC'	SP ;\V T.^0' kajti trdil je, da sta ljudska želja
Imenoval sem ta okraj "Zlata ,egli do dna.	kjer so stali ob «d» jn eba verske - tako ye_
vežnja r Nifrangno .......... JU
.	povest, 1. zr.............U*:18. zv.: Preganjanje tndijakib ml
ponovila igro "^liklova Zala,J.| <» svobodnim solncem, zgoaovln- 1 gijonarjev ................... jO
------- ^ _	...	T,;.i;,;••••;, o- : Mlada ■ermaja, povert M
, , zanimiva za na« slovenski narod. ^^ T zakasnilo.	i r>	,	T . poduk in aabero, Kalan ...... J5
- Kaj morete pričakovati? -1*™™1 « b° C°h pr0^am k;ik',r ^ ^est ...............00
!> vokel — Vik-ikih nedenskihl	^anuarJa v lstl dv(>rani liaiSl8t« • Ses^. Povest ia Abr»cer .»0
je rekeJ. — .Mkdkdi nedeijskin\ Sf MapVg piace y New Yorjaiike t* povesti. Ksaver MaEko Jfi
sol nimamo in nase ^pnijske «ole!ku Kflteri ^ jo žeUte ^ vM-eti jšu^t «Uk-IW tmkšu*
vam je dana priložnost v nedeljo	........................
2H. januarja. Vstopnice se dobef
(je rekvirirala vlada. — A tudi v lem pogledu, ozirajoč se v bodoč-
SPIS3 MLADINO.
Bok za mfedi aeb, pesi^lca Dedek Je pravil, j»7avlJlcjf
JO .00
dolina1
Ob štirih popoldne smo se obr-
Prihodnji dan sem dobil dovo- nili okrog zadnjega malega griča ljenje obiskati mesto Panama, — 1 jer sem dobil po precejšnjih težavah in za pet dolarjev od nekega rjavega uradnika potrdilo, da
- , • . ,- T-» L 1 - -	-	j m potreba Virrsive v
visoki stoli. Pobeljeni zidovi, pre-'.., . , , . . - . . .	^ j . * ...tliki, da bo kmalu
lun jeni senipatani od palm, so nun . - , .
je bila ^lata dolina nekdaj podarjena »lavnemu francoskemu grofu Lesepsu. ki je v svojem času poskušal predreti Panamski kanal, in da sem jaz. Francisco Samorekar. bil njegov edini ostali dedič v Kolombiji. Se za drugih pet dolarjev mi je pritisnil velik pečat panamske države na moje potrdilo, in sedaj je bilo vse v redu. Vesel faem se vrnil v bolnišnico.
O jo j, pa knko lačni so bili va-Njujorčani o zlatih rudnikih in po moji Zlati dolini. Kesal sera se, da nisem bil načrtal petsto oddelkov; saj bi jih ravno tako la-1 ko prodal. Pa nikakor ne mislite, da sem slepa ril uboge ruske Žide in druge prebivalce na East Side; pa tudi v Brooklyn nisem prišel; zato ste pa vi tukaj izgubili.
—	Da bi vse hudič; že bi vas ven pognali, če bi nam ponujali kake coprnijc. — je opemnil slavni urednik Clasa Naroda, med teratem ko čo se vsi smejali.
—	Le malo počakajte, pa boste drugače govorili, — je odvrnil France in potem nadaljeval:
Kar Wall Street sem naskočil in slavna finančna trdnjava je padla, kakor so padli Židje pred Klatim teletom. Sam star! Morgan je hotel kupiti petdeset oddelkov moje zlate zemlje, ker njegov nad svetnik je bil bral nekje v knjigi, da je ta dolina zares bogata v platini in zlatu, pa sem se bal, da ne imel zadosti za vse finančne
:n kmalu sem moral zagledati mo- pnfcv tak° f°™mlni kot je zakri-jj kočo, odkoder me je bila iz- *t3ja kake stare cerkve v Novi ,iiala huda mrzlica. Pa kašo sem	Lc kak lkon sem^atam
bil presenečen, ko smo dospeli naiIla Zldu ie blažl1 to	v
drugo stran! Moje oči so mi sko-jnekem	d^u hiše sem čul
raj padle iz glave, ko sem zagle-'i>etl.	^bor.
dal tam na visokem bregu, kjer l. Xato ^ me P<>vedli v notranjo je prej stala moja koča, celo vas j111 I)rav tako formalno sobo. Na novo zgrajenih hiš, ki so se leske- ruSem koncu te sobe so se od-|
zgoje
mogoče dobiti nazaj izgubljena tla.
Pred nekaj meseci je iposlal patriarh poziv na ameriški narod z ozirom na pomoč, katero je treba nuditi od lakote prizadetim okrajem Rusije. Z veseljem je cul, da se je ameriški narod tako hitro odzval pozivu s posredovanjem ameriških pomožnih organizacij.
I Od vseh strani — je rekel — je
tale kakor zlato pobarvane v po-'Prla. yrat* ^ vstopil je patriarhTL e -	ale -
poldanskcm solne u. D oil ob to- M* Z*^***? ^^uTJ^o	Tl
e* je leza o mnogo čolnov, majh- ;** ^ merikanci že izvršili,'ko so pre- ^ ^	vam
nih in velikih.	.njevo-barvne s^de Krog yatu je ,	predvsem 0'tr0ke p^J dober tek. je dober zoper ieiodčnfm
- Kaj je to, TibureioT - sem W	me ^ ^ objavim
že od srede naprej pri tajniku na 62 St. Mark's Place. Za mnogo-brojni obLsk se priporoča
Godbeni odbor. (2x 25&2T—1)
Slabotni moški in ženske*
Oni, ki so slabega zdravja, potrti, nervozni, obupni. lwez volje, ne morejo spati. delati, uživati življenje, naj vzamejo
vprašal mojega čolnarja. — Od- j medaljonom Device Marije kod pa so prišle vse te hiše? j glavi je imel mitro.
—	Mnogo belih ljudi semkaj | Ničesar visokega ali rezervira-priti, vse to zgraditi. Zlata iskati j iega ni bilo na patriarhu. Stopil ir. mnogo dobiti.
Karamba. karamba! — sem vzkliknil.
Privezali smo čoln doli na bregu in počasi sem splezal navzgor. Na vrhu mi je prišel nasproti prijazen Amerikanec, ki me je nljud-no pozdravil. Zdelo se mi je, da s^m ga bil videl že poprej, pa nisem ravno vedel, kje.
—	Hello, gospod Samorekar! Dobrodošli v naši vasi! Ali se me ne spominjate f Saj ste ml vendar prodali del vase Zlate doline! Jaz sem inženir McCarthy. Prav vesel sem vašega obiska. Mnogo smo govorili o vas.
Držal je mojo roko in ves 5as se je smejal, ko je govoriL Tudi jaz sem se začel smejati, toda ne veselo; doli okrog mojega srca je bilo mrzlo kakor v New Torku; bal sem se slabih posledic. Zdelo s2 mi je, da sem padel v medvedov brlog.
posestniki Zlate doline smo se združili, in drŽava Kolombija nam je tudi dovolila kopati v reki — Kondoto, kjer je največ zlata in platine. V začetku so trdili, da se je zgodila neke vrste pomota, da grof Lesseps ni bil pravi posestnik te doline, pa so ko videli Morganovo ime na listi, so takoj potrdili našo posest.
Tako mi jc govoriL, ko sva počasi korakala proti glavni hiši, kjer je bil urad. Gledal me je ves čas nekako čudno, rekel bi, da šaljivo, ko je govoril zadnje besede. Nisem vedel kaj odgovoriti : vse me je tako presenetilo, da nisem znal, ali sem sanjal ali kaj.
— Samo nekaj nam manjka: pb trebujemo dobrega ravnatelja, ki pozna te ljudi in njih netumostl. Ker ste že vi tukaj, bodite naš ravnatelj; plačali vas Damo dobro in tudi del dobička yam bomo
čudovito zdravilo. Nuga-Tone po imenu Xuga-Tone t as napravi močnega, zdravega in krepkega. Prežene strupe iz vašega sistema, da se počutite kot mlad moški aH ženske. Xuga-Tone Vam da
bo-po-
krltemu jeziku, zgagi, izgubi eneržije in podobnim lrcieznim. Nabavite si danes V kateri se nahaja zdaj J steklenico Nuga-Tone v katerikoli le-ruski narod.	Ikarni, jemljite nekoliko dni in če niste
V neki dru°i dvorani se je pri-' p°p°lnoma zadovojni z uspehi, vrnite čel tedaj dnevni posel. * Številni -^nek lekarnarju m
*	/l^nop / v-o u lAlrn rnoi
menihi, ki so se brez dvoma vde-
povesti: Za moSem, — V pustiv Je Sla. — Pri vda med.
/ojnimtr aH poganstva m krst,
povest .««••*.*.....*»»»•».*..
eter Zgaga ..................
Doli a aro?jest ................
Knjige 4rnike Sv. Mohorja
Duhovni boj <3^4 str.) ......
Mesija (1. sv.) ..............
Mesija (2. sv.) ..............
Zgodovina slov. naroda (CL zv.) Zgodovina slov. naroda (0. zv.) Mladim srcem (2. sv.)
»pisal K. Mefiko gajign sa lahkotnintZne ijndt,
Spisal I. Cankar..............
Jet tedtiUr r zrakoplovu........
•merika fr Amerik snel..........
Na!*"^ Xiaj uuJitvlul njegov
j hvalo ter nanovo opozorim na veliko be&o
JI JM M
M M
.36
M)
1.75 B.tKJ
MOLITVE N1KJL Skrbi za #a$o:
usuje vestno . pleino vosaao
RaJsU glasov!:
v platno veeano » kos', vezano . v nanje vezano
1.9C
JN
i.7i
ua
— Velikansko podjetje, gospod dali- Kaj menite f
So m reka r, velikansko je to. Vsi
1
(Dalje prihodajift.)

ležili službe božje, so sedaj prišli ter sedli za svoje mize. Ljudje so čakali na avdijenco s patriarhom. Med njimi so bili raztrgani kmetje in blato na njih škornjih je kazalo, da so morali ipriti peš iz velikih razdalj.
Naj se imenuje simpatije, katere kaiže ruski narod napram pravoslavni cerkvi, železno srajco starih navad ali pa versko oživ-Ijenje. dejstvo obstaja kljub vsemu, da so cerkve neprestano polne ob vseh urah dneva. Mogoče so slabi časi in strta upanja dovodi a marsikaterega do tega, da se je zaletel k cerkvi kot edini to-
Obiskovalec iz zapadne Evrope ali Amerike, ki stopi v rusko cer kev, bo našel tam versko goreč-
Inost kot jo je redkokdaj opaziti pri nas doma. Ljudje stoje in kleče po cele ure na mrzlem kameni-
on vam bo vrnil denar Če va>: lekarnar nima Xuga-Tone, ne Tzemite nadomestka, ampak poSljite nam )1.00 in mi vam bomo poslali celo-mesečno zdravljenje, poStnina plačana Xational T.aboratory. 1018 S. "Wabash Ave , Chicago.
Nusa-Tone
M M H MI ♦ M MIM4MMM ; :: Dospelo je novo:: •uho grozdje.
«' Muškatel zelo sladke debele ja- ! ! ;' gode, boksa 50 funtov .. $6.50 4 * < ► Clpar grozdje največje in naj-11 sladkejse jagode, boksa ' 50 fun-
** tov ...............................$7.50
' l Malo Črno grško groždje, zelo ^; sladko, boksa 50 fantov .. $6.50 •» Ceepije fant po 10 centov. Za ]; vef-ja naročila posebne cene. .< ► MUlto CL aa nCu trnku tekaš '' «1 naroČita ta poSInB bomo takol
3 ► BALKAN IMPORTING GO.
S1-&3 CbsRT Street ;; ^ Me# Yosfc, K ¥.
» i ♦ t ♦ ♦ »•># » ♦ t • t»'
-JI7DSKA KNJIŽICA — POVESIL
L sv. Znamenj« iHrik Forest la tektiva Sherlock Holmes .... M• 2. zv. Darovana. Zgodovinska popov est dobe ekuvanskib apostolov......................... M
3 zv.: Jornai Lnicmf, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. M 4. zr. Malo življenje, povest .... .61 B. zr.: Tadnja kmečka vojska,
zgodovinska povest .......... JSS
6. sv. Gozdarjev tin — FiaSgar, povest ....................... M
ZEMLJE VTDL
Zdrnžcalk Arlar ................ Ji
Zemljevid Slemeni Je ..........
Zeotljerid Evropo .............. 30
Velika atenska aaps .......... L9I
£wljeti&: New York, lilin*^, Colorado, Ksnsaa, Metana, Minnesota, Wyoming 1« Alaska =—
vsrJki po Jfl
Pennslyvania ................. 34
West Virginija ...............41
JM M
RAZGLEDNICE: Zabavne, različne, ducat Newyertke, rezlične, ducat, Panorama mesta New I«fcf
20 sUk JM Panorama mesta Celje, 21 palcev dolge ................ tie.
Z ZADNJO POŠILJATVUO SMO DOBILI NASLEDNJE KNJIGE:
Stric Tomova Kota ...........................60
Sv. Notbnrgn ....................................JS
Pravljice za Mladino, 8. KoSutnik JS0
oozdoTnik, (S zvezka) ..........1.00
Cvetica Bor ograj ska.............00
Dostojno vedettje ..............•	5%
Pravljice H. Majar ..........................J30 Cigan ova
Godcerski Kat^yym ...........
Beneška Vedeževaika............
Materina žrtev .....................J80
Cvetke ..............................................jj
Pozigalee .....................45
Svet/ia uoi .........................................25
osveta ................................JI
Nnratilam Je prOoiitl i	knar, bodisi
r gotovini, money ardei	r ali poMne
znamke pa 1 ali 2 eenti	s. Če poOJa-
te gotovine, rekomandirajte pisaae,	
Ne naročajte knjig, katerih nI r ce-	
nam. Knjige paiiljsif	ka počtnJfaaa
Slovenic Publishing Go. 82 Cortlaadt St., New York

: -
mm??,



OT AS NAHODA. 2T. JAN. 19*2
FRANCOSKI DETEKTIVSKI KOMAH.
Spisal F. mile Gabori&n,
Zr "GIm Naroda" prevel O. F.
22	(Nadaljevanje.)
Ona mu je izročila polo modrega papirja, katerege je prinesla s seboj ter rekla počasi:
—	Tukaj. Brzojavka, kateio sem ravnokar dobila od Antona, starega služabnika najinega sina.
S tresočo se roko ie razgauil marlcij papir ter pričel čitati;
—	»Strašna nesreča. Gospod Zak je obdolžen, da je zažgal grad Valpinson ter umoril profa Klodijez. Strašni dokazi proti njemu. Zaslišan se ni znal braniti. Aretiran in odveden v j#čo. Ves obupan. Kaj naj storim /
Markiza je br"z dvoma pričakovala, da bo ta brzojavka zdrobila markija, a stvar je bila povsem drugačna. Položil je brzojavko na mizo, skomignil z rameni ter lekel na najbolj mirni način:
—	To je absurdno.
Njegova žena ga ni razumela Vsled tega je zopet pričela:
—	Ti nisi čital teya skrbno, prijatelj moj . . .
—	.Jaz vem, — jo je prekinil on, — da ,>e najin sin obdolžen rločina, katerega 111 izvršil ter i.i mogel izvršiti. Ti vendar ne dvomiš o njegovi nedolžnosti? Kakšna mati bi bila to? Jaz s svoje strani ti zagotavljam, da sera popolnoma miren. Zak požigalee! Žak morilec! To je nesmisel.
—	Ti nisi pre«" i'al brzojavke. — je vzkliknila markiza.
—	Prosim.
—	Ti najbrž nisi videl, da so dokazi prati r.jemu.
—	Ce bi ne bilo nikakih, bi ga ne aretirali. Stvar je seveda mučna in neprijetna.
—	On se ni brand.
—	Pri moji ver:, če bi me danes kdo obdolžil, da sem oropal tega ali onega trgovca, ali meniš, da bi se mi zdelo vredno zagovarjati se J
—	Ali ne vidiš, da smatra _*nton sam najinega sina krivim?
—	Anton je star osel, — je izjavil marki.
Potegnil je iz žepa svojo tabakijero, si nabasal nos z duhanom ter rekel:
—	Dajva pomislit«. Ali mi r.isi ti pripovedovala; da je Žak zaljubljen v ono malo Dionizijo r.e Sandore?
—	Obupno, kot mlad dijak.
—	In ona ?
—	Ona obožuje Zaka.
—	Dobro. Ali mi nisi tudi povedala, da j« že določen dan za poroko?
—	Da, pred tremi dnevi so ga določili.
•— Ali ti je Zak pisal glede te zadeve?
—	Izvrstno pismo.
—V katerem ti pravi, da bo prišel sem?
—	Da, hotel je kupiti svoja poročna darila sam.
S kretnjo sijajno brezbrižnosti je udaril marki po svoji škat-Ijici ter rekel:
—	In ti misliš, <la bi mogel dečko kot je naš Žak, Boaskoran, zaljubljen in ljubljen, malo pred poroko in glavo, polno poročnih, di.ril, izvršiti tak tri zločin* Ta stvar ni vredna, da se razpravlja o njej in s tvojim dovoljenjem se hočem vrniti k svojemu poslu!
Ce je dvom nalezljiv, je zaupanje še v veliko večji meri. Markiza se je počasi pomirila vspričo absolutne hladnosti markija. Kri se ji je vrnila na lien in lahek nsinev ji je zaigral krog usten. K^-kla je z močnejšim glasom:
—	IJes, mogoče sem se prehitro prestrašila.
Marki je odobravalno prikimal.
—	Da, veliko prehitro, draga moja. Med nama rečeno, jaz bi ne govoril dosti o Ura. Kako bi uradniki ne dolžili našega Žaka, če ga je sumila celo njegova lastna mati?
Markiza je zopet vzela brzojavno ter jo Š2 enkrat prečitala.
—	In vendar, — je rekla, kot da odgovarja svojim lastnim ugovorom. — kdo na mojem mestu bi ne bil preplašen? Posebno to .me Klodijez . . .
—	.Zakaj? To je ime izvrstnega in nad vse častnega gospoda, — najboljšega moža ni svetu, kljub njegovim mornarskim maniram.
—	Zak ga sovraži, dragi moj
—	Tega ne vrjamem.
—	Ponovno sta se prepirala.
—	Seveda. Klodijez je besen legitimist. Kot tak govori vedno z največjim zaničc\ai-jcm o nas vseh, ki smo bili verni družini Orleans.
—	Žak se je tožruil z njim pred sodnijo.
—	In prav je imel. Moral bi le spraviti s?tvar skozi. Klodijez zahteva rase rečico, ki deli nase in njegovo posestvo, a to je neutemeljena zahteva. Ob vsakem letnem času hoče odvesti vodo te reke na svojo zemljo. Celo moj brat, ki je bil nngelj potrpežljivosti je imel sitnosti s ten: tiranom.
Markiza pa ni bila še prepričana.
—	Je pa še neka druga zadeva, — je rekla.
—	Kaj?
—	To bi rada sama vedela.
—	Ali je Žak namignil na kako stvar?
—	Ne, jaz vem leto. Preteklo leto, pri vojvodinji Šampdos, sem se sestala slučajno z grofico Klodijez in njenima hčerkama. Ta mlada ženska je naravnost očarljiva. Ker smo hoteli prirediti ples en teden pozneje, mi je prišlo ra misel, da jo povabim. Storila sem to. a ona je odklonila na tako leden in formalen način, da nisem ponovila povabila.
—	Najbrž ne pleše rada, — je mrmral marki.
—	Se isti večer sem omenila to zadevo Žaku. Bil je videti zelo jezen ter mi rekel na način, ki se ni prav nič skladal z rešpektom do matere, da nisem imela prav in da ima on svoje razloge, zakaj noče priti v stik s temi ljudmi.
Marki se je čutil tako varnim, da je poslušal le z delno pozornostjo ter gledal ves čas na svoj porcelan.
—	Dobro. — je rekel konečno. — Žark mrzi te ljudi. Kaj pa dokazuje to? Hvala Bogu, ne morimo vseh ljudi, katere zaničujemo.
Njegova žena ni več ustrajala. Rekla je le:
—	Kaj naj storimo sedaj?
Tako malo je bila vajena vprašati svojega moža za svet, da je bil on popolnoma presenečen.
—	Prva stvar je spraviti Žaka iz ječe. Vprašati bi morala za svet.
V tem trenutku je nekdo potrkal na vrata. . "	■>
Br-
—	Noter, — je rekel marki.
Služabnik je vstopil ter prinesel velik omot/ označen: zojavka. Privatno.
Služabnik je zapustil sobo. Marki je odprl omot in med čita-njern je izginil smehljaj z njegovega lica, ki je postalo bledo. Vzkliknil je:
—	Veliki Bog!
Ilitro kot blisk je prijela markiza za brzojavko ter jo prečitala namah. Glasila se
—	Pridite hitro. Zak je v ječi, obtožen strašnega zločina. Celo mesto pravi, da je kriv in da je priznal. Podlo obrekovanje. Njegov sodnik je prejšni prijatelj Galpin, ki bi se moral oženiti z njegovo nečakinjo. Ne vem ničesar razven to, da je Žak nedolžen. Strašne intrige. Stari oče in jaz bova storila, kar je v naši moči. Vaša pomoč neobhodno potrebna. Pridite.
Dionizija Šandore.
—	Moj sin je izgubljen, — je vzkliknila markiza s solzami v očeh. Marki pa se je že opomogt1 od udarca.
(Dalje prihodnjič.)
Ali
smo
Dr. Ivan Erve v ''Slovenskem Narodu".
Dne 12. novembra 1920 je bila podpisana v Rapalla pogodba, ki nam je ugrabila velik del n?šega naroda ter ga pahnila v jarem pod tujega gospodarja. V tej pogodbi se govori tudi o "dobrih od-nošajih med našo in italijansko državokatere naj bi učvrstile — medsebojne trgovske in kulturne vezi. Kot dodatek k pogodbi je bila sklenjena še vojaška konvencija, ki ima v glavnem preprečiti restavracijo Habsbi rŽanov in proti kateri bi morali nastopiti obe državi skupno kot zaveznici. Formalno se imata torej Jugoslavija in Italija smatrati za zavezniški državi. To pomeni, da bi moralo med obema državama vladati dobro, da, celo prijateljsko razmerje. Ni dovolj, da živimo le kot mirno sosedje drug pcleg drugega, zahteva se pač nekaj več. Zahteva se, da sosed soseda spoštuje in da mu v težkih časih pomaga, sploh da mu je dober in odkritosrčen prijatelj. Zato pa mora vsak s.^sed paziti, da se izogne \semu, kar bi kalilo to dobro razmerje in žalilo soseda.
Ali se Italija drži tega načela?
Le poglejmo leto dni nazuj, odkar je podpisana rapalLska pogodba. in hitro vidimo, da Italija, ne samo, da ne živi z nami kot mirna soseda, ampak ona dela vse tako, kakor bi bila naša sovražnica. Se oni, ki so verovali, da nam je rapalLska pogodba pretvorila Italijo v zaveznico, so prišli po enem letu do prepričanja, da so imeli prav "črnogledi'', ki so govorili e maehiavelistični Italiji. Italija nI s podpisom rapallske pogodbe prav nič izpremenila svojega postopanja napram naši državi.
O trpljenju našega naroda v zasedenem ozemlju nam prinašajo naši časopisi vsak dan žalostne vefcti. Niti najprimitivnejšim kul-nirnim potrebam našega naroda nočejo ugoditi. Avstrija, ki je .bila v šolskem oziru prv.va mačeha našem unarodu. je več nudila, nego muli "kulturna" It.dija, Še ono malo število šol,-ki smo jih imeli na Primorskem, se zdi Italijanom preveč; zato jih je treba zapreti, 'ker se ni izkazala potreba zanje". In ti ljudje hočejo biti kulturo-oosci. oni hočejo biti "vrata kulture za Balkan", kakor je zadnjič pisal ''Piccolo". Mogoče, ako stoji kultura v požiganju hiš, da bi se mogli mi " nekulturaeži'' nečesa naučiti. Oni ne ogrožajo samo kulture naših bratov, ampak tudi njihovo imetje, njihov obstanek. Italijani naj si na to zapomnijo, da je vsaka žalitev našega naroda v zasedenem ozemlju, žalitev vsega našega naroda. Plameni "Narodovih domov" so prodrli preko državnih mej in so napravili globoke rane na našem narodnem telesu!
Naši italijanski sosedje so bili oni .ki so nahujskali Albance proti naši državi in nas očrnili pri Zvezi narodov, češ, da smo nasilneži. Niso storili tega iz ljubezni do Albanccv. ampak zaradi svojega lastnega interena in še bolj iz mržnje proti nam. Uspeli so si-c<r, toda pokazali so kakšni sosedje so in koliko velja njihovo zavezništvo. Ali se obnaša tako odkrit in pošten sosed? Ali je to zaveznik ?
V "Washingtonu jc zahteval italijanski delegat Schanzer. da naj sc zmanjša naša vojska, "ker ogroža mir". Menda je to edini slučaj v svetovni zgodovin1., da zahteva zaveznik, da se zmanjša za\*ezniko-va vojska, potem ko se je celo podpisala vojaška konvencija. Torej na eni strani se zahteva oborožena sila. na drugi strani pa njeno ^manjšanje! Sicer pa so dobili Italijani že na washingtonski konferenci pravi odgovor, a skoro od vseh inozemskih časopisov primer-■lo lekcijo. Kajti komentarji teh listov so bili vse prej nego laskavi za rapallskega zaveznika. Zelo dobro je pisal "Journal des Debats" — Dobrega sosedstva ne ustvarja zmanjšanje vojske, ampak poštena in prijateljska politika. Hoteli so ponižati Jugoslavijo, toda ponižali sc se sami. — Ali dela to zaveznik ?
"Naši zavezniki" so napadli v Šibeniku mirne meščane, toda mesto da bi obžalovali ta nesrečni dogodek, so priredili ob naši obali pomorsko demonstracijo. Torej lavno tako, kakor so priredile pred nekoliko leti evrnpske velesile pomorsko demonstracijo ob albanski meji. li si res smejo Italijani to dovoliti?
To bi bili v kratkem najmrrkantnejši podatki enoletne bilance rapallske pogodbe, one pogodbe, ki bi morala biti pravzaprav temelj in začetek medsebojnih dobrih odnošajev. Toda kakor je ta pogodba že po vseh okolnostih in po vsebini nesrečna, tako morajo biti nesrečne tudi njene posledice. Kno zlo rodi sto drugih.
In sedaj se čisto po pravici vprašamo: Smo li mi zavezniki z Italijani? Dosedaj niso Italijani *ega svojega zavezništva prav z nikakim dejanjem pokazali. Mi smo zaradi mirnega in dobrega sosedstva doprinesli ogromne žrtve: Žrtvovali muo zemljo, na kateri je živel in delal stoletja in stoletja naš narod, na kateri živi v kompaktnih masah ljudstvo naše krvi in našega jezika. Z naše strani se je vse poskušale, da bi živeli kot mirni sosedje, da se povrne mir med narode. Medtem pa se oni ponašajo kot naš.* sovražniki, ki gledajo ob vsaki priliki, kako bi ri2m škodovali.
Kaj pomagajo vse lepe btsede italijanskih državnikov i& diplomatov o prijateljstvu, če pa njihova dejanja desavouirajo. — Treba priti na jasno: Velja li lapallska pogodba, ali ne velja? — Pogodba ne sme biti ?amo kos papirja, ki naj služi kot fraza pri iz-vestnih prilikah. Njeno veljavnost morajo dokazati dejanja, pogodba mora biti izvršljiva. Tu mora nastopiti jasnost. Živimo še vedno v napetem razmerju, ki sc mora ali ublažiti, ali pa je najbolje, da se razidenio — na dolgo je sedanje stanje nevzdržljivo. *ko so že podpisali pogodbo, potem bi se je morali tudi držati, kar bi storil vsak pošten človek.
Dobro razmerje med sosedi je vedno potrebno, ako se hoče mirno živeti- Dobro razmerje med rašo in italijansko državo je \V interesu obeh držav. .Zato pa morajo Italijani gledati na to. da se odstranijo vse ovire, ki so na potu dobrim odnošajem. Izogibati se morajo vsemu onemu, kar bi ogrožalo in žalilo naš narod. Z eno besedo: morajo biti v resnici dobri in odkriti sosedje!
Nove Jugoslavija PIANO-ROLE
SVETA NOČ,	z besedami »1.25NA MARJANCE. polka .........$1.00
KJE SO MOJE ROŽICE, » $1.25 M LAD I VOJAKI, koračnica .....$1-00
VSI SO PRIHAJALI, » HJSHOLZHACKER, m ari ..........$1.00
LJUBCA MOJA.	" $1.25DONAVSKI VALOVI, valček ...$1.00
ČREZ VALOVE, valčak .'.......$1.00
-	ac DOBIJO EOINOLE P»*l:
KAVDiSCK - FOTOKAR CO., 331 Gram St, Cof«ufc, Pa.
PH naročilu MagovttH« postati M centov aa poitntno.
NAŠIM NAROČNIKOM
"GLAS NARODA" je stopil v svoje trideseto leto. To je velik uspeh za slovenski list v Ameriki, kjer je vse tako silno nestalno in odvisno od razmer.
Doba tridesetih, let je najboljše jamstvo, da je list dober, splošno priljubljen in splošno raEŠirjen.
Za vse svoje dosežene uspehe se ima v prvi vrsti zahvaliti zvestim naročnikom in izpolnjevanju gesla, ki si ga je zastavil takoj ob pricetku: Vse za korist slovenskega delavskega naroda v Ameriki.
"OLAS NARODA' ne pripada, p.ebeni stranki.
On iivali vse, kar ima ta all ena stranka dobrega na sebi in graja vse, kar ima slabega.
Ti nazori so mu omogočili obstoj do današnjega dne. In k<jr bodo tudi zanaprej njegova vo dilna sila, mu obstoj zasiguran d., smrti slovenskega naroda v Združenih državah.
Kar se tiče izbranega etiva, se ce more z "GLAS NARODA' primerjati noben jugoslovanski list v Združenih državah. To mora javno potrditi vsak njegov pristaš in temu dejstvu vsak njegov nasprotnik v srcu pritrjuje.
Da se bo mogel list obdržati na višini kot je sedaj in da se bo še \išje povspel, je naloga vsakega naročnika, da v p~lni meri zadosti svojim dolžnostim.
Naročnina za list stane:
Za celo leto velja list za
Amerilro in Canado $6.00 Za pol leta	$3.00
£a četrt leta	$1.50
Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta	$3.50
Za inozemstvo za celo leto $7.00 Za pol leta	$3.50
Kdor pošlje celoletno naroČni-r o, ima to prednost, da dobi \ dar dve zanimivi knjigi "Vdova Leraž" in "Peter Zgaga".
Sicer staneta knjigi $1.50.
Vsem, ki so obnovili celoletno naročnino, smo začeli včeraj pošiljati knjige.
Ker je zaloga teh. dveh knjig precej omejena, obnovite eelolet 00 naročnino takoj, da ju boste dobili.
Vsak naj stori prejkomogoče svojo dolžnobt, da bomo tudi mi zamogii zadostiti svojim.
Uprava "Glas Naroda".
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odpluje j o iz New Torka.
-A LORRAINK	a	Jan.	— Havre	PR. MATOIKA	4	marca	— Bremen
CARONIA	28	Jan.	— Reka	SAXONIA	7	marca	— Bremen
ZEELAND	S8	Jan. — Cherbourg		ARABIC	8	marca	— Cunnj.
LA TOURAINB	4	febr.	— Havre	LA SAVOIK	11	marca	— H^vre
AMERICA	*	febr.	— Bremen	FINLAND	11	in area	—-Cherbour
ORBITA	17	febr	— Hamburg	RYNOAM	11	marca	—- Boulogne
RYNDAM	4	febr.	— Boulogne	OLYMPIC	11	marca -	— Cherbourg
AQUITANIA	7	febr. — Cherbourg		AMERICA	11	marca	— Bremen
FINLAND	11	febr. — Cherbourg		PAR18	15	rr area	— Havre
LA SAVOIB	11	feb.	— Havre	HANOVER	15	marca	— Bremen
CARMANIA	11	febr.	— Reka	OROPESA	17	marca	— Hamburg
POTOMAC	11	febr.	— Bremen	FINLAND	18	marca	Cherbourg
FRANCE	1S	febr.	— Havre	POTOMAC	18	marca	— Bremen
ADRIATIC	18	febr.	— Genoa	AQUITANIA	21	marca — Cherbourg	
OLYMPIC	18	febr. — Cherbourg		FRANCE	23	marca	— Havre
N. AMSTERDAM	18	febr.	— Boulogne	N. AMSTERDAM	26	m srca	— Boulopne
»ARIS	21	febr.	— Havre	HOMERIC	R	m «rr a — Cherbourg	
AQUITANIA	23	febr.	— Cherbourg	YORK	29	marca	— Bremen
MONGOLIA	23	febr.	— Hamburg	ORBITA	31	marca	— Hamburg
KROONLAND	25	febr.	— Boulogne	OLYMPIC	1	aprila — Cherbourg	
HUDSON	25	febr,	— Bremen	KROONLAND	1	aprila -	— Cherbourg
MINNEKAHDA	26	febr.	— Hamburg	LA LORRAINE	1	aprila	— Havre
NOORDAM	85	febr.	— Cherbourg	MAURETANIA	?	aprila — Cherbourg	
SEYDLIT2	1	marca — Bremen		PARIS	5	kpt >la	— Havre
HOMERIC	1	marca	— Cherbourg	SEYDLITZ	12	aprila	— B-emen
ORDUNA	3	marca	— Hamburg	FRANCE	13	aprila	— Havre
ARABIC	4	marca — Ovna*		ORDUNA	14	aprila	— Hamburg
.ZEELAND	4	marca	— Cherbourg	MAURETANIA	25	aprila — Cherbourg	
LA LORRAINC	4	m area — Havre		OROPESA	28	aprila	— Hamburg
ADVERTISEMENTS.
Rad bi izvedel za svejega brata JOŽEFA HORVAT, doma iz vaeii Dolence, fara AdJešiče, o-kraj Črnomelj. Prej je bival v Houghton, Mich., zdaj pa ne vem, kje je. Prosim, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. - Peter Horvat, 4747 Plummer St., Pittsburgh,*Pa. (26-30—1)
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
TO — 91 h. AVE.. NEW YORK. N.Y (med IS. In 1«. cesto)
pošilja denar v Jugoslavijo, Italija H4; — prodaja vozne listke n vse važnejše črte: — Izvršuje notarske posle, M so v zvezi s starim krajem. — Cene vedno med ujnlijlmi. — Telefon Welkins 7529
Dr. Koler
Najhitrejši moderni parntkl na svetu. Izborna postrežba potnikom.
V	vašem mestu ali bliiini je lokal-
ni agent.
V	Jugoslavijo , Bolgar dko, Rumunsko in Madžarsko,
Preko Reke:
CARMANIA
11. februarja
Karta $105 — Davek $5
£fleznlea do Helgrrada $5. Do Za-grt-a $j.T5, Bukarešta |ll.f>0. Bu-di-nptšte $3.33. Sofije JS.45. Preko Cherbourg: AQUITANIA .......... 7. feb.
COKFASNfE GENERUE TRAKSJmAM .~1Q JE
^jepness PcvfctrfJ Scrvic«
Direktna dnfln t
Jugoslavijo
preko Havre
s velikimi parnlkJ trk t ki 3 vijake
LORRAINE ........... 28. jan
TOURA1NE .......... 4. febr.
SAVOIE .............. 11. febr.
FRANCE .............. 16. febr.
Za družin« trudimo Izbora« u godno« U tretjega razreda — fciMr« s dvema. Štirimi, šestimi tn posteljami. Val taki potniki bodo deleftnl 1st« lzborno alutbe ln haa-ne. vsled katere je znana Franoodka Črta.
Ea nadalje Viformaetle vpraiajte prt I lokalnih ae»ntlh FRENCH WINE.
Najnovejša importirana godbena ura.
Najkrasnejsi okrasek vsakega doma. — Cena $6.50.
Presenečeni in očarani boste, ko boste slišali to i-udovito godbo, skrito v iiovuiznnjdeni uri, ki je ravnokar Uosjiela iz Evrope. Ta uru ijjra čudovite
melodije, prednašuiie po najslavnejših godbenikih in vi lahko sliSite njihovo go<Ibo s tein, rla navijete tiro in pritisnete na fnimb. Vsako zbirko igra približno dvajset minut ter je popolnoma skrita.
Ura ima prvovrstno kolesje ter kaže boljše fas kot vsaka draga. Obod je napravljen i 7. dragocenega in trajnega orohovoga lesa. Z nmetnimi rezbari jam i bo Vp okrasek vaše hiše.
Ta ura, ki je velike vrednosti za vsakega, ni samo iz-boren Casomer, pač pa tudi prvovrsten godbeni instrument. Napravljen je tako, da njegova godba prispodabljati z vsako godbo dragocenega instrumenta.
Naša posebna znižana eena je samo za ta mesec $6.50, s 25 letno garancijo vred. Zagotovo izkoristite takoj to veliko ponudbo, kajti pozneje bo cena večja
Izrežite *.a oglas, napišite svoj naslov in ime razločno ter nam poSljite s 50 centi vred za pokritje pošiljalnih stroSkov, Os tanek boste plačali, ko vam bo ura izročena.
Poskušajte jo deset dni, in če ne boste žnjo popolnoma zadovoljni, vam bomo vrnili denar. PIŠITE DANES!
17VION SALES COMPANY, Dept. 32, 673 W. Sladison St. Chicago. III-
ZAKAJ SE STRLTITE S SLABIM TOBAKOM. POSKUSITE NAŠ IMPORTIRAN
pravi trrški tobak,
boksa en funt $3.00, pol funta |1.50 a papirjem
hercegovski mešani,
boksa 1 funt $2.00; pol funta $1.09
s papirjem Boksa hllsnov 15c. in maSlna za delati cigarete 15c. Z naročilom poiljtte d^nar. ADRIATIC IMPORTING CO., 606 - 11th Avenue, New York. N. Y.
Oženite se
PcAIjit* nam tamo EN DCLAR In poslali vam bomo popoln 2eoitwuki katalof a uttaf. nim opi»om, SLIKAMI, iimvni in Malevi mnogih d*ki«t In nekaliko odor, ki tičejo dobrega ni poltenega moAa. Lahko umi pttet« In ikW-nete arečen tak on. Mi iao «no£nl »ton ti polteno ln dovoljeno posredovanje, sato ne ito-dit« dolarja ki je po«radi med vam! ln ZAKONSKO SREČO.
COSMOPOLITAN B. CLUB P. O. Box 423 — Venice, Calif.
Vaša kri vda je
C*e niste v stanju, da l»i delali, se igrali in uživali življenje kot bi ga morali!
Ali ste podobni možu na spodnji sliki— sitni, Čemerni, razdražljivi, tožeči in "ne-zažfljivi" samemu sebi ter ljudem v va-5i družbi? Ce sto, se "približajte samemu sebi", sedaj, V TEJ MINUTI! Ce ni želodec v redu, če lediee in jetra ne delujejo pravilno, če se nabirajo strupi in če gre vse narobe. Narava je preskrbela čudovito i>ot k zdravju in moči v
J U VITO
v* ■ v 1«v v • v •
cisto zeliščni caj
Sestavljen iz Sestnajsterih želi.šč. korenin, cvetja in listov, priznanih tekom stoletij vsled svojih čudovitih dobrotnih učinkov na želodec, lediee in jetra. Pošljite $1 danes in mi vam bomo poslali veliko skatljo JU VITO ČISTO ŽELIŠČNEGA ČAJA — dovolj .-a par mesecev (tudi v tabletni obliki — JUVITO ČISTO ŽELIŠČNE TABLETE, $1 škatlja). THE BIELEK MANUFACTURING 30., 9G8 Liberty Avenue, Pittsburgh. Pa. LEKARNARJI IN AGENT JE, pi-šite po naso vabljivo ponudbo.
ftOJAKI, NABOCAJTE SS HA "GLAS KARO D A", NAJ viftjr 8TJ)winnrT nwitwwii v KDV nmlAVAB