UredniStoo in upravniátvo Glasila je v Chicagi, 111., 2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z Ustom. J* Celoletna naročnina Zdr. Države in Cañado je $1.00, za SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! “Glasilo” iahaga vsaki teden v petek. — Cirkulacija je dosegla; nad oaem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini. J* Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov. S Nefrankirama ali premalo frankirana pisma Ise ne sprejemajo. LETO—YEAR V. CHICAGO, ILL., 19. JULY (JULIJA) 1912. ŠTEV.—NUMBER 26. Igra z ljudskim zdravjem. Denar, denar . . . bogaastvo je bojni kjic v dobi kapitalizma. Najglasnejše je pa čuti tak klic v vzor deželi kapitalizma, v Zdr. državah. Boigatstvo, hitro obogateti, osredotočiti denar ... ne o-ziraje s kakšnimi sredstvi se ga pridobi, je ideal vseh onih ljudi, v katerih srcih kraljuje sebičnost najnižje vrste, katerim ni mar za svojo ženo, -deco in svojega bližnjega. Denar ne smrdi, radi tega se tudi ne brigajo, s kakšnimi sredstvi ga pridobijo. Nemogoče je, da bi kdo z lastnim delom postal bogat. Kdor ne izkorišča druzih ljudi, se mora za-dovoljiti, ako živi v povoljnilh živi j enskib razmerah. Boljša priložnost za osredotočenje bogatst-va je v trgovini. Pa tudi v trgovini je dandanes odklenkalo poštenim trgovcem. Pošten trgovec je danes vesel, ako nru trgovina toliko nosi, da mu življenske skrbi ne delajo predglavice. Seveda zadobi trgovino drugo lice, ako se pretvori v špekulacijo. Posebno borzianSke špekulacije, pri katerih se pridobijo ali izgubijo v enem dnevu tisočaki ali miljoni in pri katerih izrabljajo brezvestni špekulant j e vsak še tako tragičen in pretresljiv dogodek za pomnoženje svojega imetka, kot se je zgodilo s katastrofo “Tita-nica”, so še> dokaz, da špekulacija ne pozna dostojnih sredstev pri pomnoževanju bogatstva. Najbolj nečedna, umazana in za človeštvo najbolj škodljiva je pa špekulacija z živili. *Te vrste špekulacija se, deli na dvoje. Prva se peča p onarejanjem živil. Ljudstvo plačuje za ponarejena živila, ki vsebujejo zdravju škodljive snovi, oderuške cene. Ponovne preiskave izvedencev so dokazale, da so najpotrebnejšim živilom primešani strupi, ki učinkujejo k groznimi posledicami na človeško zdravje. Rezultati teh (preiskav pa malokedaj pridejo v širšo javnost, ker so kapitalistični dnevniki in znanstveni mesečniki dostikrat odvisni od oglasov ponarejalcev živil. Kako mogočen je vpliv teh ljudi, dokazuje odstop dr. Wileya, najvišjega dr" žarnega kemika, ki se je pošteno trudil, da bi razkrinkal ponare-jalee. živil. Druga vrsta najumazanejše špekulacije je pa umetna dražitev živil. Vsako leto občutimo boljinbolj delo te vrste ljudskih oderuhov. Sirovo maslo je doseglo tako visoko ceno, da je že skoraj popolnoma izginilo z mize delavca. Vzlic temu nam pa že sedaj prerokujejo ljudski oderuhi, da pojde cena v jeseni zopet kviško. Kaj je temu vzrok? Špekulant-je trdijo, da sta največ kriva o-štra zima in pozna spomlad. To je prazen izgovor. Taki vzroki so lahko merodajni le za hipno draginjo, nikakor pa ne morejo obveljati trajno, leto za letom naraščajočo draginjo. Tudi tukaj najdemo vzroke v brezvestni in nesramni špekulaciji. Špekulantje z živili so si osvojili eno najimenitnejših iznajdb, da lahko odirajo ljudstvo poljubno in množe profit. Človeški um je izumil sredstva, da se dajo o-hraniti razna živila mesece in leta, ne da bi se bilo treba bati, da bi se živila pokvarila. Ta iznajdba bi bila pravi blagoslov za človeštvo, ker izbriše razliko med dobro in slabo letino, da ni postala last oderuiških denarnih mogotcev. Ker so pa novodobni veleta-tovi, ki praznijo ljudske žepe, ustanovili trust, diktirajo ljudstvu poljubno cene za najpotrebnejša živila. Zakonodajalcem je dobro znano, kakšne sleparije uganjajo ljudski oderuhi z hladnimi shrambami. Vzlic temu se pa ne ganejo, da bi odiranju ljudstva ,s pomočjo hladnih skramb naredili konec. Ako bodo zakonodajalci mirno gledali, kako- majhno število brezvestnih špekulantov pleni ljudske žepe in obeša ljudstvu košaro s kruhom vedno višje in višje, bo kmalu napočila doba, ko (bodo delavci s praznim želodcem občudovali živila v razložnih oknih. Neki trgovec, ki trži na drobno z jajci in sirovim maslom, je s svojim izrekom, da bo trgovina s sirovim maslom in jajci postala kmalu tako negotova in rizkant-na kot špekulacija z delnicami na borzi, očrtal jasno in očitno razmere, s katerimi sta nas osrečila kapitalistični način proizvodnje-in razdelitve. Življenske potrebščine kot objekt špekulacije in ponarejanja ---------ljudsko zdravje je izročeno peščici profitalačnih volkov in brezsrčnih oderuhov To je pač iznalmenje, da današnja družba propada, da je kapitalistični sistem sam svoj grobokop ! Navadni oslovski kašelj Navadni kašelj ni bolezen, temveč je le znak bolezni, ter nam kaže, da se je pričelo vnetje v goltancu, jabolku, sapniku ali v bronhijah, ki se odcepljajo od sapnika. Pri vsakem vnetju se napravlja mnogo sluze, Id jo občutita sapnik ali bronhija kot tujo snov, ker oba služita edinemu namenu -—zračnemu prehodu. Vsled tega povzroeuje sluza kašelj. Kašelj je smotrena reakeija našega telesa, ki se izvrši brez naše volje; telo hoče izločiti iz sapnika vse, kar ne spada vanj. Veliko bolezni je združenih s kašljem: navadno prehlajenje, vnetje nosnih sluznic, goltanca, jabolka, potem influenea; ošpice, pljučna jetika. Pri vseh teh boleznih je kašelj znak poleg mnogih drugih. Pri oslovskem kašlju p^ je ravno kašelj, ki se od navadnega temeljile , "ločuje, bolezenska slika, oslovski kašelj je posebne vrste nalezljiva bolezen otroške dobe. Razširja se od osebe do osebe; neposredni prenos bolezni po predmetih, po tretji o-sebi, je silno redek. Izven človeškega telesa pogine strup oslovskega kašlja zelo hitro, kakor strup ošpic, mejtem ko se prenese škrtalica, davica tudi po predmetih ki jih rabi bolnik.Seveda se tak slučaj dogodi semintje tudi pri oslovskem kašlju, a je zelo redek. Inkubacijski čas otroškega kašlja, to je oni čas, ko je strup še v telesu, a ni še dovolj močan, da bi provzroeil pravi izbruh bolezni, traja pet do deset dni. Potem sledi čas, ko ima bolnik vse znake bronhialnega katarja: pokaš-ljuje, telesna toplota narašča, pa ne zelo. V tem času se še nemore spoznati prave bolezni. To traja približno 14 dni. Za tem pa se pojavljajo znaki, iz katerih se že lahko sklepa na posebni značaj nastopajoče bolezni. Otrok ne po-kašljuje več kakor pri navadnem bronhialnem kataru, temveč kašlja več časa skupaj. Po teh napadih se počuti otrok popolnoma dobro in tudi ne napravlja vtisa bolnika. Telesna toplota je normalna ; kdor torej ne sliši tega posebnega kašlja, ta niti ne ve, da je otrok bolan. Čimbolj napreduje bolezen, tem pogosteje se pojavljajo napadi kašlja, tem krajši so odmori med napadi. Oslovski kašelj se razlikuje od navadnega kašlja tudi v tem, da otroci bruhajo sluz pri oslovskem kašlju. Večkrat izbruhajo tudi zavžit.e jedi. Oslovski kašelj se sliši tudi vse drugače kakor navadni kašelj. Med napadi vdihava otrok zrak na tako čuden način, nastane neki raskav šum, da se po tem takoj spozna oslovski kašelj. V težkih slučajih se ponavljajo krčeviti napadi kašlja in vdihavanje zraka z raskavim šumom tako naglo, da otrok vidno slabi in hujša. V teku 24 ur ima otrok 30 do 40 napadov, ali še več. Odmori postajajo vedno krajši, otrok ima vedno manj časa, da bi se odpočil. V takih težkih slučajih mora dati zdravnik otroku omamljiva sredstva, da mu podaljša čas miru. Pri oslovskem kašlju dostikrat zateče jezikova vez in sicer zato, ker se zadeva jezik pri kašljanju ob spodnje zobe in dobi rane. Po tem znaku se skoraj najlažje spozna oslovski kašelj. Med kašljanjem postane bolnik v obr^z močno rdeč, izgleda zabrekel, ker zastaja med napadom kri po žilah. Več- krat tudi krvavi iz oči, iz nosa, včasih se ulije kri tudi v možganih, kar je silno nevarno. Najhujši, krčeviti kašelj traja 6 do 8 tednov, potem pojema in preide v navadni kašelj. S tem je bolezen prestana, le včasih se zgodi, da pritisne, posebno pri dojenčkih, še pljučnica. Posledica je smrt. Zoper oslovski kašelj ne poznamo pravzaprav nobenih sredstev, ki bi okrajšali bolezen. Sicer razglašajo vsako leto kako novo sredstvo, ali niti eno ne pomaga. Zdravniki uporabljajo najraje kinin, ki olajšuje napade. Ker je pa kinin zelo grenak, ga nadomeščajo z evkininom ali ari-stokininom. Ta dva preparata se ne stopita tako hitro, zato se ne občuti tako močno njiju grenki okus. Otroci se morajo pri oslovskem kašlju pred vsem zavarovati pred prehlajenjem. Ako nimajo vročine, gredo lahko na prosto. Ker bolezen dolgo traja, zato ni prav, da je otrok neprenehoma v postelji. Prememba zraka učinkuje dostikrat zelo dobro, otroci naj bodo po več ur na dan zunaj, seveda le tam, kjer je toplo. Kdor more, naj ima za otroka z oslovskim kašljem dve sobi na razpolago. Otrok naj ima posebno spalnico, v kateri naj bodo okna ves dan odprta, šele zvečer naj se segreje soba na 17 stopinj Celzija. Zrak ne sme biti presuh. Na prepihu ne sme stati bolni otrok. Bolni otrok nikakor ne sme priti v dotiko z zdravimi otroci, ker skoraj nobena nalezljiva bolezen se ne prenese tako naglo kakor oslovski kašelj. Odrasli malokdaj dobi to bolezen. Ameriške vesti. * V Chicagi so v prometu ponarejeni stotaki. Ponarejalec je z desetdolarskega bankovca izrezal ničlo in jo spretno prilepil na drug desetdolarski bankovec. Do sedaj so konfiscirali šest takih stotakov* Zvezni tajni uradniki nimajo o ponarejalcu ne duha ne sluha. * Po dolgotrajnem in hudem boju je senator Lorimer za državo Illinois izgubil senatorsko togo. Predno so senatorji glasovali o njegovi izključitvi je govoril dolg dramatičen govor, v katerega je izlil vso svojo govorniško silo. V svojem zagovoru je dokazoval, da je nedolžen, poleg je pa vzel na piko tudi one senatorje, ki so bili največ krivi, da je senat izvolil preiskovalni komite j, da preišče, na kakšen način je bil izvoljen v illinoiski postavodajni zbornici senatorjem. Ves njegov govorniški trud je bil zastonj. Po končanem glasovanju je bil izid naslednji: 55 senatorjev je glasovalo, da se ga izključi in 28 senatorjev je pa glasovalo, da pridrži sedež v senatu. Lorimer je trinajsti senator, ki je izključen iz senata. Največ senatorjev je bilo izključenih v državljanski vojni, ker so bili v zvezi s sužnodržkimi puntarji na jugu. * Iz njujorške državne mrtvašnice. Mavrici j a M. Lustiga, mladega lekarnarja, kterega so v maju leta 1910 radi otrovanja njegove soproge obsodili na smrt v e-lektrienem stolu in ki je bival dve leti v mrtvašnici v Sing Singu, odkoder navadno vodi pot le na morišče, so prepeljali v jetnišni-oo Tombs, da se ga znova zasliši. Prizivno sodišče je kasiralo smrtno obsodbo in mogoče, da Lustig zadobi svobodo, kjer so proti njemu imeli le okoliščinske dokaze. Ko so Lustiga prepeljali v mrtvašnico, je vagal 144 funtov. Danes vaga le še 109 funtov. Bil je brez sredstev in ni imel denarja, da bi se 'obrnil na prizivno sodišče. Končno se ga je usmilil nekdanji pomožni državni pravdnik Rea-s, ki je uložil priziv na višje sodišče. Lustig je izjavil, da je doživel bridke skušnje v Sing Singu, in da se čudi, da ni izgubil pamet. Odkar so ga prepeljali v mrtvašnico. je za njim prišlo tje še 44 obsojencev na smrt. Sedemnajstim je rekel zadnjikrat srečno, predno so izdihnili na električnem stolu. Nadalje je podal naslednjo izjavo: “Ako bi bil imel pravično obravnavo, bi me ne bili nikdar prepeljali v mrtvašnico. Le mojemu zagovorniku se imam zahvaliti, da nisem umrl po nedolžnem v električnem stolu. Jaz nisem zvr-šil nobenega zločina. Življenje v mrtvašnici je bilo hujše kot smrt. Prvič po dveh letih nosim zopet čevlje. Nihče ne more opisati občutkov obsojencev v mrtvašnici, kedar vidijo, da peljejo obsojenca na morišče. Med osemnajstimi obsojenci, ki so še v mrtvašnici, je gotovo še nekaj nedolžnih.” * V New Yorku so na odprti u-lici umorili nekega Hermana Rosen tkala, lastnika igralnic, ki je izpovedal, da je polieajski lajt-nant Charles Besker delil ž njim dobiček, ki je prihajal iz igrišč. Ta izpoved je provzročila velik škandal za njujorško policijo, obenem si je pa nakopal tudi jezo vseh lastnikov igrišč, ker se je vsled njegove izpovedi pričela 1 stroga preiskava proti njim, ki jim je vzela tudi dohodke, katere so pričakovali od gostov in potnikov, ki prihajajo po leti v New York, ali pa potujejo preko njega. Rosenthal je šel po Broadwayu v štirikot, ki je med 42 in 43 ulico. Nakrat je pridrdral avtomobil, na katerem je sedelo šest mož. Avtomobil je vstavil poleg njega in nekdo je sprožil nanj štiri strele. Rosenthal se je zgrudil mrtev na tla, avtomobil je pa odrdral, še predno so ljudje in policija vedeli, kaj- se je zgodilo. * Hahn, trgovec z usnjem na 24 So. Wabash Ave, v Chicagi je zaprosil pri sodniku Reitleru za aretacijo policaja Bossena, češ, da ga je pretepel in okradel za 60 dolarjev. Naobratno pa trdi policaj, da je obtožnica navadna lažnjiva izmišljotina. * V Moundsvillu, W. Va. je rudniški moloh zopet zahteval več žrtev. V rudniku “Ben Franklin Coal & Čoke” družbe je nastala eksplozija, katero je bilo slišati daleč naokrog. Osem rudarjev je mrtvih, dva sta pa tako opečena, da bodeta težko okrevala. * V nedeljo zjutraj se je med La Grangom in Western Springs blizo Chieage dogodila strašna železniška nezgoda na Burling & Quincy železnici. Vlak, ki vozi le pošto, je z hitrostjo 60. milj na uro zavozil v osebni vlak, ki ni mogel z mesta, ker se mu je pokvaril stroj. Učinek sunka je bil grozen. Lokomotiva poštnega vlaka je zadnji spalni voz zdrobila, druzega pa močno poškodovala. Potniki so spali, ko se je pripetila nesreča. Posledica- sunka se ne da opisati. Med gorečimi podrtinami vlaka so ranjenci klicali na pomoč, umirajoči so pa z do srca pretresujočim krikom izražali neznosne in strašne bolečine, ki jih trpijo v smrtnem boju. Štirinajst oseb je umrlo na licu nesreče, dve osebi sta umrli kasneje, ranjenih oseb je pa do trideset, med katerimi so nekatere zelo težko poškodovane. * Kongresnik Victor Berger je dobil list od Štefana Dabrowske-ga iz Sibirije, v katerem prosi, da Berger stori zanj, kar je mogoče, da ga reši strašnega prognanstva. Štefan Dabrowski je ameriški državljan in je bil za večno pregnan v Sibirijo, ker je bil član poljske soc. stranke. Ko je Victor Berger dobil list, je šel nemudoma k predsedniku Taftu in mu sporočil o stvari in zahteval, da predsednik zvrši vse, kar je v njegovi moči, da reši a-meriškega državljana iz krempljev ruske justice. Taft je soglašal z Bergerjem in izjavil, da ruska vlada nima pravice zadržati ameriškega državljana s protipo-stavnimi sredstvi. Predsednik bo izročil zadevo ministerskemu svetu v pretres, mej tem časom bo pa državni oddelek zadevo preiskal. * Iz Denvera, Colo., je došla vest, da se je utrgal oblak. Naliv je trajal dve uri in provzroeil nad poldrug miljon dolarjev škode. Veliki mestni avditorij so spremenili v zavetišče za one, ki so brez strehe. Preko pet sto oseb dobiva hrano na mestne troske. 25 otrok, v starosti od šestega meseca pa do šestega leta so v varstvu policije, ker so njih stariši najbrž izgubili življenje v nevihti. Predno je poplav dosegel mesto, je dospelo telefonično svarilo v mestno hišo. Ravnotako je neznanec o nevarnosti obvestil te-lefoničnim potom prebivalce ob obrežju reke. Nekateri so se vsled tega sporočila rešili, nad druge je pa prihrumel naliv, ko so ležali v globokem spanju. Zdaj je zaposlenih 15 tisoč delavcev, ki odstranjujejo podrtine in popravljao škodo, katero je provzroeil naliv. Odlomki iz zgodovine Zdr. držav. Po raznih virih sestavil J. Z. (Nadaljevanje.) V septembru prihodnje jeseni se je Kolumb podal drugič na pot. Še vedno je verjel, če bo svojo pot nadaljeval proti zapadu, da bo prijadral do vzhodne Indije. Nia tej poti je odkril Windward otočje in otoka Jamaica in Porto Rico. Ustanovili so prvo kolonijo na otoku Hayti in brat Kolumba je bil imenovan prvim go vernier jem. Po triletni odsotnosti, leta 1496 se je Kolumb zopet vrnil na Špansko. V dobi njegove odsotnosti so ga nevoščljivci obrekovali na najostudnej-ši način. Po drugem povratku je doživel mnogo britkih izkušenj-Odšel je tretjič na pot in odkril otok Trinidad in kontinent južne Amerike ob ustju reke Orinoco. Od tod je odjadral zopet proti Haytiju, kjer je našel kolonijo v popolni desorganizaiCiji. Skušal je napraviti red in mir. Sredi dela ga je pa Bobadilla, zaupnik španske vlade dal prijeti, uko-vafi v želez j e in odgnati zopet na Špansko. Po daljši preiskavi, tekom katere je Kolumb zdihoval ukovan v železje in v ječi, se je njegova nedolžnost dokazala jasno kot beli dan- Ko so ga izpustili iz zapora se je podal četrtič na pot. To je bilo njegovo zadnje potovanje. Po nekaterih odkritjih v Mehikanskem zalivu se je ozlovoljen vrnil v Španijo, kjer je sameval in kmalu umrl zapuščen od vseh • svojih nekdanjih prijateljev. Najbolj so pa oskrunili spomin na Krištofa Kolumba, ker so novemu svetu ukradli njegovo ime. Po odkritju Amerike so se raznovrstni pustolovci kar drenjali proti zapadu. Vsakdo je hrepenel po bogatstvu in zlatu. Pripovedke o neizmernih in bogatih srebrnih in zlatih rudnikih so imele silno privlačno silo in so v dušah predrznih pustolovcev in klativi-tezev, ki so zaupali v svoj meč, sulico in slepo srečo, obujale na-de, da se povrnejo iz novega in neznanega sveta z neizmernimi zakladi v domovino. Leta 1499 je florentinski pomorščak, Amerigo Vespueci prijadral do vzh. obale južne Amerike. Bil je predrzen pomorščak, njegove navtične1 znanosti so bile pa zelo pičle. Njegova odkritja niso bila posebno važna. Dve leti kasneje je šel drugič na pot, s katerega se je kmalu vrnil, da. poda Evropi poročilo o novem svetu. Zasluge Vespueci ja so edino v tem, da je prvi izrekel, da odkriti .svet ni vzhodna Indija, temveč da je nov svet. V svojih poročilih se je skrbno ogibal ime-nai Krištofa Kolumba. Ljudska zaspanost v oni dobi je pa zvrši-la, da se je ime pravega odkriva-teljiai Amerike pozabilo in da je novi svet dobil ime po Amerigu Vespueci ju. Odkritje Amerike je provzro-eilo v vseh zapadnih evropskih državah mnogo pozornosti. Posebno na Španskem je rastio zanimanje za novi svet. Tekom desetih let po smrti Krištofa Kolumba so se naselili Španci na glavnih otokih zapadne Indije. Že leta 1510 so Španci ustanovili prvo kolonijo v srednji Ameriki, tri leta kasneje je zvedel Vasco Nunez da Balboa, od domačinov, da leži ozko ozemlje med oceanom na drugi strani. Podal se je takoj na pot in premagavši razne težkoče in ovire je prišel do Pacifika. Po stari, pompozni navadi Špancev je izdrl meč in o-svojil pacifiški ocean v imenu španskega kralja. V tej dobi je pa Juan Ponce de Leon, tovariš Kolumba na drugem potovanju opremil ekspedicijo iz privatnih sredstev za na-daljna odkritja. De Leon je kot governer otoka Porto Rico sila obogatel. Ali med tem, ko je ra-stlo njegovo premoženje, se je pustolovec tudi postaral. Ali pohlepnost po zlatu je čudovito u-činkovala tudi na stare ljudi. Leta 1512 je odjadral od Porto Rica. Najprvo se je vstavil v San Salvadarju, potem pa nadaljeval svojo pot ob druzih otokih. Dne 27. marca je odkril neznano obrežje. Mislil je, da je odkril nov in krasan otok. Obrežje so pokrivale goste šume, zelene trate in pisane cvetlice. Povsod je pa bilo čuti veselo petje in žvrgolenje ptičev. Deloma na čast prazniku — paseua florida — in deloma po krasnem 'obrežju je dal novi obali ime Florida — dežela cvetlic. Po nekaj dneh so se izkrcali v bližini kraja, kjer so pol stoletja kasneje pričeli z gradnjo St. Augustina. Zemljo so vzeli v last španskega kralja in po neki stari; pripovedki so pričeli iskati studenec, ki je imel čudodelno moč, da pomladi stare ljudi in jim vrne mladeniško moč. Seveda je bilo iskanje zaman. Stari pustolovec se je vrnil nekaj tednov starejši, kot je odšel na pot. Na povratku je jadral proti jugu in razkril mnogo milj obrežja in Tortugas. Španski kralj je Leona imenoval governerjem odkrite dežele in mu naročil, da vstanovi kolonijo. Ali stari veteran je prišel še le leta 1521 v svojo provinco, kjer so ga Indijanci sprejeli sovražno. Komaj je izkrc'al svoje ljudi, že so planili na nje Indijanci. Vnela se je huda^ bitka, v kateri je bilo mnogo Špancev vbitih in ranjenih. Po končani bitki so se morali Španci umakniti na svoje ladi-je1. Tudi Ponce de Leona je zadela pšica in ga ranila smrtno. Odjadral je na Cubo, kjer je kmalu umrl za rano. IV. Leta 1517 je Fernandez de Cordova odkril Yucatan in zaliv Campeaehy. Ko je bil na potu proti severu so ga naskočili domačini in smrtno ranili., V prihodnjem letu je Grijalva, kateremu je pomagal Pilot Cordove, odkril velik del mehikanskega obrežja. Leta 1517 se je pa Fernando Cortez vsidral s svojim brodovjem pred Tabaseom, izkrcal je svoje možtvo in pričel o-svojevati Mehiko. Komaj se je raznesla vest, da so tujci stopili na suho in pričeli osvojevati deželo> je nastala panika med prebivalci mehikanskega cesarstva. Domači bojevniki so se1 zbirali, da pogazijo tujega sovražnika. Ali vse bitke so končale z zmago za osvojitelje in domačini so bežali na vse strani. Ko je Cortez očistil obrežje domačinov, je začel prodirati proti zapadu, proti Vera Cruzu, pomorski luki, ki je bila sto in osem deset milj jugovzhodno od glavnega mehikanskega mesta. Tu se je sešel s poslaniki Montezume, cesarja, ki je vladal deželo. Od tukaj so pošiljali poslanci svojemu vladarju poročila o sestanku z osvojiteljem .in prosili Corteza, da naj nikar ne prodira; v notranje dežele. Ali Cortez je na vse prošnje odgovarjal, da ga nujni posli silijo, da mora govoriti o-sebno z Montezumo. Zaman so bile prošnje in darovi poslancev. Grozni španski o-svojitelj se ni dal omečati od prošenj, bogati darovi so pa še tolikobolj oživili lakomnost njegovih tovarišev in njega. Ko so odposlanci uvideli, da so vse prošnje zastonj, so izroeivši darove, hiteli nazaj k Montezumi, da ga posvare pravočasno o nesreči, ki prihaja. Montezuma je takoj poslal poslance nazaj, ž njimi je dal še bogatejše darove, da bi Špance in njih voditellja. Ti darovi so še tolikobolj obudili lakomno poželjenje v Špancih. Sežgali so svoje ladje in osvojeval-ni pohod proti glavnemu mestu je začel. Mehikanski cesar je še enkrat odposlal svoje poslance, katerim je naročil, da naj osvoje'-valcn sporočijo, da je ukazal, da naj ustavi svoj predrzen pohod proti glavnemu mestu. Ali Cortez se ni zmenil za grožnje. Nazaj ni mogel, ker so sežgali svoje ladje, zategadelj je videl rešitev za se in svoje tovariše v prodiranju proti glavnemu mestu. Narodi, ki so morali plačevati Montezumi carino, so mu takoj odpovedali pokorščino, ko so se prikazali beli osvojitelji iti se združili ž njimi. Neodločen in o-mahljiv indijanski vladar ni vedel, kaj bi storil. Španci so se približali glavnemu mestu, da so videli bliščeče stolpe svetišč, o-mahljivi Montezuma se je pa pripravljal, da sprejme svoje odločne sovražnike. Dne 8. novembra 1519 je mala španska vojska prikorakala v mesto in se utaborila na velikem središčnem štirikotu svetišča Azteca, boga vojne. Bila je zima. Mesec dni je Cortez miroval v mestu. Njegovi vojaki so smeli svobodno šetati po mestu. Dovolili so jim celo pregledati svete altarje in žrtveni-ke, na katerih so vsaki dan darovali ljudi mehikanskim bogovom. V tej dobi se je Cortez seznanil z obrambo mesta in z načinom boja domačinov. Povsod je našel polne .zaloge vsakovrstnega! živeža, blagajne polne zlata in srebra in orožarne, ki so bile natlačene z loki in kopji. Vzlic temu, da je imel vsega dosti, je pa njegov položaj postajal z vsakim dnem opasnejši. Miljoni domačinov, ki so rojili krog njega, so vsaki dan spoznavali bolj njegove vojake in se prepričali, da niso- nesmrtna bitja. Povsod je bilo opažati znamenja, da Indijanci nameravajo napasti njega in njegove vojake in uničiti vse do zadnjega;. V tem kritičnem trenotku je1 pa premeteni španski pustolovec ujel Montezumo iri ga pridržal kot poroka. Svoje dejanje je zagovarjal s tem, da so domačini v Vera Cruz napadli posadko in da se je Montezuma obnašal kot izdajalec, ko so bili Španci na pohodu proti mestu. Ko je bil Montezuma v oblasti Corteaa, mu je osvojevalee razodel, da je postal vazal španskega kralja. Velasquez governer na Cubi je pričel zavidati Corteza in poslal je pod poveljstvom: Pamphila de Navereza, ki je bil kasneje governer Floride, dvanajst sto mož broječo četo, da ujame Corteza in ga; privede kot izdajalca uklen-jenega na Cubo. Ali oprezni Cortez je po svojih vohunih izvedel pravočasno za načrte Velasqueza in se je odločil, da bo za svojo svobodo dal svoje življenje, ako bo treba. V mestu je pustil majhno posadko, broječo sto in štirideset mož pod poeljstvom častnika Alvarada, sam je pa odrinil s komaj dvesto možmi proti obrežju, da prekriža načrt Valesqdez'a. V noči 26. maja 1520, ko je bila sovražna vojska, v globokem spanju, je nenadoma napadel taborišče s takim vspehom,- da se je sovražna vojska podala. Po končani bitki je z jedematim govorom pregovoril ujeto vojsko, da se je pridružila njemu. Zdaj, ko je imel šestkrat toliko' vojakov, se je pa zopet vrnil proti glavnemu mestu. — Stavka milanskih odvetnikov. V Milanu so zastavkali advokati. Po sodiščih pa jih mrgoli zdaj še več kakor ob navadnih delovnih dnevih. Stavkujoči odvetniki so se namreč bali stavkokazov in so poslali mnogoštevilne stavkovne straže; vendar se je izkazala njih bojazen za neopravičeno. Pred kazenskim sodiščem so vse obravnave odgodili, razen če obtoženec ni ubežal. Da bi prebre-eili oškodovanje obtožencev, so odvetniki predlagali, naj se spuste iz preiskovalnega zapora. Pred vzklicnim sodiščem pa se je moralo vse odgoditi in branitelje so obsodili na disciplinarno ka-omehčali po bogatstvu koprneče l zen in poravnavo stroškov. GLASILO Slovenske Narodne FodDorne Jednote Izhaja tadaaaka. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVB., Chicago, Ul. Valja za rn Uta $1.00. organ er THi SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issaed weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, HI. Subscription, $1.00 por year. DOPISI. Livingston, 111. Pazno čitam dopise iz različnih krajev, v katerih- poročajo dopisovalci o delavskih razmerah in slabem delavskem položaju. Seve da ni tukaj nič boljše kot drugod. .Zategadelj se tudi ne čudim, ako pride v kakšni naselbini do neslo ge ih prepira. Vsakdo skoraj živi v drugačnih razmerah, vsi pa stremijo za zadovoljstvom. To, kar vidimo in opazimo v privatnem življenju, najdemo tudi društvenem življenju. Nekdo hvali našo jednoto, zopet drugi poje slavospev -drugi. Marsikdo trdi ta jednota je boljša kot katerisi-bodi druga, ker plača tolikointoli-ko podpore. Seveda se pri takih pogovorih včasi prav malo misli Po mojem mnenju naj bi prišla poštev načela. Pri “Slov. nar podp jednoti” pa najdem v bese di narodna poziv, da se naj vsi za vedni sinovi enega naroda združi-je v skupni podporni organizaciji. Zategadelj mi je tudi naša jednota najbolj všeč. Pa še nekaj je krivo, da včasi nastane nesloga. Nekateri se pra-v nič ne brigajo za svoje dolžnosti katere jim nakladata društvo in jednota. Prepričan sem, ako^bi vsi zvrševali svoje dolžnoshti točno bi S. N. P. J. že zdavnej štela 16 tisoč članov mesto približnih 9 ti soč in ne imeli bi toliko jednot in zvez, kot jih imamo dandanes Ako pojde tako naprej — seveda tudi pri druzih jednotab in zve zah — bodemo kmalu imeli več jednot in zvez kot krajevnih dru štev. Zakaj to? Ako se komu kaj zameri — lahko se mu zameri tu di pri dveh ali treh jednotah, če je slučajno njih član — pa začne agitirati za novo jednoto ali zve zo. Čestokrat se tudi dogodi, da prihitita nasprotnika in ovržeta vse, kar je oni predlagal, ki se bo ri za pravico in svobodo. Napisal bi lahko stopee o tem, o malenko stnih, včasi pa tudi o važnih vz rokih, ki so provzročitelji nesloge in nesoglasja. Ker je še mnogo Slovencev in Slovenk, ki še niso pri nobeni je dnoti, zvezi ali društvu, jim pri poročam, da se pridružijo vsaj enemu odpornemu dr jš-vu. Bolj še je, da se vsakdo danes zavaruje za sine »j bolezni, re.'gode ali smrti, kot da odlaša do druzega dne. Ljubo je zdravje .i!i grenka je bolezen. Kratka je -doba, ki nas še loči do prihodnje konvencije, na ka teri bo treba rešiti vprašanje re zervnega fonda in druge različne zadeve. Ker je pa delegatom ne-moogče rešiti vse, ako ne dobijo sporočil in jedro njih razprav na konvencijo, priporočam vsem bratom našega društva, štev. 96, da se pridno udeležijo društvenih sej in razprav. Delajmo složno in vs pehi ne bodo izostali. Leo Sweglich, član štev. 96. | dobnim izdajicam veselico. Pogostili so jih s pijačo in godba je igrala, da. so kapitalisti gledali, kako skačejo in plešejo njih sužnji brez človeških možgan. Neumni možgani skeba ne mislijo tako daleč, da bi spoznal, da je denar za pijačo in godbo šel iz njegovega žepa. Pri “Laiden Co.” so delavski organizatorji že večkrat poskusili, da bi prišli v dotiko s skebi in jim z mirnimi besedami razložili, kakšno sramotno in izdajalsko- delo opravljajo. Vsi poskusi organizatorjev, ki bivajo v šotorih na državnem zemljišču, so bili do sedaj zaman. In skoraj bi verjel, da se bo bik preje naučil plesati, pred-no se bo skeb 'organiziral. Kdo je kriv, da se ne dela s pol-no paro in da se življenski položaj delavcev znižuje z vsakim dnem ? Ali niso tega krivi delavci, ker se ne organizirajo? Kapitalisti n-e bodo na krožniku prinesli iž lastne volje, kar delavcem gre po naravnem in božjem pravu. Delavci se morajo- sami boriti za svoje pravice in zahteve, ako hočejo kaj doseči. Kapitalističnemu u-smiljenju naj nikar ne zaupajo! Ali stavkokaški in trdoglavni delavci se ne bodo prepričali preje, da mora- biti njih osvoboditev iz kapitalistične sužnosti le njih lastno -delo, dokler jih kapitalisti ne b-o-do pričeli bičati kot svojeglav-no mulo. Danes vsaj izgleda tako ker najboljši poduk ne izda pri njih -nič! Kmalu bo tu jesen in volitve. Vsak strokovno organiziran delavec naj voli delavsko stranko, ako hoče, da zakonitim potom spremenimo današnje tužne delavske razmere. Sta-vkokazem ne moremo zameriti, ako volijo proti svojim interesom, ker vemo, da so že zdavnej zgubili svojo pamet. Zamerimo pa lahko strokovno or ganiziranim delavcem, če se s svojimi glasovi izrečejo še za nadalj no kapitalistično tlako. Anton Smodey. sem hotel sodelovati, na postaji. Ker sem kot godec z godbo v prepiru, so me izvolili za voznika. Sedli smo na voz parizarskega vzorca, v katerga sta bili vpreže-ni muli staroegipčanskega pridelka. Velikanski muli sta last družbe, pri kateri srno zaposleni in kateri nam je posodila za izlet. Ko sem z dolgim bičem segel po dolgih ušesih, velikanskih mul, -so zaškripala kolesa, voz se je zazibal in godba je zasvirala, tako krasno, da sem se veselja in radosti razjokal. Po romantični vožnji smo dospeli v majhno naselbino Camel-ton. Obiskali smo Slovepce, potem pa- odšli v italijansko dvorano. Godba je zaigrala neko hitro koračnico,, da so veselja trepetala sr' ca “signorinam”. Jaz sem pa v navdušenosti zgubil muli in voz. Kaj takega se mi še ni zgodilo v življenju. Odkorakali smo peš na angleški piknik, kjer je naša godba pokazala svojo izurjenost v toliki meri, -da so angleške punice kar zijale v nas kot v čarovnike. Veselice se tukaj vršijo vse v znamenju temperenčnosti. Ali je-čmenovca je vedno preveč, ne zmanjka ga nikdar. Ker pa tukaj šni Slovenci nismo prijatelji pro-hibicionistov, radi sežemo po hladni pijači, da zmočimo malo suho grlo in tem laglje kljubujemo vročini. Jos. Ulčar. tej okolici. Najbližje društvo je v 1 prihodnji konvenciji Slov. nar. Louisville, Colo. Tukaj sem edini brat društva “Bratska Ljubezen”, štev. 134 ua Superior, Wyo. Naselil sem se tukaj, da se malo odpočijem in nadomestim svojo moč, katero sem izgubil za kapitalistično malho. Kraj je zelo prijazen, a kar se tiče dela, je pa slabo. Po severnem Coloradu traja štrajk že 27 mesecev. V nekaterih rudnikih delajo unijski premogarji. Ali ti rudniki so majhni in ne zaposlijo mnogo delavcev. Kedaj se bodo podali kapitalistični oderuhi, ki lastujejo boljše in večje rudnike, pa danes ne morem povedati. Da je položaj za rudniške delavce v severnem Coloradu tako slab, so temu največ krivi skebje, izdajalci samega sebe, svoje družine, svojih tovarišev, svojega Boga in svoje domovine. Dne 4. julija so rudniške družbe priredile tem neumnim in hu- Aurora, Minn. Z delom gre še precej dobro. To pomeni, da se ga lahko še precej dobi. Seveda je treba delati kakor nema živina. Tako je menda povsod in bo, dokler se delavska ma sa ne prebudi in naredi konec izkoriščanju enkrat za vselej. Na društvenem polju še precej dobro napredujemo. Podpornih društev raznih jednot in zvez imamo sedem. Največje je društvo Aurora-, krajevno društvo- S. N. P. J. če pogledamo nazaj v zgodo' vino, bomo našli, da smo se morali boriti z raznimi težkočami za obstanek. Vzlic vsem oviram sme pa napredovali. Tudi sestersko društvo “Zvezda” -dobro napreduje in se razvija. Nikakor pa ne smemo misliti, da smo že dovolj močni, marveč se moramo oprijeti agitato-ričnega dela s podvojeno močjo, ravnajoč se po geslu: Vedno naprej in -ne nazaj! Posebno ženske imajo odprto polje za napredek. Samo malo več zave-d nosti in energije je treba, pa bo šlo. Edino- naša jednota prizna za ženske iste pravice kot za moške. Tisoče in tisoče let se je smatralo ženo za bitje nižje vrste. Slov. nar podp. jednota je pa v zgodovini slovenske žene zvršila korak -na prej. Pokazala je, da gre z duhom časa. naprej. V Zdr. -državah bi ne smelo biti slovenske žene in de kleta, ki ne bi bila članica naše jednote. Marsikatera žena se iz govarja, da ni izpostavljena nevarnemu delu. Resnica je, da žene ne hodijo -delat v rudnik, ali nanje prežijo druge nevarnosti. Mesto Aurora bo, kakor izgleda, postalo suho. Seveda ne bo iz ginilo pivo iz mesta, pač pa se je bati za vodo. Marsikdo nas bo zavidal, češ, da smo srečni, ker se je voda spremenila v pivo. Temu pa ni tako, marveč se je voda posušila. Mestnim očetom dela največ predglavice, kako bi meščanom preskrbeli -dosti vode, ker so nam ob nedeljah prepovedali piti pivo. Pred par tedni se je izgubil Pr. Hrenu tri leta star sinček Edvard-Mesto je razpisalo 100 dolarjev nagrade za onega, ki ga najde. Iskalo ga je tri sto mož skoraj skozi ves teden brez najmanjšega vspeha. Kam je izginil mali Edy, je popolnoma neznano. Rodbini Hren izrekamo naše sožalje. Posebnih novic ni, kakor da se včasi oglasi štorklja. O tem pa ne bom razpravljal, ker se nočem zameriti Mike Cegaretu, našemu humoristu. V. Mikulich. Blocton, Ala. Ker nisem mogel spati radi hudih komarjevih pikov in nadležnih mušic, sem vstal in se vsedel v dvorano slovenskih samcev, ki stoji v raju polnih breskev, da napišem poročilo o veselici z dne 4. julija. Že ob sedmih zjutraj se je zbrala slovenska godba, pri katerih Indianapolis, Ind. Pogosto se cuje kritika o pravilih naše jednote in marsičem drugem. Popolnoma logično pa je, če krajevno društvo ni zadovoljno s pravili in napravami svoje or ga nizacije, da pošlje svojega zastop nika na konvencijo, kjer se urav navajo notranje in zunanje zade ve organizacije, da predloži in za stopa želje svojega društva. De legat na konvenciji zvršuje to kar mu naloži društvo, ako ga drugi delegati potom stvarne raz prave ne prepriča, da imajo boljše predloge za splošno korist vseh članov v organizaciji. Vseka kor je potreba, da vsako društvo pošlje svojega delegata. Društvo ki -ne pošlje svojega delegata, že nekako pripozna, da se strinja vsem, kar so drugi sklenili. Naše društvo “Studenček” ima svojo priho Injo sejo dne 28. julija ob dveh popoldne v navadnem zborovalnem prostoru. Na seji bo treba prt citati pravila, razpravljati o raznih točkah in popraviti, kar je po mnenju bratov nejasno in popravka potrebno. Le sl.ižno in skupno delo zamore roditi do ber sad za naše -društvo in jedno to. Zato je tudi umestno, da se vsaki brat udeleži prihodnje sej in pove, kar ima na srcu. Iz obšli: ne in temeljite razprave nam bo lahko- izcimiti najboljše in pripo ročati prihodnji konvenciji, da sprejme naše predloge. Članom, ki niso bili na, zadnji seji pa naznanim, da sem prosto voljno oddal blagajništvo. Pridite na prihodnjo sejo vsi, da iz svoje srede izvolite najboljšega blagaj nikom. Filip Godina. tri milje oddaljenem Standartu. Ker je tukaj naseljenih že precej Slovencev, je pričela agitacija za vstanovitev novega društva. Ker smo imeli zadostno število novih članov, smo dne 15. julija sklicali sejo, da organiziramo novo društvo. Vstanovna seja je nepričakovano dobro vspela in novemu društvu smo dali ime “Jugoslovani”, katerega pridružimo Slov. nar. podp. jednoti. Društvo ima lepo prihodnjost, ker je slovenska naselbina v zadnjem času narastla. Rojaki v Granville, Mark in -Standard, ki še niste člani kakšnega podpornega društva, pridružite se nam, saj vas bomo spre' jeli z odprtimi rokami. Društvene seje bodo vsako drugo nedeljo v mesecu. Pristopnina je, kot določajo pravila. John Bergant, član štev. 95. Glenoe, Ohio. Za Delora rudnik je zdaj štrajk poravnan. Stavka je trajala nad dva leta. Delavci, ki so delali pred štrajkom, bodo zdaj zopet sprejeti v delo. Družba prizna zaupnikom pri tehtnici, katerega izvolijo delavci. Provročitelj štrajka, superintendent rudnika je izgubil delo pri omenjem rudniku. Rudnik je napolnem s slabimi plini in zalit t vodo. Treba bo par mesecev dela, da se bo pričelo s kopanjem premoga. Toliko na znanje vsem, ki so delali v tem rudniku. Neorganizirani delavci naj se pa učijo iz tega slučaja, koliko premore moč organiziranih delavcev. Še v vsakem boju so končno zmagali delavci, ako so trdno stali za svoja načela in zahteve. Nace Žlemberger. Naznanila in vabila. NA ZNANJE VSEM BRATOM TAJNIKOM. Vse brate tajnike če enkrat pro sim, da mi nemudoma pošljejo imena izvoljenih kandidatov za peto redno konvecijo, da jih pri občim v “Glasilu”. John Verderbar, gl. tajnik. podp. jednote, ki je že pred durmi. Dolžnost vseh bratov je, da se udeležujejo -društvenih sej. Na seji se izve za zaključke prejšnih sej in nobenemu ni treba povpraševati v gostilnah, o kom se je na seji razpravljalo in sklepalo. Zdaj je čas, -da o-ddaste svoje mnenje, ker kasneje bo nemogoče uradnikom kaj spremeniti. Našemu delegatu moramo oddati dobra- pra' vila, da jih bo zastopal na prihodnji konvenciji v našo korist in za dobro naših potomcev. Na seji meseca aprila smo razpravljali zavoljo društvene dvorane. Ker je lilo na seji navzočih le malo članov, se je stvar nekoliko zavlekla. Upam, da pridete na prihodnjo sejo vsi in sporazumno rešimo vprašanje glede nove zborovalne dvorane. Sedanja dvorana je zelo oddaljena. To je menda vzrok, da ne moremo pridobiti novih članov in da člani ne posečajo sej v mno-gobrojnejšem številu. Bratje naj glasujejo za pripraven prostor, o katerem menijo, da bo najpri-pravnejši za napredek našega društva. Prav toplo vam priporočam, •da na prihodnjo sejo pripeljete vsak po enega novega kandidata Nagovarjajte Slovence in Slovenke, ki še niso v naših vrstah, da se pridružijo regimentu 10.000 članov (ie). Vsak brat, ki pridobi no vega kandidata (injo), naj gre ž njim k zdravniku. Pri zdravniški preiskavi naj bo navzoč, da se prepriča-, -da se je preiskava zvr šila v redu in je kandidat odgo varjal pravilno na stavljena vpra' sanja. Ako se pozneje dokaže, da je vedoma kaj zamolčal glede ka ke bolezni ali starosti, nimata društvo in jednota nobenih obvez nosti napram njemu. Zdaj imamo tudi društvenega zdravnika za ti ste, ki so ga plačali. Njegov na slov se glasi: Dr. W. E. Merrick 11702 St. Clair Ave., N. E. blizo 117 ceste. Telefon: Eddy 2058 L Še enkrat apeliram, da vsi člani gotovo pridejo na sejo v juliju in avgustu in pomagajo prerešeta vati naša pravila. Ant. S. Pozarelli, tajnik Posebno vabimo bližnja, društva Slov. nar. podp. jednote: ‘Bratstvo”, štev. 6 v Morgan, Pa., “Zveza”, štev. 36 v Willock, Pa., “Dobri Bratje”, štev. 88 v Moon Run, Pa., “Glas Naroda”, štev. 89 v Midway, Pa., “Slovenski Sokol”, štev. 118 Pittsburg, Pa., in “Slap Peričnik”, štev. 166 v Presto, Pa. Ulju-dno vabimo tudi druga -društva, ki pripadajo k drugim zvezam, posebno pa bližnje sosede iz Burdine, Pa., da se piknika in slavnosti udeleže. Na slavnosti bo svirala slovenska godba slovenske skladbe. Kasneje objavimo natančen spored: čas itd. Še enkrat vam kličemo bratje in setre: Ne pozabite 2. septembra! 1 John Shaffar, tajnik. Glasston, N. Dakota. Ker ni tu Slovencev izvzemsi mene, ni bilo do sedaj tudi -dopi sov iz te naselbine v “Glasilu”. V svojem dopisu ne bom opisaval naravne krasote in hibe, marveč hočem poročati o delavskih razmerah na farmah. Zdaj po leti so delavske razme re za poljske delavce zelo ugod ne, ker letina kaže prav dobro. Dela je dosti za tri mesece, plača pa, je od -dveh do dveh in pol dol. na dan. Prihodnji mesec bo mezda tri dolarje na dan. V okolici Glasstona bodo farmarji potrebovali do dvesto delavcev. Če je kedo rojakov brez dela, mu svetujem, da gre za tri mesece delat na farme. Po zimi ni dela na farmah. Farmar pač skrbi za svojo živino po zimi, ne pa za brezposelnega delavca. Če pa že kateri farmar potrebuje delavca čez zimo, ga pa plača tako sramotno nizko, da ne dela noben delavec za tak denar in gre rajše s trebuhom za kruhom. Vreme je zelo prijetno. Imeli smo tudi dežja v obilici. Dne 11. julija nas je obiskala toča, ki pa ni napravila mnogo škode. Ant. Brunovič. Granville, 111. Odkar sem se preselil iz Oglesby, se še nisem oglasil v “Glasilu”, zategadelj hočem na kratko opisati tukajšne razmere. V tukajšnem premogovniku delamo skoraj vsaki -dan. Zaslužek je bolj pičel, ker je zaposljenih preveč rudarjev in nam radi tega primanjkuje vozov za nakladanje premoga. Ne svetujem pa nobenemu rojaku, da bi sem prišel za delom. Podporna organizacija je malo poznana v tem kraju, ker ni bilo nobenega podpornega društva v Chicago, 111. Društvo “Slavija” je zaključi lo, da se mora vsak član udeležiti pohoda prihodnjo nedeljo z rega lijo. Kdor nima regaiije, naj se zglasi pri tajniku. Pohod prične ob pol devetih dopoldne od Center Ave. in 18 ulice in konča na Ashland Ave. in 22. ulici. Tam bodo čakali vozovi ulične železnice, ki nas odpeljejo na izlet. Vozovi ulične železnice odpeljejo ob devetih dopoldne Vožnja je prosta za vse, ki so kn pili rdeči listek, ki stane 50c in za pevske zbore, ki so na sporedu Na vozovih jolietske cestne železnice so listki veljavni za ves dan dne 21. julija tje in nazaj ob vsaki uri in za vsak voz. Od Chicage do Willow Springs rabi ulična železnica 22 minut. Vsakdo naj izstopi sredi naselbine. Kdor se bo vozil sam, naj v-praša sprevodnika, da ne bo zapustil voz na nepravem mestu. Skupnega piknika vseh čikaških društev Slov. nar. podp. jednote se udeleži več društev korporativno. Zabava bo vsestransko zanimiva : nastop pevskih zborov, kegljanje, vsakovrstne zabavne igre na prostem, ples itd. Prostor je zelo ugoden za. ribjilov in vožnjo po reki. Točilo se bo pivo prve vrste, na razpolago bo okusen prigrizek in na prodaj bodo fine smodke. Kdor hoče preživeti par veselic uric na svežem zraku ob romantičnem prekopu in gričih, ki so pokriti s pisanimi tratami in zaraščeni z hrasti in črnimi gabri, naj gre v nedeljo dne 21. julija na piknik vseh čikaških društev S. N. P. J., ker drugače mu bo žal, da je v svojem življenju zopet izgubil dan radosti in veselja, ki so dandanes redki za vsakega, ki si mora z delom svojih rok ali uma služiti vsakdanji kruh. Ivan Žvanut, zapisnikar. Indianapolis, Ind. Vsem bratom društva “Stu-den ček”, štev. 105 je znano, da se je br. Godina prostovoljno odpove dal blagajništvu na zadnji redni mesečni seji. Iz tega sledil -da bo treba na prihodnji seji voliti no vega blagajnika. Bivši tajnik br. Medvež je vas povabil, da se polnoštevilno ude ležite seje, na kateri je bilo treba voliti delegata za prihodnjo kon vencijo. Udeležba ni bila polnošte vilna in izvolili nismo nobenega delegatom. Na seji -dne osem in dvajsetega julija imamo dvojno volitev: izvp liti moramo blagajnika in delega ta. Seja se bo vršila na starem zborovalnem prostoru. Še enkrat apeliram na vse bra te, da se seje dne 28 julija zane sljivo udeleže v polnem številu. Ivan Šekli, tajnik. Cie Elum, Wash. Vsem bratom našega društa “Dobro došli”, štev. 79 in jedno te naznanjam, da sem prosto vol j no oddal tajniški urad. Vprihod nje naj se pošiljajo vsa pisma br. zapisnikarju na naslednji naslov Anton Lučič 22 Bx., Cie Elum Wash Ko izvolijo druzega tajnika, se bo njegov naslov naznanil v “Gla šilu.” Fritz Verderber, bivši tajnik Colorado City, Colo. Vsem bratom društva “Triglav”, štev. 94 na znanje. Z dnem 14. julija je prevzel tajniški posel brat Peter Erčul. V vseh tajniških zadevah naj se bratje v prihodnje obračajo na zdolajni na slov: Peter Erčul, P. O. Box 498, Colorado City, Colo. Blagajniški posel je prevzel France Starc 318 S. 6th st., Colorado City, Colo. Linton, Ind Vsem članom društva “Plahin' ski Glas”, štev. 180 na znanje. Novi uradniki so: John Specb P. O. Bx 725, Linton, Ind. pred sednik; Anton Cerar, P. O. Bx 646 Linton, Ind. tajnik. Barberton, O. Društvo “Slovenske v boj za narod,” štev. 150 priredi dne 27. julija veliko veslico v dvorani br Boškota na Boliver Road. Na veselico vabimo najuljudne je vše Slovence in Slovenke i Barbertonu in okolici. Veselica bo nudila vsakovrstno zabavo: ples šaljiv srečolov itd. Samoposebi se razume, da bo odbor tudi skrbel za najboljšo svežo pijačo in prigrizek. Posebno pa vabimo bratska društva “Triglav”, “Lavdon” in “Dolenjec”, da se njih člani udeležijo veselice v polnem številu Seveda so nam dobrodošli tudi vsi člani in članice vseh drugih slovenskih “porpornih društev v Barbertonu, ki tvorijo podružnice raznih jednot in zvez. Saj je ob takih prireditvah najugodnejša prilika, da pfeb&žemo medsebojno narodno solidarnost! Vse članice društva “Slovenke v boj za narod” naj se udeleže te veselice s pripeto regalijo na pr sih. Na svidenje dne 27. julija na veselici. Marija Mrzlikar. Chicago, 111. — Prihodnja redna mesečna seja društva “Francisco Ferrer”, št. 131 v Chicagu se vrši dne 20. julija (sobota), začetek ob osmi uri zvečer v naši navadni dvorani. Na sejo pridite vsi, ker treba bo odračunati denar, za tikete za skupni piknik chikaških društev S. N. P. J., kteri se vrši naslednjo nedeljo 21. julija. Na dnevnem redu je tudi rešetamje jedno-tinih pravil. Bratje in sestre, uva-žujte to! Tvan Molek, tajnik. Zvezdoznanstvo. Roundup, Mon. Obveščam vse brate dr. “Živila Ilirija”, štev. 114, da se v bodoče vršijo seje dopoldne in ne popoldne. Začetek točno ob desetih dopoldne. Lucas Zupančič, tajnik. Cleveland, Ohio. Vsem članom -društva “Jlal-kan”, štev. 133 na znanje! Prihodnja društvena seja se vrši dne 28. t. m. na starem zborovalnem prostoru. Asesment za mesec julij, je sledeči: $1.25 redni, 25 e za “Glasilo” mesece julij, avgust in september, 10 c v društveno blagajno. Skupaj $1.60. Apeliram na vse brate, da se v polnem številu udeležijo obeh prihodnjih sej. Razpravljali bomo o Cleveland, Ohio. Apeliram na vse člane društva “Slava”, štev. 173, da se zanesi ji vo in polnoštevilno udeležijo pri bodnje- seje, ki se vrši tretjo sobo to v mesecu ob pol osmih zvečer (solnčni čas) mesto četrto nedeljo v mesecu. Sejo smo preložili, ker se društvo udeleži četrto nedeljo pohoda. Na dnevnem redu imamo mnogo važnih točk, radi tega je koristno za vsakega, da se seje u-deleži. Jos. Frankovieb, predsednik. Cleveland, Ohio. Naznanjam eenj. bratom društva “Primož Trubar”, -da se bo prihodnja mesečna seja vršila dne 28. julija ob devetih dopoldne, ker se naše društvo udeleži korporativno slavnostnega, razvitja društvene zastave, katerega priredi društvo “Jutranja Zvezda” v Daghler Garden. Opominjam vse brate našega društva, da se polno, številno udeleže seje dopoldne in izleta popoldne. J. J. tajnik. Beadling, Pa. Najuljudneje vabimo vsa slovenska in hrvatska društva na piknik in slavnostno razvitje društvene zastave, ki ju priredi društvo “Dobri Prijatelji”, štev. 172 v Beadling, Pa., dne druzega septembra. Zvezdoznanstvo je veda, ki se peča s telesi v vsemiru in njih gibanjem. Marsikdo misli, da zvezdoznanstvo ne koristi človeštvu, da se ž njim pečajo ljudje, ki ne vedo, kako bi zapravili svoj čas. V resnici je pa zvezdoznanstvo zelo koristna veda. Služi nam za merjenje časa, pri križanju oceanov in neizmernih puščav, pri ze-mljemerstvu in določanju natančnega časa. Brez razvitega zvez-doznanstva bi bilo nemogoče voditi parnike preko širnih oceanov. Z zvezdoznanstvom so se pečali vsi kulturni narodi še pred rojstvom Krista. Seveda ni ta veda nikdar globoko prodrla v ljudstvo in postala splošna. Poleg zve-zdoznaneev se jo učijo pomorski kapitani. Raditega tvori tudi na vsaki pomorski šoli glavni predmet. Slovenci smo zelo revni na zvezdonanstvenih spisih. V “Glasilu” bodemo priobčili daljšo serijo člankov o zvezdoznanstvu. Namen teh člankov je seznaniti tudi naš narod z začetnimi nauki zvezdoznanstva, ki tvorijo podlago za nadaljne študije, raziska-vanja in premišljevanja. UVOD. I. Malo ljudi opazuje nebo po dnevu. Mogoče je najti vzroke v tem, ker je prikazen, katero vži-va skoraj vsakdo. Celo tam, kjer so največje stanarinske kasarne in nebotičniki v velikih mestih, je nad njimi opaziti moder nebeški trak. Študije o nebu, dnevni svetlobi in oblakov imenenuje-mo meteorologijo. To je znanost, ki se peča s spremembami v zraku. Vprav pri študijah o čudodelnem solneu, ki nam pošilja svoje vse oživljajoče žarke, se pa srečati obe vedi: zvezdoznanstvo in meteorologija. Solnce je sploh eden glavnih predmetov, s katerim se bavi moderno zvezdoznanstvo. Njegova oddaljenost, Obsežnost, in gibanje, njegova velikanska sila s-vitlobe in toplote, njegovi vedno menjajoči madeži, njegov sestav, posebno njegov Vodenik, ki dozdevno odhaja od njega kaker ognjeni jeziki, njegovo neumorno kroženje v prostoru in življenje vladajoča sila vsega življenja na svetu kakor tudi vseh prikazni v ozračju, katere imenujemo vreme, tvorijo za vsakega zvezdoznanca in lajika interesantne študije. Nekateri njegovi madeži so večji kot naša zemlja. Nekatere njegove pojave se sploh zamore opazovati le z najboljšimi inštrumenti in ob popolnom solnčnem mrku. II. Popolnoma drugo podobo pa zadobi nebo, ko zatone solnce in se na nebu prikažejo zvezde, Hot da bi se bile skrivale po dnevu. V resnici so pa bile na nebu, ko je solnčna svitloba razlivala svoje čarobno moč preko zemlje. Večje zvezde je s teleskopom opaziti tudi po dnevu. Ali zvezde se pokažejo še le v svojem pravem sijaju, ko je največji sijaj — solnce izginilo z neba, ali kedar pride med zemljo in solnce luna in pro-vzroči popolni solnčni mrk. Immanuel Kant, veliki nemški mislec je rekel, da sta dve stvari, ki provzročata pri njem vedno občudovanje: zvezdnato nebo nad njim in njegov moralni zakon. Tudi na najbolj prozaičnega človeka napravi nebo ponoči globok vtis. Le malokateri človek se i-zogne vplivu temno modrega neba in mnogo številnih svetlih zvezd. Navadnemu človeku se dozdeva, da so zvezde mirne in se negibljejo, da nikdar ne menjajo svojega mesta relativno k predmetom na zemlji. Za to imajo tudi ime stalne zvezde, ki ni nič druzega kot navadno ime ali izraz. V resnici pa hitijo zvezde z neznansko hitrostjo skozi prostor. Nemogoče je s prostim,očesom opazovati njih gibanje, raditega se nam tudi dozdeva, da so vedno na enem prostoru. Svoječasno so ljudje mislili, da je nemogoče prešteti zvezde na nebu. Kdorkoli bi bil trdil, da je mogoče šteti zvezde, bi ga smatrali za blazneža, v mračnjaškem srednjem veku pa za čarovnika. Ali danes vemo, da število zvezd, katere lahko vidimo s prostim, o-česom na nebu nad Zdr. državami ne sega preko dva do tri tisoč. Le kedar je noč jasna, se jih lahko toliko našteje s prostim očesom. Seveda sta opazovanje in štetje zvezd s prostim očesom odvisna od ozračja. Vendar se pa ne more z nobenega mesta in pri najčistejšem ozračju v Zdr. drž. našteti več kot približno štiri tisoč zvezd. Ako pa rabimo teleskop ali navaden daljnogled, se pa število vidnih zvezd takoj pomnoži na nebu. Po rezultatih, ki so jih dosegli zvezdoznanei z najboljšimi teleskopi, cenimo, da je na nebu do sto miljonov zvezd. Najboljši teleskopi so danes o-premljeni s foto grafičnimi aparati. Fotografična plošča nam pa zopet pokaže miljone zvezd, katerih je bilo nemogoče opaziti še s teleskopom. Na harvardski zvezdami je bilo na fotografični plošči, na kateri je bil fotografiran le majhen del neba. opaziti približno štiri sto tisoč zvezd. Vspričo tega dokaza je nemogoče izreci, kje nehajo zvezde, kje neha prostor. Prav lahko si je zapomniti mesto večjih zvezd in zvezdnatih skupin. Kdor po noči opazuj* čisto nebo, bo zapazil, da zvezde tvorijo skupine, ki so podobne trikotom, štirikotom, loku ali krogu. Stari Rimljani in Grki so raznim skupinam dali imena svojih bogov in polbogov, ter jih razdelili v 48 skupin. Nekatera imena so vzeta iz potovanja pravliške ladje Argo. Seveda ta razdelitev zvezd v skupine ni zvezi z zvezdoznanstvom ,marveč le služi, da je tem laglje napraviti zemljevid o nebu, zatorej tudi spada v geografijo o nebu. . (Dalje prihodnjič.) Književnost. V samozaložbi Bert P. Laknerja, 82 Cortlandt St. New York, N. Y., je izšla knjižica “Katastrofa Titanica, največje ladje sveta”. Knjižica je opremljena s 14 slikami, ima 48 strani in stane 40 centov. Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1307 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Ta.inik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave. Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, ITi, POROTNI ODBOR: John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaiugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, HI. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika k ž* « & ÍS IZ GLAVNEGA URABA & g S85 & SPREMEMBE pri krajevnih društvih meseca junija 1912. Slavija, štev. 1. Zopet sprejet: John Andlovich, c. 7350. Prvi mesec susspendovan: John Wardian, c. 8360. Drugi mesec suspendo-van: Chas Zlajpuh, c. 13109. Triglav, štev. 2. Prvi mesec suspendovani: Mary Rebsel, c. 10-798. Ignac Uli, c. 11373. Izobčeni: Matt Povse, c. 731, Ant. Tomazin, c. 7069. Novo pristopli: Fr. Tomsich, c. 13474, Ursula Svetina, c. 13475. Adrija, štev. 3. Prvi mesec suspendovan: Fr. Papes, c. 12950. Novo pristopli: John Napotnik, c 13476, Jos. Becaj, c. 13477, Mike K. Benedik, c. 13478. Bratstvo, štev. 4. Zopet sprejeti : Fr. Rataizak, c. 141, John Srama, c. 4308, Jos. Mauska, c. 6707, Fr. Starnert, c. 7664, Jos. Sajer, c. 8838 Jos. Grikovski, c. 11095, John Figas, c. 12234, Dom. Obid, c. 6431. Prvi mesec suspendovani:: Stan.Frakovski, c. 4653, Stanislav Pitlik, c. 5261, Ceslava Matuska, c. 5981, Ig. Vaicekovski, c. 8831, Constantin Tyska, c. 8834. Drugi mesec suspendovan: Ant. Ma- slovski, c. 11723. Izobčen: Ant. Skuzinski, c. 8835. Novo pristopil: Fr. Sadlovski, c. 13479. Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: Fr. Fajfar, e. 12960, Fr. Vesel, c. 5439, Iv. Zakrajšek, c. 6838, Fr. Vihtelich, c. 5841, Jos. Mari-nich, c. 8875, John Grossenech, c. 9840, Fr. Burgar, c. 10294, Gabr. Trampush, c. 11291, Fr. Kraker, c. 12552, Jos. Plevnik, c. 12952,Fr. Kolenc, c. 9836. Prvi mesec suspendovani : Aug. Kužnik, c. 414, Fr. Pečjak, c. 3576, Lov. Vehovec, c. 3527, Rud. Kruzieh, c. 91-85, Jos. Lazar, e. 9832, Jos. Fabjan, c. 10297, Mike Spilich, c. 10-878, John Pozarelli, c. 11097, Al. Tekavčič, c. 11104, Jos. Pizem, c. 11107, Ant. Nachtigal, e. 11725, Fr. Gerk, c. 12049, Jos. Curl, c. 12051. Drugi mesec suspendovani : John Laurich, c. 10693, Frank Zabukovec, c. 12235. Izobčeni: Jak Žagar, c. 11102, Matt Korošec. c. 10694, Matt Zalar, c. 9398, Ig. Okorn, c. 12050. Novo pristopli: Vin. Klemenčič, c. 13480, Jos Likovich, c. 13481, And. Sterle, c. 13482. Bratstvo, štev. 6. Zopet sprejet: John Sutak, c. 7426. Novo pristopil: Jos. Habjanetz, c. 13-483. Bratoljub, štev. 7. Zopet sprejeti : Ant. Bolk, c. 6548, Karolin Lukančič, c. 2063. Delavec, štev. 8. Izobčeni: John Brdas, c. 7557, Anna Brdas, c. 8879. Novo pristopil: Jos. Crvan, c. 13484. Bratstvo Naprej, štev. 9. Prvi mesec suspendovan: John Malli, c. 5515. Drugi mesec suspendovan: Jos. Lipušček, c. 4464. Trdnjava, štev. 10. Zopet sprejeti: Marko Balan. c. 6360, Geo Tomicic, c. 1117. Prvi mesec suspendovan : Thom. Chadez, c. 48-27. Drugi mesec spspendovani: John Knežovich, c. 3548, Paul Justin, c. 6949, John Marinac, c. 11446, Vinc. Miculinich, c. 11445-Izobčen: Peter Ivezich, c. 5026. Novo pristopil: Dujo Babich, c. 13485. Sokol, štev. 11. Zopet sprejeti: Jos. Klarich, c. 3377, John Se-pich, c. 3399. Izobčen: Jos. Klarich, c. 6598. Novo pristopila: Veronica Kučer, c. 13486. Edinost, štev. 12. IzJobčen: Fr. Lancman, c. 7839. Novo pristopli: Fr. Pershen, c. 13487, Vincenc Truden, c. 13488, John Startz, c. 13489, Mary Startz, c. 13490, Matt Laurich, c. 13491, Anna Godnik, c. 13492, Fr. Železnikar, c. 13493. Edinost, štev. 13. Zopet sprejet: Paul Fortuna, c. 7752. Prvi mesec suspendovani: J. Kaska, c. 6292, M. Pankovich, c. 8013, S. Bistrica, c. 9658, M. Bistrica, c. 9659, M. Svinjarich, c. 9665, J. Svinjarich, c. 9666, J. Močan, c. 9668, D. Trebovec, c. 11181, John Žumer, c. 11620. Novo pristopli: Louis Krenu, c. 13494, Fr. Steiner, c. 13495. Sloga, štev. 14. Izobčen:. Rud. Klemenčič, c. 10070. Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: And. Golob, c. 7167, Fr. Dolenc, c. 7681, Terezija Perkolj, c. 11512. Prvi mesec suspendovani: Ant. Vacic, c. 11457, John Pfajfar, c. 11737, John Sklander, c. 11735. Odstopila: Terezija Piskernik, c. 9505. Novo pristopli: John Jančar, c. 13496,. Jos. Radi, c. 13-497, Jos. Jančar, e. 13498, And. Makarovich, c. 13499, Ant. Re-celj, c. 13500, Fr. Rovšek, e. 13501 Bled, štev. 17. Drugi mesec suspendovani : John Selj, c. 11313, John Prek, e. 10075. Odstopil: Fr. Kokalj, c. 7568. Novo pristopli: Fr. Mislej, c. 13502, Louis Mihelich, c. 13503, Fr. Medol, c. 13504, Ant. Miglich, c. 13505. Orel, štev. 19. Zopet sprejeti: John Horvat, c. 672, And. Horvat, c. 673, Fr. Golle, c. 1737, Prvi mesc suspendovani: Jos. Lu- stik, c. 1692, Bartol Golle, e. 26-79, Fr. Slapko, c. 11353, George Judich, e. 2516, John Sepec, c. 1457. Novo pristopil: Silv. Stiroac c. 13506. Sokol, štev. 20. Zopet sprejet: J'os. Adam, c. 8398. Prvi mesec suspendovani: Jacob Butala, c. 660, Fr. Maren, c. 9208, Ferd. Pu-cel, c. 3894. Drugi mesec suspendovan : Fr. Gros, c. 10516. Izobčen: Jacob Luzovec, c. 4123. Novo pristopli rh John Sterk, c. 13-507, John Medosh, c. 13508, Jer. Zaverl, c. 13509. Orel, štev. 21. Zopet sprejeti: Ant. Jakopich, c. 7095, Vin. Dolinar, c. 10319. Prvi mesec suspendovan: Ant. Bozich, c. 10584 Odstopil: Louis Kirn, c. 9867. Danica, štev. 22. Prvi mesec suspendovani: Geo. Klobuchar, c 2194, Jos. Paver, c. 11599. Odsto-pli: John Tittman, c. 12410, Mike Paulin, c. 11469. Novo pristopli: Fr. Perne, c. 13510, John J. Sti-mac, c. 13511, Peter Lukanich, c. 13512, Ant. Burgar, c. 13513, Valentine Zajc, c. 13514. Edinost, štev. 23. Novo pristopil : Martin Cvelbar, c. 13515. Šmarnica, štev. 24. Zopet spre-: jet: Jos. Bozich, c. 11603. Drugi mesec suspendovani: Matt Mo- snar, c. 3827. Izobčeni: Izidor Kral, c. 4546, Matt Močnik, c. 7390, Fr. Bajda, c. 5338. Bratje Svobode, štev. 26. Prvi mesec suspendovan: Fr. Šarc, c. (???) Drugi mesec suspendovan: Matt Žagar, c. 1469. Odstopila: Anna Klauzar, c. 7865. Celje, štev. 27. Zopet sprejeti: Dom. Masel, c. 10533, John Mraz c. 3208. Novo pristopil: A. Krainc c. 13516. Novi Dom, štev. 28. Zopet sprejet : Fr. Stampihar, e. 1533. Drugi mesec suspendovani: Matt Ga-sparac, c. 12578, Antonija Gaspa-rac, c. 12084. Novo pristopil: Thom Dumencic, c. 13517. Domhvina, štev. 29. Prvi mesec suspendovan: John Butkovich. c. 7998. Popotnik, štev. 30. Novo pri-stople: Antonija Indihar, c. 13-518, Anna Stiftar, c. 13519. Sava, štev. 32. Zopet sprejeti: And. Gnezda, c. 8063, Fr. Plankar, c. 9498, John Reven, c. 7326. Novo pristopil: Mike1 Krulej, c. 13520. Naš Dom, štev. 33. Zopet sprejet : Mike Dragajnec, c. 10720. Prvi mesec suspendovan : Anto Prus, c. 2700. Drugi mesec suspendovan : Steve Marovich, c. 11754. France Prešeren, štev. 34. Zopet sprejet: Ant. Ivančič, c. 25-26. Drugi mesec suspendovan: John Leban, c. 5823. Zveza, štev. 36. Prvi mesec suspendovani: Jos. Slovenski, c. 4574, John Boldrini, c. 10101. Novo pristopli: Jos. Fortuna, c. 13-521, John Moerscher, c. 13522. Proletarec, štev. 37. Zopet sprejet: George Galich, c. 7726. Prvi mesec suspendovan: Jos. Lusak, c. 7467. Drugi mesec su-spendovanhi. Al. Sincic, c. 3936, Matt Lusak ,e. 8229. Izobčeni: Ant. Mandich, c. 8581, George Huzman, c. 11473. Ilirija, štev. 38. Prvi mesec suspendovan: Vašo Vasovich, c. 3630. Novo pristopli: Fr. Škufca, e. 13523, Jos. Škufca, c. 13524. Narodni Vitezi, štev. 39. Zopet sprejeti: Ant. Filipčič, c. 9690, Fr. Mravlja, c. 1920. Prvi mesec suspendovani: John Fabian, c. 1907, Ig. Šmid, c. 3236, Mike Knapich, c. 6978, George Volcan-šek, c. 8421. Drugi mesec suspen-doani: Fr. Bahovec, c, 1910, Jera Bahovec, c. 2554. Zvon, štev. 40. Prvi mesec suspendovan: Fr. Znidarsich, c. 19-53. Izobčen: Jos. Rubisa, c. 1942. Novo pristopil: Ant. Borovatz, c. 13525. Slovenija, štev. 41. Zopet sprejeti: Val. Zajec, c. 12434, Mary Zajec, c. 12435, Lov. Zupančič, c. 4484, Lov. Zupančič, c. 12063. 'Novo pristopli: Terezija Kužnik, c. 13526, Roman Hebzda, c. 13-527. Večernica, štev. 42. Zopet sprejet: Jos. Hočevar, c. 2075. Drugi mesec suspendovan: John Selan, c. 3760. Aurora, štev. 43. Zopet sprejeti : Lov. Kostelic, c. 8030, Joseph Boben, c. 7594. Prvi mesec suspendovani: Jos. Boben, c. 7594, Jos. Kolenc, c. 8726. Novo pristopil : And. Germ, c. 13528. M. Danica, štev. 44. Drugi me" see suspendovan: Ant. Arh, c. 12761. Illinois, štev. 47. Novo pristopil : Pongrac StPozer, c. 13529. Ljubljana, štev. 49. Novo pristopli : Ant; Peterca, c. 13530, Jos. Certalich, c. 13531, Jos. Kom-ljanc, c. 13532. Skala, štev. 50. Drugi mesec suspendovan: Bernard Vozelj, e. 5251. Narodni Dom, štev. 51. Prvi mesec suspendovan: John B. Zupančič, c. 11770. Novo pristopli: And. Verderbar, e. 13533, Karl Petrovčič, c. 13534. Zvezda, štev. 52. Novo pristopli Mike Barbich, c. 13535. Val. Kotci, c. 13536. V Boj, štev. 53. Prvi mesec suspendovani : Ant. Koss, c. 10548, E. Debenjak, c. 10118, V. Starman, c. 10347. Izobčen: Ant. Va-dnjal, c. 8736. Novo pristopli: Fr. Jager, c. 13537, Jos. Cvenkel, c. 13538, Jos. Coprez, c. 13539. Slovan, štev. 55. Drugi mesec suspendovani: Fr. Pratengrasser, c. 6994, Karol Madluska, c. 2791. Odstopil: Paul Taučar, c. 5837. Novo pristopil: Ant. Coff, c. 13-540. Slovenija, štev. 56. Prvi mesec suspendovan: George Fabjan, c. 6974. Planinar, štev. 57. Novo pristopil: John Galuf, c. 13541. Litija, štev. 58. Novo pristopil: Matt Kljucevšek, c. 13542. Zavednost, štev. 59. Novo pristopil: Vlad. Raynard, c. 13543. Simon Gregorčič, štev. 60. Prvi mesec suspendovan: Vide Zo-vec, c. 7892. Novo pristopil: Fr. Zalar, e. 13544. Sparta, štev. 61. Prvi mesec suspendovan : Jos. Jerman, c. 101-29. Izobčen: John Bergant, c. 10-354. Novo pristopil: Fr. Povh, c. 13545. Bratska Sloga, štev. 62. Drugi mesec suspendovan: Marko Fran kovich, c. 7906. Izobčen: Stanko Klasnich, c. 9915. Novo pristopli: Marko Dolinac, c. 13546, Fr. Schweiger, c. 13547, K. Radose-ich, c. 13548, Karl Fajon, c. 13-549. Slovenska Zastava, štev. 64. Zopet sprejeti: Fr. Lončar, c. 98-00, Martin Homec, c. 3852. Prvi mesec sirspendovan: Fr. Seničar, c. 9375. Prvi Maj, štev. 65. Prvi mesec suspendovani: John Pulhlopek, e 12786, Rud. Pulhlopek, c. 12788, Fr. Siostranek, c. 6157. Izobčena: Helena Štrukelj, c. 11913. Prosveta, štev. 66. Novo pristopila: Rozalija Pivk, c. 13550. Dolenec, štev. 67. Drugi mesec suspendovan: Stef. Samarsich, c. 13021. Slovenec, štev. 68. Prvi mesec suspendovan: Mihael Rugelj, c. 5754. Drugi mesec suspendovan: Peter Rostan, c. 12792. Napredek, štev. 69. Novo pristopil: John Intihar, c. 13551. Spoznanje, št. 72. Zopet sprejet: Jolm Anžiček, c. 11962. Delavska Zveza, štev. 78. Zope^ sprejeti: John Berginc, c. 7017, Jos. Jaklich, c. 12116, Jacob Ri-barich, c. 2862. Dobrodošli, štev. 79. Prvi mesec suspendovan: Bilcho Ange- 1'Off, c. 12607. Drugi mesec suspendovani: Filip Grubesich, c. 8268, Ciril Gecan,c. 7924, George Kauzlarich, c. 5121. Svoboda, štev. 80. Zopet sprejeti: Fr. Ales, c. 7111, Blaž Mi-haljevič, c. 5178, Jos. Princ, c. 6771. Novo pristopila: Sava Ma-najlovich, c. 13552. Solnce, štev. 81. Prvi mesec suspendovani: Marko Fajga, c. 984, Vinko Crnkovich, c. 7623, Jos. Mlakar, c. 3855. Odstopil: Mike Jakovac, c. 12117. Planina, štev. 83. Prvi mesec suspendovan: John Ivec, c. 121-21. Novo pristopli: Peter Golesh, c. 13553, Marko Predovich, c. 13-554. Slovenski Delavec, štev. 85. Prvi mesec suspendovan: John Švab, c. 5678. Slovenski Dom, štev. 86. Prvi mesec suspendovani: Fr. Skedelj’ c. 10165, Stef. Marich, c. 12803. Odstopil: Al. Kobal, e. 7940. Novo pristopil: Fr. Novak, c. 13555. Prostomisleci, štev. 87. Zopet sprejeti: Fr. Ursich, e. 3965, Al. Berlich, c. 11296, Jos. Doblekar, c. 12622, Rozalija Ursich, c. 12-809. Drulgi mesec suspendovan: Jos. Urbanija, c. 9725. Novo pristopil: Ant. Marko, c. 13556. Dobri Bratje, štev. 88. Novo pristopli: Mary Mikuž, c. 13557, Louis Ferme, c. 13558. Glas Naroda, štev. 89. Novo pristopli: Lad. Prebeg, c. 13559, Nik. Medved, c. 12560. Rdeči Prapor, štev. 90. Zopet sprejet. Jos. Rupnik, c. 11632. Drugi mesec suspendovan: Jos. Tinko,, e. 11639. Rožna Dolina, štev. 92. Prvi mesec suspendovan: John Debelak, c. 3854. Drugi mesec suspendovan: Blaž Bogataj, c. 269. Izobčen: Fr. Kovačič, c. 7354. Zarje Svobode, štev. 93. Prvi mesec suspendovan: Al. Kausek, c. 10173. Lilija, štev. 95,.Prvi mesec suspendovani: John Skabee, c. 94-74, Al. Skaporc, c. 10783. Novo pristopli: Fr. Luskovich, c. 13-561, Jos. Kodrich, c. 13562. Krim,- štev. 97. Prvi mesec suspendovani: Karl Rustija, c. 64-56. Jos. Grbac, c. 10980. Odstopil : Ant. Marolt, c. 7512. Sokol, štev. 98. Prvi mesec suspendovani: Jernej Vidergar, c. 3357, Ant. Gričar, c. 9481, John Zahojen, e. 11878. Drugi mesec suspendovani: Frank Filipek, c. 1564, Mike Roksandich,, c. 11384. Odstopil John Martinčič, e. 12-635. Slovenski Rudar, štev. 99. Prvi mesec suspendovan: M. Store, c. 6571. Golobček, štev. 100. Drugi mesec suspendovan: Ant. Smrdel, c. 8283. Trdnjava, štev. 101. Prvi mesec suspendovan: John Petrovčič, c. 6793. Zavedne Slovenke, štev. • 104. Prvi mesec suspendovana: Mary Jere, c. 11648. Odstopila: Mary Triplat, c. 9485. Novo pristopil: Barbara Gerjan, c. 13563. Studenček, štev. 105. Prvi mesec suspendovan: Jos. Perken, c. 7143. Prostost, štev. 106. Prvi mesec suspendovan: Fr. Alich,