Štev. 188.
Izhaja vsak de-lavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
sa celo leto K 144'— za pol leta K 72'—
Poltnlm
V Ljubljani, torek, 23. avgusta 1921.
rini.
Leto L
Oradr.ištuo In tipravnBtvo s Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon *= upravništvs štev. ?28 e=»
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36'— za en mesec K 12'—
V UPRAVI STANE MESEČNO K 1©B- DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA S© VIN.
madžarl zasedli Pečah.
Skrb za begunce Iz Baranle.
Delasstea a otab-
nem fegtu.
Po vseh deželah z veliko industrijo se l® po vojni jela oglašati industrijska kriza. Povpraševanje po orožju in drugih vojnih Potrebščinah je poleglo, drugih industrijskih izdelkov pa zaradi previsokih cen nih-ce ni kupoval, razen v tisti meri, k - bila neobhodno potrebna za vsakdanje Ije-nje- Industrija ni imela naročil, Zči,-v^O SO Se nakopičile, začelo se je omejevanje v Produkciji, nato zapiranje obratov. Nastopila je brezposelnost v groznem obsegu: v Združenih državah je 4 milijone, na Angleškem 3 milijone, na Francoskem preko milijona in v Italiji nad pol milijona brezposelnih.
Nobenega dvoma ni, da so to krizo še
umeten način pospešili in razkričali Podjetniki, katerim je prišla prav, da raz-r° v vojni sklenjene pogodbe z delav-?tvom, ki so bile za delavstvo ugodne. Oni “Ocejo rešiti vse svoje v vojni nakupičeno Premoženje, krizo naj plača delavec, ki si tudi v vojni kljub visoki plači ni mogel ni-eesar prihraniti, ker mu je vse požrla dračja. Podjetniki so krizo pustili naraščati j? so zažigali bengalične ognje, da se je bo-fle videla, nato so pa s prstom kazali na delavca, češ, ta je kriv, njegove visoke zahteve onemogočujejo vsako konkurenco z ruozemstvom in vsako znižanje cen v domači trgovini. Znižanje cen delavstvu je P°stalo geslo, najprej v Ameriki, potem na ^ugleškem, na Francoskem in sedaj v Italiji.
Delavstvo je videlo, da so vse njego-pridobitve začasa vojne in takoj po njej J* nevarnosti in je stopilo v obrambni boj. Delavstvo bi se samemu znižanju plač v Razmerju, v katerem so se dejansko zni-?fle cene, življenjskim potrebščinam nikjer ne upiralo; toda podjetniki se tega razmerja nikjer niso držali in so vrhu tega ^ znižanjem plač zvezali tudi druge zahtevo na škodo delavstva. Nastali so ogromni ®Irajki, v katerih so imeli podjetniki več aIi manj tudi državno oblast na svoji strani. Delavstvo je podleglo, vendar ne popol-marveč si je s svojim odporom re-
mnogo svojih prejšnjih pridobitev in doseglo, da so se znižale plače v manjši dteri, nego so prvotno zahtevali podjetniki.
» Tak je bil razvoj v Ameriki in Angliji,
je pravkar razvoj v Franciji, Nemčiji in taliji. Samo da tu vpliva izid bojev v Prejšnjih dveh deželah kot izkušnja in ^nk, ki ga vpostevata več ali manj obe strani in se omejujeta v svojih zahtevah izpolnjivo mero. Tako da tu po vsej pri-rki ne pride do skrajnosti v medsebojnem r°ju, ampak se bo dosegel sporazum po-t0lu mirnih pogajanj. Vsa znamenja kažejo ^ pogajanja se povsodi vrše, ne da bi ®.e delo prekinilo, V Italiji se je prav v teh t®eh brez štrajka dosegel sporazum z dve-:°a važnima strokovnima skupinama: s ekstilnim delavstvom v Milanu, ki ga vodi ^°munist Schiavcllo in z zvezo kovinarjev. ? je dan pravec za sklepanje novih pogodb tudi vsem ostalim vejam industrije. Sporazum se je dosegel temeljem dogovo-ra> da se znižajo dosedanje plače za 20 odojkov, vse ostale določbe dosedanjih po-§°db pa ostanejo v veljavi.
- Pri nas se napad za znižanje plač še ni auel. Nismo industrijska država in zato ^ Ustrijska kriza pri nas ne prihaja toliko gvPoštev. Cene raznim življenjskim potreb-p !Uam ne padajo, ampak celo naraščajo. 1 nas zaenkrat podjetniki še niso javno °glasili svojih zahtev po znižanju plač, ^Prptpo imamo vsak dan nova delavska ^ia za zvišanje plač. Toda delavstvo 2a ta stati na straži in strniti svoje vrste k Zak’ k° kodo tudi naši kapitalisti dvignili z K evo P° z^žanju delavskh plač in
-Jobitv V° P° znižaniu delavskih plač in
l dokler traja nadaljnje zvišavanje cen,
o Sasa se delavstvo pač ne bo smelo 0 znižanju plač. Vkljub navidezno sokim mezdam so iste danes razmeroma De kot leta 1914. In vendar se že tudi pri C~S pojav_lja v kapitalističnem časopisju si-• * Pokrita zahteva po znižanju plač. iTo o .Zt]an}enie’ da morajo delavci, kakor tudi _ li delovni stanovi biti na straži.
Širite JNOUl ČHS“
LDU Budimpešta, 22, avgusta. (Dun-KU.) Madžarski korespondenčni urad javlja iz Pečuha: Predstražni bataljon čet generala von Soosa je danes ob enajstih vkorakal v Pečuh. Glavna četa je vkorakala v mesto ob trinajstih. Prebivalstvo je sprejelo čete z nepopisnim veseljem, V mestu je vladal popoln mir in red. Vkorakanje se je vršilo brez incidentov.
LDU Osijek, 22. avgusta. (ZNU.) Pe-čujski župan Lindner je z mnogimi begunci iz Baranje dospel semkaj. Ministrski
Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) V Novopa-zarskem Sandžaku so se z dovoljenjem ministra Pribičeviča osnovale narodne garde, ki so dobile orožje, da bi zamogli njeni člani braniti prebivalstvo pred napadi hajdukov. Ti zasilni orožniki pa so mesto, da bi šli nad hajduke, pobijali mirne ljudi in ropali. Pred vsem je bil izpostavljen tnu-
Iz Berlina poročajo:	»Vossische	Zei-
tung« javlja iz Londona, da je Anglija prisrčno odgovorila na povabilo Zedinjenih držav na konferenco v Washingtonu, Tudi Japonska se bo z veseljem udeležila te konference. Lloyd George je pretekli četrtek izrekel željo, da bi vvashingtonska kon-
Hrlzs med radiltalci.
Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) V radikalni stranki se dela na reorganizaciji. Predvsem bodo vodstvo stranke prevzeli mlajši ljudje, ki so nezadovoljni z dosedanjim vodstvom, ki je spravilo stranko v težak položaj. Močna struja z radikalci iz Vojvodine in Bosne je odločno proti nadaljne-mu sodelovanju z demokrati. Razvoj krize v radikalni stranki se v političnih krogih z napetostjo zasleduje.
Občinske volitve v Crni gori.
Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Po dosedanjih vesteh so se volitve v Črnigori izvršile popolnoma mirno in ob mali udeležbi. Dobili so demokrati 20 občin, radikalci 8, republikanci 2, neodvisni socialisti 1, radikalci in demokrati skupaj 2, neodvisni 3. Radikalci so zmagali v Podgorici, dočim je Cetinje padlo v roke demokratov.
BOLJŠE VIKI IN TURKI,
LDU London, 21. avgusta. Reuterjev urad javlja iz Carigrada; Z dobro poučene strani se poroča, da so boljševiki poslali dve torpedni rušilki v Terapecunt, ki boste vozili pod turško zastavo.
Pariz, 22. avgusta. Kakor poroča Agence Iiavas iz Carigrada, se mudi v Angori ruska vojaška misija pod predsedstvom generala m obvešča Moskvo o dogodkih. Ljenin je Mustafi Kemalu ob njegovem imenovanju za vrhovnega poveljnika brzojavno čestital in mu zagotovil, izpolniti pogoje, ki so v rusko-turški pogodbi določeni glede odpošiljatve misij.
POMOČ STRADAJOČI RUSIJI.
Moskva, 22. avgusta. Od 1. do 15. avgusta je bilo na ozemlje, kjer je lakota, vsega skupaj odposlanih 214 vagonov žita. V Samaro je do 20. t. in. dospelo 21 žitnih transportov z 1,700.000 pudi žita. Zaradi tega se je izseljevanje prebivalstva znatno pomanjšalo. V Saratov je dospelo dosedaj 46.000 pudov žita.
Moskva, 22. avgusta. Sovjetska vlada pripravlja odpošiljatev odposlanstva v Zapadno Evropo, ki naj izprosi pomoč za Rusijo. Odposlanstvo bo vodil bivši predsednik dume Golovin.
MEDNARODNI ZADRUŽNI KONGRES.
LDU Bazel, 21. avgusta. IŠBA.) Danes dopoldne je bil tukaj otvorjen mednarodni zadružni kongres, h kateremu so dospeli zastopniki iz vseh evropskih in prekmor-skih dežel. Dospela sta tudi dva sovjetska delegata.
tajnik g. Damijanovič, ki ima skrbeti za to, da se bedo ti begunci zaposlili, je odšel v Belgrad, da poroča o stanju teh ljudi. V kratkem se bo vrnil in začel z njihovim nameščenjem. Po izjavah beguncev so Madžari prinesli v Pečuj listo proskribiranih, na kateri se nahaja tudi Karc!y, Lindner in okoli deset odličnih osebnosti iz Pečuja. Begunci delavci se bodo namestili v naših premogovnikih v Sloveniji in Bosni; intelektualci pa po svoji porabnosti.
slimanski živelj, ki ni bil pred temi ljudmi varen ne življenja ne imetka. Vsled teh dogodkov je minister za trgovino na ministra policije Pribičeviča vprašanje, da li so mu te razmere znane in kaj misli ukreniti! Dr. Spaho je obenem povdaril, da smatra to vprašanje za važno in da bo v slučaju, če se ne uredi, zapustil vlado in Belgrad.
ferenca rodila novo trozvezo:	Amerika,
Japonska in Anglija. Ameriški politični krogi so to misel z navdušenjem vzeli na znanje. Vsled tega je pričakovati, da se jeseni v Ameriki ustvari nova trozveza treh največjih držav sveta: Amerike, Japonske in Anglije.
Švicarski fcongrss krščanskih strokovnih organizacij.
V nedeljo dne 11. septembra se bo v St. Gallenu vršil kongres krščan strokovnih organizacij v Švici- Zadnji redni kongres je bil v oktobru leta 1913 v Luzernu-Od tistega časa se je kakor navadno tudi krščansko socialno gibanje mnogo izpre-menilo. Kongres namerava ugotoviti in razglasiti smernice za krščanske strokovne organizacije glede na gospodarske in socialne razmere novega časa. Za nadaljnje delo pričakuje kongres sodelovanja širših krogov. Dnevni red kongresa v nedeljo 11. septembra 1921 je naslednji: Začetek točno ob 10. uri dopoldne v »Lin-denhofu« (St. Gallen Osj): 1. otvoritev in pozdravi; 2. poročilo Krščanske strok, organizacije in njih stališče v državi in družbi. Poroča Kantonski svetnik g. Helefen-berger, St. Gallen; 3, Poročilo o stališču, in nalogah kršč. strokovnih organizacij k upostavitvi gospodarskega reda- Poroča J. Miiller, predsednik kršč. širok, zveze v Švici. 4. Poročilo: Izobrazba in nadaljnja izpopolnitev kršč. strok, organizacij. Poroča Josip Heil, tajnik, Schaffhausen, 5. Sklep in govor: Josip Scherer, državni poslanec, St. Gallen. Razprava o trditvah se vrši in se sklenejo sklepi po vsakem poročilu posebej.
KARL IN ŠVICA.
LDU Bern, 22. avgusta. (DimKU.) Nasproti vesti Agence Havas poročajo pariški listi, da so organi zveze narodov naprosili švicarski zvezni svet, da bi se podaljšal rok bivanja kralja Karla v Švici. Švicarska brzojavna agentura je pooblaščena objaviti, da se zveza narodov v zadevi kralja Karla ni niti neposredno niti posredno obrnila na švicarsko vlado.
STROGA ŽALOST DO 25. AVGUSTA.
Belgrad, 22. avgusta. Ministrski svet je sklenil včeraj, da traja narodna žalost za kraljem 10 mesecev. Stroga žalost pa traja samo do 25. t.m. Pod strogo žalostjo je razumeti prepoved predstav, koncertov itd,
PRINCI PRISEGAJO ZVESTOBO.
Belgrad, 22. avgusta. Včeraj sta prisegla princa Arzen in Pavel zvestobo novemu kralju. Princ Arzen je bil v generalski, princ Pavel pa v uniformi poročnika garde.
P®§rei5 ferska Petra.
Včeraj popoldne se je izvršil pogreb kralja Petra I. V Belgrad je ob tej priliki prispelo nebroj deputacij iz cele kraljevine in računajo število teh nad 30000 ljudi. Sprevod se je pričel pomikati ob 8.30 od saborne cerkve proti kolodvoru. Ulice, kjer se je pomikal sprevod, so bile nabito polne občinstva, ki ga je kordon vojaštva komaj zadrževal. Na čelu sprevoda je korakala konjenica kraljeve garde, za njo pa so se razvrstila odposlanstva. Pred krsto je šla duhovščina vseh ver, katoliška z nadškofom dr- Bauerjem, muslimanska, židovska in pravoslavna s patrijarhom Di-mitrijo, ki je opravil pogrebne svečanosti. Krsta se je nahajala na lafeti, ki jo je vleklo 60 gardistov. Ob krsti sta šla generala Jurišič in Maister, Za krsto pa člani kraljeve rodbine, zastopniki vlade in tujih držav in nebroina množica občinstva. Na kolodvoru so pevska društva zapela žalc-stinke, topovi so oddali salve in truplo mrtvega kralja je poseben vlak odpeljal v Topolovac, kjer so ga položili k večnemu počitku,,
* * ★
Belgrad, 22. avgusta. (ZNU.) Na vsej poti od kolodvora v Belgradu mimo Top-čidera je stala nepregledna množica v gostih vrstah, da se poslovi od svojega mrtvega kralja. Ididroplani in aeroplani, ki so prileteli iz Novega Sada, so spremljali vlak do Mladenovca in potem od Mladenovca do Topole. Od Topčidera pa do Mladenovca je na vsakih sto korakov stal po en vojak na konju in delal red v nepregledni množici ljudstva, ki je na obeh straneh železniške proge stalo in čakalo na vlak, ki popelje zemeljske ostanke pokojnega kralja. Na vseh licih se je videla globoka tuga in bolest. Zelo mnogo oseb, starčki, žene, vdove in matere in sestre padlih vojakov, je plakalo. Na vseh postajah, skozi katere je vozil vlak, je stal narod v gostih vrstah. Prišla so civilna in vojaška oblastva in uradništvo, duhovništvo itd. Vsi kolodvori so bili črno prevlečeni.
Ob 13.10 sta dvorna vlaka — prvi vlak, s katerim se je vozil dvorni maršalat in novinarji, drugi s krsto pokojnega kralja in kraljevo rodbino, nadalje člani vlade, zastopniki tujih vlad in poslanci — počasi zavozila v postajo Mladenovae, Veliko število prebivalstva s svečeniki ter oblasti so pričakovali dvorni vlak. Pred kolodvorom je bila postavljena artiljerija in pehota, ki je tvorila špalir. Kolodvor je bil zunaj in znotraj črno prevlečen. Za špalirjem vojaštva je stala nepregledna množica, ki je prihitela z vseh krajev, da še enkrat vidi kralja na njegovi zadnji poti. Pevsko društvo iz Mladenovca je zapelo »Večnaja pamjat«, ko so dvignili krsto iz vagona in jo prenesli pred kolodvor in položili na avtomobil. Spremljali so jo vojaki kraljeve garde. Vse spremstvo je nato sedlo na avtomobile, in vsa dolga povorka je nato krenila proti Arangjelovcu. V prvem avtomobilu za krsto sta sedela princ Gjorgje in predsednik narodne skupščine dr. Ribar, v drugem knjeginja Jelena z otroci in princa Arzen in Pavle ter minister prosvete. V nadaljnjih avtomobilih so bili ministri in poslanci. Sledili so vozovi z venci.
Na vsej poti od Arangjelovca pa do Topole je povsod na ovinkih in križiščih stal narod in se poslavljal od svojega kralja. Povsod so polagali vence, tako da se je število cvetja vedno večalo,
Ob 15. je povorka dospela v Oplenac. Tam stoji vrh hribčka bela cerkev liki bel oblak, delo Koste Jovanoviča. Zgrajena je v obliki križa in štiri kupole ji tvorija krila, v sredini pa je večja kupola z zlatopo-zlačenim jabolkom in velikim križem. To je grobnica rodbine Karagjorgjevičev. Po vsem bregu se je gnetel narod, ki je prihitel semkaj iz vseh krajev okolice. Kraljevo telo se je nato preneslo v kapelico, kjer se je pelo opelo. Kmetje iz Viševasa, rodnega mesta kralja Petra, so spustili nato krsto v spodnjo kapelico, kjer ostane truplo nekaj časa razpostavljeno, da ga more ljudstvo še enkrat ogledati. Pri krsti je ostal samo še patriarh Dimitrije s svojim svečeništvom, ki je čital posmrtne molitve, dočim so se člani kraljevske hiše in ostali udeleženci pogreba vrnili v Belgrad
fmzmza treh najjuedllh cfriao sneta.
»Novi Čas«, dne 23. avgusta T§21/
Stran 2.
politični dogodki.
4* Zmaga Ljudske stranke- Iz Škofje loke: V nedeljo 21. avg. so se vršile ponovne občinske volitve v občini Zminec. Dobili sta SLS 201 glas in 13 odbornikov, SXS 57 glasov in 3 odbornike.
-j- Kako se »razorožuje«. Angleška spodnja zbornica je prejela sledeče podatke o oboroževanju: Združene države Ameriške (v dolarjih) 1. 1913—1914 316,000.000,
1, 1920—1921 911.000.000. Anglija (v funtih šterl.) leta 1913—1914 28,416.000, leta 1920—1921 164,750.000. Franciia (v frankih) leta 1913—1914 913,750.000, leta 1920 do 1921 6,546.000.000. Japonska (v jenih) leta 1913—1914 97,545.000, 1. 1920—1921 230,000.000. Te številke postavljajo miroljubne govore državnikov o razoroževaniu v čudno luč. Še nikdar se ni svet tako ob-oroževal kakor danes. Zato si tudi od wa-shingtonske konference ne sinemo preveč obetati. Quousque tandem ...
-f- Zemljoradniki in radikalci v Bosni. Radikalci so v zadnjem času dvignili proti zeraijoradnikom žilavo agitacijo, češ da so izdali r srbstvom. Prepričevali so ves svet, da zemljoradniki nimajo nobene zaslombe med ljudstvom. Da pa temu ni tako, je dokaz velikanski zbor v Prijavoru, b katerem smo poročali. Na tem shodu so govorili zemljoradniški poslanci Gjokič, Krstič in Janjič. Prisotno ljudstvo je soglasno odobrilo njihovo delovanje. Ko pa je hotel govoriti radikalec Gjorgjevič, je masa navalila nanj in h) s težavo so ga zemljoradniški poslanci rešili. Zemljorad-niki prirejajo v zadnjem času po celi Bosni in Srbiji uspele shode.
-(- Wilsou ameriški delegat pri raz-orožitveni konierenci v Washingtonu. Kot poroča pariški Eclair; iz Washigtona, zahteva senator King od Hardinga, da za delegata ameriške vlade za razorožitveno konferenco v Washingtonu imenuje VVil-sona. Zdravstveno stanje bivšega predsednika se je znatno zboljšalo.
4- Vpostavitev Rusije. Pregovori z nemškimi, angleškimi in amerikanskimi kapitalisti. V Berlinu izhajajoči ruski časopis »Golos Rossij« izve iz baje zanesljivega vira, da se vodijo pogajanja med skupino nemških, angleških in amerikanskih kapitalistov na eni strani in z rusko sovjetsko vlado na drugi strani o podelitvi koncesij za pozidavo Petrograda in Odese. Koncesije naj se raztezajo na razširjenje in izboljšanje luk in na popravo kanalizacije, cestnih železnic in pred vsem na ureditev tovarn. Koncesije bodo baje sklenjene za 40 let. 26. t. m. je v Berlinu sestanek kapitalistov z zastopniki sovjetske republike, na katerem se bodo razgovarjali o podrobnostih.
-{-Irski domini j. Posebni poročevalec »Tempsac poroča, da se je položaj na Irskem nekoliko izpremenil. Pričakuje se, da bo irski parlament v sredo ali četrtek končal svoje zborovanje in dal Lloydu Georgeu svoj odgovor Odgovor voditeljev sinfajnovcev na Lloyda Georgea bo obsegal zahtevo, da naj angleška vlada da pojasnilo, kaj pod pojmom >dominij« razume. Tudi sinfajnovci bodo razložili, kaj razumejo pod tem. Po njihovem mnenju bi moglo ime sdominijc dati pravico, ločiti se od Anglije. Javno mnenje na Irskem je vedno bolj navajeno na misel ljudskega glasovanja. Če irski voditelji ne bodo imeli nobenega izgleda, priti z angleško vlado do enotnosti, smejo predlagati ljudsko glasovanje. V Dublinu trdijo, da bo Irska, če ne dobi statusa dominija s pravom ločitve, zahtevala mednarodnih garancij proti vsakemu napadu od strani Anglije, dalje razglasitev nevtralnosti, kakor tudi zagotovilo, da so irska tla nedotakljiva.
-f-' Španski poraz v Maroku. Kabili v Maroku so občutne porazili špansko armado. Radi tega je demisionirala španska vlada pod Allendeselazarjem in bila nadomeščena po koncentraciiskem kabinetu starega Maura, ki upa, da bo popravil poraz v Maroku. Prva stvar nove vlade je bila, da je sporočila dosedanje izgube. Polovica španske armade (nad 14.000 mož) v pokrajini Mellilla je padla. Drugi del armade se pogreša od padca trdnjave Arrnit, Nad sto topov, strojnic, 10.000 pušk in drugega materiala je padlo v roke pristašev Rais-ulis-a. Glavni komisar španski general Be-renguer upa, da bo ubranil mesto Mellillo in da bo odbil vse napade vstašev, če le pridejo pomožne čete iz Španije.
-f- Rumuni pošiljajo čete na rusko mejo? Kakor poročajo, so rumunske železnice proti ruski meji v Besarabiji polne vojaških transportov pehote in artiljerije. V zaščito železnice so sestavljeni posebni oddelki pod vodstvom častnikov. — Ali se pripravlja romunski imperializem zopet na novo vrtoglavo podjetje?
-j- Krivci vojne. Obtožba proti nekdanjemu bolgarskemu kabinetu, ki je obstojal za časa Bolgarije v svetovni vojni je bila oddana kasacijskemu sodišču. Obtoženci, 13 po številu, med njimi bivši ministrski predsednik Radoslavov in oba generala Jekov in Bogadjev, bodo obsojeni in contumatiam.
2)ne\mi dogodki.
— Zahvala. V prijetno dolžnost si štejemo, da se zahvalimo Bogu in vsem, ki so pripomogli s svojim požrtvovalnim delom, da se je pokrajinski katoliški shod kar najsijajnejše vršil v Novem mestu v dnevih 14. in 15. avgusta. Predvsem smo dolžni posebno zahvalo mil. g. proštu dr. Elbertu, g. cerkvenemu govorniku in drugim gg. govornikom, g. pevovodji Ign. Hladniku in celemu pevskemu zboru za krasno petje, godbi Št. Jernejskega Orla, g. Doretu Masiču za spretno aranžiran sprevod, kakor tudi vsem gospem, gospodičnam in dobrotnikom ter gostom Orlom in Orlicam iz sosednjih dekanij in sploh vsem, ki so kaj pripomogli k sijajno uspeli prireditvi. Bog plačaj! — Pripravljani odbor.
— Zdravje kralja Aleksandra. LDU
Pariz, 22. avgusta. (Havas.) Zdravstveno stanje kralja Aleksandra je neizpreme-njeno.
— Narodno ronianie češkoslovaških katoličanov v Rini bo vodil osebno praški nadškof Kordač.
— Gradba bakarske luke. Po vesteh italijanskih časopisov se vrše pogajanja med nekim ameriškim bančnim podjetjem in našo vlado radi gradbe velike jugoslovanske luke v Bakru.
— Razširjanje kolere na Poljskem in v Rusiji. Kakor poroča >Daily Maik se je pričela razširjati kolera že preko rusko-poljske meje. Epidemija sega že do Brest-Litovska, Kovla, Rovna in Lvova. Ozemlji Volge in Rostova sta po koleri posebno prizadeti. V okolici Odese so gladujoče množice pričele pobijati Jude. Ukrajinske oblasti branijo gladujočim naselitev v Ukrajini, izvzeti so samo vojni invalidi in delavci.
— Umrla je v vlaku v nedeljo pop. neznana ženica. Imela je listek Kranj— Hrušica, 13 kron in nekaj živil. Leži v mrtvašnici v Lescah.
— Kdo bo plačal dolgove. Prejeli smo: Posamezne privatne osebe in zavodi predlagajo vojaškim komandam pritožbe radi dolgov, ki so jih napravili podčastniki, kaplarji in moštvo, ter prosijo, da vojaške oblasti izvrše povračilo. Vsled pojasnila vojaške oblasti se objavlja, da je po vojaških predpisih podčastnikom, kaplarjem in moštvu najstrožje prepovedano, delati dolgove in da vojaške oblasti v nobenem slučaju ne morejo prevzeti plačila takih dolgov.
— Proti kajenju žensk v Ameriki. V
washingtonskem kongresu so nekateri poslanci zahtevali, naj se ženskam kajenje v javnih lokalih prepove. Stvar je prišla pred zbornični odsek, ki je uvedel nekak referendum med ženskami, ki so bile slučajno navzoče. Od teh se je 19 žensk izreklo proti prepovedi in le ena za prepoved. — V Kanadi z ženskim kajenjem enostavno računajo. Tam je železnica Ca-nadian Pacifik uvedla v svojih vlakih posebne vozove za ženske kadilke. Kade se-seveda tam kakor pri nas samo ženske, ki ne poznajo težkega dela in skrbi.
£jubljanskl dogodki.
lj Zaupniki SLS in vsi člani krajevnih odborov za Ljubljano! Nocoj ob 8. uri zvečer se vrši v 3. nadstropju Jugosl. tiskarne sestanek vseh zaupnikov in članov krajevnih odborov za Ljubljano. Pridite vsi! — Predsednik.
lj Smrtni angelj. Poslancu prof. Sušniku je včeraj umrla 7 letna hčerka Milena, učenka 2. razreda. Pogreb bo danes popoldne ob 5- uri iz deželne bolnice. Naše odkrito sožalje!
lj Dopolnilne občinske volitve se vrše, kakor je razglašeno na magistratu, v torek 20. sept. Izvoliti je 6 odbornikov in 6 namestnikov. Volišča se nahajajo povsod tam, kakor pri dosedanjih volitvah. Kandidatne liste se morajo vložiti najkasneje tekom 5 dni po razgrnitvi pravomoč-nih imenikov pri pokr. upravi za Slov-, oddelku za notr, zadeve do vštetega 28. avg. do 2. ure pop. Pravomočni volivni imeniki so izza dne 20. avg, tri dni do 23. avg. vsak dan od 9.—12. in od 15.—18-ure na vpogled v občinskem uradu. Zoper te velivne imenike ni dopustna nobena pritožba več. Glasovanje vrši, kakor pri volitvi v ustavotvorno skupščino. Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in dan poprej po vsej občini pod kaznijo strogo prepovedano.
lj Frančiškansko cerkev nameravajo v kratkem prepleskati in v ta namen že postavljajo leseno ogrodje. Ljudski dom ravnokar pleskajo, tako da bo dobil v kratkem zelo lično zunanjost. Predstave Ljudskega odra se bodo v bodoči sezoni vršile v popolnoma prenovljeni dvorani Ljudskega doma.
lj Poštni urad nn velikem semnju. Poštno in brzojavno ravnateljstvo sporoča: Za čas trajanja »Ljubljanskega velikega semnja,; od 3. do 12. septembra 1921 se ustanovi na v to svrho določenem pro-
storu v Ljubljani začasni poštni in telefonski urad z nazivom »Ljubljana, veliki semenj t. Stroške za poštni urad trpi j Ljubljanski veliki semenjPoštni urad se bo bavil s prodajo vrednotnic, s sprejemanjem navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk in s sprejemanjem brzojavk. Telefonski urad bo priključen na telefonsko centralo Ljubljana 1 in bo posloval kot javna govorilnica ter kot posredovalnica za morebitne postranske telefonske postaje v posameznih oddelkih semnja. Poštni urad bo imel dnevno večkratne zveze s poštnim uradom Ljubljana 1 in bo posloval kot oddelek lega urada. Uradne ure so določene od 9. do 18. ure. Pošiljke, oddane pri tem uradu bodo opečatene samo z žigom, ki nosi besedilo :• Ljubljana veliki semenje
lj Najdena denarnica. Včeraj popoldne je v Trubarjevem parku na klopi neki delavec pozabil svojo denarnico. Ko je gospod, ki je pol ure za njim odšel iz parka, našel denarnico na klopi, je iskal detične-ga moža, a ga ni našel. Denarnico z vso vsebino dobi lastnik na Starem trgu št. 2 pri g, Kovačiču.
lj Nepatriotično vriskanje. Danes je nabor v Ljubljani. Star privilegij fantov-nabornikov je, da ta dan smejo brez taks in pristojbin po Ljubljani vriskati. Sicer je ta privilegij nekam glasan in nadležen, pa kdo se zmeni na dan nabora za občutke poslušalcev. Pod Trančo se je pripeljal danes zjutraj voz vriskajočih in s cvetlicami okrašenih nabornikov. Tam stoji stražnik in gleda molče. Gotovo se spominja svojega nabornega dne. Ali ga je vesel, ali ga je žalosten? »Gospod stražnik! Te fante morate aretirati,« Stražnik zagleda pred seboj starejšega gospoda z energično gesto, »Ti fantje danes vriskajo, morate jih aretirati. To je škandal, da danes vriskajo.« Stražnik uljudno nekaj odgovori. Eden od fantov je gotovo čul govorjenje odločnega gospoda in je odvrnil: »Saj gremo za kralja na nabor.« Gospod nekaj zamrmra ter nato zopet govori o aretaciji. »Kdo pa ste, gospod?« — »Mene pozna cela Ljubljana, da sem že 40 let trgovec v Ljubljani, lahko me poznate tudi Vi. Z Bogom!« »Počakajte še malo, gospod. Jaz sem samo eno leto v Ljubljani, zato Vas ne morem poznati. Prosim Vaše cenjeno ime.« In gospod je povedal svoje častito ime, in okoli stoječi so ugotovili, da je ta gospod pristen demokratski državotvorni steber. Gospod se je oddaljil, stražnik je spravil svoj notes, v daljavi pa so vriskali fantje, ki gredo na nabor za kralja ...
lj Umrli so v Ljubljani. Ivana Jarc, koča-rica ,58 let. — Josip Gumenjuk, hlapec, 31 let.
— Lucija Duša, poduradnikova žena, 70 let.
— Fran Mikuš, delavec, 43 let. — Viktor Gol-čnik, sin elektrika, 4 leta. — Franc Žolgar, delavec, 35 let. — Marija Štefani, dninarica, 28 let. — Ivan Košak, tapetniški vajenec, 14 let. — Ivan Marko, delavcev sin, 4 leta. — Josip Poropat, sin železn. delavca, 2 meseca.
— Fran Virant, sirota, 3 mesece. — Neža Savšek, tob. delavka v p., 75 let. — Branko Zorc, sin žel. ključavničarja, 17 mesecev.
JCaša društva.
d »Ljubljana.« V četrtek 25, t. m, ob 8. uri važna pevska vaja mešanega zbora. Prosim, vsi točno! — Pev.
gospodarstvo.
— Koncesija za pridobivanje zlata.
Vlada republike Daljnega vzhoda je oddala neki angleški družbi koncesijo za pridobivanje zlata v Amurskem ozemlju za dobo 15 let. Po preteku te dobe preidejo vse investicije v državno last.
— Cene zemlji padajo na Ogrskem. Odkar se je vrednost ogrske krone dvignila, so padile cene zemljiščem za 25 do 30 odstotkov. V krajih, kjer je zemlja še najdražja, stane 1 m" 70—90 K.
— Znižanje železniških tarif na Angleškem. Ker se je na Angleškem z železničarskimi organizacijami sklenila pogodba, glasom katere se uravnavajo plače po cenah življenskih potrebščin, se bodo sedaj znižale železničarske plače skupaj za 16 milijonov funtov šterlingov, Vsled tega bodo mogli ob enem znatno znižati železniške tarife, kar je prometni minister Geddes že napovedal.
— Slaba letina bombaža v Ameriki. Po poročilih ameriškega poljedelskega ministrstva, bo letošnja bombaževa letina skoro za 50 milijonov povezkov manjša ko lansko leto. Že 20 let ni baje bilo tako slabe letine; sploh pa je bila tudi površina obsojanega bombaževega polja manjša ko prejšnja leta. Kot vzrok se navaja pozna in mokra pomlad.
— Velikanska municijska tvornica v Wollersdorfu preide v bližnji bodočnosti iz rok avstrijske države v privatno last nizozemskih, ameriških in nemških indu-strijcev. Država se bo udeleževala pri podjetju z 42 odstotki, delničarji pa z 58 odstotki. Podjetje je izkazovalo v državni upravi velikanski primanjkljaj. Zavodi bodo izpremenjeni za izvozno obrt lokomotiv in vagonov.
Stev, IS?,
P?danie cen živini na Francoskem.
Francoski listi poročajo, da so kmetje vsled suše prisiljeni prodajati živino,^ Vsi živinski sejmi so prenapolnjeni z živino. Cene živini so zato znatno padle; ponekod plačujejo par volov po 600 frankov;^ pre-šiči, ki so se še meseca januarja plačevali po 350 frankov komad, so sedaj po 40 frankov; prešički, ki so bili po 80—100 frankov, se prodajajo sedaj po 6—8 frankov komad; poroča se celo o slučaju, da js nekdo prodal pujska za liter vina. Kljub vsemu temu vzdržujejo mesarji še vedno visoke cene. Pri nas je Špeh zopet po 5C kron kg.
Socialni vestnik.
n Angleški rudarji zahtevajo nacionalizacijo posestev in zemlje. Konferenca rudarjev je enoglasno sprejela sklep, s katerim se izvrševalni odbor rudarske zveze opozarja, da zahteva nacionalizacijo p°; sestev in zemlje ter železnic in si zagotovi v ta namen podporo podeželnih delavcev.
Naraščanje zločinov v češkoslovaški republiki. Vojska je grozno zlo sama na sebi in v svojih posledicah. Kako strašno je padla nravnost po vojski na pr. v češkem narodu, nam kažejo naslednje uradne številke. Hudodelstva in zločini na Češkem so poskočili s 33.713 slučajev v letu 191“ na 104.615 v letu '1920. Kako je od 1. 191® do 1. 1920 padalo in rastlo število zločinov, govori glasno in jasno kriminalna statistika. V 1. 1910 se ie zgodilo 33.713 zločinov, 1911:	33.492,	1912:	33.205,	1913:	34.997,
1914:	32.725,	1915:	30.652,	1916:	32.257,
1917:	53.790,	1918:	81.690,	1919:	92.13^
1920:	104.615.	— In	kakor na Češkem j®
padla nravnost tudi po drugih deželah, ki so bile zapletene v straigp vojsko. Žalj da tudi pri Slovencih!
Vseitalijanski shod za splošno ob' vezno socialno zavarovanje se bo vršil 2. oktobra t. 1. v Trstu. Na shod so pelež delavskih organizacij povabljeni zveza občin, zveze zdravnikov, parlamentarna skupina socialistov ter jetičniki in vojn’ invalidi.
^Raznoterosti.
r Velik požar asfalta v Ameriki. F° brzojavil iz Lindena (Nev/ Jersey je izbruhnil v tamošnjih skladiščih asfalta velik požar. Bati se je, da se razširi ogenj tudi dru* gam. Škodo cenijo na 4.000.000 dolarjev, t. j. okroglo 4 milijarde kron. New Jersey leži ob Hudsonu in Atlantskem oceanu.
r Premije pridnim poslancem. No, to bi bilo tako nekaj primernega za naš parlament, namreč novost, ki jo predlagajo na Angleškem. Kakor poroča »Daily Te-legraph« je poda! poslanec John Kisel načrt zakona, po katerem bi pridni in vestni poslanci prejemali premije, brezbrižnim pa bi se delili ukori in narekovale denarne globe. Pri nas bi marsikateremu poslancu ne zadostovale za globo vse njegove p°' slaniške diete.
r Avtomobil brez šoferja. Te dni se \e_ pojavil na ulicah mesta Daytona v državi Ohio avto, ki je zbudil splošno senzacijo, ker je drdral po cesti sam brez šoferja« Tajinstveni avtomobil je puhal po ulicahi se ustavil na dano znamenje ter se izogibal ljudem, ki so pred njim v silnem strahu bežali, ker niso videli v njem šoferja. Največji strah pa so prestali trgovci zaradi svojih bogatih izložb, meneč, da bc* avto zdajzdaj pridrvel v okno in vse zdrobil. Ljudje so se šele pomirili, ko so zvedeli, da je ta avtomobil brez šoferja prvi svoje vrste, da ga vodi njegov izumitelj, kapitan Vanghan z elektriko iz drugega avtomobila, ki je šel kakih 50 m za prvim-Prebivalci mesta Daytona so videli prvO ameriško letalo bratov Wrightov in zdaj prvi avtomobil brez šoferja in so neki ponosni na to.
DOLŽNOST
vsakega zvestega in zavednega krščansko socialnega delavca je, da naroči
IMT' »NOVI ČAS«! -»c Pridobivajte listu novih naročnikov! S tem delate za razširjenje krščansko socialne misli med delavnim ljudstvom! Na delo, tovariši!
Odgovorni urednik Anton Marinčsk. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska Jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubil a»l.
	F. BRUMAT	P«
KS S	LJUBLJANA	Pr
03 S= O k:	»sanmi! mulim in Mt	C9 3* =3 CO
k—	po konkurenčni ceni.	S
SC	Mastni trg 25. 1.	■'