★
ca
PHIMOBSKI DNEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
VI - Stev. 286 (1974)
Poštnina platana v gotovini Spedlzlone In abbon. post. 1. gr.
TRST, torek k. decembra 1951
Cena 20 lir
Ves svet /e solidaren
g pravično borbo Jugosiavije
J*|ave priznanja in izpodbude zkoro vseh delegatov v Posebui politični komisiji v podporo pritožbi FLRJ
ie »osebni politični .-'"f Glavne	07.	N
tora ' 'r'yurne skupščine OZN • ■ iu0oslovanski predlog ^"»ucije. ki priporoča sov je t-mL. ,	vladam,	vzhodno-
j^opskth dežel, naj vzpostavi-normalne diplomatske odno-Jj? Jugoslavijo in naj prista-J® **« mimo in sporazumno kZV?niR obmejnih sporov. Za fftelovanski predlog je glaso. delegacij, proti (ZSSR, Bela Rusija, Poljska taci*; ’ melitem ko sta se dele-CSTi dveh držav, ki mejita na hi-.f'	(Iran in Afganistan)
y°vanja zdržali.
rečemo, da je svet — držav pod neposredno ""••tcnjsfco kontrolo — soglas-2EnS®*°<ltt sovjetsko napadalno Viir	pi'°tt Jugoslaviji in na
način izrazil svojo soli-rodi	2 jugoslovanskimi, na-
’	se že tri leta upirajo
političnemu, vojaške-tvSi.V* Gospodarskemu itd. na-ilon	,u pritisku. Govori
noy jugoslovanske ielegaci-fc ,' •» 2 dokumenti, šteuilka-iatlei drugimi podrobnimi po-kn } *a*galili sovjetsko politi-«h n/»LftJ' 80 »aleteii v kro-J. n*1 izredno zanimanje m*imevanje.
Uilo!?1* ^ opažen govor UriJ?t a Djilasa. Kot so po-bUnh.,J}evilr,i delegati, to ni jtooj tajen govor, temveč, pri-
tooni f.3stev in dokazov. Šve-kčrrL k in r<Ldio sta prinesla 'fvle^ke tz Djilasovega listi pa so V nrZ?tarnh poudarili odlično lentactjo jugoslovanske str,,I,t°e in opozarjali na kon-ki i« .'J0 stališče Jugoslavije, "Von, ^ vsem težkim dej-ih k Predloži la izredno zmer-esedilo resolucije.
IjJi/n Sedanju posebnega po nJe<M 0 odbora. pa tudi izven *8h •’ na tiskovnih konferen-v raznih izjavah, so se 7***tavniki
kt temelje na spoštovanju načela enakopravnosti im pravice samoodločbe narodov. Ce se bodo vse zainteresirane vlade držale besede in duha resolucije, ni nobenega razlaga, rta bi v kratkem ne moglo priti do zmanjšanja napetosti med Jugoslavijo in sedmorico komin-formističnih država.
Angleški delegat Gladwyn Jebb je dejal; «CP ZSSR dejan, sko žel{ zmanjšati napetost, po. tem lahko prav v tem vprašanju dokaže svoje dobre namene, Toda na žalost sovjetska vladla tega doslej ni storila. Na. sprotno, njena glavna propa. gandistična linija — kot je dokazal tudi gospod Soboljev v tfm odboru —je v tem, da po. sfcuia Jugoslavijo prikazati kot oboroženo taborišče pod včin. leovito kontrolo ameriške vriske. Toda vsakdo. ki sploh kar koli ve o jugoslovanski vladi, ve. dla jugoslovanska vlada želi eno samo’ stvar ~ da ja pusti-jo pri mirun.
Tum imen zasedanja odbora
so delegacije izražale svojo po. zitivno stališče da jugoslovaiiu-slae pritožbe. Na tiskarni kov-Jerenci je predstavnik jranco. ske delegacije izjavil: «Prvi£ je neka mala država, ki je žrtev stalnih napadov, odgovorila na te napade s poročilom, ki vsebuje konkretna dejstva.
Govor jugoslovanskega predstavnika je jasno pokazal, kakšnih sredstev se poslužuje ZSSR v kampa-mji proti članici Združenih narodov. Govor jugoslovanskega predstavnika vsebuje nešteto neizpodbitnih dtjstev o vmešavanju Sovjetske zveze v notranje zadeve Jugoslavije».
Podobno so se izražali delegati vseh ostalih delegacij, ki so tudi pri glasovanju podprle pravično borbo Jugoslavije za njeno neodvisnost. Rezultat glasovanja je bil porazen za sovjetsko delegacijo:	zaradi
svoje napadalne politike se je znašla popolnoma izoliram. Ju.
PRVI SESTANKI PODODBORA ZA RAZOROŽITEV
PADILLA NERVO OPTIMIST žeprav Višinski ne popužfa
Angleški delegat predlagal razdelitev vprašanj na posamezne skupine Izjave posameznih delegatov - Razgovori potekajo mirno
PARIZ, 3. #- Višinski. Jessup, Selwyn Lloyd in Moch so se danes ponovno sestali pod pred. sedstvom Padille Nerva. Vsakega delegata spremljajo dva ali trije svetovalci.
Britanski predstavnik je po seji izjavil, da je sestanek potekal V »dobrem razpoloženju* in da je bil koristen, ker so delegati jasno obrazložili posamezne točke. Neki predstavnik OZN pa je izjavil, da potekajo razgovori «brez vsakega propagandističnega tonas.
Višinski je na vprašanje novinarjev, ali so razgovori napredovali, dejal: «Ne vem. Začetek je vedno začetek«.
Po sestanku je predstavnik zahodnih delegacij dejal, da je bil sestanek koristen, čeprav so
qoslovanska pravična stvar pa I bili razgovori v glavnem ome-
je doživela triumf.
I jeuj na pojasnitev tozadevnih
stališč. Sestanek je odprl angleški delegat Lloyd, ki je predlagal, naj se razgovor omeji na nekatere določeie točke, ki naj se razdelijo na tri skupine: zadeve, v katerih se zdi. da je sporazum že dosežen; zadeve, o katerih se zdi, da je sporazum vsaj lahko doseči, in zadeve, o katerih je sporazum teže doseči.
V prvo skupino je Lloyd vključil: 1. ustanovitev komisije za razorožitev tako glede atomskega orožja kakor glede konvencionalnega orožja; 2. u-stanovitev komisije, ki bi mora. la biti enaka sedanji komisiji za atomsko energijo; 3. odnosi med komisijo in Varnostnim svetom.
V drugo skupino je Lloyd vključil sledeča vprašanja:	1. pogoji, na podlagi katerih naj bi se prepovedalo atomsko o-
ogromne večine
tokove- •od^n° Jzrekll Za ju-
*Br,
'ansko pritožbo. _°*}lski delegat
fe rekel:
it tfilski delegaciji se zdi.
predhcg, ki zadeva izred-PrJifsZta P°litiina vprašanja, vrntt!?ien odboru z izredno ^lenostjo- k( je izraz dobre Ro«, k" ™°drosti. Ta umerjest bi nas celo lahko iznena-fln >■ k° ”e bi Pognali umerje-PSti, s katero se jugoslovan-/J« vlada trudi, da obrzda svoj hoteni ponos, ki ga njena po-j*čfia zrelost zavestno žrtvuje peresom miru na Balkanu. (/^iisfca delegacija je srečna, 2* lahko podpira jugoslovan-ki Predlog.
J;	po cip iramo to resolucijo,
(n:, temelji na plemenitih na-listine Združenih naro-Oai J 3e dejal kubanski dele-tiri n Pozval ZSSR. naj spre-slni politiko do FLRJ. Dele-t 1 Haitija ^ je rekel, da gre ,5 *Položaj, ki m nevaren so-6Uet *a Jugoslavijo temveč za bi,l;^nL mir», medtem ko je ie	delegat	poudaril,	da
n^''m^°slavan\kn delegacija z iofc ,nim* dejstvi dokazala te-trani °čin vmešavanja v noje zadeve druge deželen.
*Alff0* Kanade je rekel: lt,J ?e sovjetska vlada proti se °d zainteresiranih ne v zahteva spoštovanje tisti-ok^ reševanje medsebojnih e.l*ih sporov na
»Hi
o«j ionska
bolj ali
^ normalen način? Jugo-
-» io delegacija zatrjuje,
hlcg Juootlavija pripravljena S® hi ravnati- iskreno upamo, bili tudi jugoslovanski
f*r 2a ”a 't0 Pripravljeni, ven• 0tnih i°, d°slej nismo imeli no. ^ n r-okazov. V tem položaju ^J.,hrabri vladr '
POGAJANJA ZA PREMIRJE V PAN MUN JOMU
HDČELHI PRISTHNEK SEVERNIH za sestavo nadzorstvenih komisij
Po kompromisnem predlogu Kitajcev in severnih Korejcev naj bi se glede čet in oborožitve ohranilo na Koreji tako stanje, kakršno iio ob podpisu premirja, skupina nevtralnih opazovalcev pa naj bi nadzorovala spoštovanje dogovorov Delegati OZN zahtevajo večja pojasnila - Na fronti le manjša dejavnost
postav
in narodom v opore zavest, da
živo zainteresirana na ‘ ui napetosti na tem pod.
,°2W Sv
3U».
*H0fa,"<Wei delegat je dejal: «ain; delegacija meni, da je ta lo ,,, Pritisk na Jugoslavijo ze-»i^emirijiv. Ta politika po-»k-rn, ^odgovorno igro z og-fi0o.tiS.rignati moramo, da je anska delegacija nudila e>' zmernosti z načinom, •a n " svojo pritožbo postaui-fioLiV!'. o^bor. Menimo, da je L °vanska delegacija ravna.
Piau
ko je
na tak
svojo pritožbo *o skupščinon.
nacm pred
■ k. - —dpščino».
delegat: «Nc morem "teti, zakaj sovjetska vlada '»tfj, ^Prejeti priporočil, ki za-b ,kV° od nje samo, naj ravna kfcn du z duhom listine OZN. *PreL??vtetska delegacija noče Priporočil, naj svoje ta,:® »tike prilagodi fejJ °m in praksi, ki je obl-^ai vymednarodnih odnos h)>. J ^SSR noče sprejeti tega ^*> z diplomatskega občeva-'tarij ° ’ ne pristaja na vrcše-»Hoobmejnth sporov s po-*ij ajj ganili obmejnih fcomf-irtfB‘h miroljubnih sred-, J ZSSR, ki predlaga 9oUor '. s^uPščini resolucije, fci !J° ° m‘iu v vsem svetu, »‘ie s p*et‘ pogojev za reševa-*»»>eref0rou. m sporazumen in ŽS,Qr"?«». kot predlaga juti Hh iJ k° jesolucija. Dejstva, o delpnoi.0 Jugoslovan-0riin • *° ze*° resna in 0t[	zase«.
bpl'al °g!-ozJ^A Cooper j» na' tL n*katŽ3be n“Padai,‘e izja-t,3kih , odgouorn-ih so V0ro!ritel^ kot Mo loto-^>'Z hl°Ča *»» drugih >tucia PrePričani s>
S-KLi:
in na-
smo, da
w7~*«»bn....	—■ ?e predložila
{Slu,	d?hgacija. ra-
^,J{ritp	»*«	Ume-
weso[Uc,i Prika*inih portaOf«y, 3® ci}j .	opozarja
t9ttmhLXne- oH
• wnofioy med narodi
PAN MUN JOM, 3- — Na popoldanski seji konference v
Pan Murn Jomu so kitajski in sevemokorejsiti delegaiti predla' gali kompromis, na podlagi katerega bi se ohranil status quo glede čet m oborož-bve; skupine opazovalcev, ki bi pripadali nevtralnim državam, pa bi izvajale tozadevno nadzorstvo.
Na jutranji seji pa so severni vztrajali na svojem prejšnjem stališču, dočim so delegati OZN vzitrajah na svojih sedmih točkah. ki so jih bili predložili.
Besedilo kitajskokor^jskega predloga je sledeče: »Zato da se zajamči trdnost vojaškega premirja, fci naj bi omogočila sklicanje politične konference med višjimi osebnostmi $e obe strani obvezujeta, da ne bosta pod nobeno pretvezo dovajali na Korejo vojaških sil ne orožja in tudi ne streliva. Zato da bo mogoče nadzorovati strc°o izvaj&nje dogovorov, sta obe j strani sporazumni, da se pova-' bijo predstavniki držav, ki <.0 ostale nevtralne v korejski voljni, naj sestavijo nadzorstveni organ, ki naj bi izvajal nadzorstvo izven demilitariziranih področij v pristaniščih, ki vodijo v zaledje (o katerih se bosta obe strani sporazumeli) jn da poročajo mešani komisiji za premirje o izidu tega, nadzorstva«.
Omenjena dva paragrafa sta dodatek k prvini petim, ki so jih severni predložili zadnje dni novembra, ko se je začela razprava o tretji točki dnevnega reda.
V novem predlogu vztrajajo severni na svoji prejšnji zahte. vi. da se ne sme povečati število sil po sklenitvi premirja in da se te sile ne smejo nadomestiti ali zamenjavati s svežimi silami. Samo vojaki, ki bodo na Koreji na dan podpisa premirja, bi bili pooblaščeni ostati na Koreji do dokončne rešitve korejskega vprašanja.
Po mnenju zavezniških opazovalcev odpira nasprotni predlog o ustanovitvi nadzorstvenih komisij nova vprašanja, ker precej omejuje izbiro, kajti zelo malo članov OZN je ostalo uradno nevtralnih, dočim je za severne položaj drugačen. Taiko a pr. bi celo LR Kitajska lahko vztrajala, da je nevtralna, ker fe večkrat izjavila, da so Kitajci, ki se borijo na Koreji, Prostovoljci.
Prihodnja seja je bila določena za mtri zjutraj.
V zavezniških krogih ugotavljajo, da so severni Korejci in Kitajci s svojim današnjim kompromisnim predlogom prvikrat, čeprav načelno, pristali na možnost, da bi predstavniki nevtralni držav izvajali vojaško nadzorstvo. Ta predlog odpira dejansko novo obdobje v sedanjih pogajanjih. Delegat; OZN so jasno pokazali, da pripisujejo dokajšnjo važnost novim predlogom in so med polurno prekinitvijo dela s svoje strani sestavili 21 vprašanj, o katerih se zdi, da obravnavajo tudi vprašanje izmenjavanja čet, na Koreji in nadzorstvo po nevtralnih elementih. Verjetno bo jutri admiral Joy pojasnil nasprotnikom nekatere dodatne točke, ki jih bo delegacija danes pripravila.
V washingtonSkih političnih krogih se Je razSiril optimizem glede nadaljnjega razvoja pogajanj. Mnenja so. da je mogoč v prihodnjih dneh sporazum, ker se zdi, da hočejo Kitajci In severni Korejci prenehati z vo)no, ki jim ne nudi nobene možnosti, da bj dosegli predvidevane vojaške uspehe.
Ta optlmittm sa po rantnju političnih krogov v W*»hi»*to mu da tudi pripisovati prepričanju, di J* HJa Kitajcev in severnih Korejcev, da se preneha z vojno, verjetno vplivala
tudi nato, da so sovjetski delegati pristali na razpravljanje o razorcžltvenem načrtu v Parizu. Vendar pa je korejsko vprašanje ločeno od morebitnega razvaja, pri sedanjih tajnih razgovorih v Pariza.
Kitajsko-korejslfei novinarji v Pan Mun Jomu so nocoj izjavili. da so Indija, Egipt, Švedska, Švica in Sovjetska zveza nedvcmio tned.državami, o katerih bi severni želeli, da sodelujejo pri nadzorstvu, prav tako so izjavili, da so severni že izbrali pedatke o zavezniških vojnih ujetnikih v pričakovanju razgovorov o tozadevni točki dnevnega reda.
Poročilo VIII. armade javlja, da je od včerajšnje polnoči do danes opoldne ostala fronta v celoti mirna. Na vzhodnem in zahodnem predelu ni bilo nobene pomembne dejavnosti na vzhodni fronti pa je prišlo samo do rahlih stikov z manjšimi skupinami. Bombna letala pa so ponoči napadla številna nasprotnikova vozila na Severni Koreji na poteh, ki vodijo na fronto.
General Van Fleet je danes izjavil, da so iužnokorejsike čete začele veliko akcijo proti deset tisoč sevemokorejsikim partizanom na gori Shiri n& Južni Koreji.
Razvoj v Siriji
3- — Polkovnik Sisakli, načelnik glavnega stana sirijske voj®ke in predsednik vrhovnega vojnega sveta je izdal drugi ukaz po prevzemu oblasti. Sišakli ukazuje polkovniku Favzi Šilu, naj prevzame vso izvršno m zakonodajno oblast. «da se začanso organi-zirajo javne oblasti, dokler ne bo vzpostavljeno normalno parlamentarno življenje®.
Polkovnik Silo bo izvajal funkcije državnega poglavarja predsednika vlade in obrambne.' ga ministra; v izvajanju izvršne oblasti mu bodo pomagali
glavni tajniki ministrstev. Silo bo iaJajal in podpisoval zakonske ukaze.
Sišakli je priredil popoldne tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da «danes spet prev-vzema svojo funkcijo načelnika glavnega stana«, ker je vojni svet določil polkovnika Sila, naj izvaja izvršno in zakonodajno obla«!
Na vprašanje o priznanju nove sirijske vlade s strani tujih držav je polkovnik Sišakli zatrdil, da tega vprašanja sploh ni, kajti usedanji položaj je samo nadaljevanje normalnega odstopa predsednika republik.e». O stališču Sirije glede obrambe Srednjega vzhoda pa je Sišakli dejal, da se bo nova oblast ravnala po interesih Sirije, da pa bo stališče vsega arabskega sveta znatno vplivalo tud; na sirijsko stališče, kajti Sirija je vezana z ostalimi arabskimi deželami s pogodbo o vzajemni varnosti.
O namenih svojega državnega udara, ki da ga je izvršil v skladu z nalogo vojake, da »brani višje interese države», je polkovnik Sišakli izjavil, da so <cvzipostavitev zakonite vlade, ki bo slonela na epuracijii vladnih kadrov in na gospodarskem procvitu» in da ostane Sirija v zunanji politiki «zvesta svoji politika bralstva z vsemi arabskimi deželami, predvsem z E-giptomi).
O usodi zaprtih poslancev Ljudske stranke je Sišakli menil: «Osebno sem prepričan, da bodo morali odgovarjati zaradi obtožb. Jci so bile postavljene proti njim. O njihovi usodi odločal državni poglavar«
bo
Mosadek pripravlja
črno listo
TEHERAN, 3. — Iranski ministrski podpredsednik Fatemi Je izjavil, da gibanje narodne fronte, ki mu je voditelj Mosadek, pripravlja »črno listo«, ki
bo vsebovala imena vseh političnih osebnosti, ki so v preteklosti šle na reko britanskim interesom. Pozvali bodo volivce, naj ne glasujejo za te osebnosti.
Fatemi tudi »poročil, da bo Iran uradno priznal !no:;a Farutaj kot kralja Egipta ir« Sudana. Dodal jc, da je v« !-kle-nila sinoči iranska vlada Perzijska vl«t's —.oblastih' psr. lamentamo komisijo za peiroiej naj povabi Poijsko ;n CSJi, naj bi poslale svoje delegate; ki bi »e pogajali za nakup perzijske, g n petroleja.
Francoski socialisti
o notranji politiki .
PARIZ, 3. — Glavni odbor francoske socialistične stranke je ob koncu svojega zasedanja sprejel resolucijo, ki prikazuje stališče stranke v notranji in zunanji politiki. Z zanimanjem so pričakovali predvsem stališče, ki ga bo glavni odbor zavzel v nekaterih notranjih zadevah, ker utegne od tega biti odvisna usoda Plevenove vlade. Sklepi, ki so jih sprejeli socialisti, ne dajejo slutiti večje podpore vladi, niti pripravljenosti na kompromis v nekaterih vprašanjih, ki so glavni kamen spotike večinske koalicije.
V notranji politiki pravi resolucija, da socialistična stranka ne more popuščati v Bledečih vprašanjih; I. Načelo gibljive lestvice plač in mezd, to je načelo periodičnega proporcionalne prilagoditve minimalne mezde življenjskim stroškom; 2. ohranitev sistema socialnega skrbstva v širokem smislu; 3. ustroj in razširitev nacionaliziranega sektorja gospodarstva; 4. popolna uveljavitev laičnih zakonov.
LONDON. 3. — Na iietao vprašanje v spodnji zbornici je Churchill izjavil, da se ne Prtd-vitteva nobeno sprememba angleškega stališča do Kitajske.
29 MRTVIH IH 55 KAMENIH t spopadu ob Sueškem prekopa
Do spopadov je prišlo, ko so britanski oddelki skušati prenesti naprave za oskrbovanje britanskih vozil - V Egiptu bodo ukinili poučevanje angleščine * Pristaniški delavci odklanjajo iztovarjanje angleškega blaga
KAIRO, 3. — Egiptovski notranji minister Serag El Din Paša je sporočil, da je ob 18.4S uri po Greemoichu naraslo u-gatcnlljeno število mrtvih v današnjih incidentih pri Suezu na 29. Z egiptovske strani sta bila mrtva dva policaja in 14 civilistov, 13 policajev in 55 civilistov pa je bilo ranjenih. Angleži so utrpeli 13 mrtvih, medtem ko število angleških ranjencev še ni znano.
KAIRO. 3. — Prava bitka, ki je bila danes v Suezu, je r.ena. doma prekinila razmeroma mirno razdobij. Bitka med egtptov. sko policijo in angleško vojsko je bila v puščavi, ki se razpre, stira na obeh straneh kairske ceste pri prvtih hišah sueških pred!mest'ij. Tu se cesta približa železniški progi Kairo Suez. V bližini Je taborišče angletke posadke in odcep ceste, fci teče ob južni strani Sueške g n zaliva in ki vodi do petrolejske rafinerije in tovarne kemičnih maščob, ki je bila pred kratkim zgrajena v pristanišč,i Ada. blja za potrebe angleških čet.
Poročilo britanskega glavnega Staiba o neredih pravi sledeče; «Okoli 11. ure Je skupina asgleSkih Inženirjev jkižalu prenese neprave za oskrbova-nji* britanskih vozil s plimskim gorivt/jn Iz okcltnp Sueza v kraj, kjer so antjleSki Viv. jaški oddelki, ko so egiptovski
teroristi pričeli streljati na an-gfešjce vojake Zaradi netočnega streljanja britanski vojaki nllo odgovorili. Ko pa se je kasneje pripeljal na kraj sam «^14 egiptovske policije in pričel tu dl streljali, so britanski vojaki odgovorili z ognjem.« Poroči k-nadadje pravi, da so ^ boji prenehali okoli 14.30 in da i
&Up^;itelKv.^n 4.n,gI^ l»nj«n.
Pročdo britanskega poslani-
itva popisuje dogodke. Ju sr, dr-vedli do tako ostrih bojev in pravi, dia se » okol| poldne’ ne. ki britanski oficir skupno z vo. jakom vojaške policij* peljal ? avtom ko st mu je pričela od bencinskega rezervoarja v Hi. Sni Sueza bližati skupina etip. tovSkih jpolicistov. Medtem & jih je ofleih vpraSal, kaj natnr ravajo, so e«; pri?*!* streljati in ranili vojaške?* policaja ki fe kasneje umrl. To j« bil iutfi povod1 za kasnejši spopad ^»čje ga obsega.
Iz Kaira poročajo, ad se egip. tovaka vlada peča z vpraša, njem, da W namesto poučevanj^ angleščine pričeli v iolah s poučevanjem italijanščine ali nemščine. S tem namenom te je minister za prosveto včeraj raz. scvarjai s švicarskim predstav, nikejm io, predstavnikorr.. italijanske kulture.
Osnovne: šole. so jih jg n0, vembra v Ismailiji ukinili, so ponovno pričele 8 poukom.
Pristaniški delavci v Suezu so ponovno prišlj na delo, vendar odklanjajo sletoern© izlovarja-nje britanskih ladij, kakor tudi blago tistih ladij, fci je namenjeno oskrbovanju britanskih čet ob prekopu.
Angleško poveljstvo v Fayidu sporoča, da so neko angleško
motorizirane kolono zunaj Šue za napadli iz zasede. Sest veja. iz otokov Mauritius je bilo ubitih. Pogrešajo tudi enega anale, šktrga majorja.
V nočnih urah je prišlo v feanadlijj do dveh eksplozij; eWa je eksplodirala v bliilnj *osta v Su<sm. druga pa v okraju A-raSlja. V bltejm aekega preko-pa so našli Se enega mrtveca, ki je verjetno padel v bojih 26. i novembra.
rožje; 2. pogoji za nadzorstvo in za znižanje konvencionalnega orožja; 3. narava nadzonstve. nega sistema; 4. prijava oborožitve in pregled ter vrstni red, v katerem naj bi se to izvedlo.
Predstavnik je izjavil, da so po splošni razpravi sklenili, da bodo razpravljali o vsaki točki zahodne resolucije in sovjetskih spreminjevalnih predlogov zase. Sklenili so tudi, da bi moral pododbor, če bi nastala nevarnost zastoja razgovorov o kateri koli točki resolucije, preiti k naslednji točki. Dalje je predstavnik dejal, da Višinski ni odgovoril, ko je Jessup vprašal, ali je Rusija pripravljena sprejeti pošiljatev inšpektorjev en dan po sklepu' o prepovedi atomskega orožja. Višinski je odgovoril s tem, da je stavil s svoje strani vprašanje, katerega vsebine pa ni hotel predstavnik povedati in je dejal: «Dejstvo, da Jessup ni prejel odgovora, kaže. kekšen uspeh so imeli naši napori za razjasnitev te točke«.
Po splošni začetni razpravi so se začeli razgovori o zahodni resoluciji in o sovjetskih spreminjevalnih predlogih. Angleški delegat je poudaril važnost nadzorstvenega sistema, ki naj bi stopil v veljavo istočasno s prepovedjo atomskega orožja. Francoski delegat Moch je vprašal Višinskega naj pove, kaj bi se zgodilo v času med prepovedjo atomskega orožja in začetkom delovanja nadzorstvenega sistema. Jessup pa je vprašal Višinskega, ali naj bi prepoved in nadzorstvo stopila istočasno v veljavo, ali pa če s0 sovjetski delegati mnenja, da bi morala glavna skupščina istočasno odobriti resolucije o teh dveh temeljnih točkah in odložiti na poznejši čas proučitev nadzorstvenega sistema.
Ker je bilo dogovorjeno, da se tisk lahko obvešča samo o mnenju, ki so ga izrazili posamezni delegati, se ne ve, kaj je Višinski odgovoril. Edino sovjetska delegacija ni sklicala tiskovne konference. Na tozadevno vprašanje je Višinski od. govoril, da bo o tem še razmislil.
Ameriški predstavnik, ki je govoril tudi v imenu francoskega in angleškega delegata, je dejal: «Hočemo, da bi ti sestanki imeli uspeh. Ce bo potrebno za uspeh razgovorov zateči se k popolnoma tajni diplomaciji, bomo to napravili. Naš glavni namen ni ustvarjati vesti, pač pa doseči sporazumi).
Po popoldanskem sestanku je bil videti sovjetski zunanji minister Višinski dobre volje in na vprašanje novinarjev, ali je zadovoljen z današnjimi sestanki, je odgovoril: «Vedno sem zadovoljen, kadar sem tu». Na vprašanje, ali je mnenja, ali bo na teh sestankih prišlo do možnosti pomirjenja, je Višinski dejal: ((Potrebno je čakati in videti. Jaz delam vedno za mir». Novinarjem je dejal, da ne smejo biti nepotrpežljivi. Ko mu je neki novinar dejal, da imajo zahodni predstavniki po vsakem sestanku tiskovno kon. ferenco, Rusi pa ne, je dejal: KMinogo stvari je, o katerih se ne govori na teh tiskovnih konferencah«. Prav tako je na tozadevno vprašanje novinarjev dejal: «Ni mi treba še bolj obrazložiti .svojega stališča, ki sem ga na dovolj jasen način obraz ložil v svojih govorih v političnem odboru ter v besedilu sovjetskih spreminjevalnih predlogov k tristranski resoluciji Obrazložil sem trem zahodnim delegacijam vzroke, čemu ni-majo prav, da vztrajajo na svo-jem stalisču».
-Predsednik glavne skupščine OZN Padtlla Nervo, ki predseduje tudi delu pododbora, je po popoldanskem sestanku izjavil, da j« prišlo do obširne izmenjave misli v zelo prisrčnem ozračju« glede odnosa med prepovedjo uporabe atomske bombe in ustanovitve primernega nadzorstvenega sistema, t. j. o možnosti, ustvariti odnos istočasnosti med tema dvema ukrepoma ali pa možnosti, do se enemu od teh dveh ukrepov da prednost pred drugim. Dejal je, da je vsak delegat obrazložil svoje stališče, ni hotel pa povedati, ali se ta stališča približujejo, ter je samo dodal, da so štirje predstavniki sporazumni o splošnih smotrih vprašanja, t. j. o potrebi, odpraviti breme vedno večjega oboroževanja in strahu pred vojno.
Na vprašanje, ali je še vedno tako optimističen, kakor ob za-
četku sestankov pododbora, je Padilla Nervo odgovoril, da se ni zgodilo nič takega, kar bi I>ovzročilo, da bi moral biti manj optimističen. Pododbor se bo ponovno sestal -šele jutri popoldne, ker so bodo delegati zjutraj udeležili razprave o vse-nemških volitvah v posebnem političnem odboru.
V dobro obveščenih krogih OZN izjavljajo da predstavniki štirih držav, niso mogli danes približati posameznih stališč glede temeljnega vprašanja o odnosu med prepovedjo atomskega orožja in nadzorstvom iz. vajanja te prepovedi.
Zahodni delegati v pododboru so iz odgovorov Višinskega dobili vtis, da ta vztraja na stališču, ki ga je zavzel v političnem odboru in da se ne misli odpovedati svojim spremljevalnim predlogom k zahodnemu načrtu.
Poročilo odbora OZN
za skupne ukrepe
PARIZ, 3. — Politični odbor OZN je danes začel razpravo o skupnih ukrepih. Predsednik odbora za kolektivne ukrepe, brazilski delegat Carlos Muniz, je predložil poročilo, ki so ga podpisali predstavniki 13 držav, med katerimi tudi tri zahodne države. Poudaril je, da predlagani sistem skupne varnosti na izrecno naperjen proti nobeni državi.
Delegacije ZDA. Velike Britanije, Francije. Avstralije. Belgije, Brazilije, Kanade, Filipinov. Turčije. Venezuele in Jugoslavije, ki so vse članice odbora za Skupne ukrepe, so skupno z Burmo, Egiptom in Mehiko predložile resolucijo, ki vsebuje med drugim sledeča priporočila:
«Države članice OZN se pozivajo, naj podvzamejo nove ukrepe, zato da bodo imele v okviru svojih oboioženih sil iz-vežbame in opremljene elemente, ki se bodo lahko naglo uporabili kot edinice OZN, jn naj nudijo podporo ter vsa olajšanja silam OZN ki bodo podprle skupne vojaške ukrepe.
V ta namen se priporoča državam članicam OZN, naj še dalje proučijo obseg in naravo pomoči, ki jo bodo lahko nudile, ter svojo zakonodajo, tako da bodo gotove, da bodo lahko hitro in uspešno izvajale skupne ukrepe OZN«,
Resolucij® priporoča dalje, državam članicam OZN, ki pripadajo drugim mednarodnim organizacijam, naj dosežejo podporo teh organizacij za skupne ukrepe OZN. Dalje poziva resolucija tudi države nečlanice OZN naj proučijo možnosti gospodarskih ali drugačnih ukiepov, ki bi lah!-0 pri-spevali k naporom OZN na področju skupne varnosti.
Zaslužena pohvala
Prva pohvala, ki jo je prejel Vidali za svoje predavanje pod nasionmn «Kam gre jugoslavi. ja?», jte prišla s fašistične stra. Tiri. V zadnji številki od 1. t. m. fašističnega glasila «La Fiacco-Ui» beremo, da so ga šli poslušat «ne, zato, ker le komunist, temvieč zato ker je razkril res. nično dramatično stanje, ki obstaja v Istri in fci smo ga mi tolikokrat razkrili.)) Fašisti mu očitajo le, zakaj m na njihovo linijo prišel že leta 1047 m še prej. Vsekakor — večjega zadoščenja «komunist» Vidali ni mogel doživeti. Fašistična pohvala Vidalija pa je za njegove zapeljance le nov dokaz, kam gre pravzaprav Vidali, kam gredo njegovi rimski glavarji iz vodstva KPJ in kam gre kremeljska komtnferrmovoka polL tika.
Kam gre tiste moskovska vla. da, ki se razburja zaradi okupacije tajiti čet in katera je — da se ne vrača/mo niti 24 ur na. zaf — včeraj objavila o nekem ameriškem letalu vest, iz kate. rega je jasno razvidno, da drži sovjetska vojska pod okupacijo velik del Madžarske pod izgovorom člena 22. mirovne, pogodbe, češ da mirovne pogodba z Avstrijo ni še podpisana. S tem pa hkrati razkriva, zakaj je podpis te mirovne pogodbe po vezala s tržaškim vpraša, njem: s podpisom te pogodbe bi natmfeč odpadel tudi ta formul, ni izgovor za okupacijo Madžarske, kjer niso d)anes samo sovjetske čete, temveč tudi sovjetsko vojno letalstvo in sovjetsko protiletalsko topništvo itd.
No glavni vzrok zaradi kate. rega je Vidali začel z nafno-pejšo kampanjo ostudnih protijugoslovanskih klevet in laži pa leti v vsakodnevnih vesteh, ki prihajajo s pariškega zasedanja OZN, kjer je jugoslovanska delegacija vložila pritožbo z'*-per napadalni pritisk, k{ ga vr. ši sovjetska vlada in vlade sovjetskih satelitov nanjo. Pred vsem svetom je v Parizu dele-gadja< FLRJ z nepobitnimi dejstvi dikaozala kam gre Sovjetska zVeza s svojimi sateliti. Sestur. ni dokumentirani govor ju geslo. vanskega delegata Milovana Djilasa je napravil na delegatP vseh držav tako mio-goien vtis, da so vse delegartje, razen dMi, ki sta se vzdržali in petih držav sovjetskega bloka, glaso. vale za jugoslovansko resoluci. jo in s tem obsodile napadalno imperialistično politiko Komin-forma.
Alj je mogoče, prikriti to jugoslovansko zmago pred najvišjim mednarodnim forumom s kričanjem in psovanjem proti nfej v žargonu najslabše vrste starih fn novih fašistov? Ali je mogoče prikriti to zmago s vi-sofco dor.eiimi fašističnimi pohvalami te najnovejše komin-formouske protijugoslovanske kampanje v Trstu?
Drugi cilj, ki ga zasleduje protijugoslovanski tržaški ko-mimformovski prvoborec iredentizma, pa je prikrivanje najfonvejših docrodkov v satelitskih državah kremeljskih imperialistov. Sicer so tudi ta dogajanja imela svoj odmev na pariškem zasedanjeu. še večji vtis pa so napravila na komin-formovske pristaše izven dosega Kremlja. To je predvsem najnoveiša vest o aretaciji b:n. šega generalnega sekretarja KP CSR Rudolfa Sionskega, ki je sledila aretaciji zunanjega ministra CSR Clemmitisa in desetih Slanov CK KP CSR na čelu z organizacijsko sekretarko Marijo Svemovo.
Na Poljskem pa je aretiran bivši predsednik poljske vlade Osupka Moravski in celo sam poljski maršal Rola Zimjerski, ki je bil komandant poljske ar. made, dokler ni njegovega me. sta prevzel sovjetski maršal Rokosovski. Znano je, da je v zaporu tudi bivši generalni sekretar KP Poljske Gomulka, fci so ga Po resoluciji Kominfor-ma umaknili s, tega položaja zaradi «buržoaznega naciona. lizman. Pred kratkim pa je bil soim proces skupim poljski ge. nmralov.
Kam. gre — ne Jugoslavija — temveč kam gre Rusija? Kam gre CSR? Kami gre Poljska? Kam gresta pr> ruski vojski okupirana Madžarska in Romunija? To naj pove Vidali in raztolmači, kako je mogoče, da ne skoro wsi tisti kominformov-ški prvaki iz satelitskih držav, ki so bili podpisali znamenito protijugoslovansko resolucijo leta 1948 ali v ječah ati p« pod zemljo! Mar ne bi bilo bo. Ije, če bi Vidali povedali n. pr., kam gre kominformovska poli. tika, ki je poskrbela, da je slavni komandant grških partizanov general Markos enostavno zmrtil brez sledu? Zakaj to ga Rusi likvidirani? Zakaj ne bi rajši povedal, zakaj so v zadnjih letih v CSR aretirali skoro vse najpopularnejše par. tizanske poveljnike in nekatere od njih celo obsodili na šrmrt?
Ko Vidali očita Jugoslaviji, da je pod ameriškim suženjstvom, bi bilo prav če bi ». pw. povedal: kje so in koliko je ameriških voja,kov V Jugoslaviji? Kje in kako se imermja Hsti ameriški general, ki je v Jugoslaviji za ministra narodne obrambe kakor je n. pr. na Poljskem sovjetski maršal Ro-kosovski? Kje so t? Jugoslarviji ameriški piloti in njih vojna letala in ameriška protiletalska arrtiljerija kot. so sovjetska vojaška letala in sovjetsko proif-letalsloo topništvo na Madžar »kem., kair je bila prisiljena pri. znati šama ruska agencija Tass?
In v Bolgariji: zakaj Vidali ne raiztomalti svojim poslušat-cem, vsaj mimogrede kam gre Bolgarija, kjer so pred kratkim likvidirali znanega partij, skega voditelja Petka Kumina, ki mu — kot izhaja iz doreda-nilh vesti — niso dali možnosti niti, da bi se zagovarjal pred sodiščem. Kam gre tista Bolgairija. ki gradi utrdbe d> jugoslovanski meji in ki daje nagrade, odlikovanja, in napredovanja za ubijanje jugotlo-vanskih graničarjev?
Nešteto takšnih in podobnih vprašanj bi lahko postavili še Vidali ju. vprašanj, ki mu jih Postavlja vsak dan sle}.ern: njegov pristaš, kajti vsak dan Se. v sovjetskih satelitskih dr. žavtih dogajajo stvari ki pr:ra. jo, da vlada tam vse drugo kot pa demokracija, še najmanj pa takšna demokracija, ki bi bila ljudska: vsak da<n ti dogodki dokazujejo, da vlada tam železna pest ruskega hegemonizma in imperializma.
RIM, 3 — Danes je bil občni ?bor predstavnikov 37 držav clanic mednarodnega zavoda za poenotenje zasebnega prava.
hM ustanovljen leta 1826 v ltahji m je postal organ OZN.
NEW YORK, 3. — Danes je bil prvi sestanek mednarodne Konference industrijcev. Govo-ril je bivši upravnik ECA Paul Hoffman. Na konferenci sodelu je nad 300 voditeljev ameriške in zahodnoevropske industrije.
Adenauer v Londonu
Posvetovanja
arabsko-azijskih držav
PARIZ, 3. — Danes so se sestali predstavniki 15 arabskih in azijskih držav. Sporazumeli so se naj vsaka delegacija svobodno glasuje pri volltvi novih članov Varnostnega sveta. Glede gospodarskega in socialnega sveta so se sporazumeli, da bodo prosto glasovali za Egipt ali Burmo pri prvem glasovanju, dočim bodo pri drugem glasovanju glaeovali vsi za onega kandidata, ki bo imel največ možnosti.
Glade m*daaredBe*a sodišča v Haagu bode arabsko-ajijske države podprle ameriškega, sovjetskega, Indijskega in morda ekvadorskega sodnika.
Zahodnonemški kancler bo v Londonu ostal teden dni in se raztovarjal s Churchillom in Edenom Zahodne velesile nameravajo obdržati nadzorstvo nad nemškim premogom m jeklom, da se iivede popolna dekarfelizacija
LONDON, 3, — Zahodnonem-ski kancler Konrad Adenauer je danes v spremstvu angleškem
?a visokega komisarja v Nem-iji, Kirkpatricka, prispel v London, kjer bo ostal teden dni. Prvič po letu 1931 je za-hcdncneimški ministrski pred. sednik zopet na uradnem obis. fcu v angleSki prestolnici.
Adenauerjev ptrihod v London se je zakasnil za več kot tri ure, ker Kirkpatriokovo c-»eboo lefelo, s katerim sta se oba državnika pripeljala, zaradi okvare na motorju ni moglo o pravem času odleteti.
Kmalu .po prihodu se je za-hodnonemiški kancler odpeljal na Downdng Street 10, kjer ga je sprejel angleški ministrski predsednik Winston ChuichiU. Po dvajsetminutnem razgovoru Je Adenauer odišel čez cesto na obilgfc k Edenu.
Adenauer bo imel številne se. stanke z ministrskim predsednikom m drugimi člani angleške vlade, Z njimi se bo rred ostalim ruzgovarjal o vključitvi Zahodne Nemčije v evropski o. bramtoni sistem, o angleškem stališču do Schumanovega načrta za evropski «pool» premoga in tekla, o Ureditvi nemških dol sov in o vprašanju suverenosti zaftodnonemške republike.
Zahodnonemški kancler, k; stanuje v hotelu Claridge v naj. elegantnejšem delu Londona, se je danes udeležil sprejema, ki so rou ga priredili člani nemške kolonije v angleški prestol, rvici. Zvečer ie bil na večerji pri Siru Ivonnu KirkpatVicku. Uradni del njegovega obiska se bo začel Jutri po kosilu, ki mu ga bo priredil Churchill. V petek bo Adenauerja sprejel angleški kralj v Buckinghamski palaiSL
Pr«d odhodom i? Bonn« Je Adenauer poslal predsednika«) parlamenta enih skupin strank vladne koalicije (demokristjani. liberalci in »Nemška stran. ka») pismo, v katerem jih prosi, naj nastopijo v zveznem par.
lamentu z zahtevo, nai še pred začetkom božičnih počitnic ratificira Schurraamov načrt Kan. cler pravi, da je ta ratifikacija pctre.bna predvsem zaradi «te. zav. na katere je naletela fran. cosika vlada«, kar se' tiče odobritve Schumannovega načrta v francoskem parlamentu.
Iz zavezniških virov v Bonnu pa se jP dants izvedelo, da na. mera vajo tri zahodne velesile ohraniti nadzorstvo nad premogovniki in jeklarsko indu-str; v Zahodni Nemčiji tudi po podpisu pogodbenih sporazu. rr.ov, k; bi morali nadomestiti okupacijski statut V teh krogih izražajo željo.'da bi pogodbeni sporazumi vseboval; dolo. čila o tem nadzorstvu. Namen tega nadzorstva bi naj bilo predvsem nadaljevanje izvaja, nja načrta o dekartdizaciji nemške težke industrije, da ta ne bi spet postala nevarna kon. centracija gospodarske adle.
Proti sporazumu o splošni konvenciji med zahodnimi zavezniki in bonnsko zvezno republiko je nastopil danes vzhod. nonemSki ministrski predsednik Otto Grotewohl v govoru uradnikom socialnega zavarovanja. Dodal je. da j« Vzhodna Nemčija za splošne Volitve v Nem. čiji, ki pa morajo biti «res svobodne in neodvisne od vseh dežel, fci nimajo nobenega oprav, ka z Nemičijo». Grotewohi je pri tem mislii na zahodnonemški predlog, naj se veenemške volitve izvedejo pod nadzor, stvoir. OZN.
Informacijska služba zaihod. nonemeke vlade pa je sporočila, da so Rusi začeli podaljševati betonske pristajalne proge na svojih letališčih v Vzhodni Nemčiji na 2800 metrov. Take proge 8o primerne za vzletanje in pristajanje reakcijskih lov-OfeV in bombnikov, mforrmcij-ska, sluJba zatrjuje tudi, da ima 1 ZSSR v Vzhodni Nemčiji deset letalskih divi*!,' »H približno 1500 Jttal, od katerih }e pribili.
tarttjSna na reakcijski po*on. Po istih vesteh štejejo sovjuiske čete v VjhodrM Nemčiji 330.000 mož, prav toliko kot lani.
Skozi sito in rešeto
Taytor in TASS
((Giomojle di Triesten je v zadnjih dneh objavil kar dva članka, v katerih na vse pretepe hvali ustaškega molja Paveliča in njegove emigrante, ki so pobegnili v Argentino. To povzdigovanje Mussolinijevega varovanca je za »: Gasperijevo glasilo popolnoma logično, kajti prav tako kot ie dal rajnki duče ustašem nož v roke, da koljejo po Jugoslaviji, tako bi — samo če bi se ponudila irriloinost — storili Vsi današnji Paveličevi pove. ličevalci iz italijanske iredente v Trstu in v Italiji.
V nedeljo pa je isti klerikalni list objavil članek nekega ameriškega novinarja Tay-lorp o Jugoslaviji. Članek je tako prepoln VSeh mogočih izmišljotin <i.n obrekovanja, da je njegov ponatis v «Gioniale» takoj včeraj popoldne pohvalil «11 Lav orat ar eri. Vsem trem — Taylorju, klerikalcem in kominformistom — pa pripo-ročamo. da si dobro ogledajo vest ruske agencije TASS o ruskih letalih in ruskem topništvu na Madžarskem in jo primerjajo s Taylorjcvimi za. trjevanji, da v satelitskih državah ni ruske vojske in podobno.
To hočejo!
«Nacionalno združenje za Julijsko krajino in Dalmaci-j°» v Rimu je sprejelo 17. nov. na plenarni seji šijbjega predsedstva resolucijo, v kateri se energično izraža, da je proti vsakršnemu direktnemu Pogajanju Italije z Jugosia vi-70, čei da so takšna pogajanja zn italijanske interese škodlji. va. V resoluciji se poudarja, mora Italija zahtevati od zaveznikov, naj v celoti uresničijo ^tristransko obvezo iz leta 1948*.
Kakor je znano, je v tem predsedstvu, ki je sprejelo
susScse
tjranke ja vso Italijo — Oui« do Gcnejta, Taka. je torej nji. hova volja za deseao sporasu. za mir, za sodelovanje,^
4. decembra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, torek 4. decembra
Barbara, Veljko Sonce vzide ob 7.27, zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.55. Luna vzide ob 12.02, zatone ob 22.44.
Jutri, sreda 5. decembra
Sava* Stojana
Težko mi je dragi Romani ko pišem te vrstice Tebi v slavo, te vrstice, ki še izdaleč ne morejo povedati vsega, kar čutim, da bi Tebi in nam vsem moral povedati. Kako naj se T; s skromno besedo oddolžim za vse. kar si nam nudil, ne da bi bil Ti sam iskal priznanje, hva. ležnost, čast. V zadoščenje,Ti je bilo, če si lahko posamezniku ali skupnosti storil kaj dobrega. Tako kat je meni težko, je težko vsem. onim, in ni jih malo, kateri so dc dna spoznal j bistvo Tvojega značaja Tvojo neomejeno dobroto, požrtvovalnost, nesebičnost. Vse je močno presunila turobna novica, da si nas v noči od sobote r,a nedeljo, dne 2. t. m. za vedno zapustil. V meni je trdno prepričanje, da govorim vsem, ki so Te poznali, od sirca.
Ko pišem to sikromno pisan7e. mi je kat, da se od Tebe ne posl/valjam — ta misel o slo ve$u za večno je težka kot skala — temveč da dajem Tvoji osebnosti njen pravi obraz, zato da bo za vedno ostal v našem spornimi in da boš tako vedno živel med nami in da bo vse to, kar sž dobrega storil, zapustilo sled v našem življenju. Nič ni bilo zaman, kar si delal im Uuk Tvoj prispevek je bistveno pomagal, da smo v onih temnih časih pred vojno In med vojno, ko smo, kljub najhujšemu trpljenju, že laže upali, lahko v sebi čuvali upanje im svetli zubelj vere v lepšo in boljšo bodočnost našega naroda. Kot mnogim dobrim je tudi Tebi marsikdaj bilo dano, da si doživel krivico, nerazumevanje, trdo besedo namesto priznanja ali vsaj tihega upoštevanja. Tebi danes naše priznanje nič več ne pomaga, naj pa vsaj nam prrinese to, da bo živel med naarn v našem spominu, v naši zavesti Tvoj lik v vsej svoji čistosti in lepoti.	'	»
Prepolno je moje erce in lez muko pi trpljenjem si prebija moja beseda — naša žalost je še presveža — pat na dan skozi čustva in misli, skozi spomine nate in na vse, kar je bilo S Teboj v zvezi, na vse. kar nas je vezalo, na okolje, v kote. rem si živel Ti in v katerem smo živeli mi vsi s Teboj vred, na duhovna nastrojen ja, na muke in težave in skozi grenkobo, ki se mj vrinja, ko mislim na Tvoje težavno in muke trpeče Življenje, katerega si pa voljno prenašal, ker prva Tvoja misel je bila misel na druge.
Ze kot dijak si se posvetil svojim vrstnikom in si jim vneto pomagal in jim bil pobudnik pri njihovem prizadevanju Za mladinskp organizacije, za srednješolsko in pozneje tual visokošolsko mladino v društvih «JV. Tomaseo» in <tAkademsko društvo Balkan». V mnogih primerih si jim Ti ustvaril njihove skupnosti. Ko so pruj naši ljudje odšli v kcmfinadjo, si bil med njimi. Dejal si tedaj, da prevzameš Ti sam odgovornost za razna dejanja drugih kjer si sodeloval, da ne bi tudi drugi, trpeli, češ da moraš itak na prisilno bivanje. Prevzel sj nase še zaporno kazen, kljub temu, da se Ti tako podaljša doba konfinacije. Policijska oblast Ti tedaj v Trstu ni hotela dovoliti, da bi potoval z izrednim potovanjem na Ponzo, ker so te hoteli mučiti z dolgo vožni° v kaznjeniških železniških 'vozovih in s čakanjem po tranzitnih celicah v raznih križišč, ni h zaporih.
Ko si se vrnil. Te je policijska oblast ovirala povsod pri Tvojih naporih, da si materialno urediš svoje življenje. Pozneje si začutil, da nimajo naši otrobi nobenega svetlega trenutka v svojem življenju, da jih nikoli nihče v njihovem slovenskem bkaUju ne more obdarovati, da ptogrešajo ono toplo vzdušje, katerega lahko da samo prisrčna, domača beseda, da jim le ta lahko pričara z vso neposrednostjo njihov pravljični svet. Poskrbel si, da so prišli na dom, v mestu in okolici zavo jčki z darili in slovensko otroško knjigo v času božičnih praznikov. Zopet sl mogel za to svoje lepo in dobro dejanje, ki je bile. iloVeško samo po sebi razumljivo in vseskozi naravno, plačati s kcnfinacijo.
Ob začetku ustopa Italije v vojno si moral zopet v končen, tracijsko taborišče in kmalu za tem pa v zapor v preiskavo in na razpolago posebnemu sodišču v Rimu, ki Te je na trža. ikem procesu v decembru 1941 z drugimi vred obsodilo. Iz za. Pora si prišel v narodnoosvobodilno gibanje v ka+eregn si se zavestno vključil. Tudi v tem času si si močno prizadeval, da pomagaš skupnosti in posameznikom. Pogostoma si romal iz Trsta na osvobojeno ozemlje na konference raznih oblastnih in političnih organov OF.
Po vojni si zastavil svoje sile predvsem tam, kjer je bila potrebna dejanska materialna pomoč, ker vedno si čutil, da mornš pomagati človeku.
In še v Zadnjih trenutkih svojega prekratkega življenja, «04 si dočakal komaj 48. leto. nisi mislil nase. temveč si se predvsem zanimal, kako živijo drugi.
Skozi vse svoip življenje si bil mučenik, si bil žrtev in prevzemal si nešteta bremena nase. tudi zato. do, bi olajšal drugim težape, da bi druoi 'aže nosili. Vedno in vedno smo Ki. cali Romana na pjomoč. Kljub skrajno trdemu svojemu lastnemu življenju, si vedno ohranil veder psogled na sku-nne Zbiri nlp naroda in vleoovo bodočnost in si upal. da si lastno življenje že kako utegneš urediti, vedro si mbsHl. da svoje dolžnosti do drugih nisi še ptoPolnrrma jz Polnil.
Le malo sem usjvel povedati o Tebi, dragi Roman, toda kar sem pjorrial, je živa resnica. Ir. zadnji trenutki Tvojega življa-mi dajo misliti na be*«te: »Glejte, tako umira pra. Vičnisl!
Zato verjamem da nam boš ostal za vedno spominu.
JOSIP KOSOVEL
VČERAJŠNJE OBČINSKE SEJE V NABREŽINI I UNiV- PROF- DR. IZIDOR CANKAR
Nabrežinski davkoplačevalci
zahtevajo z vso odločnostjo dvojezične pole
Na včerajšnji občinski seji Nabrežini sta bili na dnevnem redu dve važni vprašanji: vprašanje najemniških pogodb za nekatere nabrežinske kamnolome ter vprašanje proračuna za teto 1952. Ker so se odborniki in svetovalci precej zamudili pr; prvem vprašanju, je moralo drugo odpasti ter bodo o njem razpravljali šele na prihodnji seji, ki bo zopet v ponedeljek.
Zupan, ki je otvoril sejo. je po preči tam ju zapisnika javil navzočim svetovalcem in odbornikom. da bodo še pred obravnavanjem posameznih točk dnevnega reda dali na glasovanje resolucijo, ki j0 je predložil predstavnik Slovenske demokratske zveze g. Terčcn.Obe. nem pa je opozoril, svetovalce, da je občina prav v zvezi ome. njeno resolucijo že protestirala pri tržaških oblasteh. Resolucija, ki jo je nato g. Terčon prečita!, je naslovljena na finančno nadzorništvo v Trstu, ter obravnava vpraišanje dvojezičnih pol v zvezi z davčnimi dajatvami. Pred dnevi so namreč tudi v nabrežinski občini prejeli trgovci, obrtniki in večji kmetje pole v zvezi z novim obdavčenjem, ki ga predvideva zakon 161 Zavezniške vojaške uprave. Te pole so pa tiskane le v italijanskem jeziku; ker so prizadeti nabrežinski občani po večin; Slovenci, zahteva resolucija, da poskrbi finančno nad-zomištvo za to, da bi bile pole dvojezične. Obenem zahteva resolucija, naj bi finančno nad. zomištvo priredilo v naforežin-ski občini več predavanj v slo. venskem im italijanskem jeziku, na katerih bi obrazložili davkoplačevalcem nov način, obdavčenja.
Z vsebino resolucije so se v glavnem strinjali vsi svetovalci in odborniki; celo predstavnik italijanske skupine je priznal da imajo nabrežinski davkoplačevalci pravico db dvoje, žičnih pol, vendar je pristavil, da bi to Po njegovem povzročilo precejšnje komplikacije, ker bi namreč finančno nadzorni, itvo zaradi pomanjkanja uradnikov, ki bi obvladali s'ovenski lezi k ne npoglo spri ir ti pol, izpolnjenih v slovenščin; to 'njegovo opazko mu je odgovori! predstavnik Ljudske fronte tov. Škrk, ki re poudaril, da plačuje slovensko prebivalstvo
svoje davke, kot italijansko ter d® je zato dolžnost finančnega nadzornetva, da si poskrbi tudi uradnike, ki bi obvladali slovenski jezik. Izjavil je, da se strinja z resolucijo, ki zahteva pole tudi v slovenščini. Ob koncu so navzoči resolucijo odobrili; vzdržali so se le predstavniki italijanske stranke.
Preden so prešli k obravnavanju najemniških pogodb za nekaitere nabrežinske kamnolome, je župan javil, da odipotu-je že danes delegacija predstavnikov nabrežriske občine v Padovo, kjer bo izročila poplav-Ijencem stvari in denar, ki so jih nabrali prebivalci omenjene občine. Točne podatke, koliko je bilo nabranega v tej dobrodelni akciji, bo župan javil na prihodnji občinski seji.
Svetovalec Graton je kot
član posebne komisije prečita! predlog o povišanju na.einnine
kamnolomu Marangom. Po nje-govem je vprašanje tega kamnoloma omenjena komisija proučila ter na podlagi proučitve sklenila, da se poviša lastniku kamnoloma letna najemnina na 600.000 lir. Njegov predlog so pobili drugi svetovalci, ki so menili, da bi bila to le previso. ka najemnina za kamnolom, ki le do sedaj izkopaval le zelo slab kamen, obenem je pa vendarle dajal domačim delavcem zaposlitev. Predstavnik italijanske stranke je predložil, naj bi rajemram znašala 200.000 Mr; le če bi kamnolom pričel delovati v večjem obsegu, naj bi se ta vsota zopet povišala. Po dolgem obotavljanju m večkratnih volitvah je bil končno tudi ta predlog sprejet.
Tretje predavanje, ki ga je | in Wolf. Iz Wolfove šole so iz-priredila Narodna in študijska | šli veliki slovenski slikarji, ki
knjižnica jz umetnostno zgodovinskega cikla, je privabilo y prostore SHPŽ veliko število poslušalcev, ki jim strokovna predavanja univerzitetnih profesorjev jz Ljubljano ob skicp. tičnih slikah tolmačijo razvoj likovne umetnosti Slovencev. Prav doba. o kateri je govoril dr. Izidor Cankar, je silno obsežna, ker je v XIX. stoletju slovensko slikarstvo neprestano raslo vse do svojega viška, ki ga je doseglo v impresionizmu.
Doba romantike je. v nasprotju z barokom, ki je bil internacionalna umetnost, izraz naroda, njegovega hotenja in mišljenja. Prav zato je tudi narodu veliko bližja in bolj dostopna,.
Prehod od klasicizma v dobo romantike predstavlja slikar Lajner, začetek romantike Langus, Kavčič, dalje Tominec
Kaj? Kje? Za kaj?
9. 12. 1951.
Mnoge v Trstu so zanimale te vprašalnice, ki jih je nekaj dni zaporedoma prinaša! naš dnevnik. Zal, nanje ne moremo tako odgovoriti, kakor smo se namenili kajti požar pa stadionu je preprečil vse naše načrte.
Kaj? Novinarji in gledališki igralci so pripravljali miklav-ževanje z originalnim spoTe. dom.
Kje? Na stadionu «Prvi maj» bi bilo, ker je bil to edini več-pnostor, ki nam je bil na razpolago in v katerem bi lahko prioravili vse to, kar smo si zamislili.
Za kaj? Dobiček bi šel, naravno. za novoletno jelko.
Zdaj je ta naš načrt pokopan toda ne za vedno. In ko bomo našli možnost, da uresnL čimo, kar smo pripravili bo naš dnevnik vse pravočasno javil.
GORIŠKEGA
Nove dobrote" proste cone
Rešilno sidro, ki ga je vlada 2 zakonom 0 prosti ceni pred skoraj štirimi leti vrgla našemu gospodarsko umirajočemu mestu se iz dneva v dan bolj oddaljuje od svojega cilja. Nimamo namena ponavljati, kakšne koristi jt prosta cena doslej prinesla našemu gospodarstvu in prebivalstvu, ki j« po razmejitvi ostalo brez dela in kruha. Saj o tem nam dnevno govore pogosti poviški cen vsakovrstnim živilom in blagu ter naraščajoča brezposelnost, v kateri je Gorica že zdavnaj odnesla državno prvenstvo.
Očitki, da je prosta ocna vir mastnih dohodkov za nekatere ŠJ,j leuiante, ki jo upravljajo, sj dnevno bolj utirajo pot v ljudsko mnenje. Zadnja dejstva, ki nam potrjujejo upravi, ienost takih očitkov so zvišanje cene ekspres kavi in povišanje cene vožnje mestnega avtobusa na 20 lir, ki ga je podjetje R.bi. ki ima največji delež pri kontingentu bencina uvedlo s 1. decembrom.
Kam se stekajo skoraj dve milijardi, ki jih vlada letno žrtvuje za prosto cono? Kam »e stekajo stotine milijonov taks na petrolejskih proizvodih, katerim se državna bi-.gaj. na odreka v prid prebivalstvu proste cone, ni za nikogar več skrivnost.
Prve številke ljudskega v naši občini
Po začasnih podatkih ljudskega štetja, ki so jih uredili dne 26. novembra, je v naši občini 9.890 stenovEnj s 34.708 uporab, nimi prostori. Družin je 11.543, s 17.064 moških in 20.946 žensk.
V skupnosti živi 73 skupin, in sicer 1101 moških in 1031 žensk.
Skupno prebiva v naši občini 18.165 moških in 21 977 žensk ali 40.142 prebivalcev.
V navedenih številkah, ki bodo po dokončnih izidih ljudskega štetja verjetno še spre-
menjene, nis<> všteti pripoetoiki vojaških enot Začasni izidi štetje trgovine in industrije so sledeči; 1545 tvrdk. 1686 lokalnih enot.
Državni prispevek kokošerejcem
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo je prejel na razpolago od ministrstva za poljedelstvo določeno vsoto za izboljšanje kokošjereje v naši pokrajini. Omenjeno vsoto bo razdelil med kokošjerejce, ki nameravajo racionalizirati kur-nike im kupiti kokoši izbrane vrate. Kokošjerejci lahko zaprosijo za omenjeni prispevek s prošnjo, ki jo morajo predložiti Pokrajinskemu inšpektoratu za poljedelstvo v Gorici Ul. Driča d’Aosta najkasneje do 15. januarja 1952. Prošnji morajo »riložiti načrt kumika. ki ga nameravajo zgraditi in navesti, voliko bo približno stal. Za 'gradnjo novih kumikov in njihovo opremo bo inšpektorat orispevel največ s 50 odst, do
upne vsote največ 40.000.
ma nekdo pahnil in deček je zletel na tla. Pri tem si je zlomil desno nogo. Zdraviti ae bo moral kakih 20 dni.
Miklavževanje v Dijaškem domu
V sredo 5. decembra bo ob 17. v Dijaškem domu na Sve-togorski cesti 42 miklavževanje. Po kratki prireditvi dijakov tega zavoda bo Miklavž delil o-trokom koristna darila. Vabljeni vsi otroci in starši.
Nesreča na sejmu
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia 12-letnega Bruna Cermel iz Kapucinske ulice 10, ki se je •»onesrečil na sejmu. Deček je že v zgodnhh popoldanskih u-rah šel z doma na sejem Sv Andreja in se s skupino prijateljev zabaval. Ko se je v07.il na avtomobilčkih, ga je nenado.
Natečaj za inšpektorja dela
Uradni list 2 dne 12. 11. 19vl napoveduje natečaj a izpiti za 38 službenih mest inšpektorja dela drugega razreda (X sopnie — skupine A) pri inšpektoratu za dedo. Omenjenega natečaja s® lahko udeleže obsolventi inženirske fakultete (34 službenih mest) im absolventi kemijske fakultete (4 službenih mest).
Za vsa podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Inšpektorat za delo v Vidmu, Trg Antonimi štev. 6 - Telefon 22-68.
PROCES 0 OROŽJE PRED ZlHTOIŠKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM
„Ho se urne Italija, boste plačali!”
Arogantno vedenje Venierja starejšega med policijsko preiskavo v stanovanju * „Vi ste zavezniški SS-ovci" Venier Mario napadel v sodni dvorani policijskega agenta
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 26, novembra do 2. decembra t. 1. 13 rojstev, 4 primeri smrti, 6 Vkn ji Ženih porok in 1 poroka.
Rojstva; Clementi Robert, Carotalimo Mirella, Furlan Dare}. Devetag Franc. Meden Ga-lijano. Pecorati Peter, Lipov-šček Benito. Craipesi Rosana, Bosa Franco, Hvala Lavra, Cos-sutta Margareta, Polesello Lio-nello in Pellegrin Marija (rojena mrtva).
Smrti:	72-letna gospodinja
Rodi por. Reinoldi Marijana, 25-Ietnl dijak Pacp Vinko 19-letni mehanik Rsdigna Sergej. 37-letna gospodinja Leban por. Buttinaschi Palmira.
Vknjižene poroke: marša! finance Ballatore Liborij in gospodinja Battista Lucija, inženir Chieotaroli Liriko im uradnica Bordello Elza. kmetovalec Petarim Avguot in gospodinja Culot Anica, uradnik Regolin Ernest in gospodinja' Gorjan Raimondina. inšpektor finance STQ Munafo Sebastjan in gospodinja Lužnik Elda, agent policije Ciandaruso Vinko in učiteljica Zuodar Irmina.
Poroke: šofer Batistu ir. Emil in tkalka Sfiligoj Ljuba.
Predolgo bi bilo in preyeč prostora bi zavzelo podrobno opisovanje včerajšnje razprave proti Mariju in Emiliju Ve-nierju, Titu Mizzanu, Mariju Fa/hrettu Mariju in Viniciu Cra-veru. Manjkal je Arrigo Riva, ki je trenutno v bolnici in ni mogel priti na razpravo. Odv. Kezich. ki se je v obrambi Mia-zana pridruži! odv. Tarmaru, je zahteva', da razpravo odložijo, dokler ne bo prisoten tudi Riva. Javni tožilec maj. Grabb kak; r tudi predsednik sodišča, maj. Bayhss sta se tej zahtevi uprla, kajti proces se vleče že od oktobra in bi se tako zavlekel v nedogled. Ker je odv. Kezich videl, da ne bo uspel s svojo tezo, se je zadovoljil in razprava se je nadaljevala z zaslišanjem upravnika umobolnice dr. Ferrija, ki je pripravil obširno poročilo o duševnem stanju Fabretta.
Dr. Ferri ie našel v obtožencu mladeniča, ki je zmožen mišljenja in hotenja, vendar na svoj način. Čeprav ima 19 let, je njegov um zaostal in ne presega uma 14-letnega otroka. Kljub temu pa je Fabreitto vedel, da dela proti zakonu s skrivanjem orožja. Odv. Gefter-Wondrich. ki brani obtoženca, je zahteval, da se proti Fabret. tu ustavi postopek, ker ga lahko štejejo za 14-letnega otroka, proti kateremu ni mogoče postopati. Maj. Mayliss je ovrgel tudi to tezo, ker se 14. leto šteje kot starost in ne kot umsko stanje. V tem primeru ima pred seboj 19-letnega mladeniča, ki je podvržen sicer »psi. hičnemu infantilizmu«, vendar je po njegovem in zdravnikovem mnenju zmožen presojanja in razlikovanja dobrega od zla. Zatorej se bo moral zagovarjati kakor ostali jn sicer zaradi kršitve proglasa št 2, člena III. odat. A ZVU zaradi ilegalnega skrivanja brzostrelke »Beretta* ter kršitve proglasa št. 1, člena III ZVU. ker je skušal z drugimi obtoženci prodajati orožje brez dovoljenja oblasti.
Na vprašanje maj. Bay>!issa, če je Fabretto razumel obtožnico. je mladenič odgovoril: »Približno*. Da ne bi bilo dvomov med razpravo, je Bayliss začel počasi in enostavno razlagati obtožencu, česa je obdolžen. Takoj nato je odv. Gefter-Wondrich odgovoril za obtoženca, da se ne čuti krivega, nakar je prišel pred sodišče In&p. Lo Giudice. ki vodi register oseb, ki -majo orožno dovoljenje iD tudi licenco za prodajo, po iz-javi. da nihče ob obtožencev ni vpisan v seznam. je insp. svoje pričanje končal.
Pred sodnikom se je tedaj najavil visok. suh. elegantno oblečen in brezhibno počesan mož, ki se je s svojimi globoko pod čelo vdoltoenimi očmi ozrl po dvorani in obtožencih ter se vsedel Po prisegi je povedel svoje ime in sicer Francesco O-zebek, insp. policije. Mož je namreč vodil celo zadevo in spravil v zapor vse obtožence.
Kako je zvedel, da prodajajo v našem mestu orožje ni povedal, ker ie insp., začel svoje pripovedovanje tedaj, ko se je začelo njegovo delo. 10. oktobra ie z nekim Mayerjem. kar je izmišljeno ime (pravega i-roena nj hotel izdati) odšel v nek bufet v Ul. Rossetti. kjer je našel Mizzana in ga takoj brez odlašanja vprašal za eic-ž-je. Govoril je v prisiljeni italijanščini s tujim naglasom ter vse v nedoločniku. da bi tako prevaral mladeniča. Ker je bilo preveč prisotnih, so odšli v Ul Ugo Foscolo kjer se je pogovor nadaljeval. Insp. Ozebek se je predstavil za lcupca orožja za račuh nekoga drugRga in je želel v najkrajšem času večjo količino, ker bi jo moral odposlati a ladjo v tujino. Mizzan se je pokazal voljnega in mu obljubil tudi težke strojnice, vendar bi mora! še počakati, ker je precej orožja zazidanega in bi moral prej govoriti z lastniki. Dan kasneje je insp. izvedel od Mizzana, da je treba še počakati, ker je orožje skrito delno- pri Sv. Ivanu, delno pa pri Sv. Alojziju. Zadeva se je vlekla do 17. oktobra, ko je lažni kupec ponovno srečal Mizzana in ga prosil za pospešitev akcije. Izmenjala sta si
telefonski številki in zmenila sta se za sestanek pri Rossetti-jevem spomeniku. Insp. Ozebek je poela! na mesto dva &■ genrta v civilu. da bi nadzorovala prodajalce. Inšpektor se je zapeljal tja s »Topobnom* in vkrcal Mizzana ter Rivo, kj je po Mizzanovi izjavi imel na razpolago 6 novih samokresov in 100 «panzerfau3tov». Inšpektor je hotel pospešiti svoje delo in je zato iskal Mizzana, ki je privolil v sestanek pri Sv. Andreju. Ob 21. uri sta bila oba na mestu. Inšpektor je pustil doma «Topolino» in prišel s taksijem, da ne bi vzbudil suma. Pokazal se je ogorčenega, češ da ga oni mislijo javiti policiji. Mizzan je tedaj priznal, da mu nekateri ne zaupajo, ker mislijo, da ie agent «Inter-poola». Na vsak način pa so pripravljeni prodati le majhen del velike količine orožja in
lir za taksi. Oba sita odšla, vendar se je Mizzan kmalu vrnil v družbi Fabretta v taksiju in pripeljal prvi dve brzostrelki. Lažni kupec je skočil v vozilo in vsi so zdrveli v Ul. Coro-neo, kjer je Fabretto izstopil, Da bi se odkrižal Mizzana, ga je Ozebek poslal po cigarete. Cim je bil sam s šoferjem taksija, mu je pokazal policijsko legitimacijo jn ukazal naj ustavi na Trgu Dalmazia pri glavni policiji, čim bo slišal ime »Grigmano«. Meditem časom pa mora popolnoma molčati in u-bogati. Tedaj sta se vrnila Mizzan s cigaretami in Fabretto z novo brzostrelko. Vsi so odšli vedno s taksijem na Korzo in se ustavili pred «Upim». Od tu je šofer na besedo «Grignano», obrnil vozilo in zavozil proti Trgu Dalmazia. Cim se je ustavil, je inšpektor potegnil iz žepa samokres, spravil Fabretta,
to kot prvi poskus, da se pre- Mizzana in šoferja iz vozila ter
1 A» A O	A-1-. M n —1	.	..	.	..	  _	.	_
pričajo, če je delo na resni podlagi. OzebeK je takoj pristal •n oba sta odšla s taksijem do Trga Teairo romano, kjer sta odslovila vozilo in peš nadaljevala do Ul. degli Artisti. Mizzan se je oddaljil in se kmalu nato vrnil z Vemierjem Marijem. ki je takoj začel pogovor.
«Kdo je kupec* j? vprašal »Capitan Mitra* »Jaz* je bil suhi odgovor lažnega kupca, ki je »stro opazoval prodajalca »Dobro*, je odgovoril Venier «za sedaj samo tri brzostrelke*. Kasneje pa bi preskrbel še drugo orožje, vendar bi moral priti zaradi velike količine s tovornikom. Ker nista imela denarja. je lažni kupec potegnil z žepg kup tisočakov, se premaknil na svetlo, da bi oba točno videla in jima dal 1.000
Tatovi na delu
Včeraj ob 15.30 je Pascjuale Candido iz Rojanske ulice 1 poklical policijo v manifaktur-no trgovino svoje žene v Ul. XX septembra 27, kamor so med popoldanskim odmorom vdrli tatovi ter odnesli za
200.000 lir raznega blaga kakor kravat, nogavic, volnenih jopic, rokavic itd.
56-letni Bruno Merluzzi pa je prijavil policiji, da je iz skladišča trgovine Seasi zmanjkala bala žime v vrednosti
100.000 lir.
Ko je Pappalardo Adalgica iz Ul. Tor San Piero za trenutek odšla v klet po premog, so ji neznani tatovi odnesli iz stanovanja 2 uri vredini okoli
20.000 lir.
Vročekrvni Bolgari
V bolnici so sprejeli 44-letne-ga Bolgara Ivana Popova zaradi rane na glavi. Povedal je, da ga je v taborišču pri Jeziti tih lopnil s kosom železa glavi njegov sonarodnjak ksander Dimitrov.
s po Ale-
Razne nezgode
V bolnici so včeraj sprejeli 31-letr>o Costomai Lucijano, njeno šeslleno hčerko Lilijano in 79-letno Belotti Giovanmo. vse iz Ul. Piceardi, ki so se zastrupile z ogljikovim dvokisam, ki je uhajal iz peči.
Pomoč so nudili tudi 48-letni Kariž Mariji s Kontovelske cesto 3, ki je pri izstopu iz tramvaja padla na tla.
15 dni se bo moral zdraviti 24-letmi Micheli Ottonaro iz Ul. Tor San Piero 18. Pri delu v luki ae je namreč ranil v nogo.
S cirkularko si je prerezal prst 14-letn,i mizarski vajenec Umer Karel iz Milj, ko je delal v neki mizarski delavmoi v Ul. Pascoli,
Bolničarka Giovanna Schia-von iz Ul. Toti 14 je padla v bolnici po stopnicah ter si zvila nogo tako, da bo morala 15 dni počivati.
V rafineriji Standard se je pri delu ranil v prst 64-letni kurjač Zudič Bortolo iz Ul. Ronchetto 86. Ozdirael bo v 12 dneh.
S kolesom se je v Ul. S. Mau-rizio zaletel v neki avto 17-let-ni vajenec Casali Italo iz Ul. Rio Primario 5. Odpovedale so mu namreč zavore.
poklical insp. Placida na pomoč, da je pregledal taksi in zaplenii orožje.
Po uspeli akciji je odšel v stanovanje Venierja in našel doma očeta, ki se je do agentov zelo arogantno obnašal in jih psoval, da so «SS zaveznikov* ter da «bodo že plačali ko bo prišla Italija*. Na točnem načrtu stanovanja, ki mu ga je predloži! javni tožilec, je Oze-bek pokazal, kje je našel orožje in municijo. Največ ga je našel v «delavnici» Venierja Maria. Kmalu je zapustil stanovanje, vendar je pustil na mestu kapi. Carlija, ki je imel na logo aretirati Venierja mlaj
so se uvrstili a svojimi slikami med' svetovne umetnike, to so brata Šubica- in Ažbe, ki je irhel svojo šolo v Monakovem, iz katere je izšla vrsta umetnikov poznejše romantike, katerih dela segajo že v realizem. Iz te dobe so posebno vidni slikarji Petkovšek, Vesel in sli-karica Ivana Kobilica. Pri sled. njih dveh opazimo že vpliv inv presionizma, v katerem je slovensko slikarstvo doseglo tlako visoko raven;
Predavanje dr. Izidorja Cankarja z diapozitivi najboljših del XIX. stoletja so vsi poslušalci poslušali z izrednim zanimanjem. saj je bilo popolno-ma_ razumljivo tudi laikom. Tržačani so predavatelju resnično hvaležni za užitek in z veseljem pričakujejo naslednjega predavanja, ko bo prof. Cankar govoril c impresio. ni zrnu.
SLAVA PADLEMU U0HLU!
lov. ibiir Vodopivec
Novoletna jelka
Sektor Sv. Vid vpisuje otroke za obdaritev vsak torek in sredo od 16. do 18., v četrtkih pa od 18. do 20. ure v Ul. San Vito 17.
ZA NOVOLETNO JELKO IV. OKRAJ
Vzporedno z nabiralno akcijo je tudi vpisovanje otrok; zato pozivamo vse starše otrok od 3. do 12. let, da pohite z vpisovanjem, ki je aa sedežu OF v Skednju in pri sektorskih zaup. nikih Sv. Arna » Kolonkovec, vsak dan od 17. do 20. ure.
SEJA ODBORA OF II. OKRAJA
Danes ob 20. uri bo na okrajnem sedežu na Korzu Garibaldi št. 4 prva seja širšega okrajnega odbora OF U. okraja.
SEJA ODBORA ZA NOVOLETNO JELKO - IV. OKRAJA
Danes ob 20. uri bo v običajnih prosorih v Skednju seja odbora za novoletno jelko IV. okraja. Člani odbora so napro šemi, da pridejo na sejo točno ob določeni uri.
Bil je iz Ospa št. 71. Sel je v partizane 2. februarja 1944 in stopi! v VHI. brigado 18. divizije. Padel je 7. maja 1845 pri Onleikiu pri Ljubljani v zadnjih ogoročenih borbah za- osvoboditev glavnega mesta Slovenije.
Junaškemu tovarišu sončne L stre bomo ohranili trajen spomin!
Tedaj so zaradi pozne ure odložili razpravo na popoldne. Meditem ko so vsi zapuščali dvorano, pa je Venier Mario vstal in se približal svoji zaro-čeniki. Neki policijski agent je tedaj zaprosil mladenko naj zapusti dvorano. To je Venierja tako razjezilo, da je planil na agenta in dvignil pesti. Ostali agenti so priskočili in ga s te-ževo pomirili, Kaže. da se bo moral Venier za ta napad zagovarjati pred istim sodiščem*.
V popoldanski razpravi insp. Ozebka zasliševali odvetniki. Na vprašanje, kako se je Venier starejši obnašal, je potrdil syoje že prej daJig izjave in povedal, da je Venier svoji prestrašeni ženi dejal, da je policija prišla verjetno »zaradi onega bombnege atentata na sedež ZVU*.
Nadaljnje priče niso povedale nič novega, razen kapi. Cer lija. ki je potrdil, da je Venier starejši naipadel sina. zakaj ni zbežal v Tržič. Da bi se opravičil, je Mario povedal očetu, da si je hotel nabrati denarja s prodajanjem orožja, na lcar ga je oče prekinil, češ, da ne sme govoriti v prisotnosti dru-8‘h. to je policije.
Dr. Luigi Lino, upravnik kemičnega oddelka policije, je pričal o kemični sestavi najdenega prahu, balistita in drugega eksploziva. Na koncu je potrdil, da je samokres z oglu-ševalnikom v dobrem stanju. Pred pregledom so mu izročili a prazne izstrelke samokresa. On, sam je kasneje izstrelil še štirj in z mikroskopom dognal, da ima jo vsi Izstrelki ieta znamenja, kar pomeni, da so bili izstreljeni iz ietega orožja. Ce je Venier streljal s samokresom in kdaj pa ni bilo govora-
Po pričevanju inep. Zecchel-hja, ki je sprejel v varstvo zaplenjeno orožje, je pristopil insp. Stefani, ki je prebral zapisnike o zasliševanju Fabretta m Mizzana. Za njim pa je insp. Ozebek prebral še dva zapisni-in sicer Cravera in Venierja Maria, prvi zapisnik, pravi, da je orožje dobil med borbo tor ga shranil v divanu.
V drugem zapisniku pa trdi, da je orožje odnašal iz nekega nemškega skladišča, ker je bil takrat član »Guaidie Civi-che*. Orožje je seveda izročal dvema kurirjema, ki sta ga odnašala ezopovskim ediniet.m.
Zakaj jih je držal do sedaj u> zakaj je hranil samokres z oguševalnikom ter hotel sestaviti tudi nov model, tega ni povedal. Mu bo znalo sodišče med nadaljnjo razpravo izvleči to zanimivo izjavo?
Razprava se bo nadaljevala danes dopoldne ob 9.3Q.
MIKLAVŽEVANJE V NABREŽINI
Demokratične žeine v Nabrežini vabijo na miklavževanje, ki bo jutri 5. t. m. od 20. ure dalje v dvorani Kulturnega doma «Igo Gruden*. Po obdarovanju sledi zabava in ples ter srečo-lov. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek. Miklavževa darila sprejema odbor demokratičnih žena isti dan od 16. do 20. ure v prostorih Kulturnega doma. Cisti dobiček je namenjen v sklad za novoletno jelko.
SEJA ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV
Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev ERS sklicuje za sredo 5. decembra ob 17. uri redno sejo na svojem sedežu.
SINDIKALNE VESTI
V četrtek 6. t. m. ob 18. uri bo v Ul. Machiavelli 13 seja vodilnega odbora ERS pekovskih delavcev. Obravnavali bo. do važna vprašanja stroke.
Predpisi za sekanje božičaih drevesc
TRST, - Urad ZVU za poljedelstvo in ribolov objavlja, da je od 1. decembra do 6. januarja strogo prepovedano sekanje iglastih dreves. Posestniki, ki nameravajo sekati taka drevesa v označenem času, morajo vložiti pravočasno prošnjo pri poveljstvu oddelka gozdnih čuvajev — Ulica Montegrappa 3 I. tel. 3643 . Trst. V prošnji je treba navesti: kraj sečnje, vrsta in količina dreves in namen, za katerega se bodo posekana drevesa rabila. Vsaka sečnja brez predhodnega dovoljenja se bo imela za prekršek in bo kaznovana.
Seja glavnega odbora OF
V nedeljo dne 9. decembra 1951 ob 9. uri dopoldne bo na sedežu tajništva OF, Ul. Rug-gero Manna 29 seja glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje s sledečim dnevnim redom:
1. politično poročilo; 2. orga. nizacijsko poročilo; 3. diskusija; 4. sklepi.
SLOVENSKO H NARODNO J GLEDALIŠČE
aa Tržaško nseinljf ,
V PRIPRAVI Nušičeva komedija v 4 dejanjih
Qobpa
PREMIERA bo v 501,040 8. decembra ob 20. uri v AVDITORIJU v Trstu.
Kupljene vstopnice za P**®’ stavo ((GOSPODA GLEM-BAJEVIn bodo veljale » prvo ponovitev N(Bičev® kc meditje »GOSPA MJNJ; STRICA«, ki bo v NEDELJ 9. decembra ob 18. ttrt AVDITORIJU.
Kdor želi, se mu vri* di denar pri blagajni v u sv. Frančiška 20 (vh0®,Z, tiskarno) od četrtka 00^ dnevno od II. do 13. *a 17. do 19. ure.
od
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA OF . IV. OKRAJA
bo danes ob 20.30 na sedežu v Skednju.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO SKAMPERLEh
Gledališče Verdi
Danes ob 20.30 bo tre^Li* prizorilev Rossinijeve «Seyij6ki brivec*, za uti reda «A» in «B». Nastopaj®"^ pevci; predstavo vodi du1*" AntoninD Votte.	n-.
V četrtek bo premieri x ndzettijeve opere «Lucb_^ Lammermoor*. aa «A» in «C». Opero bo vodil" tonimo Votto; nastopili tojri Dolores Wilsora, Giuseppe 'ri-g para, Liliana Hussi) & Tommasjmi in Raimondo ghelli. Zborno petje .je n riu* ral Adolf o Fanfani. reK)° seppe Marebiaro.
Prosvetno društvo »Slavko	.
Škamperle* prosi svoje član- J	Po	kratki mučni	bolezri
stvo, d:a se udeleži pogreba za ’ ie	zapusti! 2.	t.	m.	naš
pokojnim Romanom Pahorjem, ki bo danes popoldne ob 15. uri izpred mrtvašnice na pokopat-lišču.
* * *
neP°"
Danes ob 20.30 uri važna od-borova seja. Prisotnost vseh odbornikov nujna.
PEVCI!
Udeležite se pograda ROMANA PAHORJA danes ob 15. uri iz kapele pokopališča pri Sv. Ani. Zapeli mu bomo žalasfinko.
zabi j eni
Roman Pahor
2alujoča žena Angela, ^54 Sonja 4n Nadja, oče, ^ v*
M
Draga, brata Drago i® ostali sorodniki.
Pogreb dragega pokoj®*8^ danes ob 15. uri iz mrtva5 pokopališča pri Sv. Ani-Trst, Sušak. Pulj, 4. 12.1
Rdeči križ Istrskega okrožja naznanja, da je v bolnici v Izoli umrl
tovariš Roman Pahor
tajnik okrožnega odbora Rdečega križa.
Koper. 2. decembra 1951.
V nedeljo smo pokopali našega mladega sorodnika in prijatelja
Josipa Smodlaka
iz MACKOVELJ Vsem. ki so mu na kakršen koli način izrazili poslednjo čast, se najiskrenejše zahvaljujemo, zlasti pevskemu zboru iz Mačkovelj, godbi iz Doline ter mladini iz Mačkovelj ter okoliških vasi.
Žalujoče družine: Smodllak, Zerjul in Jamšek.
Ob smrti tov. ROMANA^l, HORJA, ustanovitelja skih društev m pozrivova^to, sodelavca do njihovega /Lrcr sta po fašizmu, izražamo
vi družini in sorodnlko®
najiskrenejše sožalje in „Ldif mo njegove sodelavce it P # let, da se ude leži jo po9rt' bo danes cb 15. uri i*.1 pokopališča pri Sv. An'- ... BIVŠI OMLADIČ
Umrl je tov. ROMAN . ^0j. HOR, ustanovitelj in hto-eg2" nik Združenja političnih P njancev.	j^ra-
Družini in sorodnikom ,g žarno naše najgloblje soZ od Vabimo članstvo, da Xape dolži spominu našega P° ga tovariša.	,	=	ur*	*
Pogreb bo danes ob pokopališča Sv. Ane. _.
Združenje bivfL političnih preri™5
SOŽALJE v0M
Sektorski odbor UF - v0jeSa izraža v imenu vsega Apift" članstva globoko sorib8, v; o° ni m tov. Dragi Pahorje pa. izgubi dragega Rom3 horja.
IZLET V BUJSC1NO
Osvobodilna fronta iz Stra-marja, Škofij in Flavij organizira enodnevni izlet 9. decembra 1951 z avtobusom v Umag, k reki Mirni in v Buje. Vpisovanje pri tov. Veljaku Lazarju v Stramarju, pri tov. Jamšku Jožetu v Plavjah, pri tovarišici Hrovatin Milj na Badihi in pri tov. Furlaniču Dorotu v Škofijah. Vpisovanje do srede 5. decembra.
Vsemu svojemu članstvu javljamo žalostno vest, da nas je po mučni bolezni zapustil naš bivši predsedri’
ROMAN PAHOR
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 4. decembra 1951 ob 15. uri iz kapele pokopališča pri Sv. Slava njegovemu spominu !
Trst, 3. decembra 1951.
SLOVENSKO - HRVATSKA
PROSVETNA ZVEZA
IZLET NA TOLMINSKO
OF IV. okraja organizira dvodnevni izlet 25. in 26. decembra v Kanal, Sv. Lucijo in Tol. min. Vpisovanje na okrajnem sedežu OF v Skednju vsak dan od 3. do 12. decembra od 17 do 21. ure.
Obnovitev osebnih izkaznic
Županstvo obvešča vse prizadete, da bo urad za osebne Izkaznice v Ul. Malcanton 3 od 1. decembra dalje poskrbel za obnovitev osebnih izkaznic, ki so bile izdane januarja in 'februarja 1949.
Poleg stare osebne izkaznice morajo prizadeti predložiti tri slike, napravljene pred kratkim.
SMUČARSKI TEČAJ PDT V PODKORENU PRI KRANJ SKI GORI
PDT priredi svoj ni. smučarski tečaj od 26. decembra do A januarja 1952 zp začetnike in za obiskovalce prejšnjih tečajev pod strokovnim vodstvom priznanega smučarskega trenerja.
Vpisovanje v Ul. Machiavelli št. 13 ZDTV do vključno 13. decembra.
Cesta zaprta za promet
6. decembra bodo zaradi polaganja električnega kabla zaprli cesto, ki gre od Ul. Cumano do hiše št, 382 v Rocolu-Callaia.
Okrajni odbor OF I. okraja izreka v imenu članstva družini ROMANA PAHORJA ob bridki izgubi globoko sožalje.
Romanu, ki se je vse svoje življenje boril za pravice Slovencev in delavskega razreda sploh, naj bo lahka domača zemlja. Nam pa bo ostal svetel vzgled v naši nadaljnji borbi.
Spremimo ga na njegovi zadnji poti danes ob 15. uri na pokopališču pri Sv. Ani.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 2. in 3. decembra 1951 se je v Trstu rodilo 10 otrok, poroke so bile 3, umrlo pa je 15 oseb.
Poročili so se: težak Luigi Lonzari in gospodinja Maria Bonetti, delavec Jožef Batič in gospodinja Cita Ulčar, uradnik Giorgio Garbuio in gospodinja Gianna Costamch.
Umrli so: 54-letn! Domenico Festa, 70-letna Caterina Pozzo vd. Mosefti, 65-Ietni Mario Ma-lutta, 76-letni Riccardo De Gum-berti, 1 letni Gorjan Cossutta, 64-letni Roberto Maidich, 51-letna Anita Furlani vd. Gian-nofcti 72-letni Ettore Davide Lazzini, 38-letna Adria Ales por. Paco», Maria Pachor, en dan 6tara, 74-letna Glustina Magajna por. Mecchia, 72-letna , ga Part eni r> por. Formi, 79-letni | Matteo Crevatin, 48-letni Um-berto Suber, 71-letni Ernestoi Cavalieri,	*
ADEX
IZLETI Z VLAJ-za BOŽIC (4 d”cvn’L.Dl> NOVO LETO (3
Bled
Vpisovanje
od 26.
nove*1*
bra dalje*
Od 23. do 26. dece®6** Ljubljano Ajdovščino Vipavo
Tomaj Pulj Pazin
^^van^bid0
8.
SILVESTROVANJE
Opatiji
r izleti od 30
deceInb£
31-
januarja in(;jftUarj«'
Adi-*8'
Vpisovanje
do 1. Ji«!,«—-- JgllHl
cembra do *•
P1o. *****
EKpress^do^i
ni gumi v Združen? držav«. Med tjemti vodijo jndokina, Tajska in Indonezija, Težko bi že dan^s dotočili, kako veliko bo to povpraševanje po gumiju za tlakovanje cest, ko ije bo vei: sedianje krize, kajti pri taki presoji je treba uvaževatj rrino. gs esnitelje. C* vzamemo kot merilo, da je 2.J om debela asfaltna piast ustrezajoče poprečje iin da so povprečne ceste široke od sejdem do osem me-
vendar vedra in vesela-
išna je bila naša mladina
Na komemoraciji Vojke Sm-uccue je imel tcv, fr. Josip Kosovel govori sz kat er e cj a objavljamo tekaj odstavkov,
8« trenutki v življenju po-•Jtoeznikov im večjih skupno-^ ^ ®e ti in omi želijo po.
v spomine, ko čutijo (•“reto Umakniti se vase in v | *jj>i poiskati podobe svojih dra. ki jih ni več m*,d nami. j.nas se pojavi hrepenenje, da ? zazrli njihov telesni in du-oforaz, da se z njimi po. *®80Worimo. V teh trenutkih ^ Je, kot da so v resnici ‘«Wtti, kot da nam dajejo na marsikatero vpra-*ta Ob njih se vprašamo, ali * na pr a v j poti, ali pravil-J tolmačimo njihovo sporoči-J*Tudi pri njih iščemo smisla osebnemu in skupne-I življenju. Odgovor na vsa ! ’ '®rašanja so oni položili v S svojimi dlejanji, s svo-! J® žrtvovanjem, z vseir* živ-Le prisluhnimo urtiri-; njihovega srca, ki bije v ■J*saanih. v njih samih pa bo-obenem našli tolažbe ra | bolest zaradi njihove V njih satnih in v lepo-. •'Jihovega žrtvovanja in v u njihovih hotenj, se z vam,! vred spolrinjam i e dobre -i-*—	■*»»
jem življenju dobra, prizanesljivo, vse razumevajoča^ skrbna prijateljica, ki si z lepim vzgledom in topilo besedo le ctobro vplivala na svoj fcreg, tako si tudi v nevarnostih pozabljala nase in padla si, ko si hotela pomagaiti ranjenemu tovarišu. Naei se umaknila, nisi ga hotel® prepustiti usodi, ho tela si mu rešiti življenje. Ko si prinašala življenje, si debila; smrt. Se v zadnjem trenutku dobrota. V tej tvoji dobroti te vidimo, zaradi (Dobrote in tepete tvojega značaj^ smo te ljiubili, zaradi te dobrote in lepote nam boš ostala vedno ne. pozabljena. Z vsakim izmed' nas se sedlaj pogovarjaš. Mi te čutimo in te prosimo; «0:-tani med nami, n« izgini nami Pe-tnebujerro te, potrebujemo tebe in tvoje tovariše.* Ce bedo naša dejtanja dobra, iskrena, dobro namerna, poštena, kot' so bila njena dejanja, če bodo naša prizadevanja čista, bo ostala Vojkam bodo ostali njev ni tovariši danes in vedno med namiL.
Motiv iz zgodnjih jutranjih on Na delo!
.(Foto Magajna)
moj®
zlate Vojke, gre . ttdsel obenem tudi k one. 1 Sl. n^acieniu rot^u. katerega j eni dlel je bila ona in s j i”61'*1 skupaj je rasi la. Nam j	in njenim vrstnikem
K v zadošlčenjte in mlajšim služilo za vzor, če se tega iega mladega rodu spom-
Himo
til
kristalno čista,
je lepa skupnost mladih
•fealo
polna
ojj °v in prizadevanj, da si čist svoj značaj, da si _ ttfcujie svojo osebnost in Jo ljubezen do lastnega na-^ a- Občutili so, da jim na-tujec mori duše in tej V^vj so se uprli. Z nepoln vnerro, z velikim trudom ^®aporom, z muko, toda ven. c e z veseljem in z ljubezni.
se učili jezika svojih lju-^ težavo so se ob početkih prizadevanja izražal; v _ jeziku, ki jim je, kolt ^ ga cd doma poznali, slu ■_ le za vsakodnevne potrebe.
najintimnejša čustva niso -.®ali besed, za razpravlja-. ^ o težjih vprašanjih je bil jezik še preskromen, ^°l«oren. Prisvojitev lepe slo. N^inie, poglobitev v naše r^rno snovanje so iskali in J?11 za dnevom so odkrivali ^ nova razodetja v tem ^Sledu. Le z lastnim jezikom v lastne m je ziku so lahk o v bistvo našega na-lT®- V šoli so morali poslu-t' <te je svet prepojila in v*Snila edinclg rimska in ita.
‘ ®*Mfca kultura. Pri svojem J^nšoLskem iskanju pa sr spo. j*1*1« da so tudi drugi narodi r^Bevali sWj delež in da je p slovenski narod stremel k , varitvi lastne kulture sione-‘'a lastni miselnosti in O^nosti, k lastni izpolnitvi
je bilo, kake so sred-^ °*°i in visokošolci ter tu-mladina, rokodelci, lirjj1**, trgovski pomočniki, * obeh spolov prositJo-•HoJi0 ~~	i'11	nismo k temu
sit,, i. Prisiliti, kot to lahke 1 šola — pisati v začstku ženine pismene izdelke, je bil skrotovičen, popa-* italijanski načinom pi in zaradj tega nejasen,
 	Teda	polagoma je
• slog boli*i i11 Itp-i, fJši v duhu slovenskega lj^ )a- Med seboj sc razprav-vseh življenjskih vpra-^ v svojem lastnem je-^ ■ 2animali so se za vse, ^ s® je dogajalo po svetu in )L.nas- živeli so krepko, m-jii	iivlj«ije. Bili so res-
4'r UJali so bitj stvarni, ven BC bili kljub tem« im-<iHi v”i. kot to pristaja mla. ftllj’ ^ taka je njena nrav. V *° vedrj in veseli in njiho j/^lje je bilo polno.
so še hujšj časi, Wa nanje pripravljeni, z in vedro so Hi v jj-2 nasmeškom in vedro ^^evzela nase svojo us<dc ^ . Vojka Smuč. Živela je, Je ukazovalo njeno srce. diuhovno povezana s ^	r4a-r°d«™.	slutila je, da
tu	usodni. Bila je močna
^	in	zato je lahko do-
svoje osebnosti tudi V njeni osebnosti od ** tedinji nriadi rod in Vis ^bnost je mečno vpdi-ftjtne vrstnike. Zato nocoj naše misli po. *■	vse3	tedanji mla.
^i.	pa	enim, ki so
bij-, reno in prijateljsko
na,ni Vojka m P' Wl lova- Pinko in Han-v«a in ^nko tn drugi.
. '“to .	ui	mufei,
wJ?Mli	lahko danes po.
-tvr,llfc& povedali, sveto-
vS	nam i«. »to « 2
k-	oren» pomeniti z ži.
• Začutil; smo necoj
r«3o.
j« obletnica yo.®i diai V, Ja??’ svoje mlado Hv-- -S*«a »nu> nujnost, da ° samo mi, med ^ se snidemo fcJr* zaživimo z vami. 34 ba'a v vsem svo.
GUMIJASTA KOLESA VOZIL PO GUMIJASTIH CESTAH
TLAKOVANJE CEST Z GUMIJEM
Morda vam je kaj znano o I cestaJi, ki so tlakovane z gu-' mijem. le ceste so že precej razširjene na Nizozemskem', Javi in nekaterih ameriških zveznih državah, kot Minnesoti, Massachusettsu, Texasu in. New Yorku. Morda to tlakovanje z gumijem nekoč zavzelo prvo mesto med vsemi vrstami tlakovanja, Za enkrat pa ga še ne uporabljajo na splošno.
Kako Jlakiujejo cesto z gumijem? Navadnemu asfaltu pri. mešajo v puanu znuei guir.i, ki je lahko naraven ali sintetičen. nov ali predelan in majhna količina gumija zadostuje Za razmeroma veliko cestno površino. Pri tlakovanju z gumijem uiporabijajo obi-čajne stroje za tlakovanje cest.
Zaradi sedanjih, okoliščin ne morejo Združene države uvažati normalne količine gumija. Ne glede na sedanje izred-no stanje je tlakovanje ce»t z gumijem povezano z mnogima gospodarskima in socialnimi vprašanji, katera so važna aa vsakogar, ki niu je na temr^dn -9v»t dener -dobro izda, da se vozi do varnih in e’ ■ brih cestah, da okrepi eno izmed temeljnih svetovnih industrij, kj daje' milijonom ljudi.
Na Nizozemskem so strokovnjaki začeii preizkušati tlakovanje z gumn jem na navadnih državnih cestah pred petnajsti, mi leti. Eno stran ceste so ila-kovaiii z zmesjo gumija in asfalta. drugo pa z navdanim asiai. toro. Prišla je druga svetovna vojna in skozi pet dolgih let so se po tem asiaiiu vaiili težki topovi, Samici, oklopnj in tovorni avtomobili na<cistov, kasneje pa prazna vozila zavezniških sil. Deli ceste, ki so jih tlakovali z gumijem, so videti danes skoraj novi, mediem ko so sosednje z navadnirr. asfaltom tlakovane proge, hudo obrabljene in potrebujejo temeljitega popravila. Ker je gumi prožen, se pod težo vozil, usloči, ko Da so vozila mimo, skoči nazaj na svojP mesto in tako tlakovana površina ne razpoka in se ne drobi.
V vročih dnevih zadržuje gu. nij topljenje asfalta in tako pre. prečuje da bd kolesa vozil vtisnila v ' asfaltno površino svo. je sledove. Ko pa nastopi mrzlo vreme, omejuje skrčenje in preprečuje pronicanje ,vc-de v tlak, kar iP zelo vazno, kajti ko se voda, ki je promk-mJa globoko v .tl^ovano površine, izpremem v led, P<Wt touje več prostora in tako po-1
veroča mnoge razpoke.
Prebivalci mesteca Worthing-ton v zvezni državi Minnesota, kjer so nedavno tlakovali neko ulico z gumijastim asfaltom, trdijo, da je ta urlica veliko mirnejša kot druge, ki niso nag manj prometne. Delavci, ki so zaptosleni pr; tlakovanju z gumijastim asfaltom, pa poročajo, da jg' hoja po takem asfaltu, mnogo prijetnejša. Zato bo tako tlakovanje pri. merno za plcčnike, teniška igrišča in zlasti za otroška, kjer bo potem manj razbitih komolcev in- kolen.
Glavna prednost tlakovanja z 'gumijem pa je vsekakor tc, da je ceneno, ne samo v kolikor zadeva vzdrževanje, temveč tudi v kolikor zadfeva dobo trajanja. Iz raznih pregledov sledii, da odpade ed zneska, ki ga v Združenjih državah iz da ja jo za ceste, polovica na redno vzdrževanje. Pretežni del ostale polovice uporabljajo za obnavljanje slabega tlaka. Ta-
Prednosti ceste, ki jo prevlečejo z zmesjo asfalta in gumija -Ali bo postal zmleti gumi standardna primes za tlakovanje cest?
tkto ostane za gradnjo novih cest na razpolago le malo sredstev in zaradi visefcih cen gradnje je povečanje ameriškega cestnega omrežja precej zaostale, čepraiv ie gradnja dodatnih cest postala važen pro. blem prevozov. Kof sodijo, je v Združenih državah trenutno v prometu vač kot 40 milijonov motornih včzil. to je 20 odstotkov več kot pired vojno Na cestno omrežje, katerega obseg je prav tako velik, kot' je bil pred drugo svetovno voj. no, odpade torej ena petina več avtomobilov. Mnoge izmed' današnjih cest ne morejo vzdržati sedanjega težkega in nagle.-ga prometa in popravila teh cest so nesorazmerno draga.
Za gradnjo novah in boljših
Prve dni vsakega meseca je v Kopru živinski sejem, na katerega pripeljejo kmetje vsakovrstno živino. Kljub temu, da je cena živini v zadnjih mesecih občutno padla, ne morejo kmetje vse živine prodati, ka;ti kupci pričaka jejo, da bo v kratkem cena še nižja.
eesU fci naj zadostijo vst,m potrebam prometa, bi Združen« države potrebovale velike vsote denarja. Morda	lah*
bo prihranile izdaten del tega-denarja s tlakovanjem cest z gumijastim asfaltom, kajti tlakovanje taškSi cest je mnogo cenejše.
Tlakovanje ameriških cest z gumijastim, asfaltom bi utegni, to postati najvaižnejši činitelj za okrepitev gospodarskega. u-stroja držav, ki izvažajo narav-v Združene države. IS vodijo Indokina, Taj-Težko bi že veliko bo
  gumiju za
ko ne bo ve i kajti pri taki uvaževati mno.
ceste osem metrov, so za vsak poldrug kilometer potrebne štiri tonP predelanega gumija ali poldruga tona naravnega gumija. Ker se laihko uporalbljata obe nave. deni vršiti, bi lahko predvidevali, da bi tri tene gumija zadoščale za pddrug kilometer.
Ce se opiramo na gornje šte. viKce, bi bilo za obnovitev asfalta na sedanjih dva milijona dve sto petdeset tisoč km ameriških cest potrebnih 4 milijone 500.000 ton gumija. Ce dodamo temu še; milijone ton gumija, kj bi jih potrebovali za tlakovanje novih cest, mestnih uiic in pločnikov, nam bo postalo jasno, kako ogromno tržišče za gumi utegne po staifci ta panoga dela.
Ali bo postal zmlati gumi standardna asfaltna primes za tlakovanje cest? Ali ga bedo uporabljali aa vse mestne ulice, da oglušijo ropot prometa? Alj ga bodo uporabljali za vse pločnike, da olajšajo pešcem hojo? katera vrsta gumija se bo izkazala za najboljšo? Kak odstotek primesi gumija bo najcenejši in najbolj ustrezajoč? Kateri se bo po daljši uporabi najbolj obnesel? Na vsa ta vprašanja bodo lahko odgovorili samo preizkusi j.n čas. Po poročilih o poskusnih progah v Združenih državah in dringod
pa bi lahko sodili, da bodo v dogledni bodočnosti drsela gu. mijasta kolesa vozil po gumijastih cestah in vožnja z motornimi vozili bo varnejša, hitrej. ša, udobnejša in cenejša.
Reška luka bo imela v decembru rekordni promet
Po dosedanjih prijavah ladij, ki bodo v decembru priplule v reško luko oziroma ocplule iz luke, pričakujejo, da bo blagovni promet v luki dosegel v tem mesecu rekorden obseg čez 230 tisoč ton blaga. Iz inozemstva bo prispelo na Reko v decembru med drugam 28 tisoč ton koksa, okrog 10.000 ton jek. la in valjanih.izde-kov, 4000 ton raznih olj. 2000 ton rotacijskega papirja itd, za izvoz pa bo treba vkrcati okrog 60.000 ton koruze, 35.000 ton lesa, 12.000 ton rezancev sladkorne pese in znatne količine drugega blaga.
UMETNO NAMAKANJE POVARDARJA
V kratkem bodo dograjeni v porečju reke Vardar novi prekopi in potem bo omogočeno umetno namakanje nad 300.000 ha malo rodovitne zemlje. Na nj^j bodo zadružniki želi vsako leto cVakrat ali trikrat. Za prihodnje teto je določenih 47 milijonov din za prekope v Po-vardarju.
POVEČANJE DELOVNE SILE V BRITANSKI OBRAMBNI INDUSTRIJI
V skladu z obrambnimi načr. ti britanske vlade se je v oktobru število zaposlenega delavstva v kovinski, strojni in avtomobilski industriji povečalo za 20.000. V teh panogah industrije je sedaj zaposlenih 4 milijone 150 tisoč* mož in žena, to je 215 tisoč več koj, v sredini leta 1948.
NORMALIZACIJA GOSPODARSKIH ODNOSOV
BEDHBIIIŽJE CEHE U JUfiOMJI
V devetih mesecih je padla mast od 500 na 200 din, sladkor s 500 na 150/ moka s 150 na 70 din itd.
S prehodom na nov finančni sistem v. Jugoslaviji tudi polagoma prehajajo na stabilnejši i® realnejši odnos med cenami in dohodki prebivalstva.
Po vojni se je zaradi različnih posegov države v gospodarstvo in zaradi cele vrste težav, ustvaril nerealen odnos med cenami različnih izdelkov in uslug, Tako so na primer najemnine za stanovamja ostale ves čas ne. izpremejene in so bile v veljavi praktično iste najemnine kot pred vojno. Vse ostale cene pa so močno poskočile. Tak položaj ja bil brez dvoma nenaraven in je vodil k temu, da niso testaikj več popravljali svcgtih zgradb in da ni prišlo do on® drobne «živ-ljerne graditve stanevanskih hiš, ki sicer ne rešuje krize, a jo lahko v veliki mieri omili; Seveda ni bilo talko nepra-vSčno saraam^rjle samo pri stanovanjih, a skoraj pr( vseh izdelkih. Značilno za to ne-.aerazm-erje so visoke cene krneč kiih, prehranjevalnih izdtlkov im razmeroma nižje cen® neka. terih industrijskih izdelkov, prevoznih postavk in uslug.
8 .prehodom na nov način goi spodarjenja, s predajo tovarn v roke delovnih kolektivov, je' bilo nujno to nesorazmerje odstraniti. To se je deloma že izL vedlo z dvigom ce'n nekaterih artiklov, prevoznih tarif in uslug. Seveda b$ tak dvig težko zadel življenjsko raven pre-tivalsfcva, če mu ne' bi sladil obenem padec cen za prehran-., tesne artikle.
C^ne' na živilskem- trgu pa \®t!rajno padajo že vrsto mesecev. Ko so Jetos februarja pre-sitopilj nas prosto prodajo s kmetijskimi pridelki in ukinili obvezno oddajo večine kmetij, skih proizvodov, so sp že pričele kazati tendence k padcu cen. Seveda se' uspehi niso mo-glM pokazati kar čez noč.
Sedaj je od takrat preteklo že devet mesecev in ao uspehi že dokaj vidni. Mast je na primer bila v marcu na trgu po 500 do 550 dinarjev, y novembru pa jo je že povsod dovolj po 200 do 220 dinarjev. Isto je s sladkorjem, ki je ta-krat veljal kg 500 dinarjev sedaj pa 155 dinarjev. Podoben padec, eejprav ne tako rezek, so zabeležili pri krušni moki, ki je marca veljala okoli 15° dinarjev, sedaj Pa velja nekaj pod 70 dinarjev.
Poudariti moramo, da gre pri padcih cen za normalen proces, da se' cene formirajo svo-x>dno na tržišču pod1 vplivam zakona o ponudbi in povpraševanju. To ng farsi rano zniževanje, nastalo zaradi državnih posegov. Seveda je država vplivala s svojim blagom in pospeševala zniževanje cen. To pa je diejala oprezno tako, da je prode jala svojte blago vedno nekoliko nižje, kol' so ga prodajali privatni prodajal, ci.
Jasno je, da je moral slediti padcu cen kmečkih pridelkov tudi padtec oen indusrijskega blaga in zlasti tekstila. Prvo znižanje tekstilnih izdelkov smo lahko zalbeležilj pred ne-diavnim 23. oktobra. Takrat so pocenili tekstilno blago za 10 odstotkov. Drugo znižanje pa je stopilo v veljavo I. decembra. To ne velja samo zia teksta, temvelč tudi aa izdelke iz polivinila in nekatere izdelke,' ■ živilske industrije. To znižanje je tokrat sledeče;
Tekalno blago in konfekcija linearno (pri vsakem pred-metu) za 15 odst., izdelki iz polivinila linearno za 20 odst., bombon,! 20 odst., čokolada 10 odst, suhomesnati izdelki 15 odst.
Poleg tega »o znižali twdi ce.
no vina to to: beda vina (naj* manj 11-prooentna) od 95—70 dinarjev. Cena se' giblje glede na obrat, v ■ katerem prodajajo vino). Rdeča vina od 90—65 dinarjev.
To so prodajne oer^ v gostinskih obratih, y katere je že vračunana državna taksa in vsi stroški kdt tudi dobički gostilne.
Brez dvoma je, da so Va znižanja cen šele z*ačetek. Z normalizacijo gospodarskih edno. sov se tudi vedno bolj uveljavljajo normaikii odnosi na trgu. Glavno vlogo pa seveda ne bo odigrala pri t©m trgovina, tem. več proizvajalo] sami. Prav zato so tudi anii prevzeli podjetja v svoje roke. Delavski sveti vedno ibolj pazijo na proizvodne stroške v podjetjih in tako znižujejo poflne lastne ce. ne industrijskih izdelkov. Ta znižanja in ona so osnovna, pa žal sfatistika ne' registrira.
Ob istem času se tudi vedno bolj uveljavlja stabilnost vaflute tako, da bo verjetno tomaillu iatoMo tudi prišla na zunanje tržilšče in bo lahko kvodirala na svietovniih borzah.
Obtok denarja, ki j^ po vojni nenaravno narasel, vedno bolj plahni.
Ljubljanske trgovine so sedaj polne vseh mogočih izdelkov. Ni več skoraj stvari, ki bi j« človek ne našel. Obenem.' se je tudi spremenil osinicB osebja db kupca. Isto lahko rečemo za gostinske obrate, ki go postali kujturnejiši, p<a tudi cenejši.
VELIKA KOVACN1CA V ZENICI JE ZAČELA DELNO OBRATOVATI
Na Dan republike - so v Zenici izročili svojemu namenu prve s.trojne naprave, in sicer dve veliki kladivi, kj lahko obdelujeta jeklene dele, težke več desetin ton. Ob tej slovesnosti se je kolektiv monterjev zavezal, da bo vsak mesec dovršil montažo enega kladiva, vs-ga 8 takih kladiv. Začetek obratovanja velike kovačnice; v Zenici je velikega pomena za vso Ju* goslovansko težko industrij<V saj bodo lahko odslej sami izdelovali ladijske gredi, kolesa za lokomotive ter velike kovan* dele vodnih m parnih turbin.
VEČER OPERNIH ARIJ V AVDITORIJU
V petek, 30. novembra, nam je Glasbena Matica pripravila koncert opernih arij s sodelovanjem pevcev ljubljanske Opere mezzosopranistke Elze Karlovčeve, sopranistke Vilme Bukovčeve in tenorista Mira Brajnika. Pri klavirju jih je spremljal dr. Demšar. Z namenom seznaniti tržaške Slovence tudi s slovansko operno ustvarjalnostjo je program obsegal, poleg odlomkov i« tako imenovanega tJšelesnegat repertoarja, tudi arije iz oper Čajkovskega, Hatzeja, Rimski-Korsa-kova, Musorgskega in Švare.
Ko libretist in skladatelj pišeta opero, si že vnaprej predstavljata odrsko dejanje, scenerijo, orkester. Pri ustvarjanju upoštevata vse te različne komponente. Drugače je napisana novela, drugače drama in drugače tekst ope. re. prav tako je drugače zložena simfonija, drugače samostojen samospev in drugače operna glasba. Izvajanje operne arije brez komponent, ki tvorijo z njo ne-razdruino umetnilko celoto (dejanje, scenerija, orkester) pomeni zato vedno nekaj nepopolnega. Pri operi starejšega datuma, t. j. is dobe, ko so skladatelji Se pisali tudi aa opero zaključene komtde s skromno in nebarviio orkestralno spremlja-
vo, je taKa pomanjkljivost manj zaznavna. Postaja pa bolj občutna, čim bolj se bližamo sodobnikom. Tu moramo, če že hoče* mo podati operni odlomek, tega tako rekoč nasilno izsekati iz celotnega dela. m ta izsek podajamo, namesto s tisto orkestralno barvitostjo, s katero je skladatelj računal, s skromnim klavirjeml Jasno je, da tako predstavljen odlomek ne mor c učinkovati tako, kakor si je zamislil avtor.
Zato predstavlja take vrst* koncert za pevca relativno težjo nalogo. V tem pogledu je pevčeva perspektiva v neki meri identična e avtorjevo. Tudi pevec si — nehote ali podzavestno — svojo arijo predstavlja v sklopu celotnega dejanja, s scenerijo in orkestrom. Ne tako poslušalec, posebno pri nepoznani open. pevčeva in spremljevalčeva nalo. ga je, da vse. kar manjka, nadomestita s svojo interpretacijo.
Ako upoštevamo vse to, morit-mo reči. da so gostje svojo nalogo prav lepo rešili. Elza Karlovac, ki je tržaški publiki ie iotro znana iz prejtnjih koncertov, nam je <o pot zapela odlomek iz Hatzejeve rAdel »n Afar«», arijo te «Gtoeonde», arijo i» J!»m-ski-Korsakova tSneguročke». arijo iz «Samsona in Dolile* in
Solisti Elza Karlovac, Vilma Bukovec in Miro Brajnik $ prof. G. Demšarjem po koncertu Glasbene Matice v Avditoriju
2.
Majhna j« slovenska zemlja, v dobi aeroplana bi kaj kmalu šla mimo oči. Clovfcoki korak
pa občuti vso razgibanost io pestrost, ko mora preko njenih gričev in hribov, preko njenih dolin in ravnin. Razbita i6*. : čuda, da je vsaka pokrajina slovenske zemlje šla v teku ča-ss svojo pot. da i**1® košček na-še zemlje svojo posebno zgodovino.
Ni enotnega merila za dogajanja, ki j in je doživljal nas človek v različnih predelih naše zemlje Doba srednjega_ veka, fevdalizma, doba meščan, stva kaže drugačen razvoj v centru, drugačen na vzhodu, za-padu in severu.
Čudno nam danea zveni ugotovitev da so beneški Slovenci pa naj ao izmed najbolj rev-nih ljudi, oni, za katere veljajo zlasti Gradnikove besede, da «so zadnja straža* no zapadu, v dobi fevdalizma imeli izmed vseh slovenskih ozemelj še najbolj napreden, položaj. Pod oglejfkimi patriarhi in pod beneškimi doži so beneški Slovenci sami upravljali svojo deželico, sami sodili med pravim in nepravim. Rednih davkov niso plačevali kot ostali Furlani, obveznosti za vojno službo niso poznali.
Ponosni so bili in so še na te svoje pravice in »voj položaj, na svoje sindike. svoje velike župane, na sestanke mrsinske in, landrske banke, na sestanek obeh pri Sv. Krnu (Sv. Kvi-rir.). Ker jim je Avstrija pod katero so prišli leta 1797. te pravice vzela, so se nad njo upravičeno maščevali in iz ljubezni do pravice, do demokracije v plebiscitu leta 1866. v»i z eno samo izjemo glasoval! proti reakcionarni Avstriji, za demokratično Italijo, za kar jih je javno spodbujal tudi itali-
BOJ ČEDERMACEV
(Beneško - slovenska duhovščina pod Italijo)
janski pisatelj In. slovničar Ni-eold Tomaseo, po rojstvu Jo-maževič, Hrvat, ki je v: svojih mladih letih še zapel sivoje hr-vatske »Iskrice«.
Ce kje "a zemlji, če kdaj v zgodovini, je bilo ljudstvo Beneške Slovenije kmalu kruto ogoljufano za svojo vero v de-mokratičrjost; bila je meščan, ska Italija, ki jih je ogoljufala. Nič več jim ni vrnila njihove upravne in sodne avtonomije za njih gospodarski dvig Se ni brigala. Kulturno jim ni dala prav nič, niti ene osnov ’r>e šole v domačem jeziku, našemu jeziku ni odprla poti v urade, riti ne na županstva; prav nič se ni pobrigala, dia bi se prosvetno zgibali in dvignili. Sege, običaje, navade, vse kar je ustvarila duhovna tvornost beneško slovenskega ljudstva v&p kar so posedali skup no i ostalimi Slovenci, pravlji-cg, pripovedke, pesmi, vse to je za Italijane postalo kvečjemu in v najboljšem primeru zanimiv muzejski predmet Slavic Italiane, kot so Italijani sa_ mi tja do prihoda fašizma še imenovali to deželico. Beneški Slovenci, ki so ljubili svojo preteklost, ki je slovenska, ni-*o mogli sprejeti tega, kar jim je Italija nudila, italijanske civilizacije, italijanska kulture, italijanskega občevalnega jezika. Tako Je Beneška Slovenija postala živ muzej, tok časa in zgodovine se je tu ustavil, vsaka rant in napredek sta obstala. Prav do zadnjih dni. ko je tudi beneško-slovensko ljudstvo razgibala narodnoosvobodilna borba slovenskega naroda.
Medtem ko so se preostali
Slovenci po letu 1848. razgibali gospodarsko, politično in kulturno, je človek pod Matajurjem, okoli Ivanaca in Muzeev ostal, kjer je bil v svoji revni. a nam dragi domačnosti. V kolikor je ostal, premnogi so šli za kruhom v svet, drugi so počasi, zlasti v nižjih predelih podlegli pritisku, poitalijančili so se in pafurlanili.
Edini javni prostor, kjer je beneški Slovenec še slišal domačo besedo je bila cerkev. Edina knjiga, ki se je še tiskala zanje in samo zanje je bil katekizrem, saj je bil v začetku pisan v njih narečju, eden v rezijanskem, drugi v bene-ško-slovenskem. Medtem ko je Pry? °^al' se je drugi vedno bolj približal slovenskemu knji ževnemu jeziku. Beneški Slo-’ venci so tako kulturno životarili, odtrgani po državni meji, ki jo je naraščajoči italijanski šovinizem vedno bolj zapiral celo pred nedolžno knjigo Mo^ horjeve. družbe pred redkim političnim tednikom, ki je skušal priti iz Gorice ali Trsta.
Pri takem položaju razumljivo, da je bil skoraj edini inteligemt Beneške Slovenije beneško-slovenski duhovnik ki se je šolal v; italijansko-furlan-skem Vidmu. Slovenec je ostal le v kolikor je rastel iz domače tradicije in iz tega kar je mogel dobiti iz Slovenije čez mejo. Dva duhovnika sta tudi edina pesnika te zemlje Podreka, ko slišiš njegovo «Jaz pa nisem Talijanka...«, se ti zdi. da je daljen tožeč odpev Vodnikovemu ((Zadovoljnemu Kranjcu«. Pozen odpev, ker jo je Podreka zapel šel« y, letu narodoy
1848. Se živeči, r.ad osemdeset, letni starosta beneško-sloven-skih duhovnikov Ivan Trinko-Zamejski, je zapel svoje pesmi bolj kot svoje osebne tožb« in hrepenenja, kot daljen, daljen odmev Jenka, Stritarja, Gregorčiča.
Boj beneško-slovenske duhovščine pod fašizmom je slovenskemu ljudstvu približal Bevkov »Kaplan Martin Čedermac«. Boj beneSko- slovenske duhovščine Pa Se ni začel šele pod fašizmom,, Čedermaci so živeli že prej, njim niso cvetele rožice na oknih farovžev, ki niso bili nakdar krasna župnišča bogatih slovenskih župnikov. Italijanski šovinizem ie že od leta 1866. dalje skrbel, da so Čedermaci bili in ostali le ubogi kaplani, proletarci katoliške hierarhije. Izven slovenske Rezije Je Beneška Slovenija imela v dobi fevdalizma le tri slovenske župnije; Speter (nekoč S Pietro degli Slavi, danes S. Pie*1® al Natisone), Sv. Lenart m Dreko. Samo tri tudi takrat, ko v cerkvah beneško - slovenskega ljudstva vladal še privilegij staroslovenskega bogoslužja. O tem nam priča glagolski misal, ohranjen v Spetru. ki je bil tiskan v Rimu 1741. ima pa dodano prilogo. mašo v. čast sv. Simonu z napisom, ki pove, da je priloga iz leta 1721. ij; župnije S. Pietro degli Slavi. Priloga sama je tiskana z latinskimi in rve glagolskimi črkami, dasi v staroslovenskem jeziku.
Tri župnije ima Beneška Slovenija še danes. Kolo zgodovine se je tudi tukaj ustavilo, i Val preostali duhovniki po va-
seh in naseljih so samo vikarji, da, večina oelo samo kaplani teh treh župnikov in drugih italijansko - furlanskih župnij, od katerih so odvisni. Itali janr ska vlada ni po letu 1866. sprejela nobene obveznosti, da bi plačevala vikarje in kaplane. Tako go bili in ao Čedermaci navezani Je na to, kar jim da ljudstvo, ker tam farovži nima. jo gruntov, prebend in beneficijev. Kakšno malo izjemo je Italija napravila, tako n. pr. le. ta 1938. ko j,e Crni vrh. znan iz pohoda Gregorčičeve brigade x maju 1943. postal vikariat, jP vikar prejel državno plačo, ali to le zato. ker je bal Italijan in je imel nalogo «svete službe domovini« poitalijanče-vati naše ljudi.
Čedermacem tudi po cerkveni poti ni bila flana možnost napredovanja, trije so lahko postali župniki, ostali so ostali kaplani kvečjemu vikarji. Ce je kdo napredoval, se je dostikrat zgodilo, po latinskem izreku spromoveatur ut amovea-tur» t. j- napreduješ, da izgineš. Tako so 1939. Jožefa Go-remjščaka napravili za kanonika v Čedadu zato, da so ga iztrgali iz župnije Sv. Lenarta. Bil je prevnet Slovenec. Vse preveč je napravil za gospodarski razvoj; posojilnica, konsum, mlekarna v slovenskih rokah je Pa že bila za močno državo kot je bila Italija, nevarna stvar.
I.
Čedermace je kraljeva Italija udarila zlasti še leta 1915. ob svojem vstopu v prvo svetovno vojno. Sedem, jih >e zaprla in
začela goniti po Baporifc in kosii-finaciiah Sedem ni dosti, če pa pomislimo, da je vseh Čedermacev le nekaj desetin, je to že sna petina vseh. J>va od teh sta umrla v konfinaciji: Lovo Jakob in Cemota Anton. Izmed preostalih petih, lahko omenjamo le enega ki je že tudi umrl; Klinjona Alojzija. Današnja italijanska oblast, pa m%j vlada v znamenju križa krščanska demokracija, kaj lahko pozabi na krščansko pravičnost in ljubezen, ki ne velja za beneške Slovence in ne vem še živi starčki bi lahko zaradi pisanja v Primorskem dnevniku, tem ((hudičevem glasilu«, imeli hude sitnosti. Mrtve omenimo, nad njimi se ne morejo maščevati. Za nas so pa vedno žive priče težke tragike in pritiska na zemljo med Matajurjem in, Velikim Kanmanom, pod čigar vrhom še žive najzapadnejši slovenski bratje.
Alojzij Klrnjon. ki je občutil italijansko preganjanje 1918. ie umrl novembra 1942. v rojstnih Sčiglah, star 82 let. Posvečen 1882. je kaplanoval v Viskorši, ki za njim ni slišala več slovenske besede v cerkvi. — Skoraj vsak mrtvi in živi Čedermac lahko našteje med svojimi sJužbenimi mesti kakšen podoben primer. Po petih letih službovanja je prebil 42 let v Er-beču. Ko je bil 1915 konfiniran v Florenci in ker je kobariški polom italijanske armade izrabil. da je zbežal nazaj v Erbeč, ga je zmagovita Italija 1918. zopet aretirala in zaprla v Stra pri Benetkah. Rešil ga je pa-dovanaki nadškof Alojzij Pel iz. ZP, ki je bil po indu beneški
Slovenec, Fašizem je ubogega starca stalno nadziral tn nadlegoval. Ko je lete 1933. fašizem slovensko besedo v cerkvi prepovedal, se je ob prvih stavkih svoje prve italijanske pridige razjokal in končal«
Čedermaci so kljub vsemu imeli svoj pogum. Na njegovem grobu je tovariš pridigo pogumno končal z besedami: «Umrl si ob času, ko nam vzhajajoče sonce prinaša svež svoboden zrak, ki bo osvežil tudi grob*.
Ob Klinjonu lahko omenimo še nekatere beneško-slovensk? duhovnike, ki jih že tudi krije gi ob, katerih vsak je živa priča, kako velika je italijanska pravičnost do beneških Slovencev.
Božo Cuferle je umrl kot se-deminšestdesetletnik maja 1943 prav v tistih dneh. ko se je Gregorčičeva brigada prebijala skozi fašistična zapore čez Matajur. Bil je vikar v Prešn.iah. Posvečen 1900., je bil zadnji slovenski kaplan V Praiprotnem. 1913. se je moral boriti za slovensko besedo pri Kodermacih, 1915. v Platiščah, oba kraja sta ob jugoslovanski državni meji, bivši avstro-italijanski. Iz Platišč so ga odgnali karabinjerji. Po prvi svetovni vojni se je vrnil v Kodermace. V dobi fašizma se je moral večkrat skrivati, bežati. Pred videmskimi kvestorji in prefekti, kamor so ga večkrat klicali je pogumno nastopal in branil pravice našega jezika. Fašistične mogotce si je privoščil tudi v pridigah, drugega pač ni mogel, saj so njegove pisane proteste in spomenice fašisti in cerkveni hie-rarhi, v Vidmu in v Rimu metali v koš, ki se mu učeno pravi arhiv.
(Nadaljevanje sledi) Dr. I. J.
skupno s tenoristom duet ie »flori sa Godunova*. Njen temno barvan in tehnično popoln mezzosopran je pri dramatičnih mestih prišel do polne veljave. Mislim., da je vilek podajanja dosegla pri Saint-Saencovi oDalilit.
Vilma Bukovčeva 1e podala arijo iz Massenetove aManont, arijo iz «Andrea Chenierja*, arijo iz Svarove «Kleopatre» in skupno s Karlovčevo duet iz «P{. kove da men. Njen svetel sopran je na mah osvojil poslušalstvo. poseben uspeh je dosegla pri ariji Magdalene te nAndrea Chenierjat. Posebno primanje pa zasluži za izvedbo Svarove tKltopatren, ki ji — iz uvodoma omenjenih razlogov — ni mogla prinesti osebnega uspeha.
Tenorist Miro Brajnik, ki je prvič pel pri nas, nam je podal arijo iz »Onjeginai. arijo iz troske* in «Traviaie». Njegov sveS in lepo doneč tenor, ki dokazuje dobro in temeljito šolo, je posebno lepo uspel pri «Toskl», ki jo je moral na splošno zahtevo po-noviti.
Na klavirju je diskretno (pre-diskretno) spremljal, drugače brezhibno dr. Demšar. Toda medtem ko so pevci peli svoje a/rije
— rekel bi — na operni način je
— zdi se — pianist razumel svojo vlogo bolj komorno. Zdi se mi. da bi se moral vživeti v dejstvo, da nadomešča s klavirjem orkester in bi bil moral, na določenih viških pevce v njihovem poletu tudi dinamično podpreti ali unesti» kakor pravimo v glasbenem žargonu. Niti za čisto komorne skladbe — posebno ne novejše — nisem mnenja, da se mora spremljevalec smatrati samo za neko nujno pritiklino, ki mora ostati v senci Se manj pa naj velja to takrat, ko mora klavir s svojimi skromnimi sred-stvi pričarati pred nas orkester.
Občinstvo, ki je napolnilo Avditorij, je sprejemalo vse točke zelo hvaležno in so morali pevci, po izčrpanem programu dodati Se nekaj točk.
t I r\ p l J p	Nad vso Italijo prevladuje deli W r A/l r	pres.ja, ki je zvezana z motnja-
f IlL/VlL	mi' N* P°dla8i tega se more
sklepati, da bo ie nadalje prevladovalo močno oblačno vreme s krajevnimi po-oblaeitvami. Pri nas so možne padavine, v Alpah sneg. V Trstu smo imeli včeraj močno burjo. Najvišja temperatura 9.6 stopinj; In najnižja pa 7.6 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
;	.f!j:
I lil
sil® ll® i, jfijS
"i /fcil'
i*.
iiii
■
ii: ..ji::::::.
3HIP‘
::
m mmm
«. DECEMBRA 1981
i-ffl
m lik
ii :: uti;!:	j j	1
It., l i Iph Ipjii		:
>		iii;
:: ! i:		
lij H		:
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Pisan popoldanski spored; 20.00:
G. Verdi: «Aida», opera v štirih dejanjih. — Trst II.: 20.00: Operne arije in duetti; 21.00: Klavirski koncert prof. JVIirce Sancinove. — Trst I.: 14.30: Duet Pomeranz - Brandi; 22.40: Komorna glasba: klavirski koncert Karla Vidussa. — Sl#venija: 20.15: Koncert sopranistke M. Radovan.
ŽENSKI TROBOJ V ORODNI TELOVADBI MED JESENICAMI.LJUBLJANO IN TRSTOM NA TEKMOVANJU ZA JUGOSLOVANSKI POKAL
V POLFINALU! DRUGO KOIO NOGOMETNEGA TURNIRJA ZOTV BREZ PRESENEČENJ
Zmaga domačink Dinama, C. zvezdaj Lestvica dobiva lice
in neuspeh deklet iz Trsta i/oji/odina in Hajduk
premalo bor eno*tj jn so ..	..	,	,
?ie za cele tri tocke.sestri Na naini?noien skem furniriu
;nči<S in Lapajne so ime-	,	_	I
. , _	  zmaga	o	moštvo	Radia
JESENICE. 3.
V telovadnici društva Partizan je bil v nedeljo zjua-tij ieiuski troboj v orouru telovadbi mod Jesenicami, Trstom ter mladinsko represent nco L ju.j. Ijane, Zmagale so zasluženo Jeseničanke, ki so bile nadmocne na sveih orcxijih m so zavzele > »vojim triumrvirttoin: R zmur.o-va, Smolnikarjev« in Omejče-va tudi prva rmsta v skupnem plasma nu. Za diru go meso sta »e borih ekipe Ljubljane in T. -sta. Dekleta Z JTV so imele v sebi premalo bor ero*tj in so podle; '
Lavrenčič le slab dan, pa tudi Miškuli"o-va ni dela od sfbe tisto. kar lahko od nje pričakujemo.
Domačinke so bile odlične, posebno je ugajala protta vaja zmagovalke Rozmanove. Njihove vaje so biie lepe, dovolj tež. ke in kar je najvažnejše dobro izvedene.
Dobro sp sodile: za Jesenice Ančka Majd.č, ta Ljuilj n0 Lidija Šifrer ter za Trst Breda Kraigher.
V part mi g mnastiki so dosegle Jeseničanke prva tri mesta in sicer: Rozman Sonja 9.80 točke, Smolnikar Ada 9.60 točke in Omejc Ladica 9,40 toč.ce.
V skupnem plasmanu so dosegle Jesen c e 38,10 točke. Ljubljana 35.30 in Trst 34 40 točke. V vrhui skih izveibah na gredi je osvojila prvo me to
ga Miroiae »ta se°medTržačani J Proleter (0.) igra! neodločeno y Splitu Vojvodino izločila Partizana
odlikovala tudi Bosco in Vzl-
Poielnt študenti izgubili v drugem delu - Tesna zmaga Interja
Ion. Pri Koprčanih dobra Stef-fe in Apollcnio.
K. K. TRST: Bosco A. (30), Micol (8), Frizzati (8) Bosco F. (3). Vallon (2) Monifaeio, Cappelli. Ces-emco Peselli.
AURORA B: Steffe L (12), Minca (4), Riecobon (2), Aool-looio (1). Jaksetič, Steffe *C., Lonzar, Sandrin.
BEOGRAD, 3. — V tekmovanju za jugoslovanski pokal so končno ostale le še štiri enajsterice:	Dinamo.	Vojvodina,
Hajduk in Crveina zvezda.
Največje presenečenje je v nedeljo priredila Vojvodina, ki je v zelo dobri igri premagala na beograjskem stadionu Parti. zana z rezultatom 2:0	(2:0).
Igralci Partizana so bili v nad-moči le v začetku igre. Sredi polčaisa je sodnik izključil Bo-beka, kar je znatno vplivalo na igro domačinov.
Proteter iz Osijeka je v Spil
,	-	-	Sp11'
Nam znoteniški turnir, ki je i tu igral neodločeno proti Haj-bij odigran v okviru proslav	Domačini	so	igrali	zelo
Dneva Republike se ie zaključil z zasluženo zmago ekipe Radia iz Kopra, ki je v finalnem srečan-ju premagala OLO z rezultatom 4:1.
Na turnirju je sodelovalo o-sem moštev.
Končina lestvica ekip: j. RADIO. 2. OLO Koper.
Posamezniki: 1. Vesel, 2. Ven-tin. 3. dr. Hladnik.
Zanimanje za šah
med srednješolci
V sredo 5. t. m. se bo začel
šahovski turnir srednieflf let v im* greui je psvuju« yrvo w 7^ *_	.	T-
spel Sonja Kozman. ki je do- . . .	bodo	igrali
segla	9,60	točke,	druga	je	Z*n'	štev	^
ka	Lapajne	9,50	tre.ja	pa	®t®v; J®'1- (SttPZ) vlada	med
-----	-	dijak* *ivo Zinimanje.
To bo prva taka prired.tev, ki bo gotovo zajela vse	naše
srednješolce, kj se bavijo	« to
plemenito igro.
Preteklo soooto je mladi ša-hist Božo Filipovič odigral simultanko z osm.mi sredn ešnl Ci. Dobil je sed^m partij, medtem ko je oroti SprVnošoicu Lo-g rju Aljoš; izgubil.
Smolnikar Ada 9,30. En~ko i e-vil0 točk je d se la tudi čet ta Jeseničanka Omejc Lsdica, prav tako pa tudi L'ubl;ar.č n-ka Kuljiš Jadranka. Skupi-j pkvma je naslednic Jes-nice 75 80. Ljubljana 8? 80, Trst «P 50.
V vajah na dvoviSlr&ski br 4 lji je d > esla prvo mesto J 9e-n.janka Smolnikar Ada z 9,50 točke, druga je Rozman So ’8.
tretja Fanik- Ce ar. ki sta do-1 r> i „	,	.
R™r * ,8jl10 »k
104 50. Trst 10’,00 toč’ e. Pri Puc tn Gllgo. ič izgubila stik zžtdnvem n?;tr>"u v preskoku! . z vodečimi čez konj« na Sir so p ?v tako | RMultati XIII. kola šahovske Je enič?nke dosegle wva tr; ga šampionata Jugoslavije: mesta :n tal-o re.-oj le tvdi j Kindij . Matanovič remi; V k^- no maso za ce. 1 dovčlč - Trifunovič remi; Ber-
] tok . Bajec remi; Janoševid Fuderer 0:1; Germek - Nikolac 1:0; Rabar - Nedeljkovič 1:0; Andrič - Gligorič remi.
Končane so bile tudi preki njene partije: Longer . Kara-klajič 1:0; Tot . Jvkov 1:0.
Po XIII, kolu vodi Rabar 10 točkami; sledijo Trifunovič in Fuderer 8.5; Janoševič in Andrič 8; Matanovič in Germek 7.5 ter Udovcič 7.
KonJni vrstni red je n"*!ed~ n:i; Jesenice 14° 10. Ljubliara 1?" so. Trst 136,00 t čke.
Vrstni red p;v®n ez' ih; 1. Sonja Kolin n 38,20, 2. Ada Smol-n kar 37,70 3. Omejc 37,u, (vs? •Jesenice). 4. Kuljij (Ljublj na)
36.80, 5, Wintrr (Ljubljana)
35.80, 6. Mišlrulin (Trst) 35.10. 1, Lapajne (Jesenice) 34,80. 8. Jank vi{ (Trst) 34,00, 9, Novak (Ltubl ana) 33,20, 10. C rar (Ljubljana) 32 20,	11	Lavren-
čič M. 32 70 12. Lap-n« 37,50 13. Lavrenčič D. 32 00.
Sodnik komaj
zbežal linčanju
FINALE KOŠARKARSKEGA nillyA1 ..	»	..
TURNIRJA ZA uPOKAL NA-1	J-«'	n°
PREDKA*	gometn sodnik Jranz Gri i, e.
I den najboljših svoja dežele, je
A irora m K K list uspešna ^ur,vnoM čudeino vbežal lln-4*-
S siečaiijem ptloric Aurore | Grili j« v nedeljo vodil tek-A kn Sv. Ivana se je v nedeljo mo med Rapidom In Vienno ter
začelo v Kopru finalno tekmovanje za «PokaJ Napreza«.
Koprsko m >4tvo, ki je n; stopilo v svojj najboljši postavi, je bilo izdaleč boljše od nasprotnika. ki ni n ti za trenutek ogrožal zmage. S prodornimi akcijami. Simeona in Agustina,
je imel 2elo ilab dan. Rapid je v prvem polčasu vodil z 2:0, ko je sodnik dosodil enajstmetrovko v korist Vienne. To je bil prvi gol in ko je potem Vienna i'elo izenačila ter je sodnik zagrešit v drugem polčasu še nekaj napak, navijačem Rapida
je Aurora pr :ia tfckoj v vod- "Li?11? do	zaključ-
Stvo. Svojo prednost Je ^ala ^llud^diV ni i.rtl^'1.«
od rn.-vi.te do mi .ute tako. da "iV/. L, .*
lr/wll fkmiAnn rtrtlAa«» prlCCjl .Oy ZB SOdnikOm, P®t
je ob koncu prvega polča razlika bila ie 34:17. V drugem delu so Koprčani podvojili prednost.
AURORA A: Simeoni (26).
Agostini (20), Depangher (8), Com-jo (g), Nob le (4), Porro (8) Castellani.
SV. IVAN: Costan (7) Gregorin (7). Mian (5). Vidali (5), Faraguna (4), Del Piccolo (3), Racea, Mauri.
* • •
Odlični petorlci košarkarske, ga kluba iz Trsta, drugo koprsko moštvo ni nudilo večjega odpora. Koši so se vrstili drup za drugim ne da bi domačini mo-
lužbujočih stražnikov je zaprosilo za pojačanje, medtem pa je sodnik zbežal. Iz stadiona je odpotoval v blindiranem avtomobilu.
Pred nekaj tedni so na X>u naju ustanovili klub navijačev Rapida. Tehnični direktor moštva. bivši reprezentant Pessei je dejal ob te.i priložnosti: «Mo. ramo kričati na ves glas, da bi impresionirali sodnika. Zelo me zanima, če se bo našel sodnik, ki bo prisodil proti nam enajstmetrovko. ako boste kričali v zadostni merio.
Grili se je to upal, a sl bo. za lep čas zapomnil.
dobro in lahko rečemo, da je bila to najboljša letošnja igra. vendar niso mogli priigrati razpoložene nasprotnikove obrambe. Igra se je tako končala brez po la. Zreb je bil naklonjen Hajduku.
Dinamo je visoko odpravi] Profe.erja iz Zrenjanina. Rezultat 8:0 (2:0) jasno kaže nad. moč in obenem enoličnost tekme.
Pravo ekshibicijo je priredila v Beogradu Crvena zvezda in
visoko odpravila zagrebški Me-tal«-.' s 5:0 (1:0). Gostje so se branili energično a brezuspešno
V polfinalu bodo nastopili torej:	Dinamo proti Crveni
zvezdi ler Vojvodina proti Haj-
duku. Razvidno je, da ima Haj duk lažjo pot od ostalih dveh »velikih*.
Crvena zvezda prvak v odbojki
BEOGRAD, 3. — Beograjska Crvena zvezda je os^mjila državno prvenstvo v odbojki. Pokazala je solidno igro; v moštvu pa se ie najbolj odlikoval državni prvak v disku Krivokapič. Slovenskima ekipama Braniku in Krimu manjka predvsem rutina. To velja zlasti za Branik. Krim iz Ljubljane je Igral pre. več mlačno. Največje presenečenje je plasma beograjskega Partizana, enega favoritov in bivšega državnega prvaka.
KONČNA LESTVICA: Crvena zvezda Branik
SKEDENJ - ŠTUDENTI 4-1 (0-1). Na svoji krstni tekmi enajstorica študentov ni imela sreče. Zgodilo se je to. kar sa.o lahko pričakovali. V prvih minutah so se ne dovolj treniranj dijaki pognalj v napad, k jim je v enaindvajseti minuti tudi prinesel prvi god, nato pa z drugem polčasu postali ž.tev lastnega navdušrnja. Igralci Skednja — bilo jih je samo 10 — so vzdržali prve nalete, pozneje uredili svoje vrste in v drugem polčasu štirikrat zatresli Koroščevo rrrežo. Gole sodali;Kocj=nv21.minuti prvega polčasa ter Volk (avtogol) v 5., Rism ndo v 28., Bossi v 34. ter Lazzarini v 40. minuti drugega polčasa.
Skedenj: Bali, Passante. Pi-smondo. Podom-iik, Rutar II, Primavera. SosM, Casteilo, Bo-s. si. Lazzarini.
Študenti:	Korošec, Volk,
Tomšič, Kerš:vm. Kocjan, Slavec II, Kuret. Berce, Sfiligoj, Slavec I, Kralj.
Krim
Partizan železu i čar B.
5 4 1 14:7 8 S 3 2 13:9 6 5 3 2 10:9 6 S 3 2 13:12 6 5 2 3 10:12 4 5 0 5 4:15 0
BEOGRAD, 3.	—	Plavalna
zveza Jugoslavije je suspendirala 11 članov mladinske plavalne reprezentance zaradi nediscipliniranega vedenja v Italiji od 1. do 4, septembra.
INTER . ILIRIJA 2-1 (1-1).
Ilirijia je nudila hud odpor izkušenejšim igr lcem I.Aerja in bj zaslužila tudi neodločen rezultat. Inter je nastopil brez 4 čl'nov prve ekipe in so ?ato igralci lahko zadovolj i z zmago. s katero so pr šli na vodstvo. Zmagovalci so gra.li v tej postavi: Jasbiz, Rusconi, Meli-ga, Sgavuzzo, Čampa,^na. Ja-novšek, Parovel, Lorenzi, Ge-I nerutti. Mocchiut. Car z.
GIULIANA - POLET 2-0 (0-0). Rezultat je popolnoma realen in morajo biti igralci Poleta zadovoljni, da niso šli domov s hujšim porazom. Vzdr. žali so napade tehnično bolje podkovanih napadrjcev Giulia. ne ves prvi polčas in jih je šele Driolijev strel v 8. minuti prisilil k kapitulacij. V 32. minuti je Bertaasii postavil zmago na solidnejše temelje.
* * #
ZARJA - OLIMPIA 2-2 (0-1). Minuto pred kencem igre j« Olimpia še vodila z golem na-slooka, a je Crociati tik pred zaključnim sodn-kovim žvižgom izenačil. Ta dirugi gol Z r. je je prišeil same 4 minute po prvem, ko je R"seni znižal razliko. Kljub temu, dia je Zarja dala oba svoja gola v zacVjih 5 minutah, lal ko rečemo, da je neodločen rezultat realen. Bolj. ši tehniki jie Zarja zoper tavila veliko voljo In borbenost.
* * *
AURORA SV. ANA 3-1 (2-0). Zmago si jie p-iborila enajstorica, ki je imela odločnejši napad. I?ralci Sv. Ane so zapravili mnosn ugodjih priložnosti. Gole so dali Bemi (A.) v 35. minuti, Giorgiutti (A.) (enraistmetrrvlca') v 40. mm uti prvega p^lŠRsa; Cok (Sv. A.) v 11 in Be ni (A.) v 27, minuti dnipesa diela.
I ESTVICA:
Irfer. Giuiiana 4 točke: Zarja 3; Aorora, SVerfeni 2: Olimpija 1: Sv. Ana, Študenti, Ilirija, Polet 0.
NOGOMETNO PRVENSTVO ISTRSKEGA OKROŽJA
Vodeči zmagaži
Brtonigia si je priborila prvi točki - Partizan izgubil v Piranu
Tudi V. kolo nogometnega prvenstva istrskega okrožja je poteklo v znaku nadTnoči vodečih mcStev.
Izola je z lahkoto odpravila na lasinem igrišču koprsko Meduzo, ki je še samo sencu tiite mračne emajstorice iz prejšnjih let. Rezultat: 5:1. Težji pesel je imel Piran v v. Luciji proti koprskemu Partizanu. Zmagal je sicer — in to z visokim rezultatom 3:0 — a nasprotnik mu je bil enakovreden, v drugem polčasu oelo boljši. Goli so bili doseženi po zaslugi nasprotnikove obrambe, ne pa Pirano-vega napadla.
Med nedeljskimi rezultati je pozdraviti prvo zmago B.to-nigle. ka je s tem osvojila tudi prvi dve točki. Po šitrih zaporednih porazih je društvu končno le uspelo postaviti na noge moštvo, ki bo labko ča'tno zastopalo domače barve in se bo-
rilo proti vsakemu nasprotniku.
V Kopan sta se srečali dve enakovredni ena j stoiici: Auro. ra in Strunjan. p0 napeti in hitri igri je zmagala Aurora, ki se je po zadnjih zmagah povzpela med prve v lestv.ci. Moštvo Solin je po pričakovanjih zmagalo na svojem igrišču proti Novi gradu, ki je nudil pre-cejšem odpor in kapituliral še •le proti koncu.
Rezultati so bili naslednji: v Kcipru: Aurora . Strunjan 2:1, v Sv. Lu-iji: Piran - Partizan 3:0, v IzofF: Izola . Meduza 5:1, v BrtcnigM: Brtcnigla - Rde«a zvezda 3:0, v Sv. Jerneju: Soline - Novi grad 3:1. Tekme med Umagom in Bujami niso odigrali. LESTVICA:
Izola 10 točk; Piran 8; Aurora 6; Partizan. Strunjan, Soline in Uma« 5; Meduza- in Novi grad 3; Rdeča zvezda in Brto-nigia 2; Buje 0.
RADIJSKI APARATI
on 29M- lir navzgor - v 24 obrokih
ZADNJA POROČILA
POROČILO TASSA PO 14 DNEVNEM MOLKU
Izgubljeno ameriško letalo
prisilili na pristanek v Madžarski
Sovje,siti lovci so pt silili leta.o k pristanku - Odeje kot cvohunski material* Zakaj dva tedna zamude? • Ameriška vlada bo podvze>a energične korake
PARIZ, 3. — Kot je znano )e 1». i«ovtrr>bra obletelo z montkovskega letal.šča ameri-Sko vojasKo letalo «<J. 47». Namenjeno je bilo v Beograd. Zaradi slsbih vremenskih prilik pa se je izgubilo in zašlo nad Romunijo in Madžarsko. Od t.-stega časa ni bilo o njem več glasu.
Po štirinajstih dnevnih pa je
»ge lcija Tass v ročila, da je «am,riško vojaško letajo, ki ie pred nekaj dnevi prekrš.lo romunskih in madžarski zračni prostor, bilo prlsiijeno od sovjetskih lovcev da i* pristalo na letališču blizu mesta Papa v Madžarski#. PoročJo nadaljuje, da se na porilagj člena 'i'i sovjetsko-madžarske m rov-ne pogodbe sovjetskp zračne sile n- hajajo v nekaterih predelih Madžarske«.
Pri preisnavt so po poročilu sovjetsše agencije na letalu i.ašli celo vr^to blaga, in sicer vojaSke zemljevide najvažnejših predelov S<o, Madžarske, Romunije in Češkoslovaške, majhen in dobro zavit »prejemnik. ki ni bil namenjen is i uporabo v letalu, ampak rn I zemlji. Dalje je bilo med vsebino tudi lest padal <n nekaj ! zavojev z 20 odejami.
V letalu *o bili tudi štirje ' člani posadke, in iicer dva pilota, radiotelegraf st in mehanik. ki so jih pričeli zasliševati. Tassovo poročilo nadaljuje, da so imeli letalci v načrtu najprej pristanek v Jugoslaviji, kjer bi vkrcali špijone in saboterje in jih nato odvrgli na ozemlje SZ in dežele «ljudske demokracije*.
V poznih popoldanskih urah je Bud m peš ta vloiila formalni protefct zaradi kriitvp madžarskega zrftčneg*. prostora s strani ameriškega vojaškega letalstva, V noti ameriškemu poslaništvu pa madžarska vlada izjavlja da so madžarski
>:račni prostor kršil; s »premišljenimi nameni« in da Di moralo .letalo »služiti padalcem, ki naj bi Se kot že večkrat ponovno spustili na madžar&kio ozemlje».
V ameriških krogih doslej še niso dali nobenih izjav glede poročila sovjetske agencije, vendar V nekaterih diplomat-skill krogih pravijo, da «gre za čisto navadno kominformistič-no pronagando, kfkršno je bilo pričakovati®. Podvzell pa bodo odloč;ie korake, da jim bodo vrnili letalo in osebje.
Prvi komentarji k »Tassovemu« poročilu pravijo, da je predvsem značilno dejstvo, da je bilo treba čakati cela dwa tedna na kakršno koli poročilo o usodi izgubljenega letala. Skoraj se zdi. da so v Budimpešti — oziroma v Moskvi — diva tedna premišljevali, ali bo
sploh kdo verjel neduhoviti argumentaciji o «d.verzantihj> in «vonunih» in o odejah, ki so vojaški material. Nemara so men.lj zadevo sploh zamolčati, ko ne bi na eni strani ameriška vlada zadnje dni zelo energično Zi.htevala pojasnil in ko ne bi bilo treba v naglici najti kar koli. kar bi vsaj nekoliko zabrisalo veliki vtis, ki ga je na svetovno javno mnenje napravila diskusija v OZN o jugoslovanski pritožbi zaradi sovjetske napadalne politike.
Zelo značilno je tudi. da so ameriško letalo prisilili k pristanku sovjetski lovci, ki so torej očitno stacionirani v bližini jugoslovanske meje, in da je tudi uradno poročilo prišlo iz sovjetskega vira — skoraj kot da se stvar ne bi bila dogodil« na Madžarskem,
Konservativna vlada ne predvideva odtegnitev priznanja sedanje Kitajske
LONDON, 8. — Britanski ministrski predsednik C unchill je danes dejal, da konservativna vlada še ne predvideva, kdaj bo odtegnila priznanje Mautceuurgove Kitajske. To je odgovor na vprašanja laburističnih poslancev v spodnji zbornici, ki so jih razdražile Izjave ministra za koicnije, ki je v četrtek v Singapuru dejal, da mire Anglija ponovno pregledati položaj. Isti dan pa je Salisbury dejal, da je hila s priznanjem sedanje Kiiajske razbita angleške kolonialna enotnost.
Laburisti menijo, da bodo o tem vprašanju razpravljali tudi ob Churchillovem obisku pri Trumanu,
* * *
STOCKHOLM, 3. — Povelj, nik poljske Uidje Leon Rusjec-ki je danes dopoldne odklonil povratek v domovino. Poročen je s Svedinjo in im« tudi dv® otroka.
Ako izročite stari aparat tvrdki
RADIO TR1ESTE
Dl. XX. SEPTEMBRA 15 TEL. 95250
cifro:
za nizko ceno nov TELEFUNKEN PHONOLA MINERVA GELOSO UNOA-AOLER Modeli 1952
KINO
V T USTI
Rossetti. 21.15:	Gostuje	OSA	s
revijo «Morda jug- -«B°IW sever. ,}}
Excelsior. 16.00: «En Yorku», F. Sinatra, G. Keuy, Nazicnaie. 16.30: «Mesto je šeno».	.	.u,
Fenice. 16.00: «Gospoda, iZv01M koč.joi;), A. Fabrizzi.	.
Filodrammat co. 16.00: «Nehvalw no srce«, «K. Del Poggio. Arcobaleno. 16.00: ((Otroci n!K°‘ gar».	- .
Astra Rojan. 16.00: «Razkosno P?
tovanje», G. Brent in J. P°we£ Alabarda. 15.30: «Male *'ne®'h°' Taylor, M. 0’Brien, J■ M*«?..
j ayior, ivi. i5ricii» *• oii*. Armonia, 15.30: «Krvolo®n_i ® .' G. Storm. A. Murphy. Vafle Angelino.	...
Ariston. 16.00: «Totd, tretji Fr. Marži in K. Cjfag«? Aurora. 15.00: «Divja dežela«, Taylor in Mar.y Hovvard. Garibaldi. 15.00: «KaStllj*l nik», A. Nazari in M. Asqu Ideale. 16.00: «Tat v BenetKanm Maria Montez.
Impero. 16.00: «Pas č:st°sti»- , Italia. 16.00: «Tri deklice * rem», J. Hrver Vera Helien-Kino ob merju. Zaprto. dant Moderno. 16.00:	(,Ko!rrreer.
Johnny», G. Cooper, J. Savcna. 15.00: «Giannl 1» to med gojenkami!). „„ Viale. 16.00:	sTragično r
Vittorio Veneto. 16.00: nikar se ne poroCII«, J. ., Donald, J. Iturbi. J. P°„Tt * Azzurro. 16.00: «Rio Bravo.«
Wayne In M. 0’Hara Belvedere. 16.00: sZemlje jfr -j.
Stv»», E. Flynn, De Marconi. 15.30: «Franci*. 2°
Ca mula».	s.
Mamimo. 16.00: «Beli Valil in G. Ford.	—-»tu*
Novo Cine. 16.: «Sam Pr ,.,rarW' eon. 15.30: ((Potepuhu, v\. Radio. 16.00: «Totd, vesela v kazen«.
Vittoria. 16.00: ((Pahljača*-
RIBIŠKA LADJA NALETELA NA MINO PRI PULJU
Enajst ribičev izgubilo življenje
i
PULJ, 3. — Ribiik« ladja «Urinj» je zadel* n« mino v noči medi JV. in 28. novembrom t 1. pn Liinjanu In utonila. 11 ribičev ki so bili na ladji. }e Izgubilo ifvljenje. Ni *e ugotovljeno, ali je ladja zadela na mino aij p« »e je min* zapletla v ribiško mreio in nato ekaplo-dirala. Dele ladje in tri trupla ribičev je morje vrglo na obalo.
STRASBURG, 3. — Spalni voz vlaka n® progi Pariz -. Straaburg *e Je v bliikU Nan- i cyja nenadoma vnel. V njem | se je peljal tudi Henry Hop- \ kinson, v«šdja britanske delegi«. | cije na evropskem svetu v Strasburgu. Ker se je požar ko naglo razširil, ni mož utegnil l-ejitl drugega kot samo svojo kožo in pižamo, v kateri je spal. Nato je v picami prispel v Strasburg. Neka! potni-kov se je opeklo ali lažje ranilo.
■mintumui
FODERAMI
A. PERTOT
TRSI • UL 6INNASTICA 22 • TEL. 95-998
m
li ‘iHiiiinnm
Vse potrebščine za krojače, šivilje, krznarje po najugodnejših cenah
    .......................................................................
Ker sem vedel, da so lekarnarji sploh krvoločni in da je gospod Sima obvezan k temu se s prisego, sem se m; ral hudirjevo potruditi, da ubegnem njegovim batinam.
V Solo sem hodil po stranskih ulicah in preskakoval plotove da sem prišel v drugo ulico; prebil sem ure skrit na podstreJju ln sem sploh storil vse. da bi se re-sll pred nezaslišano nesrefo. Ko sem takole kdaj pa kdaj presedel ure na podstrešju, sem premišljeval bridko uso. do nasili literatov- Namesto da bi drhali mladega pesni-ka pokonci ln mu dajali po-guma, ga preganjajo ln ga hofejo pretepati. Premislite, Ce bi b i to splošen pojav in bi pesnike pretepli za vssko njihovo p?sem! Ob takem bi imeli verjetno le malo pesmi, a kar bi jih bilo, bi vsal res z?slu2!le batine.
Ko je lekarnar lzfrpal vse megoee najine, da bi se oddolžil svoji pr'segl. ko se Je celo za^el skrivati v zasedi za raznimi hipnimi durmi in se je iznenada pojavljal na ulicah, ki nikakor ne vo-dijo proti njegovi hiSi, in ko
je konec koncev sprevidel, da se spretno umaknem vsakemu njegovemu pregonu in pazno obidem sleherno zasedo, se je odločil za nekaj drugega. Za 0-511 me je ravnatelju gimnazije.
Poklicali so me pred ves profesorski zbor, kakor da sem sežgal v najmanjši meri aleksandrijsko knjižnico. Vsi so bili resni. mrki. zaskrbljeni. sklonjenih glav, tako da sem dobil vtisk, da me bodo obsodili, naj zgorim živ na grmadi. In že sem videl množico ljudstva, ki se zbira okrog grmade, videl sem svoje tri tetke, ki le^e neaavestne na tleh videl sem poštarjevo h’eT Manco, ki ge bridko joe«, in vi. <!el sem lekarnarja, kako go-sti ljudstvo s sirupom za po ko,1 moje dufte
Prvi Je spregovoril ravna telj, ki se je obrnil h gospodom profesorjem za zeleno mizo:
stenah. Zlasti stene v bodj skritih oddelkih tega po slopja so popisane s stihi od vrha do tal in tl stihi so ve ( idel brezobzirni. Lejte, pred dnevi sem narodi slugi, naj spraska tisti stih, ki se je
MOJA
RADIO
JU^GSI-OVA^S#?
<; o \ i; ib*’*
TCREK, 4. decembra i9’1-
Poročila ob 7.C0, 13.30, .545 23.05. 7.15 Jutranja glE*2nin»rS Vedri zvoki. 14.00 Igra k0’ & orkester Radio Jugoslovan5L (Jane Trsta. 14.30 Od včeraj “usp0. nes. 14.35 Pisan popoldans red. 18.00 Glasba za	N*
18.15 Kulturni pregled. *“■ jEr»-kaj Lisztovih skladb. 19^ yef jo godbe na pihala. 2#.W *jp di: «A!da» opera v J('rln„ Eja> njih. 22.30 Lahka in pl<*naJč. ba. 23.10 Glasba za lab*0
'l It »T 1 I.
7.30 Jutranja glasba. [2,10 ki orkestri. 12.00 Novi Za vsakega nekaj. 13.0® ,iasWi po željah. 17.30 Plesna * ch4
18.00 Glas Amerike. I*-}* 18.« pin: Koncert št. 1 v e-»o‘u' 5IHP Vesell ritmi. 19.15 Fran1*', ^ fonične variacije. I9 ?? in iju^ glasba, 20.00 Operne arije.
tl. 20.30 Aktualnosti.
ure z Normanom cl° irof«*®'
21.00 Klavirski koncert p rice Mirce Sancinove. 2»*,,. $3* bena med.gra. 21.30 Mun " yanJe-Michele — zadnje	2>-*“ 22.10 Priljubljene melo? ^{n» Večerni ples. 23.32
skladba. 23.37 Uspavanke.
T K K 'I’ *•	..	0^
7.45 Jutranja glasba. 1'^linli*; kester ped vodstvom frPJ' 13.25 Znani glasovi.
—    ;
umetnost, jg.90
stra-n. 14.10 Kvintet VaW 14.30 Duet Pomeranz jj.0 14.50
Likovna
Pregled britanskega ll°^Aor>a5 Ali že veste? — Kaj je fid&tvo«?
18.40 Orkester pod ... Barnabasa. 19.15 Orkester
ni h ritmov pod vodstvoni Jp cesca Ferrari. 19.5"	tort-
ne vesti. 22.30 «Fe» ■* niaff
22.40 Komorna gla;P“>, ss» i3' ^ki koncert Karla V:ou Plesna glasba.
» I. «1 V K » 1 •* *
12.00 Lahka orkestral>>» >iovenskih avtorjev. **■ p0 na glasba. 13.C0	fe	L
Sem okusu. 14.00 Iz i>a ^	1{J
Cajkovske^^t^jeiK^
Ujlča
VaSki
kvintet,
Sonja. 15.10 ' .Zabavnj^iu/a^
15.30 Želeli ste
»i,
io.ju ^.eieu	-	l	ggi
16.00 Popoldanski gleskih avtorjev.
medigra. 17.30 ObiSč^ .8 30 r.
18.00 Polke in valčki, san spored i'gra na
san sporea *«ra »»«
Avgust Stanko. 19.00 tfP godovi,nake osebe v šče s komentarjem).	6cF.r
na glasba. 20.15oKoncert pjr nistke Marjorle Radova u, ^ nista Antona Troria. * • dlje iz klasičnih oOerel‘if(J, ' Arnič Gozdovi poj°. 51 nitev.	*	jtr
i>UHniiiiiiniiiiHHiiiiiiiiUHimiMiiiHniiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiinMuiiiiniii>iiiiiMiiiniimitMiiiiiiiiMiiuiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin">,llll">
BRANISLAV NUŠIČ
nanašal na vas, gospod piro fesor*, ~ pri tem se je ra v natelj obrnil k profesorju latinščine - «in ta stih Je grozotno govoril o vasi »na-ni navadi, da v^as h popijete šilce žganja vef kakor se spodobi vašemu dostojanstvu*.
«Od starega vola se ud mlajSi orati!* mr mir a pri se-bi latinec, kakor da bi tova rišem očital, da so dijaški stihi posledica njihovega opravljanja.
«Nadalje», nadaljuje rav natelj. «sem letos *e dvakrat prebelil tiste oddelke ki se nanašajo na vas, gospod katehet, in na neko vdovo Roao».
«To so tisti 1* tretjega raz
go.] i*ivu in pob leti ni u pehem
«Gospoda, na naši soli se reda, da bi Jim...» — In Je je udomadl grd pojav, ki ga katehet preklel kolektivno je treba z vsemi močmi za i mater tretjemu razredu treti. D jaki so pričeli pisati1 gimnazije, pri čemer je do-pesmi m sicer jih pišejo, ko cela pozabil, da sem tudi Jaz der koli utegnejo, po knji ! na seji profesorskega zbora, gah. po solskih tablah ln pol fNada1Je». Je nadaljeval
ravnatelj ln pogledal profesorja zemljepis!a, «ne morem se spomniti, toda bili so stihi tudi o drugih gospodih profesorjih...*
«Jaz se Jih spominjam*. Je priskočil na pomot profesor zemljepisja, ki Je slutil, kaj bi rad povedal direktor. Bi li so na primer tudi tekile stihi:
V soli mraz je ko v pesjaku, veH nikdar tople niso, mraz nas stresa pri kemiji.
zgodovini, zemljepisu, mrzlo je pri vseh predmetih, kakor v kakfni ka^i, ~ nas ravnatelj pa pošilja
drva svoji tafM-«Predvsem niso vse rime pravilne*, reče profesor srb sčlne.
«In potem*, jezno pristavi
ravnatelj, «sploh ni res in sploh m bilo takih stihov na steni, marveč ste sl Jih vi kar sami izmislili*-
tBill so, le zaradi teh stl hov ste dali pobeliti tiste oddelke*.
«1, tako je», priloži kate het. «n* pa zaradi vdove Roze!»
In je nastafl peklenski hruaff in trušč; udrihali so s pestmi po mizi in se konec koncev komaj domislili, da sem tudi Jaz na seji in so me vrgli iz pisarne. Vihar Je trajal se dalje, med splošnim truščem smo kdaj pa kdaj Culi besede: drva, Roza, žganje; povsem Je kazalo. da Je tudi tisti globus zlezel z ravnateljeve omare in se udeležil prepira Ko se
so
onle-
je vihar naposled me spet poklicali renčno sobo, kjer sem našel same resne obraze, kakor da so s« malo prej razpravljali o pouCmh metodah. Ravnatelj J« spet priCel:
♦Gospoda, na nasi Soli se Je udomačil grd pojav..*. Toda njegov uvod zdaj ni bil vee tako dolgovezen, marveč Je takoj prešel k jedru. «Tu pred nami Je. lejte, eden Izmed tistih, ki pisarijo pesmi in ki je tudi drugače, kakor priCuJe šolski dnevnik, zelo zanikrn, ali bolje rečeno, slab dijak*.
Vsi profesorji so dvignili glave, me pogledali in so se vsem razpotegnila usta, kakor da bi vsak od njih hotel reCi; «Da. poznam ga. tudi pn meni je slab učenec!*
«iUi sl tl napisal tole pesem?* je pričel ravnatelj preiskavo in mi pokazal ko-aCek papirja, ki mu ga je bil verjetno dal lekarnar.
V meni se je tisti mah za-počela obupna borba med dvema bitjema, med Človekom in pesnikom. Človek mi je Jel svetovati, naj se kar odrečem pesmi, Ce* da ni moja, marveč sem jo cul od nekoga drugega, postavim, od svoje najstarejše tetke, in naj izjavim, da so ml take grde reči zoprne. Pesnik pa Je jel dražiti mojo domišljijo in mi Je nasvetoval, naj sa ne odreCem svojemu prvencu, ker je pred menoj velika prihodnost In knkor pač v boju med človekom in domišljavostjo vselej sled-nja zmaguje. Je tako bilo tu. dl to pot; priznal sem rav-nateju. da sem pesem napisal jaz
»Lejte, gospoda, fant prizna!* se je obrnil ravnatelj k profesorskemu zboru.
«To je zanj olajševalnoI* Je rekel profesor zemljepisja, ki se Je *e štiri leta pravdal 1 ženo »a loCitev in je bil prepričan, da se Je že
vtopii v duha naše zakono-1 Ca Marka. Sindjeli^* op®
duka Veljka, on Pa J. slfi
daje.
«Pred seboj imamo torej nedvoumen primer ln Je tre ba uporabiti kar naJstro*jo kazen, da bo ostrašil vse druge anonimne pisce stihov po anonimnih krajih!* Je rekel ravnatelj, jaz pa sem vnovič zagledal pred seboj grmado ln začutil o genj. ki me objema; že sem videl tri nezavestne tetke na tleh, videl sem objokano Marico in lekarnarja, ki za pokoj moje duše gosti Jjud. stvo s sirupom.
«Rad bi Cul, kako sodite, gospodje profesorji, o tej re. Ci*. j« nadaljeval ravnatelj ln že so se vrstile profesor ske sodbe, ki so se na priliko glasile takole:
Katehet: «Pognatl ga Je treba 1* sol*, naj gre med tamburaše in naj s! Izmišlja p<sml. C« pa tega ne. ga Je treba obsoditi vsaj na eno tedenski post*.
Zgodovinar: «Storil Je dva zloCina. Prvega manjšega, ker Je užalil lekarnarjevo družino, ln drugega, večjega, ker je oskrunil »tih. s kakršnim opevajo kraljevi-
val sekretarja Padova11; nje ga je treba	S«
prirodopisec:	*CX
, vzisenih občutk* teg»
PO VSM&C1A1I*	11	vv'lyt
kuje od živali- z^dje imajo na primer ^ dtei»A stopenj poezijo. ^? r Je osel nima. osli ne pišejo pegf d* t pa se kdaj pa k0«^ipi. g sejo ljudje ta^?e L so (i? bi lahko mishli. peS»j; napisali osli. S ta ^0< K ki je treba ravnati ™ pf» kor storlmo z vi. uSesa J'm «hk0 sto/T tegniti. To bi ^KO ^ tudi s temle mlaa
t.-. bi i* Matematik:	, uorg
ga pojava Pot®*^a, »g hoCem rec . ne	fjit ^
imamo dyL,rnarjevo %.
UŽa,Jf °niS
?lno ln P Ai bi 12 teh,. nesem samo. Mi W lzdobiIl K
ssraa * "H
*volih profesorjih • ^
(Nadal}evanit
Oluvai urcdrlk BRANKO BABIC - Ode. Urerimik STANISLAV RF.NKO. - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI It #, III n*d. — Telefon Stev. ln »4 638. - Peš ni predal 502. — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA It. 20. — Telefonska *t. 7S-S8 — OGLASI: *oCI 8.30 - 12 In o<t II . 18 — T«. T3-38 — Cen* ogltsov: Za vs»k mm vllin* v l*rlnl 1 stolpca: trgovski 80, f n»nfno*upr*vil 100, osmrtnice *0 lir. — Za FLRJ: te vsak mm Sirln« 1 »tolpe* za vse vrste oglasov p« 10 din. — Tiska Trža*ki tiskarski zavod. — Podrul,- Gorica, Ul. S. Pelllco l-H., Tel. 11-32. Koper, Ul. Rattisti 301 a-I. Tel. TO
NAROČNINA: Cona A: miMin* 310, tetruetna «00, DoH«tna 1700, celoletna 3200 Kr. Cona B: livod •, meaečno 1» ^ln- rLRj: IIV°d ®’
PoStnl tekoči račun *a STO . ZVU ialotmltvo trtalkea« tUka, Trrt U.S37«. — Za Jugoaiavljo: Agencija demokratičnega 'n0IDZC).z. • Ljubljana TyrSeva M . tel 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-I-90S33-T. — Izdaja Zalolnlltvo trialketa t 8