SLOV Političen list za slovenski narod. 1» $«£ti prejemali velja; Za eelo leto predplačan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za, en mesee 1 gld. 40 kr. * administraciji prejtaian velji: Za eelo leto li gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S £'id., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dorn pošilja« velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posametne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) ia ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. ie se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Štev. ITT. V Ljubljani, v petek 3. avgusta 1888. Letnik XVI. Vabilo na riai^ocbo. »SLOVENEC", edini katoL-konservativni slovenski dnevnik a prilogo „Doiuol,jnb" vred veljA za Ljubljano pri opravništvu ali v „ K a t o L Bukvami" prejeman: Za eelo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (! „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. n pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Naročuje se lahko vsak dan, a list se dobi še-le t dnem naročbe. Vredništvo iti opravništvo „Slovenca". __^rr-^— .... - . --. _____ Družbe sv. Cirila iu Metoda redna III. velika skupščina v Ptuji dne 2 9. julija 188 8. (Dalje.) 5. Izvršujoč prejšnji vodstveni sklep, podal se je družbeni prvomestnik z več rodoljubi dne 2?>. avgusta 1887 po mnsgr. Einšpielerjevi slavnosti k milostnemu gosp. knezu-vladiki dr. Jos. Kahn-u, pojasnil razmere slovenskih šol ter priporočal družbo v blagohotno pospeševanje. Da ima tudi ta korak svoje dobre posledice, pričajo nam deloma i podružnice, ki so niknile na koroških tleh. — Isti korak bode v kratkem storil i k Nj. ekscelenci mil. knezoškofu Jakobu Maksimilijanu, v čegar vladikovini zborujemo danes. 6. Ako posežem v zapisnike prej naštetih sej, imenovati mi je tu zadeva, ki je principijelne važnosti. — Ko se je po naši državni polovici začelo znano šolsko gibanje, tudi naša družba, ki se naj /.cc v poteguje za slovensko šolstvo v domovinskem zmislu, ni mogla molčati, kajti slovenski svet je v višjih in nižjih slojih radovedno pričakoval, kako stališče bo zavzela družba sv. Cirila in Metoda, — Vodstvu se pač ni bilo težko odločiti; na jedno stran je imelo pred očmi družbena pravila, kažoča narav-liostno pot, na drugo pa položaj in potrebo slovenskega šolstva, ki skoro nikjer ni oprto na zdravi pedagogiški temelj. V tej zavesti je sklenilo v XVII. seji 7. marca 1888 poslati peticijo visoki državni zbornici za versko-narodno šolo z materinščino kot učnim jezikom po vseh javnih ljudskih šolah, koder bivajo Slovenci. Ob jednem se je prosilo, naj bi visoka naučna uprava vendar že izvela one resolucije, ki jih je preslavna državna zbornica že opetovano vsprejela v prid slovenščine po naših šolah. S posebno okrožnico dd. 8. marca štev. 385 priporočalo je vodstvo i slavnim načelništvom, naj bi se z identično peticijo zglasila pri visoki zbornici na Dunaji. In res se je vodstvu kmalu pridružila večina slavnih načelništev. S pismom dd. 21. marca in IG. aprila 1888, pojasnovalnim slovensko šolstvo, je vodstvena uprava poslala vse peticije p. n. g. dr. Jos. Poklukarju, kot načelniku kluba slovenskih državnih poslancev, ki jih je pravilno izročil visoki zbornici v 207. in 212. seji. Nekatere podružnice pa so iz lastne inicijative poslale prošnjo neposredno na Dunaj. 7. P r o š e n j za podporo b o d i s i v novcih, knjigah ali drugih u č i 1 i h dospelo je v zadnji upravni dobi mnogo. Večinoma jim je vodstvo vstreglo, a osobito so je oziralo v dovoljevanji podpor na kraje, ki leže ob meji slovenski in kjer preti največje raznarodovanje. Tako je v 2 6 slučajih priteklo na pomoč, ko se je prepričalo, da je prošnja utemeljena in opravičena. — Pri tem moramo z zadovoljstvom beležiti ustanovitev podružničnih knjižnic na Koroškem, v katerih si bodo lehlco družbeniki, (učitelji in učenci) izposojevali primernih knjig. Vodstvena hvala v tem oziru vsem rodoljubom, ki so pripomogli, da se je ta misel oživotvorila! — Važen korak je družba storila s tem, da je vodstvo v XIX. seji dne 27. junija sklenilo z bodočim šolskim letom pričeti s I. razredom osnovne šolo v Trstu. Po vseh obravnavah s tržaškima podružicama se je prepričalo, da je to v sedanjih razmerah do zaželenega smotra najkrajša pot — akopram morda najdražja. 8. Posebno pozornost je vodstvo obračalo na dobavo denarnih p o m o č k o v, kar je — kakor povsod — pri naši družbi „a in w" za uspešno delovanje. Že lani se je bilo zglasilo pri vseh denarnih zavodih slovenskih, naj se ob sklepanji vsakoletnih računov blagohotno spominjajo s kakim darom tudi te šolske družbe. Iu res so nekatera ravnateljstva poslala lep dar, mej njimi nam je posebno imenovati družbeno pokroviteljico slavno Mariborsko posojilnico. — ("lastitim skupščinarjem so še v spominu slavnostni dnevi, ko so naši mili bratje Ceski obiskali slovensko zemljo; vsak pozdrav, kateri so jim skazovala slovenska srca, so takorekoč odzdravili z zlato roko. Dne 14. avgusta 1887 so po blagih damah Neureuter-jevi in Preiss-ovi nabranih 155 gld. izročili v Trstu naše podružnice načelništvu. Istotako je slavni „česko-slo venski spolek", ki seje uprav vsled tega pohoda osnoval, po g. Jan Lego-tu družbo razveselil z lepim darom. Bog blagoslovi drage brate! Slava jim! — (Slava! Slava!) S posebno okrožnico dd. 19. novembra 1887 zglasili smo se i pri čč. poverjenikih slavne Mohorjeve družbe, in tudi oni so nas razveselili z lepimi darovi, ki so jih položili na domovinski oltar. — Dobro osnovane veselice s primernim vedrilom, donesle so družbeni blagajni znatne vsote. Imenujemo le nekatere podružnice: Ljubljanske, Šentpetersko na Notranjskem, Tržaške, Žalsko, Koroške i. t. d. Pevsko društvo „Slavec", veselice štajarskih dijakov. Izmej ustanovnikov daroval je dr. Žižek v Gradci 50 gld. Večje vsote profesorji dr. Primožič, dr. Celestiu LISTEK. Lov je pustil. (Povest, zapisal y.) (Dalje.) Se tisti večer pa je popraševal knez, kdo je Martin, s čim se peča, i. t. d. Posebno smilil se je kneginji, ko je slišala, da mu je ravnokar mati umrla, da je sedaj čisto sam na svetu, brez roditeljev, brez sorodnikov. „Mu bodem pa jaz mater nadomestovala," rekla je visoka gospa. Drugi dan pokličejo Martina v grad. „Ti si bil prej na žagi za hlapca, ne? In zdaj si brez službe? Kaj bi ne hotel zopet v enako službo stopiti?" nagovori ga knez. „Zelo rad, svetli knez! Ali prejšnji gospodar dobil si je že pomočnika, za kje drugod pa še nisem nič zvedel." „V štirinajstih dneh zapusti prejšnji najemnik mojo žago. Ako ti dopade, prepustim jo tebi zelo ugodno. Ta si je prihranil toliko denarja, da upa oa gtare dni brez težavnega dela se preživiti, tebi bom pa že bolj najemščino znižal, da ti nekoliko poplačam včerajšnjo dobroto," nadaljuje knez. „To bi bil na mojem mestu vsak storil; storil sem jaz le svojo dolžnost. Ako mi pa svetli kuez prepustite žago, zelo Vam bom hvaležen. Opravljal bom vestno svoje delo in natanko plačeval najemščino." „Prav! Le malo počakaj in jaz ti pismeno vse izročim." Knez se vsede k pisalni mizi. Navzoča je bila tudi kneginja. K Martinu pristopi in se mu še posebej zahvali, da se je za-njo izpostavil veliki nevarnosti. Mladenič ni vedel, kaj bi odgovoril. Ves zmeden je bil, le klobuk je neprenehoma vrtil v rokah. Kneginja je to opazila in naglo pogovor zasukala. „Sam pa ne bodeš mogel vsega opravljati, kedo bo vodil gospodinjstvo? Oženiti se boš moral." Martin je postal še bolj zmešan, rudečica ga oblije po obrazu. „Ali imaš že katero izbrano? ... O nič se ne boj! Ako bi te ne hotela, pomagala ti bodem jaz, tvoja dolžnica sera. Oe si se ti za nas skoraj v smrtno nevarnost podal, ti tudi jaz prav rada pomagam iz kake zadrege." Te besede so prihodnjega Žagarja nekoliko osrčile. „Milostljiva, na ženitev pač še nisem mislil! Kaj bi jaz revež ponudil svoji nevesti? Ker mi pa svetli knez ponujajo žago, izprevidim, da sam vsega opraviti ne bora mogel. Ko bi že katero vzel, gotovo bi najprej Simončevo Marjeto poprašal, če me hoče." In razvezal se je jezik našemu Martinu, ko je pripovedoval, kako je stregla njegovi materi, kako je posebno zadnji teden pri bolnici prečula cele noči, kako si je večkrat saraa pritrgala, da je ranjci pomagala, da je zadnji čas celo stara Simonka oslabela, da bode Marjeta kmalo sirota brez sorodnikov, kakor on, i. t. d. Smehljaje ga je poslušala kneginja. Martin bi bil še dalje govoril, pa knez je vstal in podal mu polo papirja. „Tii imaš pismo! Žago sera ti dal za dvajset let po zelo nizki ceni v najem. Opomba je zraven, da tudi po moji smrti naj se tebi ali tvojim naslednikom pusti za isto ceno, ako ne bode zoper to kakega važnega vzroka. V štirinajstih dneh že lahko prevzameš, ako pa sedanji najemnik prej pusti, lahko takoj nastopiš njegovo mesto." Kam jo je naš Martin iz grada krenil, gotovo boš uganil č. bralec. Naravnost k stari Šimonki m njeni hčeri. Mati je dremala pri peči, Marjeta pa je pridno šivala pri svojem stroju. (Dalje prih.) in J. Ciperle iz slovenskega kluba dunajskega. S poučnimi knjigami so priskočili vodstveni udje M. Močnik, katehet A. Kržič, in knjigovez Anton Bonač, katere spise je vodstvo razdelilo mej šolsko mladino. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 3. avgusta. JSotraii)e dežele. Nemški veleposlanik, prine Reuss, je naznanil dunajskemu dvoru obisk nemškega cesarja za konec septembra. Vladni krogi so prepričani, da avstrijski cesar ue bo potoval v Rim enako cesarju Viljemu, ker bi s tem žalil sv. Očeta. Ruski veleposlanik na dunajskem dvoru, knez Lobanov, je dobil od svoje vlade dovoljenje, da sme odpotovati na dvamesečen odpust v neke pirinejske toplice. To dokazuje, da Rusija ne bo pričela z Avstrijo važnejših obravnav tekom prihodnjih dveh mesecev. Z raznih strani se trdi, da bo moral naucni minister Gttutsch že koj v pričetku jesenskega državnozborskega zasedanja odločno pokazati svojo barvo, ako bo sploh tedaj — še minister. Knez Alojzij Liechtenstein se je pri zadnjem shodu konservativnih državnih poslancev na Dunaji izjavil, da nobena sila ne bo v jeseni več preprečila prvegačitanja njegovega šolskega predloga. Tukaj bo imel pl. Gautsch priložnost ovreči trditev celo „Pester Lloyda", ki piše: „Znaua je basen o netopirju. Enkrat je hotel biti ptič, potem zopet miš, konečno pa ga niso marali niti ptiči, niti miši. Ravno tako se godi sedaj pl. Gautschu". Na Dunaji je razširjena vest, da se vrše obravnave mej vlado in šlezijskim deželnim predseduikom grofom Mi-nveldtom zaradi naučno-ministerskega portfelja. Gališka enketa. zaradi propinacij-skega odkupa je predvčerajšnjim končala svoje delo. Predlog „l;inderbanke", da bi se slednji dali v najem propiuacijski dohodki do leta 1910, ta pa bi takoj v gotovini izplačala propinacijske opravičence, se je zavrgel. Sklenilo se je, da se bo dvajset-kratna odškodnina po povprečnem iznesku odi. 1875. do 1887. poravnala s 4°/0 deželnimi obligacijami v nominalni vrednosti. Obligacije in kuponi naj bodo kolekovine prosti. Vnanje države. Papež Leon XIII. pripravlja okrožnico iztočnim škofom. Obravnave mej Vatikanom in Rusijo se bodo začasno pretrgale, ker bo ua štirinajst dni odpotoval v Švico ruski državni svetnik Isnalski. Potem pa se bo zopet povrnil naravnost v Rim ter nadaljeval pogajanja z Vatikanom. Iz srbske prestolnice se javlja: Vojvoda Vazilije Vidovič, ki je na berolinskem shodu zastopal bosanske vstajnike, je umrl predvčerajšnjim — zastrupljen. Mej Bolgarijo in Grško je nastal oster razpor zaradi znanih belovskih roparjev. Grški konzul v Tatar-Bazardžiku, Iliopoulos, začel se je zaradi oproščeuja vjetnikov pogajati z roparji. To pa je napotilo „Svobodo", da je očitala Iliopoulosu nekako tajno zvezo z banditi. Grški generalni konzul v So-liji mu je ukazal zaradi tega, naj obravnave z roparji pretrga, ob enem pa se je zaradi „Svobode" pritožil pri bolgarski vladi. Stambulov se je pri generalnem konzulu osebno opravičil, isto tako tudi vrednik „Svobodi". S tem je bila zadeva končana, Iliopoulos pa je zopet pričel pogajanja z roparji. Nemški cesar je okrajšal svoje bivanje v Ko-danju, koje so mu zagrenili nekoji ..šovinisti", ki so pri njegovem izstopu na danska tla hoteli s sikanjem zadušiti pozdravne klice prebivalstva. „Ham-burger Correspondent" trdi, da je to sklenil Viljem že v Stockholmu zaradi dveh danskih listov, ki sta neprijazno pisala o njegovem prihodu. Istina je, da se nemški cesar ni povrnil tako hitro s svojega potovanja zaradi tega, ker je porodila cesarica, ker bi drugače ne bil obiskal na svojem povratku kneza Bismarcka v Friedrichsruhe. Zadnja okoliščina tudi dokazuje politiško važnost petrograjskega sestanka. V koburško-orleanskem družinskem svetu je uavstal glede princa Ferdinanda razpor. Princesinja Klementina zahteva, naj ostane njen sin v Bolgariji, vojvoda Montpensier pa je, kakor smo včeraj poročali, nasprotnega mnenja, to tem bolj, ker je slučajni naslednik Ferdinandov, princ Valde-mar, v sorodu s Koburžani in ima slednjega soproga velik vpliv pri ruskem carju. Francoski delavci so se deloma zopet povrnili k delu. — „Justice" je izvedela iz zanesljivega vira, da zbira Italija svojo mornarico pri Maddaleni, ker ima tajne nakane glede Tripolisa. Drugi listi pa oporekajo temu, češ, Italija ima s svojo afriško politiko prebritke izkušnje že v Masavi. Panamskega, prekopa delničarji so imeli predvčerajšnjim svoj glavni zbor v Parizu. Pri tem je mej grornovitim odobravanjem naznanil Lesseps, da se bo ta prekop izročil prometu leta 1890. Belgijski „Jourual de Bruxelles" pravi, da je prišel kardinal Schiaffino v Belgijo le zaradi slabega zdravja, ne pa zaradi rimskega vprašanja. Papež bo zapustil Rim ie tedaj, ako ga bo prisilila kruta sila, v tem slučaji pa bi postalo vatikausko vprašanje svetovna zadeva. Za „novo" Italijo, meni zgorajšnji poluuradnik, je le ena rešitev: da se sporazumi s sv. Stolom. Italijanski vladni listi naglašajo, da v ma-savski zadevi nima točka 34. berolinske pogodbe nobene veljave, ker je Italija zasedla Masavo 14 dni prej, predno se je sklenila napominana pogodba. Angleška zgornja zbornica je potrdila v drugem čitanji brez glasovanja postavo o krajni upravi. V Rumnniji je začel izhajati nov list „Tzara" (dežela), kojemu smoter je odstraujenje nemške dinastije na korist narodni kraljevski hiši. Glavni vrednik bo A. Beldiman, član ene najstarejše in najodličnejše velikobojarske družine v Moldavi. Iz Durbana se poroča: Zaveznik zulu-zamor-skega kralja Dinizuluja, načelnik Tomkeli, podvrgel se je Angležem ter obljubil, da bo izročil vse pod-ložnike, ki so pred nekojim časom napadli in oropali evropske trgovce. O perzijski vstaji se podrobneje poroča : Vstaja je izbruhnila v provinciji Asterabadu, kjer živi nomadski turkomeuski rod takozvauih Jomudov. Slednji so divjali od ene vasi do druge požigajoč in moreč, ne da bi jih bili vstavili šahovi vojaki, ter so došli pred mesto Asterabad. Ako šah ne bo mogel zadušiti nemirov, mogoče je, da bo Rusija primo-rana napraviti red v sosedni jej deželi. V mehjiški republiki je bil za daljna tri leta voljen predsednikom zopet Porfizio Diaz. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 1. avgusta. Prihodnja deželno-zborska volitev za volilni okraj Velikovec na mesto umrlega deželno-zborskega poslanca g. msgr. Andr. Einspieler-ja daje našim nasprotnikom in nemško-liberalnim listom veliko opravila. Različna ugibanja bila so že na dnevnem redu in razna imena, kakor: dr. Nemec, Matej Šervicelj, dr. Hrašovec, pl. Klein-mayr itd., imenovali so naši nasprotniki kot kandidate ndrodne stranke; ume se ob sebi, da zmerom le na svojo lastno pest. — To je bil le hrup, s katerim se je hotelo motiti iu begati naše slovenske volilce. Da pa našim gospodom nasprotnikom olajšamo breme in jim ne belimo še nadalje njihovih že itak sivih las, imenovati hočemo pravo ime slovenskega kandidata za gorenji okraj. Isti je gosp. Gregor Einspieler, župnik v Poakloštru in izdatelj „Mira". Njegovo ime, kakor tudi njegova dosedanja delavnost nam jasno pričata, da dobijo Slovenci na Koroškem v njegovi osobi pravega in navdušenega zastopnika in zagovornika svojih pravic in teženj. Kakor se nam iz prav zanesljivega vira poroča, hoče tudi koroški „Bauernbund" postaviti svojega kandidata, namreč društvenega tajnika g. Kirschnerja. Razni, osobito pa zadnji javni nastopi gori omenjenega društva, ki so bili v prvi vrsti naperjeni zoper cerkev in duhovnike, kakor nič manj tudi zoper Slovence same, dajo nam umeti, kakega poslanca hoče Slovencem vrin ti nemški koroški „Bauern-bund". Psovke, ki so padale na nas in našo narodnost osobito pri zadnjem zborovanji v St. Vidu, gotovo so še vsem v najboljšem spominu, zaradi tega svarimo odločno pred vsakim kandidatom, ki bi se skušal Slovencem od te strani vsiljevati. — Neverjetno glasi se pa tudi poročilo, ki nam je došlo pretekle dni od zanesljive strani, da se nekateri krogi živo zanimajo za kandidaturo nekega iz Prusije prej na Solnograško, po smrti grofinje Egger pa na Koroško priseljenega Veliko-nemca, imenom barona Helldorfa, ki je tudi še protestantskega veroizpovedanja; — priporočajo ga kot vladnega kandidata. Mi skoro ne moremo verjeti, da bi imeli dotičniki v to kako višje pooblastilo; čulo pa se je že dolgo prej, da se naša deželna vlada sama zelo zanima za velikovško volitev. Imena dotičnih gospodov so nam znana in mi jih bodemo ob priliki imenovali, ako se nam bode potrebno zdelo. Volitev, v kateri nastopijo mogočni gospodje kot strašilo nasproti našim že itak bojazljivim in zbeganim slovenskim volilcem na Koroškem, bi gotovo ne bila svobodna. Kako pa je prišel baron Helldorf v našo sredo, iu kako se obnaša nasproti slovenskim kmetom, bodi v naslednjem povedano: Dva sina, kot glavna dediča grofinje Nothburge Egger, podedovala sta po slednji fužine na Bistrici v Rožni dolini in na Rudi ter več drugih graščin; sokurator teh dedičev pa je njihov oče, baron Helldorf. Razmere mej to gospodo in kmetovalci ter posestniki so jako neugodne, ker so slednji popolnoma odvisni od milosti graščine in njenih oskrbnikov, kajti ta gospoda jim lahko ali dovoli ali pa popolnoma odreče potrebnega lesa in stelje ter drugih potrebnosti za gospodarstvo. — Za njegovo kandidaturo tudi strastno deluje njegov oskrbnik, znani Aliitsch, rodom Slovenec k Idrije, ki je ob svojem času celo provzročil, da je moral iti odgovorni vrednik „Mira" za nekaj tednov v zapor. Zaradi tega priporočamo našim volilcem, da se postavijo odločno v bran ter oddajo svoje glasove jedino le za slovenskega poslauca č. gosp. Gregorja Einspielerja. — Nepostavnosti pa, ako bi se pri tej volitvi kake godile, naj se nam blagovoljno brez obotavljanja takoj naznanijo, da jih objavimo našemu slovenskemu svetu in ako treba vložimo tudi pritožbo na merodajnem mestu. Katoliški Slovenci, bodite složni ter neizprosni, in zmaga bode naša! Iz Tridenta, 27. julija. (P r a t o - v a palača; šolski sklep; vreme.) Blizu knezoškofove palače v Tridentu videlo se je nekaj razvalin in osmojenega zidu, ki so kazale, da je bilo tukaj nekdaj poslopje. Malokdo vedel bi ti bil povedati, da je bila tukaj tovarna za sladkor, katero je vpepelil ogenj že 1. 1845. V starih listinah pa se bere, da jo bila tukaj ena najlepših palač triden-tinskih za časa cerkvenega zbora tridentinskega in je bila lastnina imenitne rodovine Pratove. V prvi dobi cerkvenega zbora (od 13. decembra 1545 do 12. marca 1547) stanoval je v tej palači papežev poslanec (legat) kardinal Janez Marija del Monte, škof palestrinski, pozneje papež Julij III. V palači Pratovi bilo je v veliki sobaui več tajnih zbirališč škofov. Tu so se posvetovali in imeli tako zvaue „kongregacije". V poznejšem času nastala je iz palače tovarna, katero je uničil ogenj, in nad zadnjimi ostanki zmaščeval se je popolnoma časov zob pretečene dni, ko so razrušili in podrli do tal zi-dovje; in na mestu, kjer je nekdaj stala palača Pratova — zida se zdaj poštno poslopje, katero je bilo jako potrebno. V sredo, dne 18. julija, bil je tukaj sklep srednjih in ljudskih šol. V četrtek, dne 19. julija, bila je slovesna delitev šolskih daril v semeniški cerkvi, o kateri šegi sem že lansko leto v „Sloveneu" sporočal. Ustni zrelostni izpiti se vrše na nemški gimnaziji včeraj in danes, na italijanski pa se bodo vršili prihodnji teden. Vreme je deževno; že skoraj mesec dni dežuje s kratkimi prenehljaji. Letina je jako lepo kazala, zlasti trta; ali vsled obilnega dežja jele so odpadati jagode. Danes pa je jako lepo in nadejamo se lepih dni, ki bodo pa tudi gotovo vroči, kar ni čudo za Trident. *) Iz Jesenic, 31. julija. Nenavadno vesel dan je bil 24. julij t. 1. za Jesenice, ki so bile v praznični opravi za dostojen sprejem prečastitega in milost-Ijivega knezoškofa, ki so med potjo iz Dolgega na Koroško Belo okrog 6. ure popoludne blagovolili tukaj blagosloviti novo šolsko zastavo od svilnatega belega damasta, s podobama angelja v&ruha iu sv. Alojzija, in rudečim svilnatim trakom, na katerim je napis: „V proslavo 401etuice vlade presvetlega cesarja Franca Jožefa I." in letnici: 1S48 in 1888. Vse to je napravila gospa Ana Hofbauerjeva v Ljubljani za ne previsoko ceno prav krasno in elegantno, da je vsem všeč. Pri slovesnem opravilu, h kateremu se je zbralo prav mnogo domačega ljudstva in tudi veliko gospode — zlasti tuje, katere je letos v obilnem številu tukaj, so mil. pastir tudi nekoliko besedi iz-pregovorili ter posebno šolski mladini iskreno priporočili, naj angelja varuha spoštuje iu sluša njegovo opominjevanje, in naj si po moči prizadeva posnemati vzgled sv. Alojzija. Tudi stariši so slišali prelepe opomine, kako naj bi pri tem svoje otroke skrbno podpirali. Nepozabljive ostanejo izrečene besede vsem navzočim. Blagor posebno mladini; ako bode te nauke dejanjsko spolnovala, potem bodo iz nje vzrastli dobri kristijaui in tudi zvesti državljani, česar jih bode vedno opominjevala nova zastava. Po prav kratkem oddihljaji so se mil. vladika okrog 8. ure na Koroško Belo odpeljali. Iz Srednje Vasi, 30. julija. Bilo je v soboto, dne 28. julija. Gromovito 60 odmevali streli topov med visokimi gorami in mogočno je donel glas zvonov po bohinjski dolini; na visocih mlajih in na hišah pa so vihrale krasne trobojnice. Vse to uatn je oznanjevalo prihod mil. kneza in škofa. Ljudstvo se je z vsem dobro pripravilo za sprejem visokega gosta. A vreme obrnilo nam je ravno v tem času zelo osorno lice. Zjutraj je sijalo solnce tako milo in prijazno, da je bilo pričakovati najlepšega dneva; popoludne pa so začeli temni oblaki pokrivati nebo in bati se je bilo nevihte. Ko so mil. knezoškof s svojo azistencijo šli v spremstvu peš s Kropivnika, usul se je dež. Težavna je bila taka pot. Vendar se je zbralo mnogo občinstva pred ozaljšanimi hišami in pričakovalo v nalivu milostnega vladiko. Vasi Jereka, Cešnjica in Srednja Vas so se še posebno odlikovale z mnogimi sicer priprostimi, a vendar okusnimi slavoloki. K nam v Srednjo Vas so prišli vladika okoli 5. ure. Konec vasi pri slavoloku pričakovalo je mnogo občinstva in šolska mladina z zastavo mil. kneza. Ko so naš g. župnik nekaj oseb predstavili, stopi pred kneza mala deklica in jim podari mal šopek s kratkim nagovorom. Zatem se je sprevod začel pomikati proti cerkvi. Po končanih molitvah spremili smo ravno tako visokega gosta v župnijski dvorec. Zvečer ob 8. uri pa so pevci iz Bistrice, kateri so si že ob času Čehov na Bledu stekli priznanje, pod vodstvom nadučitelja g. Bernarda mil. vladiki priredili podoknico. Zapeli so šest divnih pesmi, med katerimi sta se posebno odlikovali Ranici" in »Domovina" (Ipavec). Lepo so se razlegali močni glasovi. Pevci so pokazali pri vseh pesmih, da so zelo izurjeni in da umejo s sočutjem peti. Sami milostljivi knezoškof so stopili med nje in govorili nekaj besedi z voditeljem. Med petjem je bila bengalična razsvetljava farovža in cerkve. Ker stoji slednja na hribcu in je bila tema, je razsvetljava tolikanj lepše odsevala v dolino. Med posam-nimi točkami spuščali so se raketi. Drugi dan je bilo birmovanje. Vršilo se je isto po navadnem obredu. Po sv. maši stopili so mil. vladika na lečo. Kmalu so si s svojo jedrnato besedo in gladkim govorom pridobili največjo udanost in spoštovanje podložnikov. Ob 3. uri popoludne so nas milostljivi knez zapustili. Peljali so se čez Studor, Staro Fužino, preko bohinjskega jezera na Bistrico in od tod v Lesce. Proslavljenje cesarske štiridesetletnice v Mengšu dne 29. julija 1888. Po priobčenem programu se je vršila zadnjo nedeljo v Mengšu slavnost v spomin 40!etnega vladanja Nj. veličanstva cesarja prav veličastno. V prirejenje te veselice sostavljeni odbor štirinajstih mož, kateri si je izvolil za predsednika Č. g. kape-lana Koblarja, je imel srečo, da je izid slavnosti prekosil njegove nade. čuditi se je bilo že prej iskreni darežljivosti odličnih Mengšanov, ki so s posebnim veseljem zlagali znatno svoto za pogo-ščenje in obdarovanje šolskih otrok. Strmeli smo pa še bolj v soboto in nedeljo večer, ko smo videli, da se s skromnimi pomočki, katere imamo na kmetih, in to v Mengšu, dit kaj tako lepega napraviti. čvrsta ploha je bila ravno ohladila zemljo v soboto, ko je nastopil mrak in dež je pojenjal. Strel topičev naznani, da se je začela pomikati skoz trg domača godba, ki broji 40 mož, in prične se razsvetljava. Zaostati noče niti visoki grad, niti nizka kočica v udanosti do presvetlega cesarja. Ko bi tudi ne bili goreli kresovi po holmih nad Mengšem, je bila razsvetljava že tako velikanska, da bi bili vsled njenega svita v temni noči sosedje daleč na okrog lahko videli, kje stoji Mengeš. Vesela in obilna množica se je valila za godbo skoz trg. Mnogo hiš je bilo okrašenih s transparenti in lampijoni. Vse je navdušeno razšlo se k počitku. Napoči jutro nedelje. Dobro izvežbana godba zopet koraka skoz trg, trobeč, da je prišel radostni dan. Ob 10. uri vse ljudstvo vre v farno cerkev. Pred svetiščem je zbranih 300 šolarjev, katerim je slovesna sv. maša ob jednem zahvalna za prejete nauke v minolem šolskem letu. Veliko opravilo imel je č. g. nadžupnik Zoreč. Na koncu so zapeli zahvalno pesen. Mešani pevski cerkveni zbor je dobro prepeval in z bližnjega griča se je ob pozvanjanji razlegalo streljanje. Nenavadna množica ljudij se zopet zbere poleg šolske mladine popoludne v cerkev k petim litanijam. Vsa ta množica se pa potem vlije iz cerkve proti velikemu trgu. V lepem redu gredo šolarji z zastavo in na čelu jim godba. 2e od daleč naznanja slavnostni prostor 40 m. visoki mlaj, ki nosi pod svojo krono pozlačeno jabelko iu cesarsko zastavo. Okrog njega pod hišami je 150 drugih mlajev, na sredi pod cesarsko lipo govorniški oder, na levi okusno izdelane priprave za tombolo z dobitki v zlatu in srebru, in zadej oder za godbo in pevce. Vreme je zelo ugodno. Prepreženo je nebo z oblaki, da nas ne nadlegujejo prehudi solnčui žarki, pa tudi dež, katerega smo se bali, nam popolnoma prizanaša. Zdaj smo še-le spoznali, koliko da nas je, ker je veliki trg tako napolnjen. Iz bližnjih in daljnih krajev došli gostje se veselo pozdravljajo. Kar je domačih, so, djal bi, vsi tukaj zbrani in tujcev je skoraj ravno toliko. Med odlično domačo gospodo smo zapazili slavne goste, p. n. gg.: c. kr. okr. glavarja Friedricha, barona Lichtenberga s soprogo, barona Tauffererja, c. kr. notarja dr. Krsnika, c. kr. sodnika Stareta in Polca, dr. J. Stareta, dr. Samca, c. kr. poštarja Novaka, zastopnike sosednjih gasilnih in veteranskih društev ter obilno duhovščine in učiteljstva iz bližnjih fara. Ko se je odgodla in odpela cesarska himna, stopi na govorniški oder č. gosp. kapelan Kobler. „Kakor trdno stoje tii nad nami skalnate kamniške planine", rekel je govornik v sklepu, »tako trdno stoji vedno naša zvestoba iu udanost na strani našega ljubljenega vladarja." Ganjeno je klicalo ljudstvo: „Slava Fran Josipu!" po končanem govoru. A zdaj nas osupne nekaj čisto novega in to je mengeška cesarska himna, katero je nalašč za to slavnost zložil čast. gosp. Koblar, vglasbil pa za petje in godbo vodja našega glasbenega kluba g. c. kr. poštar Degischer. Kompozicija dela gospodu skladatelju vso čast, ker harmonija tako primerno izraža pomen besedi. Dobro sicer pojo pevci „Bral-nega društva" mengeškega, a to pesen so peli izvrstno, in mengeška godba je že znana, a danes se je posebno odlikovala. Povzdignili so pa še slavnost kamniški „Liraši", ki so se s svojimi zvonkimi glasovi in preciznim izvežbanjem našim ljudem močno prikupili. Vpletali so težke in umetne zbore pevske med posamezne točke programa. Mnogo bi še imel pisati o bogatem obdarjenji in obilnem po-goščenji šolske mladine, a iz raznih vzrokov naj skrčim opis. Po čvrstem in primernem ogovoru na šolarje je g. krajni šolski nadzornik Mihael Stare pripel nova spominska trakova na šolsko zastavo. Pokazali so potem nekateri učenci in učenke svojo deklama-cijsko spretnost in nato jih je nagovoril in jim darila razdelil g. c. kr. okrajni glavar, odlične navzoče dame so jih pa ljubeznjivo začele gostiti s pivom in raznimi jestvinami. Lehko si vsakdo misli, kako sta zavladala živahnost in veselje na mladih obrazkih. Tudi ta nežna bitja ne smejo pozabiti slavnostnega dneva! Kakor je mladini poslajeni pritikljej za zobe, tako je pri odraščenih priljubljena tombola in dobra postrežba po sosednjih gostilnah vzdržala veselost. Zdelo se je vsem, da je naglo nastopil mrak. a prinesel nam je poseben kras in čudo — umetni ogenj. Spretno ga je zažigal g. Mih. Stare. V raznem žaru se spreminjajo hiše, vrste se ognjena kolesa, švigajo plamenite strele in pokajo raketi. Za sklep je prihranjen ves čar. Zalesketajo se iz samega ognja sestavljene velike črke F. J. I. in spodaj 40, zgoraj pa cesarska krona. Kaj tacega še nikdar ni videl Mengeš. Navdušeno so zapeli med tem prizorom vsi slavljenci: „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!" Da, sijajno se je zvršila slavnost mengeška in le eden čut navdaja ljudi, čut zadovoljnosti. Pokazali so Mengšani pri tej priliki svoj stari ponos, pokazali pa tudi, kako visoko vzvišen nad vsemi strastmi in strankami jim stoji presvetli vladar, ter da, če tudi že dlje časa med seboj po nepotrebnem razklani, v jednem so vsi jedini, namreč v ljubezni in udanosti do Nj. veličanstva. Lepo so izrazili to prepričanje v svoji himni, ki se glasi: Mengeška cesarska himna. Razlega se veselja glas Po širni Avstriji; Praznuje: mesto, trg in vas In carstva narodi. Tud' mi cesarju vdani Vsi kličemo Mengšani: Naš cesar ljubljeni, Fran Josip, naj živi! Let dolgih štirdeset lepo In modro vlada nas, Nam brani vero, dom krepko, Da srečni smo ves čas. Zato cesarju vdani Vsi kličemo Mengšani: Naš cesar ljubljeni, Fran Josip, naj živil Še mnogo let nam bodi Ti Pokoja, sreče vir! Damo pa radi srčno kri, če vrag bi krušil mir. Cesarju vedno vdani Vsi kličemo Mengšani: Naš cesar ljubljeni, Fran Josip, naj živil Dnevne novice. (Nj. ekscclencija mil. knez in škof lavantinski) daroval je včeraj zlato sv. mašo. Kakor se nam brzojavno naznanja, bila je slovesnost sijajna. Stolna cerkev v Mariboru bila je polna visoke gospode in priprostega ljudstva. Navzoči so bili: solnograški nadškof dr. Eder, knezoškofa ljubljanski in celovški, in 128 duhovnikov lavantinske vladikovine. Pridigoval je prevzvišeni zlatomašnik sam. — ,.Slov. Gospodar" izšel je tem povodom v okrašeni obliki ter na prvi strani prinesel pesem, poklonjeno zlato-mašniku. — Dne 1. avgusta poklonila se je zlato-mašniku deputacija duhovščine ter izročila krasna darila: Zlat kelih, mašno knjigo in dve v zlato vezeni altarni blazinici. V imenu čč. sester magdalenk v Studenicah poklonil je č. g. A. Hytrek dragoceno štolo, čč. šolske sestre v Mariboru pregrinjalo višnjeve barve, vezeno v zlato za prižnico; čč. oo. trapisti v Reichenburgu srebrno, pozlačeno škofovsko palico s smaragdi. — Na predvečer je godba pešpolka št. 47 priredila zlatomašniku serenado. Na Pohorji gorelo je mnogo kresov. — Zlatomašniku čestitali so presvetli cesar in drugi. (Slovesna črna sv. maša) za pokojnega deželnega glavarja grofa Thurna bila je danes ob 10. uri v stolni cerkvi; daroval jo je prečast. gosp. kanonik in stolni župnik K r i ž n a r. Navzoči so bili: Gosp. deželni predsednik baron Winkler z mnogimi uradniki deželne vlade, deželni odbor z uradniki, predsednik deželnemu sodišču g. K o č e v a r, mestni župan g. Grasselli, mnogo častnikov in drugega občinstva. (Katoliška družba) ima prihodnji torek (7. avg.) na Rožniku sv. mašo za društvenike zjutraj ob petih z navadnim darovanjem za uboge iz Vincencijeve družbe. (Porcijunkola) praznovala se je v cerkvi čč. oo. frančiškanov jako slovesno. Slovesno sv. mašo je daroval mil. g. prošt dr. J a r c. Neprevidnim in neskrbnim romarjem pokrali so tatje po 1 gld., 3, 5, 16, 40 gld., akoravno so jih opominjali z leče in so mestni redarji strogo čuvali v cerkvi iu pred cerkvijo. (Premeščen) je iz Kranja v Ljubljano profesor g. Fran G e r d i n i č. („Sokolova" petindvajsetletuica.) Za javno telovadbo določenih je osem častnih daril. Poleg častnega darila ljubljanskega mesta v znesku 200 gl. bode najdragocenejše ono narodnih dam ljubljanskih. G. E. Lah spisuje slavnostno knjižico, g. Fr. Gestrin pa je zložil za to priliko prolog in slavnostno kantato, katero bo komponoval gosp. A. Forster. (Posojilnico) ustanovljajo rodoljubi za Mokronog in okolico s sedežem v Mokronogu. Osnovni shod je bil dne 29. m. m. pri g. Maj c n u. Načelništvo je sestavljeno iz gg.: C. kr. notar Fran Fišer, načelnik; namestnik Adolf Pfefferer, c. kr. sodnik; tajnik F. K o 1 š e k , notarski koncipijent; preglednik Anton grof B a r b o. Odborniki: gg. župnika Mih. B a r b o in Janez V i r a n t; Ferdo Dolar, župan šentruperski; Ivan P 1 e š k o v i č , c. kr. poštar, in posesestnika Fr. P ene a in A. Majcen. (Zlato sv. mašo) daroval bode dne 12. avgusta t. 1. veleč. g. Alojzij Košir, župnik v St. Rupertu. (V učiteljski kurz na Grmu) so sprejeti naslednji gg. učitelji: Žebre Jakob v Planini pri Logatci; Pretnar Jakob v Srednji Vasi v Bohinji; Luznar Fran v Voklem pri Kranji; Cirman Anton v Poljanah; Leveč Ivan v Mokronogu; Rodič Ivau v Št. Jurji pod Kumom ; Požar Anton v Radečah; Zavrl Valentin v Mehovem pri Ru-dolfovem; Šile Pavel v Dragatuši; Janovski Josip v Višnji Gori; Vrbič Mihael v Sodražici; Krištof Karol v Mirnipeči; Ferlan Janez v Zalem Logu; Stiasnj Ljudevit v Kamniku. Pouk se prične dne 6. avgusta in konča dne 29. avgusta. (Ogenj) Dne 1. t. m. popoludne udarila je strela v Šmihelu, župnije hreuoviške, v gospodarsko poslopje, ki je zgorelo s spravljenim senom iu orodjem. Uneli ste se in zgoreli tudi bližnji dve hiši in trije hlevi. V ognji je zgorelo šest prašičev. Posestniki so bili zavarovaui. (Imenovanja.) Veleč. g. J. Bohinc, dekan v Braslovčah, imenovan je konz. svetovalcem ; kn.-šk. duh. svetovalci pa so imenovani čč. gg.: Jožef H r ž i č , župnik na Sp. Polskavi; Anton Š1 a u d e r , župnik v SI. Gradci; Mih. Lendovšek, župnik ' v Makolah; Anton D v o r š a k , župnik pri sv. Vidu. (Trtno uš) zasledili so v Velikem in Malem O k i č u u a Štajerskem. Okuženi so vinogradi završke, sv. Barbare in leskovške župnije v Halozah. (Ormoška čitalnica) priredi dne 12. avgusta svečanost povodom 401etuice cesarjeve. (Pevsko društvo »Hajdrih") na Proseku pripravlja za nedeljo dne 5. t. m. veselico pod milim nebom s sodelovanjem tržaškega »Sokola". Iz Trsta odide popoludne poseben vlak. (Slavnostna knjiga) O priliki zlate maše pre-vzvišenega knezoškofa lavantinskega izšla je knjiga „Sv. Viktorin, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mu-čenec". Njegovo življenje in delovanje na podlagi najstarejših virov opisal dr. Mihael N a p o t n i k. Dobiva se pri g. pisatelji na Dunaji po lgld.50kr. (1. Augustinerstrasse 7.) (Nova knjiga.) »Cesar Franc Jožef I. 1848 —188 8. Na spomin štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva. Sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. (Z devetimi podobami.) — Na Dunaji, 1888. Natisnil in založil K. Rauch. 8°, 16 strani." — To je najnovejša jako lična knjižica, ki je ravnokar prišla na svetlo na Dunaji v Rauchovi tiskarni. Knjižica je pisana v lahko-umevnem slovenskem jeziku in je namenjena slovenski mladini v proslavo štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Da bi se ta knjižica v prav obilnem številu razdelila osobito mej šolsko mladino, nastavljena jej je prav nizka cena. 10 iztisov velja 1 gld., 25 iz-tisov 2 gld., 50 iztisov 3 gld. 50 kr., 100 iztisov 6 gld., 500 iztisov 30 gld., 1000 iztisov 50 gld. — Razven knjižice izdala je Rauchova tiskarna tudi še prav lično »Spomenico" s podobo presvetlega cesarja in cesarice. Ta spomenica je posebno pripravna kot spomenik za take otroke, ki še čitati ne znajo. Cena spomenici je za vsakih 25 iztisov 50 kr., t. j. 2 kr. za iztisek. Vsa naročila, bodisi na knjižico ali pa na spomenico, pošiljajo naj se naravnost na Dunaj pod naslovom: Kari Rauch, Buchdruckerei Wien, V. Spengergasse 6. (Duhovniške premembe v tržaški škofiji.) Veleč. g. Peter Martelanec, župnik pri sv. Antonu starem, imenovan je prosinodalnim izprašateljem in konz. svetovalcem. Č. g. Mat. Rebolj dobil je župnijo v Truškah, č. g. Blaž Dekle v a župnijsko oskrbništvo v Bermu. Raznoterosti. — Dobroti j ivost našega cesarja je obče znana. Nedavno mudil se je cesar Franc Jožef v (iasteinu, kamor je poprejšnja leta redno zahajal ranjki cesar Viljem. Letos izroči ondi uboga žena sledečo prošnjo: »Pred mnogimi leti vedril je ranjki nemški cesar ob hudi uri v moji koči, za kar mi je ukazal odšteti 50 goldinarjev. To svoto prejemala sem vsako leto, dokler je semkaj zahajal cesar, in je bila to glavnica, ki je bila edini moj dohodek. Sedaj prosim kleče, Vaše cesarsko veličanstvo izvoli naj to dedščino po ranjkem cesarju prevzeti in mi namesto njega letos denar postlali." lakaj stori presvetli cesar? Naroči, naj se ženi odslej nadalje vsako leto izplača 50 goldinarjev miloščine na njegov račun. — Zlato poroko je praznoval dne 25. pr. m. sivi angleški parlamentarec in bivši minister Glad-stone. Njegovi čestilci so mu poklonili njegovo in njegove žene sliko, kojo je izdelal slavni umetnik H o 11. Telegrami. Dunaj, 3. avgusta. ,,Fremdenblat": Na-redba skupnega ministerstva proti anarhističnim težnjam opira se na postavni načrt, predložen državnemu zboru, ki pa ga ni rešil. Vlada izraža na podlagi izpovedbc najvišjega sodišča svoje prepričanje, da se dalje ustavijo porotna sodišča. Vlada bi bila v nasprotji s saboj, ko se ne bi poslužila ustanovne pravioe, ter bo opravičila svojo naredbo v državnem zboru. Glede na vsebino naredbe omejila se je vlada na najnujnejše. V primeri s postavo iz leta 188i> je vlada omejila veljavnost naredbe samo na nekatere sodne kraje in pa zločine, ki so se vzeli sodstvu porotnih sodišč, vrhu tega pa se jo še po sebno določilo, tla morajo biti tem hudodelstvom podlaga anarhistiški nagibi. London, 2. avgusta. Skoraj po celi Angliji so napravilo nevihte in povodnji veliko škodo, po nekaterih krajih žetev popolnoma pokončale. Vzhodni del Londona, kjer prebivajo revnejši ljudje, je popolnoma pod vodo; revščina je velika. London, 2. avgusta. Poročila iz Zanzibara slikajo položaj Emina pašo kot jako nevaren. Vojaki njegovi so nezadovoljni, ker jim manjka živeža. Mahcli ga je dne 4. aprila pozval, naj so vda in zapusti armado. To mora biti Emin paša, ki je prodrl do Bahr-el-Gazelle, ne pa Stanlej. Zahvala. Ko je pri sklopu letošnjega šolskega leta tukajšnja ljudska šola praznovala 401etnieo vladanja našega presv. cesarja, darovali so šolski prijatelji za pogoščonje šolske mladine in darila 142 gld. Za ta blagodtišni dar se podpisana v svojem in v imenu šolske mladine vsem p. n. darovateljom najsrčnejše zahvaljujeta. Jernej Čenčič, Valentin Zarnik, vodja dekliški šoli. vodja deški šoli. V Kamniku, 31. julija 1888. Umrli so: 30. julija. Rihard Branchetta, trgovčev sin, 20 dni, Kongresni trg št. 7, Eclampsie. — Antonija Mam, zidarjeva hči, 4 leta, Hradeckega vas št. 16, Scrophulosis. 31. julija. Frane Leben, krojaški učenec, 22 let, Opekarska cesta, jetika. 1. avgusta. Janez Glavič, tovarniškega slugesin, ll1/,lota, Dunajska cesta št. 27, Meningitis tuberculosis. Vremensko sporočilo. e S> D Čas Stanje Veter Vreme opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celziju ow R c g 1. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 733 7 7311 7305 19 0 23 6 15-9 brezv. si. szap. si. zap. del' oblač. oblačno del. oblač. 8-7 dež Oblačno, nevihta, zvečer ob 6. uri dež. .lilisk n; zapadu in vzhodu. Srednja temperatura 19'50C., za 0 normalom. a jugu, 3° nad Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 3. avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl (s 16% davka) 81 gl. 85 kr. Sreberna „ b% „ 100 ., „ 16% „ 82 „ 50 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 Pap rna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke 867 _ Kreditne akcije .... » 20 London ....... 123 „ 35 Srebro ....... — Francoski napoleond. . . . „ 75 V Cesarski cekini .... „ 81 Nemške marke .... 60 „ 26 „ «OOOOOOOCXXXXXT\ Janez Dogan, g mizarski mojster v Ljubljani Q na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) Q priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstno Q Min© ojpaTCf g politovane in ljkane •. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garnituro, modroce na peresih po C? 10 gld., žimnato modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za svete in posvetno podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, jpt Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. ^ XXXXXXXXXXXXXXXXXX Kratil Ebcrl, x izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov ^ in napisov. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. M ■■ Hr ■ ■■ 5 ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ ▼▼ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot Ji znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firnežl najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. ^ Ccniljc na znhtevniijc. "•B V XXXXXXXXXXXXXXXXXX tlglrt. 38 i? (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi fraitZami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. n. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton Obreza, tapecirar in dekorater v Ljnl>ljani, Šelenburgovc ulice »t. -4, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroee ua peresih (Federmadratzen) IO jjl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na za-htevanje. Jako zanimiva novost. M Ravnokar je izišla knjižica pod naslovom: Ein LebensMld, zugleicli ein Stiick Zcit umi Kirchengescliiclite. Festgabe zur Secundizfeier des Dr. Sebastian Bruimer von Monsignor Dr. .Toscph Sclieichcr. Oblika 8° 22 pol, z najnovejšo sliko dr. Sebastiana Brunnerja. Cena ■ gld. kr., po pošti dL gld. 30 kr. Msgr. dr. Sclieichcr, slavnoznani pisatelj na cerkvenem polji, izliva v tem živo-topisu polnost svojo obilne skušnje in najpopolniše zvedenosti v cerkvenih in političnih zadevah, opisuje v jedrnatem jeziku pogubne napake in hibe josipinske dobe, riše izvrstni značaj Brunnerjev v tako zares velikanskih potezah, da čitatelj, ki je poprej na tihem čislal zlatomašnika Brunnerja, začne po tem berilu ga občudovati. Tu se nam predstavlja po sovražnikih tolikokrat s strupom iu žolčem onečasteni, a vedno zvesto za resnico, prostost in pravico z junaškim pogumom se boreči junak Brunner v tako prijetni in poučni besedi, da je — v najboljšem pomenu besedo — res pravi vžitek, prebirati to zanimljivo opisovanje resničnih dogodkov. Ne samo za duhovnike, marveč tudi za vsakega izobraženega človeka jo ta životopis kaj prijetno čitanje. Duhovnikom pa je tudi neprecenljiv svetovalec, kojega opomine radi in z veseljem poslušajo in spolnujejo. Leo Woerl, Wien, L, Spicgelgassc 12. Dobiva se tudi v ..Katoliški Bukvami" v I^ubljani.