Knpvijte E BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik T Ohio Oglasi v tem listu _»o uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^^gvn.—LETO XXVII. _ Sovenga v taboru Dsvobodiln^a gibanja y^liko ljudsko zborovanje v Črnomlju J® obtožilo zamejni režim izdajstva Kupujte VOJNE SONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Beit Advertising Medium CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 1, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 49 ^dJugoslavija velikimi uspehi osvobodilne ar-jHuntmere Ave., je prišel za 21 geiYi »L ^ vršilo po dru- made priznavamo protifašistič-,dni na dopust iz Italije. Od tu :^mva^uprM:%aad.ičn^' ' Naši fantje-vojaki Tech. Sgt. Frank M. Kastelic, sin Mr. in Mrs. Strumbel, 15618 ni svet za i>redstavnika jugoslo- j se bo podnl v New Jersey. Pri-vanskega ljudstva," se je glasi-ijatelji so vabljeni, da' ga obi-la sprejeta resolucija. "Edinoiščejo. reprezentantje osvobodilne fron-1 — Cpl. Stanley Zupan, sin Mr. in (li(tie Jugoslovanske osvobo-in okrog tisoč shodov "^Siranir*^^ ^ osvobojenih i n je udele"\ P°k)"^jinah. Teh sel te imajo pravico predstavništva f° Slovencev, j našega ljudstva v tujini. Mi pre- žensk, ki so odobrili | povedujemo povratek kralju Pe-Sveta' zborova-i tru v Jugoslavijo." I Zborovale! so poslali telegra-vjme maršalu Titu, poveljniku o-se ga je I svobodilne armade, maršalu Sta- ® h o d se je vršil ',«0 i% oddar'' delegatjejlinu, premierju Churchillu Oa ter« Govorniki I predsedniku Rooseveltu. ^ibay. TT.bih: dr. Ivan Mrs. Leo Zupan, 3636 W. 107 St., je dospel na 12 dnevni dopust iz Fort Myers, Fla., kjer je dokončal svojo treningo za inštruktorja v Army Air Corps. Na svoje službeno mesto se vr-in ne dne 9. marca, in sicer v Fyn-Idall Field, Fla. Ravno isti dan -"uar_ g j — ----- "1 • *■" I Shodi so se vršili tudi na Pri- j je dospel na dopust njegov naj-! ^ocbeif Kardel, Edvard j morskem in Goi-enjskem, na ka-j iDoljši prijatelji Ludwig Fabris,. hladen'7^^ " Fihpovič, jterih sta govorila Franc Leskov-'3720 W. 104 St. ; Vidmar I šek in Franc Bevk. ' — Publikacija Nova Jugoslavija! Iz Kirtland Field, Albuquer-i' je objavila izjavo znanega ka- que. New Mexico, je prišel za i Zmaga new-rlealskega demokrat« v New Yorku iVfAV VORIi, 30. ar ju. — Včeraj so se vršile v tuka,jšnj>m 31. koti-gjesnem itistriktu Izredne volitve, pri katerih je iievv-(tealski demokrat -laines II. Torrens, ki Je imel tudi o-p o r o Ameriške dela vske st ranke, / m a ^ a I s 1,571 Klasovi. (Ameriška delavska stranka v New Yorku je koalh-ija, sestoječa iz socialistov, liomniiistov ter progresivnih unijs|iih elementov.) Izid izrednih volitev v di-striktu, k i obsega gornji Manhattan, je« močan dokaz opore; ki jo uživa Roo-seveltova a d m i n istracija med delovnim ljudstvom. Poraženega r e p uhlikan-skega kandidata William S. Benneta, sta javno odobrila Wendell Willkie in gov. Dewey, ki se oba potegujeta za republikansko predsed-sedniško nominaeijo. Amerikanci invadirali Admiralsko otočje Nadaljnih 14 japonskih ladij na Pacifiku potopljonih da demonstracija. ROBERT M. MRAMOR predstav- toliškega duhovnika Raduša iz 14 dni na dopust Might Officer i Nf|yj C^fflnAVI da s' težnje in j Zagreba, ki je nedavno dospel Stanley W. Rožic, ,s i n Mr. in - ^ ^ vKf v V & '^%08lA^ vedno konča sta- j v osvobojene kraje. On je v Mrs. John Rožič, 1097 Addison i Podlagi nah^ zgradi nova na j tej izjavi razgalil aktivnosti Pa- Rd. Po končanem dopustu se j ''i dem enakopravno- veličevih ustašev proti hrvaš- vrne v Massachussetts, kjer bo i proti Stališče sve-1 kim intelektualcem in umetni- ^ladi jugoslovanski ubežni | kom. Slednji so morali razstavi-agentom je bilo ti svoja dela v Zagrebu in oni, ki so se upirali, so bili poslani ^^eno. "V ^ očitnim izdajstvom j v koncentracijska taborišča, ^de in monarhije in j katerih so jih mučili. p nahajajo v predmestju ^ druge sovjetske zmage Skv; ON. 1. marca. — Mo- *^4 s zjutraj naznani- ^ čete priborile ^ Se Pskova, dasiravno ^ečjo . zoperstavili z naj- v Stockholma ^""^korsoM Rdeče vojske ^ ^ jezero Peipus ter "^^•iiske ^ ° ^ ^ "1 i naskoki na postojanke, pri čemur so ustanovili oporišča na za-padnem bregu omenjenega jezera. Petinšestdeset 'milj južno od Pskova so druge sovjetske sile zavzele kraj Novoržev, dočim so Rusi pričeli z novo ofenzivo, tudi v Ukrajini južno od Krivoga roga ter iztrgali Nemcem 70 naseljenih krajev. nadaljeval s treningo. ★ * Michael J. Gerl, sin Mrs. Gerl, z E. 200 St., se nahaja nekje na Maršalskih otokih. Piše, da so japonske cigarete zelo močne, pivo (tudi japonsko??) dobro, a še najbolj pa "saki" (tudi japonska pijača, napravljena iz riža). Njegov naslov je: Pfc. Michael J. Gerl, H. & S. Co. 20th Marine Eng., 4th Marine Div., c/o Postmaster San Francisco, Calif. ®'jskiin gerilcem ''®Čeno sodelova- nje ^ ruskimi četami zumu v tako obupno situacijo, da je treba pričakovati, da bodo odstopili. \ 23. februarja (0.'^"^'"'^' 1 ^ Dobro poučeni tu-; ^ zaftieilf' P^'avijo, da je polj-| K ^ vlada že ukrenila ®nej§e da doseže čim MtalniL ^°delovanje poljskih ®^^čnih sil z Rde-' nasveto- Pfv ^ svojem govoru, j ^ P^Uskega podtalnega J ^keijg ° P*'ejeli obširne in-4 1 zahtevajo od njih, Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnib I V ponedeljek zjutraj je po ! kratki in mučni bolezni preminil dvojček Robert M. Mramor, star šele šest let. Tukaj zapušča žalujoče starše, očeta Franka ml. in mater Josephine, rojeno Gerjevich, ki vodijo groce-rijo na 6710 St. Clair Ave., brata dvojčka Frank III, in Geral-da, stara očeta in stare matere, Frank st. in Sophie Mramor, ter Frank in Frances Gerjevich, v Euclidu, ter več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelan-;du in je bil učenec šole sv. Vi- llgibaiije o razrešitvi jugoslovanske krize LONDON, 25. let). (O.N.A.) — Nekateri lukajSaji krojni sn mnenja, da, bi bilo morda mo-počp najti vsiij nekakšno začasno anlucijo težavne in zamotano jugo-slovanske krize na ta način, da bi se u,stanovi In vojaški dircktornl ali vlado, ki hi' prevzela posle % onim odinini ciljem, namreč, da %cdini vse narodne si To v l)0)i>i proti zavojevalcu. Politični zai)letIjaji, katero je i)riiiesla s .seboj borba Jugoslovanov, so tako zamotani— kraljeva vlada v izgnan.stvu, ki izvršilo pod vodstvom generala se nahaja v Kairu se skuša po-i MacArthurja, ki je dirigiral o-i stavi jati po robu partizanski | peracije s krova bojne ladje. I provizorični vladi, ki je bila se-j Invazijske sile so hitro okupira-j stavi jena doma v Jugoslaviji: | ig nekaj izmed otokov in brez , da je Churchill sam izjavil, da j posebne težave zlomile odpor ja-i jih morda ne bo mogoče razre-lpoj^gj^g posadke, I šili prej, dokler ne bo narodi I sam povedal kaj hoče. Usoda japonske posadke, v Ua- I Trenotno pa je seveda vaz-; baulu je zapečatena I no le vprašanje čisto vojaškega I j značaja, namreč, kako združiti [ pod eno samo in edino zastavo i vse Srbe, Hrvate in Slovence, I tako da bi se podredili eni sami vojaški oblasti, ki bi nadomestila politično vlado kralja Petra. Morda bi bila taka vojaška vlada pravilna in umestna rešitev. Cilj bi bil vsekakor zedi-njenje vseh Jugoslovanov v zunanjem svetu, in njih spojitev s Titovo osvobodilno narodno voj.sko, v svrho skupnega vojne-i ga napora, v katerem bi vsa po-i litična vprašanja ostala nodo.| ^ Washmgtonu je b.lo včeraj takniena do konca voine. jnaznanjeno, dagoa^enekepod- mornice potopile nadaljnih 14; Ainerikanci so včeraj. vprizorili invazijo Admiralskega otočja, ki leži severno od Rabaula in s tem zapečatili usodo japonske armade, ki šteje okrog 50 tisoč mož. Izkrcanje ameriških čet se ------ Tozadevno poročilo, ki ga je objavil mornariški tajnik Knox, pravi, da je šlo na dno morja 11 srednje velikih tovornih par-nikov, ena mala tovorna ladja, cn tovorni transport in en velik parnik za prevažanje olja. Otok, ki se nahaja v ameriški posesti, leži- na severnem obronku Admiralskega otočja, ki se nahaja v Bismarckovem morju. Japonska armada v Rabaulu je s tem obkoljena, in njeno u-ničenje prej ali slej, bodisi pod pritiskom blokade ali pod ognjem zračnega bombardiranja, je neizogibno. Novi uspehi ameriške suhma-rinske vojne S tem je število vseh vrst japonskih ladij, ki bo bile potopljene ali resno poškodovane od ameriških submarinov, narasti o na 611. Novi /račni napadi v centralnem rax iti ku Admiral Nimitz je v Pearl Harbor ju včeraj naznanil, da so ameriški bombniki vprizorili na-daljne napade na japonske postojanke v centralnem Pacifiku. Dvoje bi bilo potrebijo v t%'r-l . ... v-ho dosege tega cilja: Najprej j^po^sk.h lž,uij. bi moral biti odstranjen vojni minister Mihajlovič, katerega pozicija je postala nemogoča po zadnjem govoru Churchilla. Drugič, bi bilo treba najti močno osebnost srbske narodnosti, ki bi mogla pridobiti zase in po- Napadi so bili vprizorjeni na Kusale in Panope, japonske baze v Karolinškem otočju, ki straži jo Tru k, in na sedem otokov v Maršals^era otočju, ki se še nahajajd v rokah sovraž-friliRU." VILE ROJENICE Pri družini Anthony in Angie Sedmak, 1157 E. 60 St., so se zadnjo soboto zglasile vile rojenice in pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenčka. Mati '.n dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici. Oče je v službi pri mornarici ter se sedaj nahaja na dopustu in sicer do petka. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Njegov naslov pri vojakih je: Anthony Sedmak, AB, P.D. 98 Bks. 20, Camp Allen, Norfolk, Va. Mati in dete se dobro počutita. Čestitamo! da. Pogreb se vrši v četrtek ob miriti nezaupanje gotovih vpliv-8:15 uri zjutraj iz Jos Žele in i ni h srbskih elementov. Nekateri opaifovalci so prepričani, da bi bil general Simo-j'ič, bivši ministerski predsednik in vrhovni vodja ljudsko revolucije z dne 27. marca 1941, ki je bila naperjena proti Nemcem, morda zdaj pripravljen, Newyorski vojaki volijo v džungli Val sto Pijo zvezo s poveljniki bi fProdirajo naprej, stavili kakršne koli Hih , la , da Opazovalci mi- Poljaki to storili v prijateljska organizacijo U-' ki ol podtalnih oddel-V naperjeni proti polj- "^^Trtost ii" dejstvo, da omenil sestave vlade, katero te. sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. STEPHANIE MARMOLYA V ponedeljek ob 6. uri zvečer je preminila dobro ^Doznana Miss da vstopi v vojaški direktorat. Stephanie Marmolya, stanujoča 'I'h srbski vodja je pretekli tona 780 London ka., stara 32 den po dolgem molku zopet sto-let. Rojena je bila v Trstu, ter, PH v javnost, ko je čisto nepri-je prišla v Ameriko kot dete z j čakovano govoril svojemu na-očetom in matei jo pred 30. leti.l' odu preko radia, ter svojim Tukaj je dovršila Collinwood i^liišalcem i)rigovarjal, naj se High šolo in Spencerian kolegij, i združijo okoli marši^la T ita in Bila je članica društva Loyali-, njegov^o akcijo. ■ tes št. 590 S. N. P. J. Tukaj za-' I^elikatno vprašanje, ki je ja-pušča žalujočega očeta Louisa težko, katero bi bilo pa vse-Marmolya, rojen v selu pri Go- potrebno le.siti tudi v slu- ' čfiju ustanovitve vojaškega di- Racijske točke za meso znižane za mesec marec Rusi zahtevajo I takojšen prelom I Finske z Nemčijo WASHINGTON, 29. februarja. — OPA urad je danes na- LONDON, 29. februarja. Sovjetska vlada je nocoj naslo- "ici, mater Louise Marmolya, , , rojena v trgu pri Vipavi, brata ut. Boris L. Marmolya, rojen v tom in Petrom. O tem bi bilo mogoče razpravljati, ako pride kralj Peter v London. Pričakuje se, da bi imel Tito „ I prvo in dominantno vlogo v vsa-poldmo, m Amalno Durn. Za- , . v, , ... ^ , kem voiaskem kabinetu—/.e ra- Collinvvoodu, ki je zdravnik v vojaški službi v Washingtonu, strica Joseph .Durn, dve teti Leo- pušča tudi dve teti v Beogradu, ako so še žive, in strica Franca Durna, v trgu pri Vipavi. Pogreb se bo vršil v petek ob 2. v.ri }>opoldne iz pogrebnega za-voda August F. Svetek, 478 E. 152 St., in truplo bo položeno za večno v Knollwood mavzolej. ENSIGN WALTER F. CERKVENIH Kot smo že poročali, je v nedeljo popoldne zrakoplovska d i tega, ker je na čelu vseh borbenih sil na terenu. hajal od 3. septembra 1942. Meseca junija 1943 je v Pensecola, Floridi, graduiral za pilota. Pohajal je v East Tech. šolo in Indiana State kolegij, dokler se ni sam prostovoljno, javil za MARY TOMAZIC Nagloma je v ponedetjek zjutraj umrla Mary Tomazič, stara znanil, da se bo zaloga mesa za vila na Finsko zahtevo, da ta-civilno prebivalstvo tekom mar- koj prelomi odnošaje z Nemčijo ca zvišala za 8 procentov, in je in internira vse nemške čete in obenem naznanil znižanje racij- ladje na Finskem — s sovjetskih točk za svinjetino vseh gko pomočjo, ako treba. To vrst in za nekatere vrste go- je prvi pogoj, ako želi finska vejega mesa. vlada, da se Rusija prične z njo Redukcija racijskih pointov pogajati za mir. za meso stopi v veljavo v nede-^ To je prva in poglavitna iz- imed šestih zahtev, ki so bile u-Pointi za druge jestvine uespre- radno naznanjene na moskov-menjeni skem radiju in rekordirane v Kar se tiče pointov za ostale Londonu. Finci morajo takoj jestvine, ostanejo isti kot so prekiniti z vsemi vojaškimi ope-bili do sedaj. To velja %;i suro- racijami, naznanja radio Mo-vo maslo, sir in druge mlečne skva, potem bo Rusija z njo za-produkte, kakor tudi za teletino čela mirovna pogajanja, toda ne in jagnjetino. i prej. Kakor naznanja OPA urad,' se je redukcija pointov odredi-1 la, ker so zaloge svinjetino in "Ako Finska smatra, da je delno tudi govedine precej večje nesposobna izpolniti to nalogo," kot se je upalo. ' i je rekel moskovski radio, "te- Zlasti kar se tiče, prašičev, jih daj ji jo Sovjetska unija pri-pride tekom začetka marca več pravljena nuditi potrebno po-na trg, kot kdaj prej v zgodovi- moč z vojaštvom in letalsko si-dežele, je izjavil ravnatelj lo. I Ostale sovjetske zahteve na Finsko so: j Priznanje določb mirovne po- J. , , , . , - • godbe med Finsko in Rusijo, ki Medtem ko se živilski položaj Rusija nudi pomot- m Chester Bowles. Kanada začasno odpravila racijo mesa lYXCUtCIll iVU OC (JUlUiuilJ . 1 M i 1 . , . • „ , v , he bila skleniena leta 1940 m u- Zediujemh državah ocividno)-' % , . , , ^ fnislnh pat n« niAin nnln- "v, ' ''oljaki ostro obsodila. M ' =0 mnenja, da r ^ svojo praktično tthT pomen, Jker bi Vljuj one člane ' ki so proti spora- Čete vojakov iz New Yorka, ki so se nahajale na manevrih lansko leto, so si vzele dovolj časa, dla so zaznamovale glasovnice in jih odposlale nazaj, da so ob pravem času dospele v New York. Od desne na levo vidite vojake v kamuflažnih oblekah: Pfc. Lewis Tunkel, Bronx; Cpl. Leo Kirshenbaum, Brooklyn; Pvt. .Thomas Mitelli, New York City; Cpl. Frances J. Hurley, -Brooklyn; in (na drevesu) John D. Alesandro, New York City. nesreča zahtevala mlado življe- 29 let, stanujoča na 19T0 East nje 21-letnega Walter F. Cerk- 79th St. Pokojnica je bila roje- venika, ki je imel čin "Ensign". Mladenič tu zapušča žalujočega očeta Franka, doma iz Gornjega Vrema pri Divači, mater Thereso, doma iz Cerkna na Primorskem, sestro Emmo, poročeno Zore, ter veliko sorodnikov. Ro jen je bil v Homer City, Pa. Pri mornarjih se je na- na v Clevelandu ter zapušča o-četa Franka in brata Franka, ki se nahaja pri vojakih na Havajih. Pogreb se bo vršil v petek ob 9:30 uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek v cerkev sv. Marije Vnebovzetja in nato na sv. Pavla pokopališče. mik finskih čet na mejo, določeno v omenjeni pogodbi. Na-daljna teritorijalna vprašanja se prepusti poznejšim pogaja- izboljšuje, pa je Kanada včeraj šla celo tako daleč, da je za časno popolnoma ukinila racijo niranje mesa v splošnem. „ iniem. Z racijskega seznama je Ka-| nada začasno tudi črtala ribje! Osvoboditev koriseive.___ Vgi sovjetski in zavezniški u- službo pri mornarici. Pogreb še jetniki in državljani se morajo bo vršil v soboto ob 1:30 uri I takoj osvoboditi. vojnih ujetnikov popoldne iz Jos. žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., na Highland Park pokopališče. Bodi mladeniču, ki je dal svojo življenje za domovino, bodi ohranjen časten spomin! Vprašanje reparacij za škodo, povzročeno od finskih vojaških operacij, na sovjetskem ozemlju, kakor tudi vprašanje delne mobilizacije finske armade, se ima prepustiti mirovnim pogajanjem v Moskvi. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING t O. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES iCENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town: iPo raznašalcu v Cleveland in po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ......................................................$6,50 Fcr Half Year — (Za pol leta) ...................................................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece)....................................... . 2.00 UREDNIKOVA POŠTA Za kakšno svobodo smo? By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: . ' , . . ...... , iski uniji.' O Bog nas varuj teh in imajo vsai tohko razuma, da , , . , ^ ^ ^ ' ; kosmatih boljsevikov! Tukaj je delavec m kmet ustvarjata vse, , I •' I .lasa vera v nevarnosti, poseb-: bogastvo na svetu, ne strašijo no pa Petrov novčič. Demokratska "revolucija" proti Rooseveltu v Kongresu je imela en namen: za vsako ceno preprečiti ponovno nominacijo podpredsednika Wallace-a, ki je radi svojih liberalnih socijalnih nazorov največji trn v peti ^tare garde. Wallace je zadnje mesece obširno govoril o nalogah Amerike med vojno in po vojni in jasno povedal, da tudi v Ameriki lahko dobimo fašizem, ako ljudstvo ne bo budno in bo dopustilo, da veliki finančni in industrijski interesi zajahajo deželo, kadar bo dobljena vojaška zmaga nad Nemčijo in Japonsko. Stara garda je-ogorčena in zahteva Wallace-ovo gla-yo kot ceno miru in kolaboracije z administracijo. To je politika "apizmenta" na domači fronti. Toda jako dvomljivo je, da se bo Roosevelt podal, kajti ne glede na hrušč in trušč, ki ga delajo demokratski toriji, pa se prav dobro zavedajo, da so brez Roosevelta politične ničle. Veliko pa odvisi od budnosti ljudskih mas. Danes mora ljudstvo trdneje stati za Rooseveltom kot kdaj prej. Ako lK)do mase spale, te lahko zgodi, kakor svari Wallace, da bomo po zmagi nad tujim fašizmom dobili fa- 'sizem v Ameriki. , - v ^ v , Piogram za fedeializacijo Jugoslavije, o katerem se poroča, da so ga sprejeli mihajlovičevci, je zanimiv v toliko, ker pokazuje moč in vpliv osvobodilnega gibanja, ki se je izkristaliziralo pod vodstvom Tita in Ribar-ja. Srbski šovinisti pri zamejni vladi in njihovi zastopniki v Ameriki, so ne še tako dolgo nazaj javno trdili, da je 'Jugoslavija za vselej mrtva in odpi to propagirali kreacijo Velike Srbije kot svoj edini cilj. Ljudje okrog pitts-burškega "Si-bobrana," ki se nahajajo v službi poslanika Fctiča, so Hrvate in Slovence ponovno označili za izdajalce, s katerimi Srbi ne bodo imeli nikdar več nobenega opravka več. Dejstvo seveda je, da srbski reakcijonai ji in šovinisti niso nikoli reprezentirali srbskega naroda. To je danes pribito. Dobro polovico partizanskih sil, ki se borijo pod Titom, tvorijo Srbi. Odtod nova pesem o federaliza-ciji Jugoslavije, v čemer je dokaz, kako globoko so ti elementi zagazili v svojem brezmejnem fanatizmu. Žalostno pri stvari pa je to, da so tej kliki sledili tukaj med pami v Ameriki celo nekateri slovenski puhlo-glavci, ki so si domišljali, da so "smart" politiki. V V V Bivši državni podtajniJ< Sumner Welles je te dni napisal članek, v katerem je kritiziial zavezniško politično strategijo v Italiji. V njem je med drugim rekel: "S stališča vojaške potrebe se je utegnilo za trenotek zdeti zaželjivo, da se uprava južne Italije in Sicilije poveri maišalu BadogUju. Toda gotovo je, da niti italijansko ljudstvo niti ljudstva okupiranih dežel ne bodo našla dosti inspiracije in opo^^umljenja kar se tiče smotrov, za katere se borimo, ko vidi ji), da se še j)rej ko ima italijan sko ljudstvo priliko izraziti' svoje želje, oblast nad njim, dasiravno samo pogojno, daje v roke tistim, katere se mora v veliki meri držati odg'ovornim za razmere, pod katerimi je bilo italijansko ljudstvo prisiljeno v vojno na Hitlerjevi strani. "Ne glede na to, kako upravičeno moremo ugovarjati proti nekaterim metodam, ki se jih poslužuje Moskva, pa je slednja tekom zadnjih mesecev v svoji politiki pozitivna, in odlikuje se po svoji izrazitosti in vodstvu. več s tistim komunističnim bav-bavom. Mr. Stefančič piše naj bi de- Mr. Stefančič je bil za nekaj. lali za svobodo Primorske. Za časa po vojni v stari domovini, | kakšno svobodo? Ako hoče ime , toda se mi vidi, da ni imel pra- | ti ljudstvo pravo svobodo, se j vega vpogleda v razmere, kot | mor a jo odstraniti ,si izkorišee-ga nima tudi še dLnes, kajti če valci, toda vsi. Da so imeli T ta bi ga imel, bi ne pisal v "A. D." tako nerodno. . Pisati za oprostitev naših primorskih krajev (čeravno jaz in Ml'- Stefančič nisva Primorca) in indirektno podpirati stranko, katera je bila in je še največji tiran nad našim ubogim ljudstvom, je največja neumnost. Zelo se more človek čuditi na--šim ljudem kaj bi sploh radi da bi se zgodilo s tem n^šim u-bogim ljudstvom tam v stari domovini. Avstrijski grofje in pozneje višja gospoda od ene strani in italijansko vatikanska gospoda pa od druge strani, so i-meli nad tem narodom od začetka pa do danes oblast in vihteli so bič nad njim, nad tem ubogim slovanskim hlapcem J Ane jem. In danes, ko naš narod ob Jadranu, ko se naši lastni bratje in sestre borijo za svobodo na življenje in smrt, se pa mi tukaj prepiramo kdo ima prav in napadamo ljudi, kateri hočejo pomagati n hiini bratom in sestram v naši rojstni domovini. Jaz, in mislim, da tudi marsikateri drugi, čutimo, da je Mr. Adamič naredil majhno pomoto ko je imel pogovor z prof. Sal-veminijem, toda za to ga ne moremo obsojati. Obsojanja vredno je pa od strani nekaterih ( ne vseh) katoliških duhovnikov, katere se je prijazno povabilo in so povabilo tudi sprejeli, potem pa pustili vse na cedilu in pričeli delati ravno nasprotno kot si naš narod na eni strani želi. Torej, Slovenci so bili pod avstrijsko Vlado. Ta je bila zanič. Slovenci so bili razdeljeni na tri "dele — Italijanom, Srbom in Avstro-Nemcem. S tem so prišli iz dežja pod okap, ali bi se reklo iz konja na osla. Dobro. Zdaj hočemo kaj? Slovenijo, Jugoslavijo, Balkansko federacijo brez gospodarja, v kateri bi bili vsi gospodarji. Demokracijo. lijani pod avstrijsko vlado vso prostost v Tistu, Reki, Poli in Gorici, ni bila vsa krivda v tem, ker je imela zvezo bivša Avstrija in Italija, pač pa ker je bila Avstrija bolj utopljena v katoliškem fai._iizmu kot Italija sama, in to je bilo zlo za slovenskega hlapca Jerneja. FiUNQ prave osvoboditve naroda ^ njihovo združitev, pač pa vedno oboževalci reakcije-kateri so okrog Rima, drugi pet pravijo, da z slovansko i-ijo ne bo šlo, se jo boje, čes. je prerdeča itd. , .u Kot sem že rekel, Wilson s svojimi točkami i" spel, zgodilo se je, da je bil lik del telesa našega nar" ! prodan na nemilost Italije- ^ jtero je naš primorski i nekdaj sovražil. Odtrgana I je bila najlepša dežela, _ I sko - Goriška, del Notranjs''' I celim našim narodno zaveo" ■ Krasom. Skozi 25 let ječe, mučenj^A j bijanja in preganjanja je ; iti ta naš del narodnega ■ j In zaman je bilo kako i ran je })ri Rimu, za odporno' : mu zasužnjenemu narodu ; ga telesa. Porodila se je : I Jugoslavija in dobila del i ske in Štajerske pod ; krilje. Narodu je bilo nem"^ i do pravega kulturnega I toliko časa, ko je bil ski del tega naroda obsoje" kulturno in narodno umir^"^^ Je-li bilo v teh danih rah možno kakemu našem^ ^ venskemu pisatelju literarn®^, razviti ? Ne, ker književn'^' je bil tak omejen, da se sk' ^ neinu pisatelju ali pesnik^' izplačalo se s tem baviti- ^ Bil sem avstrijski vojak od. leta 1913 pa do konca vojne 1918, toiej pet let, in videl sem mnogo stvari, o katerih bi mo-^el napisati cele knjige. Naj pa omenim le to, da od avstrijske komande je bilo strogo prepovedano streljati na cerkve, pokopališča in sploh .la vse, kar je bilo pod cerkveno oblastjo. Obiatno smo pa videli, da so I-talijani to zelo znali izkoristiti. Njim ni bilo prav nič sveto da 30 imeli ob fronti po cerkvah in vseh svetiščih skrito orožje in municijo. Jaz sem bil pri težki artileriji, ko smo prodirali leta 1917 v Italijo in smo se ustavili v neki vasi na odmor. Ker smo Slovenci dobri katoliki, sta hotela dva vojaka v neko cerkev, ki je bila na sredi vasi. E-den duhovnik je stal pri vratih in si je na vse mogoče načine prizadeval, da ne bi ta dva vojaka šla v cerkev. Naš nadpo-ročnik—bil je Dunajčan-^-pa je to gledal skozi okno neke bliž-ije hiše, in se mu je zdelo sumljivo zakaj fiotični duhovnik ne pusti v cerkev vojakoma. Takoj je zapovedal, da obkolimo cerkev, in je šel takoj z nekaj vojaki in drugimi oficirji pregle-dat kaj je notri. Kaj je preiskava odkrila? Naložili smo sko-ro dva truka orožja, skritega Dod cerkvenimi klopmi. Mi Slovenci se borimo za sveto vero, Italijani, ki imajo od nje dobička, se pa nanjo požvižgajo. Mr. Stefančič piše kaj so de-'ali z našimi puncami. Italijani niso delali s a m o z ])uncami. aamreč niso bili nič izbirčni. Ce 31 mogel jaz opisati kaj vse jaz dimo toliko pošteni, da od ene j strani ne silimo svobode, od druge strani pa Jriočomo narod. rinit v sužnost. Dokler pa enai gospoda straši človeka z biri-I čem, druga gospoda pa z hu-j dičem, ne bo nikdar svoboden. | Torej, naj za enkrat zadostuje, mogoče bom še piral .o naših kulturonoscih, če mi bo čas. dopuščal. Frank Celin. druga stran lista, na kateri se nahajajo dopisi, uničena in tako je moralo zaostati poleg tega Š3 nekaj drugih dopisov, ki bodo čim preje objavljeni. Za puhlicijski odbor M. Y. "Zapadne clemokiacije in Sovjetska uniia ne le, da morejo, temveč morajo sodelovati, ako hočemo da bomo i ljudske žulje v Parizu in Lon l)ozneje imeli na t^vetu mir in stabilnost. Kakšno? Kjer je uboštvo in po-i Jaz vem zelo mnogo o teh manjkanje vsega, ni demokra-1 katoliških zverinah in kaj je cija. Mala država kot je bila Ju- i katoliška cerkev naredila proti goslavija, neodvisna od velikih | tem zverinam v človeški po držav, je nemogoča. | dobi. Od katere države naj bi bila, Nič ni naredila, pač pa je vse bodoča Jugoslavija odvisna? Na' "^0 še protektirala. Ako je bil i katero bi mi ameriški Slovenci i kateri slovenski duhovnik toliko radi, naj se opira? Na Ameri-} predrzen, da je le {iD^varil de-ko, to bi za. mnoge Dilo naj-1 kleta, je bil takoj odstavljen in bolje, tG".a vprašanje je, ali bodo videli ameriški kapitalisti dovolj velike zaklade, da bi inve-sLiiali kapital? Ali naj prevzame nad bodočo Jugoslavijo vod-.itvo Anglija in Francija, kot po prvi svetovni vojni, da bodo bodoči vladarji zopet investirali pregnan cez mejo v Jugoslavijo. Dosti jih je bilo celo pretepenih in od svoje svete cerkve niso i-meli nobene protekcije. Mr. Stefančič! Nas so v cerkvah učili, da je nečistost največji greh na svetu, toda italijanski katoliški pohotneži so bili celo nagrajeni, ko so spridili kakšno slovensko "Ampak nobenega vzroka ni, zakaj naj bi se zapad-ne demokracije odrekle enaki sposobnosti do inicijative in vodstva." donu in ko pride tretja svetov, dekle. In ali je kdo slišal kdaj na vojna, bodo šli vladarji zo- kaj protest od strani višjih cer- pet na počitnice v London, hla- kvenih oblasti? pec Jernej naj bo pa zopet do- C® smo za svobodo' našega ma in se ubijal in stradal, da naroda tam onstran morja, bo- Klub "Ljubljana" Euclid, Ohio. — že komaj smo si voščili novo leto, pa sta že mesec januar in februar za nami. Kakor bi mignil bo zopet preljuba pomlad v deželi. Z njo %e povrnejo ptice pevke in. vsaj nekaj veselja za nas starejše i ljudi, kateri spadamo h klubM Ljubljana, kjer imamo še vsaj; vsak mesec en večer prijetne; zabave in razvedrila. To je po klubovi seji vsak zadnji torek v i mesecu. Marsikatera lepa slo venska pesem zadoni, ker pri klubu imamo izvrstne pevce in pevke. Kadar pa ne pojemo, se* pa Gorjančev France oglasi s svojo harmoniko. Takrat je pa vse pokoncu. Plešemo lepe slo | (venske valčke in polke in dru-; ge starokrajske plese. Ker nam je klubov odbor za iCto 1943 dobro gospodaril, smo, potidili še za eno leto. Mr. i^oiiis Starman je bil povišan za maršala kluba Ljubljana, Mrs. Frances Julalia pa za ljubljansko kuharico. • Pri vsaki seji sprejmemo ka-: koga novega člana ali članico. ! Vsak se prav po domače počuti med nami takoj prvi večer, po-, kaj že nisem preje pristopil, ke. : je tako Iv.štno. Klubova člana-lina je nialenkostna $5.00 za j člana in $2.00 za članico za celp leto. Prejšnja leta smo imeli vesele izlete v prosto naravo. Kdor I se jih je udeleževal, jih ne bo nikoli pozabil, zato komaj čaka I mo, da bi vojna minula, da bi I nam Stric Sam |)08lala naše 'fanty in dekleta nazaj, ter nam ! dal, .seveda, tudi dovolj gasoli-na, ker brez tega se kolesa av-, tov ne vrte. Pri našemu društvenemu domu na Hecher Ave. imamo prav lepo senco, da se človek počuti kakor v parku. Ta senca oi nam prav dobro odgovarjala za naše izlete, do tu pa ni treba dosti gasolina. Zatorej, rojaki in rojakinje, kateri ljubite vesi-Io zabavo, pristopite k našemu klubu. Naše seje so piav dobro o-biskane, vsak se že naprej veseli zadnjega torka v mesecu. Opomba uredjrištVa: Ta dopis je bil namenjen za preteklo sobotno številko; toda primerila se je nesreča v tiskarni, baš ob zaključku lista, da je bila vsa Narodni shod v SDD na Waterloo Rd. Misli mi pohajajo "nazaj pred 25. leti, ko smo imeli v tedajni navdušenosti slr,ode našega naroda. To je bilo v prvi svetovni vojni, ko smo imeli v svoji sredi organizacijo pod imenom "Jugoslovansko republičansko u-druženje", ki je delalo na to, da se naš narod osvobodi Habs-buižanov, in tiranov, ter da se m u ])ridobi njegove narodne pravice. režimi, kateri so bili v viji na krmilu, so bili povzročali so mržnjo med ^ ^ ti in Srbi. Slovenci pa smo veliko šteli. Imeli snro ^ sedežev in še ti si bili v P"'® večini v klerikalnih rokah- ^ terim^je šlo več za politiko^^ ma, kot pa za pravice in k'' ^ ni razvoj naroda; zato bilo nikoli nikakih protestom ^ram Rimu. p, ' Torej ko se človek razmere, ki so tedaj vlada#' Fakrat je bila podana tudi de- di, da je ravno tista klika klaracija ameriških Slovencev, kateri smo delovali na to, da naš naiod zadobi svoje narodne in kulturne pravice. J.^R. Z. si je takrat osnoval načrt, ki je temeljil na demokratičnih pi'avicah, za federativno republiko vseh združenih jugoslova;iskih narodnosti. •Kot tedanji mladenič, se šj spominjam, kako se je takrat v pretežni večini naš narod str'nil z Etbin Kristanom, kot vodjo svojega naroda. Tudi takrat f-:mo imeli s])rtje s takimi, ki jim ni bilo veliko na tem za, svobodo naroda, pač pa so bili še vedno objokovaki bivše gnile Avstrije proti narodnemu ujedinj^'^.^jjj njegovi osvoboditvi. Ob so pokazah, da so pripi'^\gg^ sodelovati ^a skupen ^ ker so pač pričakova bodo oni vodili še v dalj^ sko politiko. Boje se sev če Rusije, tako ti sem bil oboževalec njih d' re in obsojam vsako ko^ Ampak vsi vidimo . nC da ravno Rusija je klonjena demokratičnim cam. Pri vsem tem pa J® svoji rdeči barvi, katere kateri naši tako boje, gromne čudeže. To ji danes ves svet. In ta slo^ ilU"' f V Clevelandu smo imeli ta- i .1*^ izrekla za P^^ krat en tak slovenski listič, ter I osvoboditev našega ^ v New Yo) ku ravno tako. I . "'koli priznaj Ko je začela naroda volja ; sije Primorja k Italiji j ^ ■ ' politika tudi sedaj je, - zivest prodirati čim bolje J""' T pr'P# ' ' • - naroda j/ dati k združeni SloveniJ|_'^j * narod, ki je razkropi je" naš, nima bodočnosti. r/ prostcfsL Slovcncev, so jiač kma- j ozemlje našega lu ipi evideli, da jim ne bo dobro, če bodo zastopali in še objokovali bivšega tedanjega cesarja Franc Jožefa. Veliko nas 'je bilo tudi, ki smo takrat slu- _________________ žili v armadah U. S. kot danes j ^im, ki delujejo pod ki naši sinovi, bili smo v zavesti, ■ mokracije, ni veliko da doprinašamo svoj delež k o- i kakšna naj bo usoda svoboditvi narodov, malih kot | vencem. " lolikih. Polagali bmo veliko važ- Pri vsakemu takemu ^ nost na tedanje 14 Wilsonove nju po mojem mnenju, točko ali na žalost so bile te i i alo biti malo več raz^" of črn"-./ Med tem pa vidimo, ^ nim Sforzom, Foticem jr točko glede našega naroda po- in ne gledati vse tako mandrane na mirovni konferen- pričan sem, da bo narod ci. Predsednik Wilson in nje-' pravico do svojega ra*'*'; gov program ni uspel. Reakciji, takem slovanskem skup>'^i se je posrečilo še za enkrat do lesu preje, kot pa od nek ' i zmage. In tudi nekateri med na-' tirajočih Germanov in ^ , | mi, žal, Slovenci so bili takrat, Ali je papež katerik'^^5 kot tem že'rekel oboževalci gni- skušal oblažiti razmere j,-Ic Avstrije in petolizniki Franc slovenski katoliški rnate''' Jožeta. I ihko molila tistega Tudi danes, kot takrat nismo italijanska mati v svoj^^.^v' smatrali oziroma mislih, da se ku?'Vsaka, slovenska bom-o morali mi ameriški Slo- beseda je bila strogo P'", V venci še. po 25 letih ponovno bo- dana. 4n kol sem že rek^V nti m sedaj kot ameriški držav- grajska vlada 1.1 nikoli tij nf l.iani. proti zavojevalcem in kli- mezincem za oblažitev tcg ki, katera je še vedno, tu med Ijenja in gorja. j) nami menda danes, ki ji ni za (Nadaljevanje na 4. 1- marca, 1944 te N A K O !■ R A V N (> 8 T .'K.-- v) Ti. Odpoved nesrečne žene ROMAN Po W. Hauffu priredil Fran jo Koienc (Nadaljevanje) opravičevati. Vkljub temu, da Ko VII. je Froben drugo jutro vstopil v salon, da bi zajutrko- Paldnerja že ni bilo doma. , Odhajal je ven, da bi pogiabl daUecaaaz njmi skupaj ki so ga delali na meji nje-go Vega posestva. Strežnik, ki imti svoje posebnosti je vendar dober človek. Gotovo ni tako sui'ov, kakor se mu je to prejšnji večer dozdevalo. Kdor je se mu' In Jožefa! — je nadalje- je lo sporočil, je tudi dos^-1 1 vil, da M dopoldan vrne, ker 'yGk sodi! ICohkokrat sku-; mora iDogleclati tudi psimi mlin, kajke zenslce ^ globoko v grozclu neko izaweko, iie-1 bo' "sem "ta] , . bledkmi, ki novi vrt in mnogo drugih "Padlem obrazu trpljenje m sem stvari. i prizadeval, da bi vlil v njeno --- i(aj pa rnilostljivai? je'cluSo tolažtio, a nsizacinje sewn vprašal gost . videl, da je vse le plod domišlji-j --- Sše pred eiio uro je hodi- v t&m slučaju ta-1 ^ vrtu, kmalu pride — je ^služno odvrnil strežnik in po- . f i* Unclc Sam's helpers al Day View High School in Milwaukee, Wihoon.-in use typinir knowledge to prepare >var bonJ for dolivcrv to fellow students Sales of Series E Bonds in 1st, 2nd, and 3rd War Lccns SALES in Billions of Dollars 1.0 1.5 BONDS SOLD in Millions of Pieces 10 20 30 40 50 ko? odšel iz sobe. Sam sebe je hotel prepričati, i da se je varal., V duši pa se je POLISH AIR CADETS are real soldiers, with a year and a half of military training in tlie Near East behind them Yet they are also the tragic children of this war to whom life has shown its ugliest side. On them rests the future ol Poland; judging by their faces that future is bright. 1 1st. 2nd. ^32.5% 1 1 i BONDS SOLD in Millions of Pieces 10 20 30 40 •"oben je hodil v salonu gor vzbujal drug glas,-ki mu je še-in se je m mislih vrnil k' petal, da ni tako miren, kakor prejšnjega večera, bi rad bil in da sam sebi laže, či^d^^ dobijo v dnevni lu-1 da bi na ta način zamoril ona barvo, tako je bilo tu-1 nežna čuvstva, ki so zazvenela v ^ '^JGgovim mišljenjem. Na-j srcu. Ves zamišljen je stopil k k u jG, ko je pomislil,! ogledalu in je po vrsti čital vi- o čudne stvari mu je priča- zitke, ki so bile vtaknjene ob ^ pred oči domišljija. Trudil robu za okvir. Med drugim je ^ 3®. da bi stvarno presodil zagledal eno, na kateri je sta-položaj. Faldnerja je začel lo: "F. pl. Faldner, baron in za- RACIJSKI KOLEDAR PROCESIRANA JEDILA — Zelene znamke črk G, ^ > in J v racijski knjižici št. 4 so veljavne do 20. feb-Znamke K, L in M so veljavne sedaj in do 20. marca. V. J^ESO, SIROVO MASLO, SIR, MESO V KONZER-H, itd. — Rjave znamke črk V, W in X v knjigi št. 3 ® Veljavne do 26. februarja. Črka Y je sedaj veljavna, j. SLADKOR — Znamka št. 30 v knjižici 4 je ve-5 funtov sladkorja do 31. marca. Znamka št. Je sedaj veljavna za 5 funtov sladkorja za vkuhava-in sicer do 28. februarja 1945. J- čevlji — Znamka št. 18 v racijski knjižici 1 je ve-*^0 preklica. Znamka št. 1 na strani z aeroplani v '^Jizici št. 3 je veljavna do preklica. ^A^SOLIN — Znamka št. 10. v knjižici A je veljav-^ ° marca. Znamke v B in C knjižicah so veljavne C*2 ^ ^ galona dokler se jih ne porabi. Nove B-2 in ^^amke so veljavne za pet galonov gasolina. Ime dr-^ ® »n licenčna številka mora biti zapisana preko vsake '^^»nke, ki se jo odda za gasolin. j , AJERJI — Prihodnji pregled tajerjev avtov, čigar B 1 posedujejo A knjižjco, je do 30. marca; za one z februarja; z C knjižico*do 29. februar-^ , °"™ercijalna vozila morajo dati tajerje pregledati 6 mesecev ali ko prevozijo 5,000 milj, katero je . ^LJE za kurivo Ogrski general 'na karpetu' pred Hitlerjem Ko zavezniške sile neprestano potiskajo nemško vo- vel 10 Kuponi 3, 4, in 5 so sedaj vodilno vlogo, kakor n. pr. pri starih Grkih in Rimljanih. i Jožefa je z nasmeškom odki-! mala. — Ne, g. Froben. Tudi žen-: skr-( spada v družbo. To mi mo- i rate priznati, saj se vam na ve-: denju pozna, da se imate zahva- i liti za velik del vaše izobrazba | ženskam, , ' — Deloma imate prav -— je ^ odvrnil gost. — Razmere so me! res silile, da sem se mnogo sukal v visokih ženskih družbah. In ravno na podlagi tega sem | izrekel prejšnjo sodbo. Kajti videl sem, kako malo je žensk, ki | se znajo vživeti v ta položaj. — In zakaj? . . 1 J i 1 • - • T T , I —Povem, čeravno jo mogooe, jastvo nazaj na vseh frontah, m se zračni napadi odstra-'dasistcm nakopijem vašo je: ni zaveznikov stalno večajo nad ozemljem nacistov, se'zo. Ena lepih potez novejšega je začelo ljudstvo okupiranih dežel odpi to upirati n^ra- je, da so vi«ji kro^-i prišli škim ijatelitom, in marionetni voditelji teh majhnih naro- spoznanja da so igre prav- dov se morajo čestokrat zagovaijati pred Hitlerjem. Zgo- šolska bolezen ali pa raj vidite ogrskega generala Ludwig von Csata, ki zago-: jlusevne revscme. Zato . ^ ,1 TT-.T ■ , je mlajša generacija kvartanje, vai-ja samega ssbe pvetl Hitlerjem.____st.ro plese prepustila starejšim ročenka Jožefa pl. Tannensee." se je in ona mu je s smehlja- gospodom in damam, ki so za Ko da ga je strela zadela, jem odzdravila. pametne razgovore nesposobni. Strmel je. — Ahl — je osupnil Froben,'^" odkor se vršijo v širših ali — Pl. Tannensee? — V mi-' slih je zagledal starega don ° dra, ki mu je pripovedoval o' .' ^ prijazno ponu- Lavri in kapetanu Tannensee in ^ ° ^ zdelo se mu je, da je izsledil sporočila, da je Fald- , . i T- ,■ J •• iier ze na vse zgodaj odiahal skrivnost shcnosti med prija- . o j vejemo. tebevo ženo in svojo ljubo sli' ^ ko^ — Ali ie Jožefa mord-i hči "mnogih opravkov je moral ■ Lavre, ki jo je prijatelj PedroŽ^' dopoldan ne bo mogel ca ^ je nadaljeval živo Froben. svojčas tako zelo ljubil? Kaka!^™^^'" , . ama, ki se piišteva k tako- radost bi bila za starca ako bi! . " =^'^1 ima - je de- imenovani boljši družbi, priredi jala, — a mislim, da mu je za- enkrat tedejisko čajanko, šest-poslenost potrebna. Na hodniku so se zaslišali i , . . v v, , , , , I — Ah je to le sedaj tako — koraki in sum ženske obleke., • v^, . !je vprašal gost — da je na po Froben je skočil od ogledala in,sestvu toliko dela? . ko ji je pogledal v oči. Bile so krogih zanimivi in po- I membni razgovori, so ženske izgubile pravo vlogo. Jožefa gii je neicoliko nevolj-nc prekinila. — Prosim, vi ste preveč stro- in JI je narocily da, ga opraviči, gi, kaj neki bi-- Dovolite, da povem do kon- bilo temu v resnici tako!- ■J^vni. št. 3 poteče na 13. marca. Za vsak kupon dobite oknu. Vrata so se od-, - ' p?rla. Obrnil se je. Jožefa je vsto- ^^lonov oli& - - j i-in _ ŽCAMir ' pila v lahW jutranji obleki. Bila 1 VjAINJE — Osma perijoda za^akup žganje poteče lenša ko zvečer. Sveži iu-■ ^ : ki>it tedensko pa gre drugam. V takih družbah mladina nekoliko pleše. Ostali, dame in gospodje se razgovarjajo. Razumljivo je, da imajo gospodje vo-O^ ne — je odvrnila že- dilno vlogo, ker imajo že po svo-vedno je enuko. In on je ji naravi bolj široko obzorje, >ar ga poznam. Nevtrud- razen tega pa imajo bolj globok hi redne kvote dobite tri dodatne steklenice tranji zrak ji je s fino rdečicopomlad in to poletje vpogled v razne stroke. Toda pobarval bledi obraz. Priklonili"' (^"^va, da bi na posestvu tudi dame si prizadevajo da bi -—_______:____ : no imel opravka. bile duhovite, zanimive in da bi *«aQdaiBHwgifiinOimraraiS! — Potem vam je gotovo često dajale videz izobraženosti. Ker — - ' pusto — je dejal mladenič —' nimajo zadostne podlage, jim B g tu v samotni vasi brez razvedri-' snovi kmalu zmanjka in se na C ! la. j ravnost mučijo, da ne bi postale % I — Pusto? — je odvrnila žena; dolgočasne! m v 845 - ■Fop o.'V. "IT'S A RAFFLE, THE WINNER GETS A SEAT ON THE BUS IN.THE MORNING*' Kip služi za telefonski drog s tresočim se glasom; obrnila j so jo v stran in Froben je SEZNANITE JAVNOST Z VA^O TRGOVINO POTOM ... Krasen kip na posestvu italijanske kraljice je vršil zelo praktično službv, ko ga je ame- — v vaših besedah je nekoliko resnice — je povzela ko je Froben za trenutek utihnil. — V celoti ne morem soditi, ker nisem bila tako srečna, da bi živela v teh višjih krogih. Res, da je žerLski odmerjen ožji krog. Toda aji nas hočete popolnoma oropati veselja, da bi se razgo-varjale z duhovitimi, visoko izobraženimi možmi?--- Froben je odkimal. — Morda sem se preveč močno izrazil. Povedati sera hotel --- — Dovolite — ga je prekinila gospodinja — da tudi jaz povem, kaj mislim. — Res, možje imajo bolj globoko in bolj urejeno spoznanje, ki izključuje vsako polovičarsko izobrazbo. Dasi jih ne dosegamo, vendar' rade poslušamo razgovore, ki se kolikortoliko tudi nas tičejo, n. pr. razgovore o dobrih knjigah, o slikah. Pri tem se učimo in izpopolnjujemo svoje znanje. Mef,;,',, V««.-«// da hi nam šteli rabil za Itlefonski drog, in nanj prilrdil žico. Naslednji dan se možje to v zlo, saj s tem nc mislimo prekoračiti ozkega kro- je Jewell boril s četami, ki so začrtan prisilile Nemce preko Vollurno Vi pretiravate MI .1^ v stran m Froben je v — O, ne! Povedal sem le to, Bt, ogledalu videl, da so se ji ust-: kar sam videl in doživel. Odkar ® jnice bolestno raztegnile. — Pu- so postali taki razgovori moder-Igisto? Ne! Sfij imam toliko spo-'ni, se uboge deklice popolnoma gg j m i nov in — je dodala in se je i drugače vzgajajo ko prej. Moji ' g;skušala nasmehniti — gospo-i Bog, česa se morajo učiti dol'^-l® izpopolnjevala. A stavljajo krawj,, in svoboU.. .sveta ■/. i.ukupo.n ® I dinjstvo mi da mnogo opravka, j desetega do petnajstega leta! | ^^dno večje zahteve. Govoriti ' UjTu se človek ne more ali — ne i Glave jim natrpajo z zgodovino, vseh mogočih stvareh H {sme dolgočasiti. — i zemljepisom, z rastlinstvom, na- Frobcn jo jo razumel in usmi-j.ravoslovjem, književnostjo, da o!' (Dalje prihodnjič) VoUiuiino I)orho Aint'iikc /a Ucnio- 'Enakopravnosti g j lila se mu je. ! — Ne sme ( i® j va ! —- si in u B i smer. p i — In vendčir — je nadalje-g[ val • - m vendar. i ir C. UREDNIKOVA POiTA fHadalje-ah'e i S, strani) Torej, ali hočemo ponovno v i ake razmet-e, ali no mislimo, da je že tega enkrat dovolj? Ali nismo še dovolj trezni pri takem vprašanju, da se v tem resnem trenutku strnemo skupno, in brez ozira na posamezno prepričanje demonstriramo za u-jedinjenje in svobodo našega malega naroda ? Kaj nam je Ae podal Rim? Kaj nam je že podal Berlin ali Dunaj? In mislim, d a slovenskega klenkalizma nam naj bo tudi enkrat dovolj. Čast in priznanje nekaterim našim slovenskim duhovnikom, da ni več te stare šole, da je za svojo osvoboditev, ampak žal, jih ni veliko. Čas je prišel, da narod končno s[)r'egovoi'i svoje in stoji ob strani, da nudi popolno moralr no oporo borcem, kateri se bore za resnično osvoboditev izpod nadvlade bodisi tuje ali pa domače tiranije. Naši ljudje so torej vzeli inicijativo v svoje lastne roke, pa če je to komu prav ali ne. Oni bodo posestniki zemlje, za katero se bore in krvave. Njih proglas, katerega so dali na svoj trpeči narod to priča, da doba izkoriščevanja in tlačanstva je minula. Smrt ali svoboda! Ta narod se tega zaveda v svoji polni meri. Dajte mi svobodo ali smrt. to je njih geslo. Zato dragi rojaki, tukajšnja podružnica SANS št. 48 sklicuje narodni ljudski shod za nedeljo 5. marca ob 2 uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Povabljeni so razni govorniki vseh treh narodov jugoslovanskega porekla. Za Slovence sta povabljena in prideta Mirko G. Kuhel in Joško Oven iz Chica-ga. Dalje Rev. E nil Gločar, Geo. Pirinsky, tajnik Slovanskega kongresa z a Michigan, Rev. Nikola Drenovac iz Young-stowna. Da pa ne bo le sama govoranca, je odbor preskrbel, da bo podanih nekaj pevskih kot godbenih točk. Naše zavedne pevko, ki so vedno pripravljene odzvati se narodu, kadar jih ta naprosi na sodelovanje, Ga. Mary Grill-Ivanusch ter Josephine Milavec-Levstik boste nastopile. Na klavirju jih bo spreiiiljala Vera. Milavec-Slejlco. j Dalje nastopita, skupno s p a r točkami naša lokalna pevska ^ zbora Slovan in Jadran. Vstop-j iiina k temu narodnemu shodu je seveda prosta, torej ne bi smelo biti vzroka, da se ne bi odzvali našemu vabila. Tukajšnja podružnica SANS se p a č trudi po svoje doprinesti k o-avoboditvi in ujedin jen osti našega naroda, kat.eri vodi in krvavi. I Torej ste vsi in vse prošeni-, da se tega shoda v nedeljo 5. marca udeležite in tako demonstrirate za svobodo izpod tiran-stva. Za. skupno ujedinstvo vse ii Slovencev pod eno streho. Za podruž. SANS št. 48 • J. F. Durn, tajnik. Filž ypwr la% R'gtiim EARLY .'You can probably I do i? y ww« islf ^ bwP, ^ if you n**d help, ovoid Qg th» last minut« ruth VRAŽ roui&n ILKA VAŠTETOVA Income Tax Service POZOR TRGOVCI IN POSESTNIKI V vašo lastno korist, bo če so vaše INCOME TAX pole pravilno izpolnjene, če imate posestvo za dve ali več družin, vi ste opravičeni do 5% odpisave na vrednost vašega posestva. Mogoče tisto pomeni za vas kakšnih $250 ali več na vsakih .$5,-000 vrednosti. Tudi, vsaki trgovec je opravičen do 10% odpisave na vso mašinerijo in opremo v trgovini. Dodatne potrebne informacije dobite pri dobro znanem in zanesljivem Mr, Marian Mihaljevich 6424 St. Clair Ave. Urad je odprt vsaki dan od 9. do 8. zvečer. V našem uradu lahko tudi plačate vaše davke s Money Order od $1.00 do $10,000. I and ge-t it off yo«r mindl Na cvetno nedeljo 1941... Cleveland, Ohio. — Na cvetno nedeljo leta 1941 je kot strela iz jasnega neba prihrumel nepričakovano sovražnik nad našo staro domovino. Naš miroljubni jugoslovanski narod, ki je bil zatopljen v prihajajoče velikonočne praznike, se je nenadoma znašel v vojnem vrtincu. Za-brneli so v zraku motorji bo;r.b-nikov in že se je vsula toča bomb nad nič hudega sluteč jugoslovanski narod. Jugoslavija, katere del je tudi naša lepa slovenska zemlja, je bila napadena po našem stoletnem sovra-gu — Nemcu. Borci so sicer prijeli za orožje in se postavili v bran desetkrat in več premočnemu sovražniku. Toda pregovor pravi, da dosti psov tudi volka uje, tako je bilo tudi z našimi borci v stari domovini. Umakniti so se morali v gore in prepustiti svoje domove sovražniku, ki je uničil, kar se je sploh uničiti dalo. Tri dolga leta že prenaša naš mali narod silno gorje, ki mu ga dan na d a n prizadeva sovražnik. Tri dolga leta se že bije boj, skoro bi rekel, brez upa zmage ... Tri dolga leta že traja veliki petek našega naroda... P a kakor pride za velikim petkom tudi velikonočna nedelja in z njo Vstajenje, tako bo prav gotovo prišlo vstajenje tudi za naš mali slovenski odnos-no jugoslovanski narod. Naši očetje, bratje in sestre tam onstran morja se bore z o-rožjem v roki za svobodo svoje rodne zemlje. Ali mi tukaj, ki živimo v svobodi, ki primerno dobro služimo vsi, ki živimo tako rekoč v razkošju, kdaj pomislimo na naše nesrečne trpine tam v naši rojstni domovini? Ali se kdaj spomnimo nanje, da bi jim v tem groznem trpljenju | prožili roko v pomoč? Da, spominjamo se jih največ s tem, da! bi jim pripovedovali ali kritizi-: rali njihovo obrambno delo. Da, • spominjamo se jih z malimi darovi, so pa med temi darovalci j tudi častne izjeme, kajti nekateri naši. rojaki kakor tudi organizacije, so se pokazali prav velikodušne v tem oziru. Rekel sem — nekateri!!! Zakaj pa le nekateri, ali ni bratska in človečanska dolžnost nas vseh, da pomagamo bratu, sestri v nesreči? Vsi, brez izjeme, bi se morah zavedati, da so ti trpini jonstran morja, naši krvni l bratje in sestre, katerim s m o j dolžni dati pomoč. I Nekaj tednov po nemškem in| italijanskem vdoru v našo staro | domovino, je bil v Clevelandu! organiziran odbor, ki si je nadel i nalogo zbirati denarne prispev-1 ke za te naše siromake. Kmalu se je razvil delokrog tega odbo-„ . y , , ra širom naše svobodne nove Se priporoča slovenskim tr-1 domovine in tako je prišlo, da grmnarn in poaadbukom. [j* organidran Jqewdovan- . I ski pomožni odbor—Slovenska IWr, Marian Mihaljevich j sekcija, ki še danes deluje za istim ciljem^ kot pred tremi leti. Iz poročila glavnega- odbora Iste lahko razvideli, kje je ta I denar shranjen in koliko stroš- Junak pozdravi junaka (Narlal.ipvanje) "Ana! čemu Lo?" "O, gospk mati! Kaj bo z na-i mi!" jp zajokala mlada baroni-I ca. I "Ana! lil li IS i po Hvoji tnale-j li potomka grofov Tatenba-jchov!" I C folic a je umolknila s ])0gle-1 (lom na otroke. Obrnila so je k Valvasorju, ki I je strme obstal pri vratih. I "Gospod zet, naj potrpijo z j njo! Njeno stanje je krivo, da ! se ne zaveda svojih dolžnosti j kot žena slavnega moža. Pro-Isimo, k mizi!" Trde besede ponosne plemki-nje so se mogočno zatresle v dušah vseh navzočih. Otroci so se plašno ozrli na staro mater. Vojak George Moorfoot, rodom iz Avstralije, ki se je boril z aineriškiini četami v Buni, Novi Gvineji, kleči na grobu njegovega ameriškega prijate-Ija-vojaka, ki se nahaja v bližini njih bivšega bojnega polja. kov smo imeli tekom treh let. Poudarjal sem že večkrat, da vsi glavni kot krajevni uradniki tega Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sek-c i j a delujejo vsi popolnoma brezplačno. Toi-ej nima noben kakih osebnih koristi pri tem. So pa še nekateri rojaki med nami, od katerih bi sicer človek ne pričakoval, da ne razumejo pomena JPO—SS in ki kar naprej govorijo, da je JPO, SS in pa SANS eno in isto, kar pa nikakor ne odgovarja resnici..Jugoslovanski pomožni odbor — Slovenska sekcija deluje izključno le za gmotno pomoč našim trpinom tam doma. Ta odbor zbira doneske od vseh naših rojakov, neglede na njih versko ali pa politično prepričanje. Tri leta deluje ta odbor mirno za svojim ciljem brez vsake politike in prosim vas, dragi rojaki, da pustite kot takega delovati tudi še naprej do končnega cilja. Kdor želi kaj prispevati, naj da, kdor pa noče darovati, naj pa pusti vsaj drugim, da to lahko store po svoji volji. Med nami so še druge pomožne organizacije. Le naj bodo, saj ni to nič hudega, kajti čim več bomo zbrali, več bo pomoči za naše trpine; kajti potreba po tej vojni bo ogromna. Brat, sestra — prispevaj, kjer hočeš, samo nikar pri tem ne oviraj svojega bližnjega, ki je mogoče naklonjen eni' organizaciji bolj kot drugi. Končni cilj prvih kot drugih je — pomoč nesrečni domovini. Naš lokalni odbor št. 2 JPO, SS, ki deluje v St. clairskem o-krožju, se pripravlja, da se spomni nesrečne Slovenije, ob tretji obletnici vpada nemških in italijanskih banditov v našo nesrečno domovino. Zato bo primerna prireditev na cvetno nedeljo, to je, 2. aprila ob pol štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Več o tem bo še poročano, za danes samo toliko, da si boste že sedaj rezervirali cvetno nedeljo popoldne za to prireditev. Dan vstajenja se bliža tudi za naš mali slovenski narod in bratje nas kličejo — na pomoč! Frank A. Turek, tajnik lokalnega odbora št. 2 JPO, SS. Mlada baronica si je vsa zardela obrisala šolzo. Baron Wer-ncgk jo zatrl smehljaj, ki nni je ušel preko dobrodušnega rdečega obraza. Valvasor se jo otre.sel strme-njii in ponudil ženi roko, da je "vmtala in pristopila k mizi. Proti ]>olnoči so druga za drugo ugasnile luči, grad jo za-spal. Le Marija je še df»lgo stala pri topli peči v temni sobi. Iz kota j)ri vratih je čula globoko (dihanje spečega očeta — o, Bog, ne očeta, lo rednika! . . . Ubogi starček! Ni se še pomirilo v njej . . . Mati! Nikdar je ni poznala, a zdaj stopa pred njo--proč! proč! In poizkusila je misli odvrniti drugam. Mislila je na Krško, na — Grajžarja. On je vedno miren. Nasmehnil se ji bo in njej bo dobro in vse bo videla v drugačni luči . . . Stopila je k oknu in se zazrla v noč. Njene zbegane misli so se počasi trgale do trdnega sklepa; Nikdar, nikdar ne izve ubogi, dobri starec, ki jo je tako ljubil, ki mu je bila — to je čutila —.vse na svetu, da ona ni njegovo dete. Ubilo bi ga . . . Pritisnila je vroče čelo ob šipo. (Dalje prihodnji« Za delavce VERA COLLINS OF MIDDLETOWN, OHIO, WINS PRINCESS SNOW WHITE' CONTEST, 6424 ST. CLAIR AVE. Wearing a crown placed on her head by Governor John W. Bricker of Ohio, Miss Vera Collins, 17, of Middletown, Ohio, sings the National anthem to climax the "Princess Snow White" Coronation banquet Thursday night in Cincinnati. Miss Collins, representing Ohio, competed against winners of state contests in Indiana, Kentucky and West Virginia, winning th# coveted honor in finals at Station WLW, judged by Deems Taylor, noted music critic and composer. More than 3,000 entrants were heard in preliminary auditions. Miss Collins and her mother will be awarded a free trip to Hollywood next summer. MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni Y tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 %c na uro Ženske 62 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobene starostne omejitve, če ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za vas. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon Co., Inf. Mali oglasi Mall oglasi Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Mi plačamo več gotovine za vaš rabljen avto. Tudi kupimo pokvarjene, ožgane ali zavržene avte. 13411 St. Clair Ave., GL. 6786. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih .aastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Za delavce C G B najboljših delavskih jxigojev v Clevelandu nujno potrebuje moške in ženske Plača od ure med najvišjimi 48 do 60 ur Različna dela. Ako niste izučeni, vas bomo mi trenirali Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street I severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. B. J, RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vi'st radio aparatih Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 iArr^ HIP Za delavce OSKRSi^SCč Polni čas :* 5,10 žv. do 1.40 zj. šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali , I 700 Prospect Ave. PLAČA .$31.20 NA TEDBN j Delni čas: 11588 Wagar Rd., Rocky Rivf' Tri ure dnevno, 6 dni na teden PLAČA $9.90 NA TEDEN Če ste sedaj zaposleni pri ^ brambnem delu, se ne priglasil* EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah Izkazilo državljanstva se zahteva ,7 HE OHIO BEl} TELEPHONE CO- 700 Prospect Ave. Soba 901 MOŠKI in za čiščenje uradov; ves dan par ur. Dobra plača od i"'®' Zglasite se pri AETNA WINDOW CLEANING CO. 1430 E. 27 St. vogal Superior Ave. Izurjena prodajalk^ dobi službo, da bi op.- -trgovino z žensko obleko. ča $25 tedensko in 10% zije.' Pokličite za dogovor: % ' 1083. Mali oglasi Stanovanje v no\^^ Odda se stanovanje 4 sob; palnica in garaža. Za na se poizve v uradu tega lis^^ slov Razpis službe Slovenec, vešč obeh jezi dobi službo kot glavni vodja, pri Slovenski zadr^»^ Prednost ■ ima izkušen mesa^ grocerist, ali pa samo ki ima veselje in sposobnost priučiti. "Vse ponudbe, reference, ne informacije ter pogoj®. . začetno plačo, pošljite na štvo Slovenske zadruge, 66'^ ^ 152 St., najkasneje do P®" deljka 6. marca. Glavni sedanji Ižanc ostavlja zaradi zdn HIŠA NAPRODAJ j, Proda se hiša na 982 E. 7^ za 2 družini, 5 sob zgoraj, ° spodaj, 2 nova forneza, 180x40, ter tri garaže, lastnika se poizve v uradu ga lista. Dr. Albert C. Optometrist .h's) "13301 Miles Ave. (nad Woolwof' ^<,1-Ure: 0:30-5:30 pop.—ob sredah dne—ob večerih po dogovor, LOngacre 5464 se Ženska za lahka hišna op^ pri dveh ljudeh. Plača po voru. Lahko ostane tam ali pa gre domov. 1228 St. ^ čE POTREBUJETB ft*' novo 'Streho ali pa če je P streho popraviti, se obrnite d® "'j, tt' iTšimo velika in majhna del« Kovskih poslopij in domovih. B' ui proračun. r.g Universal Roofing 1106 St. Clair Ave. CH. 837fr~«S71 Ob večerih: ME. 4767