Izdaja Tovarna emajlirane posode Celje vsakega 1. v mesecu. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Ured- ništvo Celje, telefon št. 25-25 Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska CP »Celjski tisk-« v Cel ji# GLASILO OELOI/H E6A KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CENFi PREHAJAMO V POSKUSNO PROIZVODNJO POSKUSNO PROIZVODNJO UVAJAMO V PODJETJIH ALI POSAMEZNIH OBRATIH ZARADI TEGA, DA BI PREIZKUSILI DELOVANJE NOVIH PROIZVAJALNIH NAPRAV. KER JE TUDI NASE PODJETJE GLEDE NA REKONSTRUKCIJO V TAKSNEM POLOŽAJU, DA JE POTREBNO POSKUSNO OBRATOVANJE RAZNIH NOVIH STROJEV IN NAPRAV, JE NA PROŠNJO NAŠEGA PODJETJA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR S POSEBNO ODLOČBO DOVOLIL ZA CELO NAŠE PODJETJE POSKUSNO PROIZVODNJO ZA DOBO 6 MESECEV TO JE OD 1. 6. 1962 DO 30. 11. 1962 Poskusna proizvodnja ima poseben pomen tudi iz finančnih razlogov. Obstoječi predpisi dovoljujejo podjetjem, ki so v poskusni proizvodnji, razne ugodnosti. Tako so podjetja za dobo, dokler se nahajajo v poskusni proizvodnji, oproščena plačevanja obresti od osnovnih sredstev, proračunskega prispevka in raznih drugih prispevkov ter družbenih dajatev. Vse to ugodno vpliva na dohodek podjetja, ki se temu primerno poveča. Tako povečanje čistega dohodka lahko uporabi prosto za svoje potrebe, za odplačevanje anuitet za posojila, za sklad za samostojno razpolaganje in končno tudi za osebne dohodke delavcev. Iz tega je razvidno, da predstavlja poskusno obratovanje velike ugodnosti za finančni rezultat poslovanja našega podjetja ter bomo lahko pridobili znatna sredstva, s katerimi bomo poravnavali naše obveznosti nastale v zvezi z rekonstrukcijo podjetja, ter tudi ostale obveznosti. Za čas poskusne proizvodnje je prav tako važno, da se prizadevamo dvigniti proizvodno storilnost ter dosegati postavljene plane. S tem pripomoremo samo k še večjemu končnemu uspehu. Da se more točno zajeti poskusna proizvodnja ter ugotoviti finančni rezultat, ustvarjen s poslovanjem v času trajanja poskusne proizvodnje, je bilo potrebno napraviti ob prehodu iz redne proizvodnje v poskusno proizvodnjo, popis vseh sredstev podjetja, surovin in materiala, polizdelkov, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov, denarnih sredstev in obveznosti kot tudi terjatev. Med trajanjem poskusne proizvodnje, se sestavljajo periodična poročila in obračuni kot sicer v rednem poslovanju podjetja, ob koncu poskusnega obratovanja bo ponovno potrebno napraviti po- pis kot ob pričetku poskusne proizvodnje ter napraviti končni obračun. Prepričani smo, da bo končni uspeh poslovanja, to je zlasti finančni rezultat ugoden, kar bo v prid napredku podjetja in hkrati tudi koristilo celotnemu kolektivu, ker bo to vplivalo na njegove osebne dohodke. Dr. Z. F. Zborom proizwa-javcev večji poudarek Na nedavni seji predsednikov obratnih delavskih svetov, katere so se udeležili še predsednik skupščine, predsednik upravnega odbora in glavni direktor, so se pogovorili o nekaterih problemih v ekonomskih enotah. Uvodoma so naglasili, da bodo poslej takšne seje stalna oblika njihovega dela, saj jih bodo prirejali vsak mesec. Na njih naj bi predvsem predsedniki obratnih delavskih svetov govorili o težavah zborov proizvajavcev in delavskih svetov njihovih ekonomskih enot. 2e na prvi seji so omenili nekaj problemov, ki bi zaslužili obravnavo na višjih organih delavskega upravljanja. Nedvomno je pa bil najvažnejši zaključek tega posvetovanja ta, da bi morali pred določitvijo dnevnega reda upravnega odbora in skupščine prisluhniti problemom, ki jih omenjajo zbori proizvajavcev in obratni delavski sveti. Le s tem bo upravljanje postalo neposredno in zavzelo najširši razmah. VI. Veličasten je pogled na razsvetljeno upravno poslopje. Nočna impresija je tako mogočna, da avtomobilisti ustavljajo svoja vozila, da bi nasitili slo po lepem ... (Foto Jooo Cermak) Razmislimo tovariši Na zahtevo organov delavskega upravljanja je oddelek za plan in analizo preveril razloge za padec proizvodnosti in neizpolnjevanje planskih obveznosti v prvih mesecih letošnjega leta. O analizi so razpravljali na nedavnih sejah upravnega odbora in skupščine, zato je prav, da jo v kratkem izvlečku posredujemo tudi našim bravcem. Za kritično stanje lahko prav gotovo najdemo močno opravičilo v naših kapacitetah. Vemo, da so stroji silno izrabljeni, zaradi česar imamo stalne okvare in zastoje. V štirih mesecih je bilo skupno 135 raznih okvar in zastojev. Planirali smo nove stroje kot na primer lužni stroj, večstopenjsko stiskalnico, stroje za varjenje radiatorjev in še druge male izbolj- šave. Mnoge od teh planiranih investicij niso bile izvršene in to nam sedaj onemogoča večjo proizvodnjo. Plana ne dosegamo niti po količini niti po vrednosti. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da vrednostno celo zaostajamo za količino. To se pravi, da se nam povečujejo stroški proizvodnje. Eno in drugo vpliva na dohodek pod- jetja in s tem seveda tudi na naše osebne dohodke. Po mišljenju nekaterih ljudi je tako slab uspeh podjetja zaradi padca produktivnosti. Podatki v analizah nam kažejo, da produktivnost proizvodnih delavcev ni padla, oziroma da je celo po-rastla toda v manjšem razmerju kot 'bi bilo potrebno. Da bi dosegli plan in nadomestili skrajšani delovni čas, bi morali produktivnost dvigniti na 10 %. Dejanski porast produktivnosti pa pri delavcih znaša komaj 3 % produktivnosti kolektiva kot celote, je padla predvsem zaradi tega, ker je podjetje v zadnjem letu razvilo nekaj novih oddelkov in je bila novo sprejeta delovna sila pretežno razporejena po neproduktivnih delovnih mestih. Ljudje trdijo, da je za dosega- nje plana premalo delovne sile. Ta trditev je neutemeljena. Plan je postavljen na predpostavki, da se dvigne produktivnost ne pa, da povečujemo obseg proizvodnje samo z linearnim povečanjem števila zaposlenih. Da delovne sile ni premalo, nam kažejo neki slučajni podatki. V februarju, marcu in aprilu smo imeli epidemijo gripe, zaradi katere je bilo obolelih skupno 657 ljudi. S tem smo izgubili 5.789 delovnih dni. To pomeni, da smo skupno izgubili 43.564 delovnih ur. Največji izpad je bil meseca marca, saj je izpadlo 32.564 delovnih ur. Zaradi tega bi morala proizvodnja v mesecu marcu vidno pasti. Toda ni padla, marveč je bila proizvodnja celo večja kot v ostalih mesecih. V aprilu mesecu v glavnem gripe ni bilo več ozi- roma smo zaradi nje izgubili še 7.251 ur in to predvsem v začetku meseca. Ko se je vsa delovna sila vrnila na delo, nismo opazili nobenega porasta proizvodnje. Kaj delajo ti ljudje, ali so res polno zaposleni, če je vseeno ali so v podjetju ali ne? Ali naj po vsem tem zaposlimo še več ljudi? Posamezniki, predvesm tisti, ki delajo na normo, dosegajo zelo lepe rezultate. Plan prevideva povprečno doseganje norm s 141 %. Dejansko so naši delavci presegli norme precej več. Napri- mer: v januarju 144 % v februarju 145 % v marcu 151 % v aprilu 143% (Nadaljevanje na 2. strani) e I \\š^\7 boljše in dekapi-ww\^fc rane pločevine Kot vsako leto, tako je moralo tudi letos naše podjetje za izvršitev letnega plana proizvodnje pravočasno preskrbeti preko nabavnega in uvoznega oddelka vrsto osnovnega reprodukcijskega materiala, od katerega odpade pretežni del na črno, boljšo in dekapirano pločevino. V okviru letošnjega plana proizvodnje, ki znaša 19.500 ton naših izdelkov, je odpadlo po predhodni detajlni analizi in pa možnosti nakupa potrebne pločevine v domačih železarnah in to predvsem za izdelavo emajlirane in pocinkane posode, sanitarij, senčnikov in radiatorjev na uvoz 10.263 ton boljše in dekapirane pločevine. Na ta način ugotovljeno potrebo po pločevini iz u-voza, je moralo naše podjetje že pred pričetkom leta s podrobno dokumentacijo javiti merodajnim organom, ki po pregledu po- memb — kontingentirani uvoz — in, iki so v določeni meri vplivale na uvozno poslovanje in regionalno usmeritev uvoza. Za razliko od prejšnjih let, ko je podjetje dobivalo dodeljena zapadna devizna sredstva za nakup dekapirane pločevine v bilo kateri zahodnoevropski državi, a čigar valuta je bila konvertibilna, to je zamenljiva za nakupe na pr. v Italiji, Zah. Nemčiji, Franciji itd., je novi sistem dodeljevanja deviznih sredstev bil docela drugačen. V tem letu so bila dodeljena našemu podjetju devizna Razumljivo je, da je vsled preusmeritve nakupa pločevine na druga evropska tržišča odn. na druge dobavitelje in valjarne — ker smo večino dekapirane pločevine do letošnjega leta uvažali predvsem iz Italije in Zahodne Nemčije, od znanih proizvajavcev — je naše podjetje tokrat pri zaključevanju naletelo na precej šnje težave predvsem pri kvaliteti pločevine, sposobne za e-majliranje pri nakupih iz Avstrije in Anglije. iKljulb začetnim težavam pri preskrbi z boljšo in dekapirano pločevino, katero trenutno iz navedenih deviznih dodelitev uvažamo iz Avstrije, je podjetju uspelo v tem letu uvoziti fino in dekapirano pločevino v res najboljši kvaliteti, ki jo to tržišče nudi. Četudi je v letošnjem letu dokaj težko za predelovalni material, smo vendarle pri nas z njim dobro založeni. Vsaj zaenkrat še nimamo težav, ki bi vplivale na proizvodnjo. (Foto Valentin David) treb, kasneje dodeljujejo devizna sredstva preko centralnega deviznega fonda odn. Narodne banke ali Jugosl. banke za zunanjo trgovino, pri čemer so posamezne devizne dodelitve v najtesnejši zvezi z našo zunanjetrgovinsko plačilno bilanco. Z uvedbo novega deviznega in zunanjetrgovinskega uvoznega režima, ki je stopil v veljavo lani, je prišlo tudi glede uvoza boljše in dekapirane pločevine v letošnjem letu do bistvenih spre- sredstva v konkretni valuti neke določene evropske države s tem, da je bil nakup boljše in dekapirane pločevine možen edinole v tej državi. ■Do konca meseca maja letošnjega leta so bili na tej osnovi dodeljeni našemu podjetju kontingenti odn. devizna sredstva za uvoz iz sledečih evropskih držav in sicer: 1.000 ton dekapirane pločevine iz Poljske, 1.000 ton iz Avstrije in 4.745 ton dz Anglije. Tudi v perspektivi do konca leta 1962 bo preskrba s pločevino iz uvoza v veliki meri odvisna od pravočasne dodelitve kontingentov, od višine odobrenih deviznih sredstev odn. od naprej določene države. Edino na osnovi pravočasnih in dovoljnih deviznih dodelitev bo podjetje v stanju pravočasno preskrbeti dekapirano pločevino potrebno za izvršitev našega letnega plana proizvodnje. Pm. GRE ZA PRAVOČASNO IZVRŠEVANJE OBVEZNOSTI V okviru izračunanega in vama proizvodni program ter tiklov določene obveznosti do leg tega je zlasti letos velik Ija pred celoten kolektiv nič Po oddelku za analizo notranjega in zunanjega trga ter na podlagi podatkov iz prodajnega in izvoznega oddelka, ki posredujeta potrebe naročnikov vodilnemu kadru, dobi tovarna dokaj verno sliko o potrebah na tuzemskem in inozemskem tržišču. Upoštevajoč te potrebe ter po-godbne obveznosti postavljamo mesečni operativni plan. Z ozirom na dejstvo, da zadnje mesece le z največjimi napori dosegamo mesečni operativni iplan, ali pa ga tudi ne dosegamo, se zatekamo k prijemom, ki so lahko za podjetje prej ali slej negativni. Res je, da je na tuzemskem tržišču še vedno veliko povpraševanje, zlasti za nekaterimi artikli, medtem ko se za inozemska tržišča že moramo boriti. Pri tem pa velja želje in potrebe kupcev, tako porabnikov naših končnih izdelkov kakor tudi onih, ki jim dobavljamo polizdelke, upoštevati v čim večje meri. Vedeti moramo, da se želje in potre- potrjenega plana, ima naša tona tej podlagi glede dobave ar-potrošnikov in kooperantov. Po-poudarek na izvozu, kar postavkaj lahko nalogo. be potrošnika izostrujejo, zaradi česar ni vseeno, kaj ob določenem času potrošniku nudimo. Naše podjetje je v marsičem odvisno po nabavni in uvozni liniji od drugih podjetij. Prav tako so nekatera druga podjetja (pri izvrševanju svojih planskih obvez) odvisna od našega. Gre torej za pravočasno izvrševanje planskih in pogodbenih obvez. Jasno je, da ni težišče na majhnih serijah, nasprotno s proizvodnjo velikih serij se da ogromno pridobiti. Pri tem pa bi le morali doseči, da so artikli po želji potrošnikov in ¡potrebah kupcev sortirani ali v našem ali pa v skladiščih grosistov. V našem proizvodnem programu so tudi -tako imenovani sezonski artikli. Kaj rado se dogodi, da s proizvodnjo le-teh artiklov začnemo še nekako pravočasno, toda preden so dokončani, je sezona mimo, artikli pa nam ob- leže v skladišču ali pa jih le z največjo -težavo in za kupca -pod neugodno postavljenimi pogoji prodamo. Vsekakor pa -takšni artikli nekje ofoleže, namesto da so v uporabi, s čemer so nekomu vezana obratna sredstva. Večkrat se sliši da je naloga komerciale prodati artikle ne upoštevaje želje kupcev, češ da je s tem odražena sposobnost kadra. Na merodajnih mestih pa je hkrati tudi rečeno, da morajo podjetja imeti -posluh za potrošnika ter proizvajati idoče artikle in -tako ustrezati željam naročnikov. S slabo sortiranimi izdelki, ki so namenjeni široki potrošnji, povzročamo med odjemavci nezadovoljstvo, kar se nam sčasoma lahko maščuje, če njihovih želj ne bomo upoštevali. Z ne-izvrševanjem pogodbenih obvez pa povzročamo škodo podjetjem, ki so od nas odvisna. Vrh vsega omenjenega ne moremo mimo dejstva da je kvaliteta nekaterih naših proizvodov padla. S tem so tržišču odtegnjeni dobri izdelki na eni strani, na drugi pa je -podjetju povzročena finančna škoda zaradi popustov na kvaliteto. Na inozemskem tržišču se srečujemo s konkurenco, na katero je treba računali. Iz teh stališč je treba napeti vse sile, da bomo dosegali kvaliteto vsaj v okviru svetovnega merila. At POSVETOVANJE O STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU Udeleženci posvetovanja so se aktivno udeleževali razprave okoli problemov izobraževanja ... (Foto Vlado Smeh) Ločiti moramo izobrazbo od usposobljenosti V juniju je organiziral Okrajni ljudski odbor Celje v našem podjetju širše posvetovanje o verifikaciji in odprtem pismu v zvezi z nekaterimi problemi strokovnih šol, izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah in kadrovski politiki nasploh. Posvetovanja sta se med ostalimi udel ežila tudi tovariš Peter Šprajc, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora in tovariš Stane Sotler, podpredsednik okrajnega odbora SZDL. Posvetovanja, ki je bilo pretekli mesec v dvorani skupščine, se je poleg gostov udeležilo še precejšnje število zastopnikov gospodarskih organizacij, šol in ostalih institucij. Uvodoma so poudarili, da je nastala po resoluciji Zvezne ljudske skupščine v našem šolstvu anarhija. Odgovorni faktorji v teh zavodih so si resolucijo napačno tolmačili in govorimo lahko o stanju, v katerem smo imeli toliko učnih programov, kolikor imamo šol. Prav verifikacija pa je poseg, ki bo nakazal novo, pravilnejšo pot v izobraževanju, saj bo dokaj zmanjšal nezdravo pestrost in bo prisilil izobraževalne ustanove, da bodo vzgajali kadre, ki bodo takoj našli svoje pravo mesto v naši družbi. Pomembno pri tem je dejstvo, da bo nova verifikacija zajela dejavnost in ne ustanovo, ki ima posla z izobraževanjem. Nekaj tehtnih misli je bilo tudi izrečenih v zvezi z odnosom izobrazba-usposobljenost. Naglasili so, da je stopnja strokovne izobrazbe stvar šole, stopnja strokovne usposobljenosti pa stvar gospodarskega podjetja. Tega se naše gospodarske organizacije ne zavedajo, zato so čestokrat neupravičeni očitki na račun ustanov. Prav zavoljo tega je določiti stično točko med šolo in podjetjem. In prav to želi doseči odprto pismo. Dejstvo je, da ima v Sloveniji le 9 odstotkov gospodarskih organizacij izobraževalne centre, kar nedvomno dokazuje premajhno zainteresiranost podjetij za strokovno izobraževanje in usposabljanje članov kolektiva. Hkrati pa ugotavljamo, da so le redka podjetja, ki imajo izdelan podroben načrt izobraževanja, ki bi naj temeljil na dejanskih potrebah gospodarske organizacije. Ce naj strokovna izobrazba služi kot osnova, mora strokovna usposobljenost zagotoviti večji ODKRITA BESEDA ŽE NA PRVI SEJI Pod tem naslovom smo pisali v zadnji številki Emajlirca o delu upravnega odbora. Med ostalim je bil objavljen tudi stavek, ki glasi: Znan je primer, da je moral nek dober mladinec iz podjetja samo zato, ker se je zavzel za svojega sodelavca. Stavek je plod nepreverjene Informacije... Vlado Smeh delovni učinek, večjo varnost pri delu, večjo discipliniranost, močnejšo družbeno zavest itd., ker le v tem primeru moremo govoriti, da je delo centra v gospodarski organizaciji pogojeno in hkrati o tem, da so materialne naložbe v kadre bogato obrestovane. VI. Razmislimo tovariši (Nadaljevanje s 1. strani) V vseh ekonomskih enotah norm ne dosegajo enako. Najslabše doseganje pokazuje enkonom-ska enota 2 s svojimi 137 % v prvem tromesečju in 138 % v aprilu. Da bi v teh dveh enotah dosegli plan 100 %, bi morali delavca v prvih treh mesecih dosegati norme s 156 %. V aprilu bi EE 1 morala presegati norme s 179 %, ekonomska enota 2 pa s 178 %. To so vsekakor zelo velike zahteve, toda ali so res nemogoče? V zvezi s temi rezultati so se gibali tudi naši zaslužki. Ker plana nismo dosegli, nismo dosegli tudi planiranih osebnih dohodkov. Realna prejemki na uro se gibljejo v mejah 198 din in 170 din na uro. Povprečna prejemka na uro so bili: v januarju 114 din v februarju 139 din v marcu 146 din v aprilu 132 din Vseskozi so bili najslabši prejemki v EE 2, saj so se gibali v mejah 108 din na uro in 119 din na uro. To je približno v skladu z nizkim doseganjem norm. Ekonomske enote, ki so plan dosegle in presegle, imajo tudi boljše prejemke. Dejstvo je, da rezultati, katere sedaj dosegamo, več ne zadoščajo. Moramo najti način in sredstva za boljši uspeh, kajti po tem stanju še nam obetajo suha leta. Smatramo, da so naprave prav tako do konca izčrpane kot tudi vložen maksimalni napor delavcev in zaradi tega v tej smeri ne moremo pričakovati in iskati novih možnosti. Usmeriti se moramo predvsem v iskanje delovnih rezerv na področju mikroorgani-zacdje proizvodnje. Poleg tega se bomo nujno morali preusmeriti na proizvodnjo velikih serij, kajti sedanji način proizvodnje po želji kupcev ne ustreza več. Verjetno v prihodnosti ne bomo imeli veliko sredstev za razširjanje tovarne in kupovanje novih strojev, zaradi tega bo edina rešitev v tem, da resno pristopimo k notranji organizaciji ¡proizvodnje. eDA €Au&$ihe>c UREDITEV TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE POSTAJA IZ DNEVA V DAN NUJNEJŠA SODOBNO UREJENA TEHNOLOŠKA DOKUMENTACIJA JE IZREDNO VAŽEN POGOJ ZA U SPEŠNO INDUSTRIJSKO PROIZVODNJO. ZAL V NAŠI TOVARNI TEHNOLOŠKA DOKUMENTACIJA NI UREJENA TAKO KOT JO SODOBNA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA ZAHTEVA. KRIVCA ZA TO STANJE NIMA SMISLA ISKATI, KER GA NI. LAHKO PA POSKUŠAMO NAJTI VZROKE ZA TA KO STANJE. Od množice vzrokov bi jih omenili samo nekaj: — Velika večina proizvodov je hila osvojena pred mnogimi leti, ko potreba po tehnološki dokumentaciji še ni bila tako velika. — Pomanjkanje kadrov (verjetno tudi sredstev) za urejevanje dokumentacije sproti z osvajanjem, tembolj za ureditev dokumentacije za množico starih izdelkov. — Stari gospodarski sistem ni tako nujno zahteval ureditve tehnološke dokumentacije. —■ Proizvodnja pred leti ni bila tako velika niti po asor.tima-nu, še manj po količini. Včasih tudi nd bilo toliko zunanjih naročnikov, ki sedaj poleg velikih količin zahtevajo tudi prvovrstne, torej za nadaljnjo industrijsko predelavo uporabne artikle. Poleg tehnološkega oddelka, ki mu je dobra dokumentacija osnovni pogoj za uspešno delo, je v tovarni še dosti oddelkov in delovnih mest, ki jim je za uspešno delo potrebna sodobna tehnološka dokumentacija kot. n. pr. proizvodni obrati, obratna kontrola, vrsta delovnih mest v sektorju ekonomike in ne nazadnje tudi IBM stroji, če jih hočemo pametno, torej maksimalno izkoristiti. Jasno je, da je problem ureditve tehnološke dokumentacije že precej star. Prejšnji upravni odbor je izdal celo nalogo tehničnemu sektorju, da ta problem reši. Žal je to delo tako obsežno, da ga pri sedanji zasedbi tehnološkega oddelka ni mogoče opraviti. Sedaj komaj uredimo dokumentacijo za novoosvojene izdelke. Potrebno bo z druge strani pristopiti k rešitvi tega problema. Predlog: potrebno bi bilo nastaviti vsaj dva tehnika, ki hi urejevala in dopolnjevala dokumentacijo. Najbolje bi bilo, če bi bili to absolventi Srednje tehniške šole. S tem delom bi namreč dobili odlični pregled nad tehnologijo v tovarni, kar bi jim bilo v pomoč pri njihovem nadaljnjem delu. Delo bi se seveda moralo razvijati po etapah in to tako, da bi prvo uredili tehnično najzahtevnejše in komercialno najzanimivejše izdelke. V kolikor so v tovarni že uslužbenci, ki bodo upravljali z IBM sistemom je potrebno, da nam ti čimprej dajo navodila, ki so potrebna, da bi bila dokumentacija kar najbolj uporabna za IBM sistem. Ureditev tehnološke dokumentacije pa bo dosegla svoj namen le, če se bo vsepovsod dosledno uporabljala. Seveda bo treba uvesti strogo tehnološko disciplino. Brez doslednosti in tehnološke discipline bi bila ureditev omenjene dokumentacije samo začasnega pomena in zato nesmiselna. Še enkrat naj omenim, da je to delo nujno, hkrati pa, da bo s tem ogromno dela in bo treba resno zastaviti vse sile, da ne bi ostali na pol pota. Članek je imel namen seznaniti kolektiv z enim od problemov, ki jih ima tehnološki oddelek in katerega rešitev je nujna. ing. Fajs Posvetovanje o industrijskem tisku Pred kratkim je bilo v Kranju posvetovanje vseh urednikov glasil, ki jih izdajajo gospodarske organizacije. Na posvetovanju so posebej poudarili družbeno politično vlogo sredstev informacije v gospodarskih organizacijah, hkrati s tem pa potrebo po večji mobilizacijski angažiranosti pri akcijah, ki jih izvajajo družbeno politične organizacije v podjetju. Posebno vrednost temu posvetovanju je pa dala izmenjava izkušenj, ki jih imajo uredniki pri svojem delu ter pomenek o problemih, ki nastajajo v zvezi z informacijsko službo v podjetjih. Ob tej priložnosti je bila prirejena posebna razstava tovarniških glasil, ki izhajajo ▼ naši republiki. Naše +aj V podjetju delamo. S tem, da smo opravili delo na delovnem mestu, še nismo izpolnili vseh dolžnosti napram svojemu podjetju. Naše dolžnosti so tudi še zunaj našega podjetja. Ne samo, da je to naša dolžnost, da govorimo o podjetju zunaj predvsem samo to, kar je dejansko resnično, kako podjetje posluje, marveč se moramo razen tega tudi zavedati in točno ločiti, kaj lahko in smemo povedati vsakomur in na vsakem mestu. So določene zadeve, o katerih, četudi so resnične, ne smemo in ne moremo govoriti izven podjetja, pa še vedno v podjetju ne. Te so razne poslovne in druge tajne pri vsakem podjetju. Čuvanje poslovnih tajn je postala vse splošna zahteva in živi interes našega celotnega gospodarstva in gospodarskega sistema v naši dr- žavi, Ne smemo se tedaj čuditi, da je povsem naravno, da čuvamo to, kar imamo in kar smo ustvarili ter vsakodnevno ustvarjamo pred tistimi, ki bi nam lahko škodovali. Kot eden ukrepov v tej smeri je smatrati tudi spremembo našega kazenskega zakonika v tistem poglavju, ki se nanaša na kaznovanje izdajanja Naš razstaviščni prostor na Beograjskem sejmu, kjer je zbujal zaradi lepih izdelkov med obiskovavci veliko zanimanja. Kot vselej, so se gospodinje ustavljale pri loncih »Econom«, pri »Pastel« posodi in dekoriranih izdelkih. Tudi lavabo in kopalna kad v modro-zeleni barvi jih nista puščala, neprizadetih. In kot vselej, so tudi to pot vprašali, kdaj bo v trgovinah vsega dovolj... ne... raznih tajnosti. Stroge kazni so sedaj predvidene za tiste storivce, kd izročajo razne zaupne podatke, ki jih izvedo pri delu ali opravljanju službe ali kako drugače pridejo do nijh, in ti podatki lahko povzročijo politično, gospodarsko in drugo škodo naši družbeni skupnosti. Ta sprememba kazenskega zakonika daje poudarek sedaj tudi na gospodarske zadeve ter se pri tem ne smemo varati, da določila kazenskega zakonika veljajo samo za tiste, ki imajo opravka z raznimi državnimi tajnami, važnimi zaupnimi podatki, do katerih pridejo lahko le kot funkcionarji na visokih službenih mestih in da bi to ne veljalo za nas druge na nižjih stopnjah v družbeni lestvici. Da ne bomo mislili in govorili, češ mi nimamo kaj izgubiti, nimamo kaj izdati, ker ničesar ne vemo, nimamo tajn ter za nas tudi ni odgovornosti. In vendar ni vse tako. Eno naj nam bo stalno pred očmi. Iz raznih malih, prav neznatnih podatkov, zbranih na širšem področju, po raznih podjetjih, po raznih drugih gospodarskih in negospodarskih ustanovah se rode veliki podatki na podlagi samih pripovedovanj, ki dopolnjujejo sliko o nekem določenem gospodarskem področju pri nas v državi, o položaju v posamezni gospodarski panogi, o stanju v določenih podjetjih ali celi vrsti podjetij. Ti podatki služijo nato za velike stvari tisim, ki jih zlorabijo in jih žele izkoristiti predvem zunaj naše države v škodo našega gospodarstva. Posledica izdajanja takšnih podatkov o gospodarstvu je neposredna škoda, ki jo trpi naše gospodarstvo zunaj pri nabavi surovin in materiala ter prodaji naših proizvodov. Poznavanje zmogljivosti naših posa- Vsak dan odpelje iz podjetja lokomotiva pet do osem vagonov, naloženih z izdelki naših proizvajalcev. K temu moramo prišteti še nekaj zvrhano naloženih tovornjakov. Največ te posode je namenjene za domače tržišče. Vendar je med vagoni tudi nekaj takšnih, ki so namenjeni v pristanišča, kjer bodo njihovo vsebino preložili ▼ prostorne ladijske trupe. Vsi vagoni pa niso namenjeni le v Reko in Trst, med njimi so tudi taki, ki imajo napisano kot končno postajo kakšen kraj v Grčiji, Avstriji ali Nemčiji. Zato je prav, da je vse naše delo usmerjeno k temu cilju, da so pošiljke kakovostne in da je blaga čimveč. Le tako bomo zadovoljili kupce in zadržali sloves solidnega podjetja. (Foto Joco Čermak) VI. meznih gospodarskih panog, podjetij in celotnega gospodarstva, poznavanje kvalitete naših proizvodov, načina naših proizvodnih postopkov, naših potreb odnosno pomanjkanja določenih surovin in reprodukcijskega materiala, izkorišča in omogoča tuji zunanji konkurenci, da nam dela težave in nas bije tam, kjer smo slabi. To ne velja samo za naše gospodarstvo na splošno, marveč konkretno prav tako tudi za naše podjetje, ker imamo veliko opravka z izvozom, tembolj pa še pri uvozu, ker veliko naših surovin in potrebnega drugega materiala za našo proizvodnjo uvažamo. Vse podatke o našem podjetju, o naši zmogljivosti, naši kvaliteti izdelkov, o naših zalogah in vse druge podobne tajne podjetja, izkoriščajo tuja podjetja na zunanjem trgu ter usmerjajo proti nam svojo konkurenco v vseh mogočih oblikah onemogočajo plasiranje naših proizvodov. Zaradi konkurence je važno za nas, da obdržimo naše proizvodne tajne zase, da ne govorimo vnaprej o naši zmogljivosti, naših načrtih v proizvodnji, o posameznih artiklih, ki jih nameravamo proizvajati, o vsem našem napredku v proizvodnji, da nas druge ne prehite in izkoristijo naše izkušnje ter nas onemogočijo s svojo izdelavo, pred-no smo še mi prav začeli proizvajati. Tako bi bil velikokrat naš trud pri iskanju novih poti v proizvodnji zaman. Dvoje maramo tedaj vedeti. Eno so tajne, ki so sicer male neznatne, pa za naše podjetje prav tako važne, lahko pa na podlagi teh malih tajn nastanejo tudi splošni podatki. Nikakor pa ne smemo radi tega priti do zaključka. Ce je tako, pa drži jezik, ne govori o ničemer in ne razpravljaj o ničemer, da te nazadnje ne doleti še kakšna kazen. Tu nam je potrebna razsodnost in pravilna usmerjenost. Kaj naj tedaj predstavlja mejo med dovoljenim in nedovoljenim odnosno, kaj naj bo vsebina naših razgovorov, razpravljanj, ali naše kritike. Predvsem moramo paziti, da ne bomo Po nepotrebnem in z vsakomur govorili o _ posebnostih in obsegu naše proizvodnje zlasti ne govorimo, kaj proizvajamo, kolikšne^ so naše proizvodne zmogljivosti, kakšne imamo proizvodne načrte,^ koliko posameznih proizvodov določene vrste ali skupin luhko pro-izvajamo, o raznih načinih in postopkih v proizvodnji, o pridobivanju emajla, oblikovanju pločevine, ozkih grlih v proizvodnji, zalogah, usmerjanju prodaje na posamezna tržišča, o delovni organizaciji, o številu -zaposlenih, o strokovnjakih in njihovi dejanski strokovnosti, o delovnih pogojih na posameznih delovnih mestih ter podobno. Najmanj pa naj govorimo in razpravljamo o načrtih podjetja, kako so urejeni posamezni obrati, stroji, naprave, inštalacije, lega in velikost posameznih obratov^ itd. To naj bi bilo nekaj najvažnejših primerov. In o čem naj tedaj prosto razrav-ljamo? Je še vedno veliko vprašanj in zadev, o katerh moramo in lahko prosto razpravljamo. Predvsem o vsem, kar se nanaša na naše osebno delo , pripombe na delo posameznikov, glede storilnosti, gle-'1 e malomarnih odnosov do dela, glede prizadevanja nadrejenih in podrejenih pri delu, izboljšanju kakovosti proizvodov ter dela nasploh. Nadalje lahko in moramo razpravljati o prihrankih, raznih stroških,^ čnvanju materiala, vzdrževanju strojev in naprav, o disciplini, varnosti in dragih pogojih pri delu. Prav tako se moramo zanimati in govoriti o doseganju planov in norm. Preseganju norm, njihovi realnosti, vzgoji kadrov, napredovanju in pridobivanju kad* rov medsebojnih odnosih, o neopravičenem izostajanju z dela, dopustih itd. Razumljivo je, da govorimo o uspehih našega poslovanja na splošno, o razdelitvi _dohodkov_ in uporabi sredstev, s katerimi podjetje prosto razpolaga. Prav tako lahko in je naša dolžnost, da razpravljamo o delu naših samoupravnih organov, komisij, o posameznih predstavnikih in članih naših organov glede njihovega dela. V glavnem o vsem tem, s čemer lahko vplivamo na proizvodnjo, povečanje storilnosti, odstranitev napak, izboljšanje odnosov, kot tudi o vseh dragih predlogih glede izboljšanja in izpolnitve v proizvodnji in organizaciji dela V podjetju. Držimo se pa pri vsem tem načela ali običaja: Če ni potrebno res ne raznašajmo zunaj vsega, kar se dogaja v podjetju. Ziv-Ijensko je, da se povsod dogode kaki spori, prepirčki, nesporazumi in vse to se poleže in zgladi. Prav tako naj velja tudi za podjetje. Zato ne obešajmo vsake malenkosti na veliki zvon. Razmislimo o vsem tem, začutimo malo več odgovornosti v sebi in delajmo tudi na tem področju v korist podjetja in v korist naše skupnosti. dr. Z. F. 0 SmGjfiheo O ČEMU VEMO PREMALO ? Čeprav smo že v našem glasilu posredovali članom kolektiva pravice in dolžnosti organov delavskega upravljanja menimo, da ne bo odveč, če v tem sestavku ponovno seznanimo naše bravce z določili pravil podjetja, ki so bila sprejeta na zasedanju delavskega sveta 15. februarja 1962. Pravila določajo pravice in dolžnosti članov kolektiva, zborov proizvajavcev, delavskih svetov, ekonomskih enot in skupščine podjetja. V 22. ČLENU PRAVIL JE DOLOČENO, DA PODJETJE UPRAVLJA DELOVNI KOLEKTIV PO NAČELIH DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA DELOMA KOT CELOTA, DELOMA PO ORGANIH DELAVSKEGA UPRAVLJANJA. UPRAVLJANJE SE VRŠI V IMENU DRUŽBENE SKUPNOSTI V OKVIRU DRUŽBENIH NAČRTOV IN NA PODLAGI PRAVIC IN DOLŽNOSTI DOLOČENIH Z ZAKONOM IN DRUGIMI PRAVNIMI PREDPISI TER PRAVILI PPODJETJA. Smo disciplinirani? V 23. členu pravil so določene tele pravice in dolžnosti članov kolektiva: Vsi člana kolektiva ¡sodelujejo pri upravljanju kot posamezni člani delovnega kolektiva s tem, da dajejo razne predloge, nasvete in podobno, sodelujejo na zborih kjer določene skupine članov kolektiva razpravljajb o poslovanju in vodenju podjetja ter soodločajo na teh zborih, kadar se sprejemajo sklepi. Izražajo svojo voljo v določenih primerih z refendumom. Volijo in so voljeni v vse organe delavskega upravljanja, če jim ta pravica ni odvzeta zakonito. Uveljavljajo vse pravice po zakonih, ki urejajo upravljanje podjetja, delovna razmerja in pravice, ki jim pripadajo na podlagi delovnega razmerja ter vse pravice po pravilih, pravilnikih in poslovnikih podjetja. Morajo opravljati zaupano jim delo ter odgovarjajo za izvršitev tega dela in za vsa, njim zaupana delovna sred-stva. Podrejati se morajo vsem predpisom delovne discipline in osebne discipline ter izvrševati sklepe organov delavskega upravljanja in vodstva podjetja. Skrbeti morajo za dober ugled podjetja, čuvati tajnosti podjetja ter odvračati škodo, ki bi' bila prizadeta podjetju z njihovim poslovanjem in poslovanjem sodelavcev. Kot voljeni člani organov delavskega upravljanja, se morajo obvezno udeleževati sej in sestankov teh organov. Razvijati morajo in utrjevati pravilne socialistične in tovariške medsebojne odnose. Imajo pravico pritožbe o osebnih in splošnih zadevah na vse organe ▼ podjetju. Zbori proizvajavcev Zbor proizvajavcev je osnovni ^ organ delavskega upravljanja v podjetju. To je skupina delavcev s svojimi vodilnimi v določenem delu procesa proizvod-nje. Zbor proizvajavcev sestavljajo in imajo pravico na njem sodelovati in odločati vsi delavci, ki so redno zaposleni v tistem delu proizvodnega procesa, za katerega je ustanovljen zbor proizvajalcev. Dolžnosti zbora proizvajavcev so: Odgovarja za izvršitev obveznosti sprejetih z operativnim planom, če se te nanašajo na njegovo področje dela. Odgovarja za kvalitetno izdelavo svojih proizvodov ter za postavljene roke izdelave posameznih izdelkov. Odgovarja za disciplino med člani svojega kolektiva ter izreka disciplinske kazni sam ali po svoji ^ izvoljeni komisiji, lahko pa predlaga disciplinski pregon disciplinski komisiji ekonomske enote, če tako sklene ali ^ če je tako urejeno vprašanje reševanja disciplinskih zadfcev s posebnim pravunfikom ekonomske enote ali zbora proizvajavcev. Izvaja sklepe delavskega sveta ekonomske enote in skupščine podjetja. Sestaja se po potrebi zlasti zaradi sestavljanja mesečnega operativnega lana ter razdeljevanja doseženega do- odka ekonomske enote. Delavski svet ekonomske enote Delavski svet ekonomske enote je organ upravljanja v ekonomski enoti in združuje vse zbore proizvajavcev svoje ekonomske enote. Delavski svet ekonomske enote ima sledeče pravice: Sprejema proizvodne, gospodarske, investicijske in ostale plane svoje ekonomske enote za poslovno dobo. Sprejema mesečne operativne plane in z njimi zadolžuje posamezne zbore proizvajavcev. Razpravlja in daje pripombe na vse plane podjetja. Razdeljuje ustaljeni čisti dohodek na osebne dohodke in sklade svoje eko-konomske enote po pravilniku o delitvi čistega dohodka in po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Vsklajuje in vodi pravilno politiko o razdeljevanju osebnih dohodkov v ekonomski enoti. Sklepa o koriščenju amortizacijskega sklada o nabavi i)n odpisih osnovnih sredstev. Sprejema pravilnike in poslovnike za poslovanje v posameznih zadevah kot so, delitev osebnih dohodkov, disciplinski postopek in druge. Razpravlja in sprejema mesečne, periodične in letne obračune svoje ekonomske enote ter obravnava s tem v zvezi poročila vodstva ekonomske enote, ki zajemajo celotno poslovanje ekonomske enote med posameznimi sejami delavskega sveta. Skrbi za pravilno izkoriščanje in vzdrževanje sredstev, svoje EE za dvig produktivnosti, povečanja kapacitet in izboljšanja pogojev dela, kakor tudi vlaganja v splošni živi jenski standard. Zahteva strokovno pomoč in tolmačenje posameznih služb v podjetju. Sklepa in odpoveduje delovna razmerja vodilnim delavcem v EE, skupino-vodjem, delovodjem in šefom oddelkov v EE ter predlaga UO namestitev ali odstranitev vodje svoje EE. Skupščina podjetja Skupščina podjetja je najvišji organ delavskega upravljanja v podjetju in ima sledeče pravice in dolžnosti: Sprejema letni gospodarski in perspektivni plan gospodarskega razvoja podjetja. Sprejema, potrjuje in vsklajuje dolgoročne proizvodnje, investicijske in druge plane podjetja v skiudu z družbenimi plani komune. Sprejema in potrjuje letne plane proizvodnje, realizacije, investicij, vzdrževanje delovne sile in plane splošnega standarda. Sprejema in potjuje periodične in letne zaključne račune podjetja ter odloča v razdelitvi doseženega čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Sprejema in potrjuje pravila podjetja, pravilnike in poslovnike splošnega značaja. Sprejema in potrjuje temeljno organizacijsko shemo podjetja. Odloča o imovinskih zadevah, odpisih, prenosih in drugih finančnh^ zadevah. Sprejema in sklepa o najetju investicijskih in obratnih kreditov. Razpravlja in odloča o proizvodnosti podjetja, storilnosti, racionalizaciji tehnoloških postopkov večjega obsega. Razdeljuje čisti dohodek podjetja, kateri tli zasluga ekonomskih enot, na sklude ter jih po odbitku deleža za splošne potrebe podjetja in družbo, prenaša na delavske svete. Sprejema kalkulativno stopnjo investicijskega vzdrževanja. Nadzira zakonitost poslovanja delavskih svetov in ukrepa pri odstopanjih. Skrbi zn izvršitev vseh sprejetili planov podjetja. Rešuje in dokončno odloča o morebitnih nesoglasij med delavskimi sveti kakor tudi med zbori proizvajavcev in delavskimi sveti. Predlaga disciplinski postopek zoper gluvnega direktorja, člane skupščine in upravnega odbora disciplinskemu sodišču pri ObLO. Izvaja disciplinski postopek zoper vse vodilne delavce — uslužbence v podjetju od delovodje navzgor. Razpravlja o nastavitvi glavnega direktorja v podjetju. Postavlja in imenuje člane komisij in odborov, ki so splošnogu značuja za celo podjetje. Rešuje vse ostale zadeve, ki spadajo v pristojnost skupščine na podlagi zakonitih predpisov in drugih notranjih predpisov podjetja. Ta sestavek je namenjen vsem članom kolektiva, da se lahko ponovno seznanijo s pravicami in dolžnostmi organov delavskega upravljanja v našem podjetju. Pravilno bi bilo, da bi v okviru sindikalne organizacije na skupnih sestankih raztolmačili te pravice in dolžnosti. Prepričani smo, da bodo zlasti predsedniki zborov proizvajavcev, člani delavskih svetov EE in člani skupščine ta sestavek pazljivo prebrali, saj morajo prav ti podrobno vedeti, kakšne naloge imajo posamezni organi delavskega upravljanja. -ej. Mnogo papirja je bilo že popisanega in mnogo povedanega o disciplini, vendar do zaželenih rezultatov še nismo prišli. Da je disciplina pogoj za kakršen koli uspeh, nam mora biti jasno. Beseda disciplina pa je zelo širok pojem, v katerega spada red, pravilni odnosi do sodelavcev, do predpostavljenih in do proizvajalnih sredstev. Mnogi še vedno smatrajo, da je disciplini zadoščeno, če točno prihajajo na svoja delovna mesta in jih ob znaku za končano delo zapustijo. Preradi pa pozabljamo, da moramo v tem delovnem času izkoristiti vse proizvajalne sile in vsa proizvajalna sredstva, katera so nam na razpolago. Ali lahko govorimo o ljudeh, da so disciplinirani, če n. pr. točno prihajajo na delo, potem pa delovni čas koristijo za avanture po obratih. Takih primerov v EE 1 ni malo. Če opazujemo ljudi (predvsem mladino) med odmori, lahko zapazimo, da še mnogi ne upoštevajo zvočnih znakov, ki nas opozarjajo na končani odmor, da ob predznaku niti ne govorim. Vprašajmo se, koliko časa pri tem izgubimo! Slaba luč, ki pada na posamezne delavnice, so še slabi odnosi do skupne lastnine. Mnogo je še primerov, da posamezniki poznajo le samega sebe. Dogaja se (primer v kleparskem oddelku), da obstaja orodjarna le za orodja, ki so samo občasno v rabi in za orodja, katerega sploh več ne uporabljajo, da različna kolesa za robljenje in žlebljenje ne moreš iskati drugje kot v predalih posameznikov, ki so skrbno zaklenjeni. Isto se dogaja z raznimi lijaki, maticami itd. Če govorimo o tovariških odnosih, nam ne sme biti vseeno, kako bodo delali sodelavci v drugi izmeni brez teh orodij in pripomočkov. Pri vsem tem pa se mi vsiljuje vprašanje, čemu tedaj orodjarna in orodjar. Koliko manj bi bilo iskanja in več produktivnih ur, če bi vsakdo skrbel za red na svojem delovnem prostoru. Tako pa je mnogo časa zapravljenega in slabe volje zaradi malomarnosti ljudi, kateri ne vedo ali pa nočejo vedeti, da morajo za sabo pospraviti svoj delokrog, orodja pa, ki ga več ne potrebujejo, spraviti na zato določene prostore. Razne fazonske drogove puščajo povsod ali pa zametujejo na tla in skrivajo med posodo. Pri ponovni uporabi pa slede dolgotrajna iskanja. Če hočemo, da bomo stanje izboljšali, bodo morali skrbeti za odpravo teh pomanjkljivosti predvsem skupinovodje in delovodje. Z ljudmi, kateri pa bodo namerno rušili red in disciplino, pa naj obračunajo ZP sami na svojih sestankih. Ivan Leben Skupščina o analitikih in svetnikih Na drugem rednem zasedanju je skupščina obravnavala tudi problem analitikov in svetnikov, ki so redno ali honorarno zaposleni v našem podjetju. Sklenili so, da naj ekonomske enote ponovno pretehtajo vprašanje analitikov in svetnikov s tem, da bo njihova nadaljnja zaposlitev v podjetje merjena z njihovo koristnostjo za podjetje odnosno ekonomsko enoto. Člani skupščine so bili mnenja, da le tako lahko zagotovimo demokratičnost in načela decentraliziranega delavskega upravljanja. Ekonomske enote morajo skupščini posredovati svoje zaključke najkasnejo do 1. julija. Do tega dne mora končati tudi posebna komisija, ki je bila formirana z nalogo, da vskladi pripombe ekonomskih enot zavoljo kontrolne službe v podjetju. V komisijo so bili izvoljeni zastopniki vseh osmih ekonomskih enot. VI. Seminar za vodilne uslužbence Ekonomska enota 2 je predlagala, naj bi vsi njeni vodilni uslužbenci opravili pri izobraževalnem centru poseben seminar. Zavoljo tega smo se zanimali v izobraževalnem centru, kako -daleč so že s pripravami. Zvedeli smo, da seminar, ki bo trajal 50 učnih ur, že traja. Med temami so najznačilnejše: organizacija dela, kakovost in kontrola izdelkov v proizvodnji, vzdrževanje strojnih naprav, ekonomske enote in delavsko upravljanje, izboljšanje delovnih postopkov, ugotavljanje in planiranje potreb po kadrih in izobraževanju, pravilniki in pravila podjetja in drugo. Sodimo, da je predlog proizvajavcev ekonomske enote 2 docela na mestu in upravičen. Seminar bo končan v tem mesecu. VI. NAGRAJENA VOZNIKA Voznika motornih vozil Ivan Pohajač in Vinko Pečnik, ki sta zaposlena v našem kolektivu že nekaj let, sta pred kratkim dobila denarni nag radi v znesku 15.000 din. Oba sta s svojimi vozili prevozila 50.000 kilometrov brez večjega popravila. Nagrajencema čestitamo! Bilo je leta 1957. Upravno poslopje še ni bilo dograjeno. Celjski novinar, Jurček Krašovec, je uspel takrat napraviti ta uspel posnetek iz aviona. Še nekaj let, pa se nam bo ta maketa zdela neresnična, nekaj, kar je že davna preteklost. Takrat bo imelo naše podjetje povsem drugačno zunanjo podobo... &wui$ih&c> DAN BORCA Vsako leto praznujemo četrti julij kot velik praznik naših narodov v spomin na veliko in zmagovito osvobodilno vojno. Leta 1941 je politbiro CK KPJ na seji, ki jo je sklical tovariš Tito, pozval vse naše rodoljube, naj se enotno dvignejo in gredo v boj zoper okupatorje, domače izdajavce, belogardiste, ustaše, četnike in druge krvnike naših narodov. Tako je postal četrti julij rojstni dan naše slavne Narodno osvobodilne vojne, ki ji ne najdemo primera v zgodovini. Vzbujajoča plameneča 'beseda je postala kri in meso in naši narodi so se odzvali klicu naše slavne Partije in začeli boj na življenje in smrt s stokrat močnejšim sovražnikom. Začel se je strašen iboj in se razplamtel od Triglava do Soče, do Egejskega morja do Jadrana do Timoka in N'i'šave. Ta boj je kmalu razodel smotrnost in načrtnost, predvsem pa jekleno odločnost Partije, narodnoosvobodilnega vodstva in tovariša Tita. Ves svet je takrat ostrmel, ko je slišal novice o neverjetnem, skoraj pravljičnem odporu malega ljudstva proti velikemu in krvoločnemu okupatorju, ki je v kratkem času pregazil in podjarmil vso Evropo, našo domovino pa v kratkih dvanajstih dneh. Svet je takrat v kratkem času spoznal, da se vojna v Jugoslaviji ni končala osemnajstega aprila 1941, ko bi se moralo uveljaviti premirje določeno s podpisom sramotne pogodbe o brezpogojni kapitulaciji kraljeve vojske. Nasilja krvoločnega okupatorja, streljanje talcev, preseljevanje Slovencev, nasilno prekršče vanje in pobijanje pravoslavnih Srbov, zverinsko ugonabljanje Židov, požiganje mest in vasi, vse to ni moglo zavreti velikega upora naših narodov. Iz prvih majhnih, golorokih in zelo pomanjkljivo oboroženih partizanskih enot, je v vojni vihri v boju proti stokrat močnejšemu sovražniku zrastla mogočna Jugoslovanska ljudska armada, ki je ob nenehni podpori našega ljudstva strla okupatorja in osvobodila našo deželo, omogočila zagotovitev njene resnične neodvisnosti in graditev granitnih temeljev nove ljudske socialistične republike Jugoslavije, katere ime je hkrati z imenom velikega voditelja v boju in miru tovariša Tita postal z dneva v dan zgovornejši simbol nesebičnega boja za svetovni mir, za mimo sožitje med narodi vsega sveta, na podlagi načel miroljubne koeksistence, o prijateljskem sodelovanju med vsemi deželami in ljudstvi. Četrti julij — Dan borca — nas spominja na stotisoče tovarišev, ki so s svojo krvjo prepojili tla domovine ter nečloveško trpeli in nešteti dotrpeli v taboriščih, zaporih in moriščih. Teh tovarišev ni danes več med nami. Nanje nas spominja najdragocenejše kar danes imamo — svoboda, neodvisnost, resnični človeški odnosi v naši družbi in velik ugled, ki ga uživa naša domovina po vsem svetu. Četrti julij nas opozarja na hvaležnost in spoštovanje, ki ju dolgujemo spominu žrtev in nas ter vsa prihodnja pbkolenja vsako leto znova navdaja s ponosom in zavestjo, da pripadamo ljudstvu, ki si je v najbolj veličastnem obdobju narodno osvobodilne vojne priborilo sloves, s katerim se ne more ponašati nobeno drugo ljudstvo. -ej Možnost letovanja v Logarski dolini Vsa naša po-zoriiost zadnje čase je bila usmerjena na to, kako urediti letovanje elanom našega kolektiva na morju. Pri tem ne bi bilo prav, da se ne bi upoštevale želje marsikaterega našega člana, kateremu so bolj pri srcu planine. Tudi temu bi naj nudili možnost letovanja pod določenimi ugodnostmi, prav tako kot za one, ki žele prebiti svoj dopust na morju. Ker so stroški z ureditvijo počitniškega doma na morju bili znatni, ni bilo misliti, sploh pa pri sedanjih težjih gospodarskih razmerah, da bi se podjetje lahko odločilo in dalo sre> 13 2 6 68:29 28 , 12 3 6 59:38 27 » in NK »Lendava«. V kolikor bodo premagali vse nasprotnike, postanejo novi člani SCL. S. J. EE 5 - RADIATORSKI ODDELEK Predsednik Žlender Emil, tajnik Škr«-bej Franc, člani Kolar Slavko, Kotnik Štefka, Reberšak Slavica, Rozman Martin, Dečman Franc I, Leben Franc, Gra-har Maks. EE t — TOPILNICA, EMAJLNI MLIN Predsednik Risraan Stanko, tajnik Pirnat Vinko, Lukman Ivan. EE 7 - VZDRŽEVALNI OBRATI Predsednik Oštir Jože, tajnik Maner Marjan, Koštomaj Adi, Zidanšek Fredi, Danijel, člani Dobrišek Vinko, Peterle Fojs Ivan, Gologranc Jože, Gaber Franc, Ban Leopold, T-ilinger Franc, Krempuš Vinko, Čelik Boris, Leskovšek Ludvik, EE 8 — VODSTVO IN SERVISNA SLUŽBA Predsednik Knez Ivan, tajnik Jager Ivanka, člani Cocej Stanko, Golja Ivan, Ošo Angela, Pohajač Ivan, Jakopina Anica, Vengust Jakob, Vedlin Janko, Rataj Rihard, Vučko Marija, Janežič Dragica, Federnzberg Anton, Metličar Jurij, Trebar Marko, Kač Anica, Tkavc Sonja, Ing. Jošt Jože, Keber Jože. 18. — 22. 7. »OGRADA« jugoslovanski Him 23. — 26. »HUDIČEV UCENECc ameriški VV film 27. — 28. 7. »OSATOVA BARA« romunski film 29. — 31. 7. »DEVETNAJSTLETNIKI, ruski film 1. - 4. 8. »MELODIJE IN PLESI, ruski barvni film LETNI KINO 1. —3. 7. »ČOLNARJI NA VOLGI, francoski barvni Csc film 4. — 8. 7. »TRIJE NASILNEŽI« ameriški barvni Csc film 13. - 16. 7. »SONCE ZNOVA VZIDE« ameriški barvni Csc film 17. — 20. 7. »BEATRICE CENCI« italijanski barvni Csc film 21. — 24. 7. »STRTA ZVEZDA« ameriški barvni Csc film 25. — 28. 7. »EVROPA PONOČI« nmer-riški barvni Csc film 27. — 31. 7. »VRELI ASFALT« francoski film Velikokrat je slišati najrazličnejše predloge za rešitev našega buf-feta. Razmišljali smo že o vsem mogočem, nihče se pa še ni domislil, da bi bila takšna »štantovska« rešitev povsem dobra vsaj v poletnih mesecih. Marsikdo bi kupil steklenico sadnega soka, obložen kruhek ali kaj podobnega. Ce bi imeli buffet v tovarniških prostorih^ bi preprečili romanje v bližnje prodajalne in celo — gostilne ... (Foto Vlado Smeh) ŠPORT —ŠPORT —ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT—ŠPORT—ŠP Končano je prvensfvo N P Celje NOVA VODSTVA sindikalnih podružnic ekonomskih enot ničnik Pavel, Purnat Valentin, Pečnik Ivan, Ravnjak Stefan. o Situ2¡fíhe¿> Velikansko senzacionalno senzacijo vam to pot sporočam, ki se nanaša na eno šefovsko rešitev v moji ljubi družini, kjer smo pred kratkim uvedli družinsko samoupravljanje, katerega člani so moja ljuba žena, moj mule (ki bo letos v šoli fantastično pogrnil) in vaš fantastično zvesti dopisnik (to sem pa jaz, opomba avtorja). Zmenili smo se, da se bomo vsak teden redno sestajali na ene sestanke, ki se bodo fantastično odvijali v enem demokratičnem duhu s čemer mislim na večne očitke moje ljube žene zaradi mojega izvendružinskega udejstvovanja v gostilni, katerih pa vsled demokratičnosti ne bo, vsaj tako mi je obljubila, kakor je obljubil tudi en moj mule, da ne bo uporabljal vseh tistih grdih izrazov, ki so pa modemi med mladimi ljudmi, proti modi se pa jaz, en navaden dndividum, ne morem boriti tako zelo uspešno, kot se borimo v našem ¡podjetju proti eni višji produktivnosti, ki je že nekaj časa na eni stopnji, kar dokazuje, da se borimo uspešno vsaj tako, kakor eni moji prijatelji pri Vouku in Ameriki proti alkoholu, ki ga tako sovražijo, da ga uničujejo celo med delovnim časom. Ker smo imeli že ene naše sestanke družinskega organa samoupravljanja nekajkrat, vam en mule posreduje glavne sklepe iz enih zapisnikov, ki jih je on kot fantastični dopisnik in moja desna roka, napisal bolje kot v naših obratnih delavskih svetih, kar znova dokazuje, da imamo v naši družini en sposoben 1 kader, ki pa se samo pri šolanju ne obnese, kar je pa tudi vseeno, saj je takih ljudi celo v naši ljubi falbriki nekaj, pa vseeno živijo. Moj mule, moja desna roka, poroča: 1. sklep: Moj oče naj manj hodi v oštarijo, kar bo visoko dvignilo naš družinski standard. 2. sklep: Moj oče naj hodi v fabriko točno in bo v fabriki do dveh, da ga bodo imeli za zelo discipliniranega človeka, če pa medtem dela ali pa ne dela in samo ščiplje delavke za riti, pa ni važno, ker o tem ni nič pisala tovarniška okrožnica. 3. sklep: Moj oče naj se včlani v čim več tovarniških društev, da mu ne bo treba opravljati drugega dela kot hoditi na sestanke in bo spočit, da bo popoldne lahko dokončal delo za Ljudsko tehniko, ki ga v rednem času ne more. 4. sklep: Moj oče naj v fabriki... Naprej pa nismo prišli, ker se je zaradi sestanka naši ljubi mami prismodila polenta, prekipelo mleko in zažgale očetove najboljše hlače, ker je pozabila peglaj-zen izključiti. Zapisničar: Stefanček 1. r. Ker je en moj mule končal s svojim šefovskim zapisnikom, moram jaz fantasitično poročati eno izjavo, ki jo je ob tej zadnji katastrofi izrekla ena moja ljuba žena. Najprej je šefovsko pogasila požar na eni mizi in ko smo kasneje jedli prismuknjeno polento brez enega mleka, je najprej nafrulala važno svojo fasado in izjavila: »Vrag pa sestanki, kjer se samo govori, dela pa nihče. Jaz ne pridem več na sestanek, ker imam delo, saj vidiš corpus delicti, ki se ti ustavlja v goltancu. To ti ne gre, vino pa požiraš, četudi je še bolj kislo kakor en kis, kaj?« Tukaj pa preneha eno moje poročilo, ker bi nekako zašel v družinske probleme, kar pa nikakor ni prav, kakor ni prav, da moja ljuba žena ne more razumeti, da smo hoteli s temi sestanki le fantastično posnemati eno delo v nekaterih naših ekonomskih enotah, kjer jim ni toliko važno za eno mleko in ene hlače kakor moji ljubi ženi. Štefan Frakelj — Zmanjkalo mi je dela, Franc! — Kaj hočeš: Počakati morava, da se Janez vrne iz stranišča. IZPOLNITE IN POŠLJITE UREDNIŠTVU ŠT. t Kaj vam je v številki najbolj ugajalo? _________________________ Česa pogrešate? ________’_______________________________________ Kaj bi naj spremenili? _________________________________________ O čem bi radi brali prihodnjič? Križanka „Celjska podjetja“ Razmišljanje o razmišljanju (ali utrinek z razstave) On: (ponosno): Poglej, draga moja, (bil je še mlad, verjetno šele poročen par) to pa delamo pri nas! Vse te lepe stvari in Je več. Ona: Dragi, ali mi *boš kupil tole vazo? Veš, tako si želim lepe vaze za dnevno sobo, a je nikjer ni dobiti. Kristalne so predrage ... On: (v zadregi) Hm, ja veš draga, teh vaz... no teh vaz še tudi jaz nisem videl v tovarni. Mislim, da smo jih šele začeli izdelovati in to samo za izvoz. Ona: Dragi, kaj pa tale pladenj, ali pa ta servis za kavo? Tako dekoriran bi ravno odgovarjal naši dnevni sobi. On: (zopet v zadregi) Hm, dragica, veš, mislim, da je to tudi šele za -------- Ona: Ah saj vem! Pa mi kupi vsaj to elektro posodo, ki je tako trpežna ali pa to etemo v pastelnih barvah... On: Toda draga, jaz — — — Ona: Vem, vem! (šlo ji je na jok) ničesar mi nočeš kupiti... Odšel sem. A tako rad bi jima povedal, da on ni ničesar kriv, da so krivi tisti, da smo krivi mi, ker tega, kar smo pokazali, še ne delamo. Sel sem in razmišljal. Mislil sem o tem, koliko lepih stvari bi lahko dali na trg, pa ne samo domači, koliko lepih stvari znamo napraviti, ko se ne bi držal tistega starega, da je lonec pač lonec in da je samo za kuhanje. Pozabljamo, da danes hočejo ljudje imeti tudi estetsko posodo. Ko bi to reklamo, ki nam jo je razstava napravila, znali izkoristiti, pa napeli vse sile, da bi tisto, kar je bilo na razstavi dali tudi v trgovine ... , Vlado Kroflič Crikvenica včeraj Tamkaj, kjer je še včeraj sameval pomol, kjer je še včeraj čakalo morje na prve kopavce — tamkaj je danes že vse živo... Foto Smeh VODORAVNO: 1. manjša celjska tovarna — kovinske stroke, 5. kratica za znano celjsko tovarno, 8. tuja predpona, ki pomeni prav (kot pravopisen itd.). 9. iglavci, 10. slehe.ma, 11. kratica za mednarodno združenje pisateljev, 12. srbohrv. predlog, daljša oblika, 13. medmet (onomatopeja za glas pri lomljenju), 14. tuje žensko ime, 16. dopisnica, vstopnica, tudi zemljevid, 17. predlog, 18. vozilo, 19. znak za iridij, 20. mreža za lov na ptice, 23. popularno ime za našo tovarno, 25. majhen otok v Papuanskem zalivu (Nova Gvineja), 26. bajeslovni graditelj barke, 28. kladivo (srbohrv.), 30. Itinski predlog, 21. južno sadje. NAVPIČNO: 1. celjska veletrgovina, 2. naša republika, 3. Odisejeva domovina, 4. važno živilo, 5. celjsko podjetje — - tekstilne stroke, 6. hitro gibati, majati, 7. veliko celjsko podjetje — barv. metalurgija, 13. pregleden, jasen, očiten, 15. medeč, izraz za zabubimo, 16. naš izdelek (dvojina), 18. del drevesa, tudi panoga, 21. na mene, 22. vrsta palme, 24. dalmatinsko mesto, 27. isto kot 17. vod. 29. veznik (č = č). -tk Rešitev križanke iz prejšnje številke Vodoravno: Emajlirec, Baleari, Efez, imun, Niger, Est, jor, osir, farse, aha, ikra, ul, zakon, ute, aga, aršin. Navpično: eben, mafija, alegorika, Jezersko, la, Iri, rimesa, centralen, usihati, faza, Erna, a g, uš. -tk illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll CENI SADNE SOKOVE... Nikša Fulgosi, scenarist in režiser filma o sokovniku, je našemu uredniku ob neki priložnosti dejal: »Ta film delam s posebnim veseljem, ker sem tudi sam ljubitelj sadnih sokov...« (Foto Vlado Smeh) iiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiMiHiiiiiiiii IBM - šele čez dve leti V zadnji številki našega glasila smo pisali, da bomo že v prihodnjem letu dobili IBM stroje za mehanografsiko obdelavo podatkov. Naši upravni organi so pa pred kratkim sklenili, da se bomo tem strojem še za dve leti odpovedali vsled vsestranske štednje in težav pri nabavi deviznih sredstev. Ta ukrep organov delavskega upravljanja je docela umesten.