«*HoFgiE. —^—-------_ —^——^— _. ________^_______^_. _._ ^ MHTTV iz&aja vaak dao popok&M, i*w»yft| ntdaljt tn praafflkSb — IiamU do tO petu vrst & Dio 2, do 100 mt * Dto 24», ođ 100 do «00 mt IDtol, vmtfl toaumU patit vrsta Din 4<—* Popast po dogovara, lusecatnl dav«k po—b>J. — jnotaukl Navod* velja mesećno v Jngoriavljl Dio li—, za toOMmtto Din «L—. Rokoptaft m m vmfiajo. ii—iJUMfom uMAvratrvo UUBLIANA, I^NI ■»• A* V*Ab: tM* SMS, «1-34, 81*« ID tl-M Ipodmlnle«; KARTFOR, flln— iiujmJoh 8b — ifOVO 1OCSTO, Zjutatprnitm % telefon *t 36 — CELJO, oefy*o artdnJitvo: gtni—m«j«ij«fa ulica 1, Uletim 9L 0^ podružnica apnrva: Kocenova nL 3, telefon it, 190 — JBSENICB: Ob kuhaš*** ifcL Poitna faraallntea ▼ I4at*)a&l M. 10.S51 Sredozemska fconferenca s V ■ ^ ^ Nov poskiis za ohranitcv mira , Danes bosta iuotena odgovora ItaUfe la Nonfille, od katerlli }e v prrl ttMI ^ odvisen uspeli lumference za otnefltev piratstra sa gnHoMiranrtuiui an|g ženeva, 9. septembra, d. V ženevi je zo~ pet oživela, diplomatska delavnost. Sredozemska konferenca se bo sestala jutri v >Tyonu, ki je samo 23 km daleč od Ženeve. Menijo, da bosta Nemćija in Italija priSli na konferenco. Italijanski in nemški delegati bodo stanovali v Lausanni, ostali delegati pa se bodo vozili na konferenco iz 2eneve. Konferenci bo predsedoval an-gfleški zunanji minister Eden. Konferenca bo proučila možnost medna-rodne kontrole na Sredozemskem morju, da bi se preprečilo torpediranje tujih par-nikov. Govore, da sta Nemčija tn Italija že obljubili sodelovanje na konferenci, ker je Anglija odločno izjavila v Rimu in Berlinu, da se bo konferenca vršila, čeprav bi ce je Italija in Nemčija ne ude'eževali. Anglija tuđi ne bo dovolila. da bi na konferenci govorili o zadnjih dogodkih, ki so v zvezi s špansko državljansko vojno, ker noće, da bi se konferenca spremenlla v rusko-italijansko-nemSko prepiranje. Anglija hoće ug-otoviti samo tor kaj se lahko zg"odi v bodočnosti. Negrinova misija v Parizu Pariz, 9. septembra. AA. Po vesteh s pristojnega mesta sta Beck in Delbos raz-pravljala o celotnem mednarodnem. položaju, predvsem pa o zadevah, ki se tičejo Sredozemske^a morja. O istih vprasanjih je Delboa govoril s pređsednikom Spanske republikanske vlade Negrrinom, ki bo v svetu DN zahteval zaščito španske obale. Po sestanku Negrina s Delbosom je fipansko poslaništvo objavilo uradno poro-č.ilo, v katerfem pravi, da Je Negrin obve-etil franeoske državnike o st&lidču Span-fike vlade glede varnosti na Sredoaemskem jnoTju. To varnost morajo doloCiti stro- kovnjaki DtN, ker bi »cer ienemaka u*ta-nova preveć trpela na svojem ugledu. Nemški odgovor polu pridriUunr Nttrnberg, 9. septembra. AA. Po vceraj- šnjem zasedanju narodnosocialiflticnega kon gresa je bil na seji vlade določen nemški odgovor na povabilo k sodelovanju na sre-dozemaki konferenci. Poroč&jo, da je ta odgovor poln prldržkov, da pomeni prav za prav odklonitev Nemćije, da bi prišla na konferenco. Rim. 9. septembra. AA. Odgovor itali-janstoe vlade na anglefiko in franoosko vabilo na sredozemsko konferenco bodo izroćili danes. Rim, 9. septembra. w. Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Kakor je bilo objavljeno, je italijanska vlada glede pred-loga za »klicanje sredozemske konference zavzeia ugodno stališče, toda po Italiji odklonjeno izzivanje Rusije je ustvarilo nov položaj. V rimskih krogih smatrajo za primerno, da bi se udeležile posveto-vanj glede Sredozemskega morja tuđi druge države, med njimi tuđi Poljska in Portugalska. Ta posvetovanja bi se lahko vršila v London sk em odboru za nevmeSava-nje, v katerem namerava Italija nad&lje-vati svoje sodelovanje. Ruske pripombe Moskva, 9. septembra, g. Na povabilo franeoske in angle&ke vlade k sodelovanju na sredozemski konferenci v Nyonu je ruska vlada pristala z dvema pridržkoma. Ruska vlada prosi za pojasnilo, zakaj je bila Nemčija povabljena na sredozemsko konferenco, čeprav ne leži ob Sredozemskem morju, na to pa kritizira, ker ni bila pavabljena vlada ipatuke repabllioa v Ny-on, Čeprav gre za aređozemsko državo. Odmev tMk€ aote v «figleifc€M tUku London, 9. septembra. AA. V zvezi m sovjetskim odgovorom na povabilo na sredozemsko konfereoco piše >Daily Ex-pressc; Odgovor sovjetske vlade je ufian-koval v Londonu kot botnba. Sodek>van>e Italije na tej konferenci je se vedno dvomljivo, navzlic temu pa vztraja an^Tle-ška vlada pri konferenci zaradi čim preji-nje politične ureditve. >Daily Telegraphc računa, da bo Rusija po odklonitvi njenih zahtev v Rimu segla po neodvisnih ukrepih. Po angle-skem in franeoskem mnenju naj bi nyon-ska konferenca ne bila politična. >Daily Mailc pravi, da je Velika Britanija včeraj sporočila itahjaiLski vladi, da ne bo dovolila sovjetski delegaciji, da bi na konferenci postavila Italijo na zatožno klop. Listi plićaku je jo. da bo za predsednika nyonske konference izvoljen Eden. >News Chronicle« priobčuje članek Vernona Bart-letta, ki se boji, da se bodo na tej konferenci ponovili dogodki, ki so se odigrali v odboru Za nevmeJavanje. Ameriiko staliiče Wa»hiiigton, 9. septenihra. AA. Ziuiianji minister Huli je izjavil, da postaja polo-žaj na Sredozen»kem morju xarapaflo>v na t^govske parnike xelo napet, Dodal je, da američka vlada pod notoenUn pogojem ne bo nikcnmr prisna!« pravice do blokade .španske c^bale. Prav tako ni fcilo naročeno ameriškim trpovskim parnikom, naj ce izogibajo Sre]oce«in*»kptra morja. Z ntirnberškega kongresa Kancelar Hitler o ponenu đela in kultnrnem udejstvo- vanju Nurnberg, 9. septembra. AA. Na včeraj-ftnji sr\-ečanosti dela je kancelar Hitler v svojem govoru med drugim izjavil: Letošnje zasedanje v Niirnbergu je v znamenju dela. To zasedanje proslavlja delovne roke nemškega naroda in njegovo neutrudljivo delo. Prostovoljna služba je za nemški narod prav tako pomembna kakor njegova vojaSka moč. Kdor želi spoznati novo NemČijo, je ne bo spoznal, če se ne seznani tuđi z nemško realnostjo, ki se imenuje prostovoljna delovna služba. Po Hitlerjevem govoru so vsi zapeli »Pe-sem dela«. Na velikem Zeppelinovem terenu je bilo zbranih 38.000 delavcev, 61a-nov organizacije prostovoljne delovne službe, na velikih tribunah pa nad 100000 ljudi. Na kulturnem zasedanju stranke je kancelar Hitler izjavil: Ni mogoče govoriti o kulturni politikl, Če se pod tem razume samo tako imenovano teoretsko razpravljanje o kulturnih vprašanjih. Naše pojmovanje kulturne politike je isto, kakršno imamo tuđi o splož-ni politiki, in to je iskanje novih kulturnih akcij. Kultura naroda je preveč odvisna od dejanskih del, da bi mogle razne razprave odtehtati kulturno ustvarjanje, ki ga ni. Zares visoka umetnina je silno redek izraz osebne sposobnosti, ki odlikuje kak narod. Pomen veljave umetnosti le še na-rašča s spoznanjem, da je umetnost dana samo nekaterim plemenom v svojem naj-višjem smislu. Genij se odlikuje pred plemenom vedno s tem, ker podzavestno Čuti in sluti resnice, ki sele pozneje postanejo jasne splošnosti. V tem je smisel tega, kar imenujemo umetnost, kar pa je dejansko, I sposobnost gledanja in odlikovanja realnosti. Umetnik stopa daleč pred člove-Štvom in zato je treba v njegovih delih videti najvišje delo njegovega naroda. Hitlerjcve nagrade za umetnost in znanost N&rnberg, 9. septembra-j, AA, Propagandni minister dr. Gobbels je na kulturni seji narodno-socialističnega kongresa razglasil imena j>r\'ih prejemnikov nacionalne nagrade za umetnost in znanstvo, ki jo je ustanovil Hitler letos 30. januar- ja, ko je prepovedal nemAkim državlja-nom aprejemati Nobelovo nagTado. Nagrado po 100.000 mark so prejeli Alfred Roseuberg1, znana zdravnika dr. Avgrist Bier in đr. Ferdinand Sauerbruch in znani raziskovalec dr. VVilhehn Fiilner. Ražen tega je Hitler odredil, naj polože na grob znanega arhitekta prof. Lud vika Trosta znamenje te nagrade in izkažejo čast možu, ki b4 jo moral prvi dobiti. Mussolinijev obisk v Nemčiji Berlin, 9. septembra. AA. Mussolini bo prispel v Monakovo 25. septembra. Tam bo ostal en dan, nato pa bo s Hitlerjem prisostvoval vajam nemSkih Čet v Me-klenbtsrgii in na Pomorjanskero. Po voja-ških vajah bo poaetil Berlin, kjer bo nadalje val politične razgovore. Ura dna izjava o njegovem obiaku bo objavljena brž-teone 2S. septembra, dne 29. t. m. pa se bo Mussolini vmll v Italijo. Srditi boji za šangha] Dasi doblva}o Japonci neprestano nova ojaie-nja9 nišo priborili nobenih veCjih iMpebov ^anphai. 9. septembra, g. Boji za posest Šanffhaja se nadaljuje|o z iK*?manj§ano ogorfenostjo. V tx>jih sodelujejo pehota, topništvo in letal?tvo. Najhujši so v okolici eevern?sra koloxlvora. Pri Vusungu so Ja-ponri nadaljevali izkrcavanie s\*o;!h Čet. Tu je zasidranih nič manj kakor 50 transportnih parnikov, ki jih fftiti prav toliko japon-skih vojnih lađij. V torek je bilo izkreanih 30.000 japonskih vojakov, nadaljnjih 20.KK) pa Še caka na izkrcanje. Kitajsko topništvo je skuhalo motiti izkrcavanje, kar pa mu je le delno uspelo. Kitajci vrtrajajo na svojih rostojankah kljub mofeemti obstre'jevanju po japonskih letalih. Nov povelfnik japonskih čet Sangtiaj, 9. septembra. Zastopnik japon-eke vojske je izjavil, da ?o japonekc čete nalete>lg na zelo btwi »>i(por jugovzhodno od Jangceptia. Potrdil je bodi vest. da je za vrhovne^ra poveljnika japoncikih čet na geverne«! Kitajčkam postavljen bivši vojni minister general TeTau^i. Ruska pomoć Kitaioan Peking, 9. septembra, g. Po poročilili zastopnika japonskih oblasti v Pekingu je v podkrajino fiensi prispeJo 12 ruskih bombnikov in velika količina municije asa. kitajsko vojsko. Prihod ruskih letal na kitajsko - japonako fronto potrjujejo tudl ameriSki opazovalci. Japonska letaJa so včeraj metala bombe na kitajske postojanke 50 km zapadno ođ Pekinga. Nad sto }apottskih letal sestreQenili AangtiAj, 9. septembra, o. Po podatkih kitajsSdh vojaJOdh oblasti je bilo v avgu-Mu aeatreljflnlh «1 japonskih leti* 1b »ioer 53 bambnikov, 5 lovskih letal in trije hi-droplam. Vsa letala so pripadala japon-skemu letalakeanu oporiSću na Pormozi. Vseh skupaj je bilo došlej sestreljenih 106 japonskih letal. 4S so jih sestrelila kitaj-afka letala, 60 pa kitajske baterije. Zaradi tako velikih izgub je poveljnik letal-skega oporiSCa na Forroozi izvrtol hara-kiri. Slab vtis odgovora na angleifci protest Toklo, 9. septembra, b. Preiskava o incidentu, katerega žrtev je postal angleški poslanik v Nankingu Hugessen, še ni končana. Ker pa bi nadaljnje zavlačevanje japonskega odgovora utegnilo izzvati ostrejši angleški nastop, je zunanji minister Hirota izročil angleškemu poslaniku začasni odgovor, v katerem poudarja, da Se vedno ni bilo mogofe ugotoviti podrobnosti o napadu na angleškega poslanika. Ob enem izraza japonska vlada svoje ob-žalovanje, ker je bil ranjen diplomatski predstavnik prijateljske države. Zelo slab vtis na angleške kroge pa je napravila izjava zun. ministra Hirote v parlamentu, da bi japonska mornarica nikdar ne mogla storiti dejanja, ki bi na-sprotovalo najelementarnejšemu čutu humanosti. To izjavo je Hirota podal v odgovor nekemu konservativnemu poslancu, ki mu je stavil naslednja štiri vpraSanja: 1. Ali naj Japonska sploh vzame na znanje noto angleške vlade, ki obtožuje japonsko mornarico barbarskega napada na nebor-ce? 2. Kakšen je resnični dejanski položaj? 3. Ali ni bil morda napad na angleškega poslanika posledica kake kitajske zvi-jače? 4. Ali ni navsezadnje poslanik sam odgovoren za incident, ker je brez poprej-šnjega obvestila priiel v vojno cono? — Hirota je na ta vpralanja odgovoril, da sploh Se ni dokazano, da bi bil kak ja-ponski letalec streljal na angleškega poslanika, kaj ti japonski letalec bi takega dejanja ne bil zmožen — Vćeraj so se razSirile govorice. da ni iz-ključeno, da bo Anglija spričo teh negativnih odgovorov na svojo noto reagirala na japonsko zadržanje z — odpoklicem svojega poslanika iz Tokija. l$0 milifonov fnntov iterlincoT sa Kitafsko Lonđoa, 9. septembra, d. Kakor poroća »Star«, se je kitajskemu Pnančnemu ministru dr. Kur>gu posrećilo na potovanju po Evropi dobiti ts. Kitajsko posojila v visini nič manj Icakor 150 milijonov fur.-tov štcrlingov. Čeprav je izbruhnila na K;-tajflkem vojna, so po trditvi lista evropski fin*njčniki pripravljeni investirati na Kitaj-sketn večje kapitale. Toseanlnl—F«rtwisgler Dnaj, 9. septembra. AA. Slavni italijanski dirigent in komponist Toscanim je odklonil dirigiranje v dunajaki operi, če U tmmkaj dirigira] tuđi nemJki dirigent Furtwacn^ler. I^avil Je, da. je vnasanj« politike v umetnost konee vsake umetno-■ti. Kakor mano, »pada Furtwa«ngler med na^ua^ednejse godbcnlke sedanto Ncm- • Kraljica Marija na novinarski razstavi Dmm dapoldnc đ |e ogledala novinarsko razstavo In ▼cif fjwn N}. Vei. kral]ica Marija Ljubljana, 9. septembra. Ob 11. se je z avtomobilom pripe-ljala z Bleda v Ljubljano in si ogledala razstavo slovenskega novinarstva in ostale razstave Ijubljanskega jesenske-ga velesejma Nj. Vel. kraljica Marija. Spremljala jo je tovarišica in sošolka Angležinja gdč. Cresswell iz Londona, ki je že nekaj dni gost kraljice Marije na Bledu. Visokega gosta so pozdravili ob iz-stopu iz avtomobila pred razstavnim paviljonom novinarske razstave dvor-na dama Franja Tavčarjeva, adjutant polkovnik Branko Pogačnik, minister dr. Krek, banov pomoćnik dr. Majcen, ga. dr. Natlačenova, ga. dr. Adlešičc-va, v imenu predsedstva velesejma predsednik Ivan Bonač, general Dodić, župan dr. Adlesič, ravnatelj dr. Dular in predsednik ljubljanske sekcije JNU direktor Stanko Virant. Gospe so pa kraljici izročile lepe šopke. V zgodovinskem oddelku sta predsednik g. Virant in predsednik novinarske razstave g. Železnikar razkaza- ld vse zanimivosti. S posebno pozor-nostjo si je kraljica ogledala prvi slovenski časopis Vodnikove »Lublanske Novize«. Pomudila se je tuđi v panteonu ustvarjalcev in utcmeljiteljev slovenskega novinarstva in pohvalila zlasti Kraljev kip Primo/a Trubarja. Dr. Verčon je kraljici raztolmačil razvoj našega tiska za mejami. Ko je kraljica zapustila ta oddelek, je rekla: A zdaj ni ničesar več! Vodja agencije »Avale« dr. Birsa je kraljici razkazal vse moderne aparate za brezžično sprejema-nje vesti iz vsega sveta. Delj časa se je kraljica pomudila ob razstavi ženskega tiska. Zanimala se je za najstarejše let-nike prvega slovenskega dnevnika »Slovenskega Naroda« in prečitala naslove razstavljenih izvodov. V oddelku Blas-nikove tiskame je visokega gosta ravnatelj Pr^peluh opozoril na nekatere zani-mivosti. Posebno pozornost je posvetila kraljica faksimilu Njegušovega »Gorske-' ga Venca«, katerega je tiskala Blasnikova tiskama po naročilu kralja Aleksandra L Zedinitelja. Nič manj ni vzbujala njeno pozornost indijska knjiga, ki je bila tiskana v Blasnikovi tiskarni po naročilu škofa Barage. Ko je kraljica odšla v paviljon N, da si ogleda še tiskamo »Ljubljanskih Novic«, jo je zunaj zbrano ob-činstvo navdušeno pozdravljalo. V paviljonu N je kraljico pozdravu" urednik Tone Gmajner in ji izročii zadnji izvod velesejmskih »Ljubljanskih Novic«. Z vso pazljivostjo je kraljica poslušala tolmačenje L podstaroste SKJ g. Gangla o razvoju sokolskega tiska in sprejela zadnjo številko »Sokolske volje«. V paviljonu G sta kraljici razložila razstavljcne predmete gg. Gaber in SanteL Posebno so kraljico zanimale končnice panjev in karikature. Ob iz« hodu je kraljici predsednik Virant izročil lepo vezano monografijo slovenskega novinarstva s posveti lom slovenskih novinarjev. Nato si je kraljica ogledala še misi-jonsko, umetniško in razstavo cvetlic, kjer se je vpisala v vclcsejmsko spo-minsko knjigo. i Vodikov prekis borno Izdelovali doma Lji*tl>aiia, 9. septembra. Pred mee■,*■■•: smo obvestili javnost, da e« bo Jugoslavija o&amo«vojila od uvoza vo podjetje nudilo prvovrstn blago. Vodikov prekie (Wasserstofkup^roxyd), označ-n kratko huli peroksid, se uporablja predvHttn v tekstilni industriji za beljenje vlaken in tkanin, ker ima odlirna s\*ojatva pred drugimi belili. Industrija olj je v po-slednjem času posegLa po tem proizvodu, posebno 5e v eluoajih, kadar ]e potrebno I dati oljem svetio barvo, ne da bi trpela pri | tem kvaliteta. Stevilni bo shi^aji porate peroksida v induertrijskih panogah predela-ve slame, kosti, kleja, furnirjev Jtd. Medicina je dala prednost peroksidu pred znanimi razkuaili iz tehtnih razlogov. V evojem dejetvu ima peroksid predvsem tuđi prednost, da ne zapulča za eeboj ražen vode nobenih spojin in tako izklju&ije vsa-ko razjedanje tkiva. Obrat bo kril potrebe cei 3 Jugoslavije ▼ vsakem slučaju in ima doloČene gotove količine ćelo za izvoz. Z zadovoljstvom opaiamo, da se je tuđi naša država slednjič oprijela miselnostl, da je treba povezati domačo delavnost pr?lei-no poljedetekega značaja s potrebnim! *n-dustrij^kimi panogami. V Zenici smo dobili novo sredile železne industrije, v Lo-zovcu je pred kratkim pričela obratovati tovarna aluminija, v Boru 8? gradi rafinerija bakra, v načrtih so novi plavii za Že-lezno rudo. Tekstilna industrija §e iipopol-njuje l novimi obrati; prič«lo ee je pravo tekroovanje v izpopolnjevanju raznih indu-stri>»kih panog. Se dvomimo, da so ti pojavi zdravi in da vodijo do postopne gospodarske osamosvojitve. Tvrdki dr. ing. M. ft C A. Pogačnak, moremo ob tej priliki samo čestitati in ji ialeii na}bol>5ih uape-hov. VMfNriti 4flflnte Uin! Čitajte in širite »Slovenski Narod«! Potres v Bolgariji Beograd, 9. 5^pten^i;i. AA. Včeraj ob 3.52.15 so aparati potie^omerskega zavoda na TaSmajdanu zabeležili začete1.; močnej-jega potresa v daljnvi 400 km, južno- vzhodno od Beograda. Maksimalni premik tal v Beogradu je bil ob 3.53.52 in je znaSal 15 mikronov z valovno periodo 6 sekund. Konec beleženja potresa je bil ob 4. Sofija, 9. septembra. AA. Aparati potrc-somerakega zavoda so včeraj ab4.50 zabele žili potres, ki so ga čutili v raznih krajih Bolgarije, posebno v južni Bolgariji. Epi-center potresa je med Petričem in grSko Makedonijo. KonSerenca severnih držav Stockholm, 9. septoinbra. AA. Zunanji miniatri »evernih držav, ki so se sestali v Stockholmu n konferenco. so imeli govore po radiu. švedski ztinanji minister Sand-ler je izjavil. da 90 9e konference zunanjih ministrov severnih držav, ki so se začele 1. 1934, docela ofcnesle, ker so bile posvećene g-ofirpodarskemu, trgovinskomu in kul-tumemu sodelo\-aLnju in so obenem doloćile pravila o nevtralnosti severnih držav. Danski zunanji minister je rekel, da je sodelovanje severnih narodov zaj-adi sedanje napetosti v ostalem s\'etu zelo potrebno. Ustanovitev poaebnega bloka teh držav pa je odveć, ćeprav naj svet ve. da obstoja med njimi popolna sloga. Finski zunanji minister Holsti je dejal, da naj »odelova-nje med severnimi narodi olajSa izmenjavo in uspeh visokih idej DruStVk narodov In vttruje svetovni mir. Nor\eSki zunanji minister Kot je dejal, da so narodi lahko moćni, ćeprav nimajo vojaAkeg-a duha. Dolžnoet severnih narodov je podpirati pravico in kropitev miru po svetu. Sorzna poročifa. Curili. 9. septembra. Beograd 10.—. Pariz 1A21, London 21.5», K-w York 4A5.375, Bruselj 73.4875, ftlilan 22.91, Amsterdam 239.90, Berlin 174.70, J>unaj 83.10, Praga 16J2O, Vaitevm fl^K. B«kare»U 23&. SEmbB r/ **^1 ^ J Zanimanje čedalje vecje Todl v«OT»i Je Ml iMdc ttviitnke MMteve a» vtli Mfnni «•!• Tenk Ljubljana, 9. tepUmbrm. Tuđi na iferajinji pimnttt si fc ogledi-lo razstaTO itovmmkega nannaratr* in dru-ge razstmmo prujtore na velesejmu velika množica Ijađi- ŽUmmti mnogo }a bilo obiiko-valeev i defele, ki so se pripeljali v aka-pinah z vlaki in tvtobusi. Učitelji iz raža* krajev eo pripeijali na ravtavo «voje učen-ce in učenke. S sedmim i avtobusi eo se pri-peljali na velasejem naši ljudje iz Primorja, ki so bili tuđi pri sveSanem odkritju spomenika Simonu GregorčLču. Posebno zanimanje vzbuja tiska rna >Ljub ljan^krih novic< v paviljonu N. Ves dan eo so ljudje frnetli ob stavnem »troju in ob stroju za tiskanje in pažljivo poslušali razlaze o postanku časopisa. Zanimanje m ostale deld novinarske rawtave je vmk dan večje. Na velesejem pri ha ja jo nekateri po trikrat in veekrat in v&akikrat okrijejo nove zanimivosti. KRIVULJA OSMRTNIC Nad uredniako inixo urednika > Ljubi ian-f»kih novic< je tabela s krivuljo, ki kale tanini ivo sociatno in gospodarsko stanjd eita-teljev po Številu osmrtnic in zahval v ča-eopisih. Grafikon kaže -Stevilo osmrtnic v posaniez-nih dohah od 1. 1872. do 1. 1936. V 36 letih od 1. 1*72 do 1. 1906 je bilo objavljenih v »lovetiisktfi časopisi h 16.5°/o vseh osmrtnic, ▼ letih od 1. 1036 je bilo objavljenih 32.1V* in od 1. 1924 do 1. 1926 — 51 A*U osmrtnic V teh treh posameznih dobah priđe na ?n slovenskih caeopisih I6.5V0 vseh osmrtnic, Stevilo zahval je nianjše v pođamezaih dobah razvoja sk>venskega časopisa. Od 1. 1872 do 1. 1908 je bilo objavljenih 16.6*'* vs<>h zaiival. Od 1. 1909 do 1. 1925 je bilo objavljenih 27.2°/« vseh zataval in od 1. 1924 do 1. 1996 je bilo objavljenih 46.2% aahval. V teh treh dobah priđe na en slovenski dnevnik povprecno 8060 zahvaL Značilne za gospodarsko stanje čitateljev hi naročnikov so številke 0 objavljenih osmrtnicah v posameznih letih. Lahko nam-r^č predpostavimo, da je števiJo umri ih v posameznih letih približno enako, doeim se Stevilo objavljenih osmrtnic ravna po gospodarski moči čitateljev v poaameznih letih, Ko pritisne denarna kriza na primer, mofi ni majo toliko, da bi pMtM ie sa oamrtoico in uhvate. L. 1904 j« bilo objavljeno 100 oairtnie. Stertlo je v iMetUi letih uniUo rsafco leto sa 100 ta i« doseglo 1«% 191S ite*ik> 700. Prihodnje l«fcft je ie podlo nm KO in j* doseglo iel« 1. 1027 iteftiko 660 tor pri-hodnje teto 1961 #foj miMnom • gerilom aoo. Od toga tota iupr»j itOTOo oamrV nte stalno pada. Za£olo sa* Jo tem in gospodarska kriu. Zafeval Je t41o 1. 1007 na primer 100, 1. 1919 okrog 95 bi leta 1991 maksimum 860. Od tega lete naprej nfene dte-vuto zahval padala. GOSPODARSKE RAZMBRE IN RAZVOJ 0QU\SA V oddelkn >In»«rr*t< kaiejo (frafikonl ia Mevilke, za slehernega trgovca, obrtnika in industrijca zelo zanimiv vpliv gospodanskiH ratroer na razvoj, nflteek in moc inserata. Vai inseronti naj ti ta oddelek natandno ogleda jo. Ođ l. 1872 do 1. 1867 so bili slabi «asi u inserate. PremoS tujih i™?ara©tor, draginja pred boaanflko okupacijo in po njej nišo bilo ugodne okoli^čine ia razvoj iloveneke-ga inserata. L. 1878 je bilo objavljeno minimalno število inseratnib strani, to je 150 Mrani v ledu in r vmeh slovenskih ?asopi-^ih. L. 1887 je žtevilo inseratnih strani naraslo na 4U0. Od L 1886 do 1. 1908 se je začela uveljavljaki domača trgovina, obrt in industrija, kar lepo kaZejo krrvulje o porasti inseratnib strani. Od 400 fttrani inse-ratov na leto je itevilo naruto v teh >Mih na 700. Od 1. 1904 do 1. 1914 je doba rekord nega vzpona cenenega oglasa pred vojno. L. 3913 dose£e ž te vilo ins«ratoih strani mekaknum z okrot? 1000 strannkt in leta 1906 minimum 6 700 stramnL V letih svetovn? vojne je padlo itevilo strani inseratov zqpet na 400 ter dosele sele 1. 1924 zapet 600 strani. Od 1. 1925 do 1. 1931 kaže krivulja dobo konjunkture za našo trgovino, obrt in industrijo, ki se ir-cali tuđi v inseriranju. tDo 600 strani v letu se dvigne dtevilo inF?ratnJh strani v na^ih čaeopisih na 1000 strani v letu. Ta maksimum je bil do»eXen 1. 1931. Od tega leta naprej je gospodarska kviza povzroči-la padec ineerttov na 500 strani v letu. Spomenik idealnemu pesniku • duhovniku ki mu je kritika in obsodba iz njegovih vrst zadala udarec, katerega da smrti ni mogel preboleti Ljubljana, 9. septembra Z veličastno uverturo ^Libušoc, ki jo je »aigrrala >Slogra< pod vodstvom dirigrenta Svetela se je pričelo vfteraj ob 11. Tiri na lsTapoleonovem trgu svečano odkritje spomenika pesniku Simonu GregorčiCu. 2e dolgo ni bilo zbranih pri taki kulturni manifestaciji toliko odličnega obćinstva. Vse aipvenske kulturne in narodno-ohrambne institucije ao bile sast^pane poleg števil-nih slovenskih kulturnih delavcev. Sla\-nostni govornik predsednik >Sočeče, zlasti pa zastopnika divizije polkovnika Mihajlovića, zastopnika banovine načelnika dr. Sušnika, dvorno damo Franjo Tav-ćaxjevo, pesnike, pisatelje in ja\Tie delavce z upravnikom Otonom 2upančičem na čelu, številne deputacije, društva, senatorje in narodne poslane e. »V soboto 24. 9. 1906 se je kot blisk po slovenski zemlji raznesla vest, je poudaril v svojem grovoru dr. Puc, da je umri v Gorici naš pesnik Simon Greg-orčič. Globoka žalost je 7A\iadala in množice so ga hodile kropit. Tisočd so spremi.jali pokojnika 00 periferije Gorice, odkoder so ga prepeljali v rojstni kraj. Tisoći so plakali huje kakor bi izgubili svojega, očeta. Gregorčid je bil pesnik, ki g^a je narod Ijuhil. S pn-im na-stopom si je priciobil sr- ca Slm'encev, njegovi prvenci v »Dunaj-skem Zvonu« so 2e kazali izreden liričen talent. Njegove pesmi so postale Se pred izdanjem narodova last. Ko je izše! 1. 1362. prvi zvezek njeg-o\rih ^Poezijr, je bi! to velik literaren uspeh, 9RJ je bila knjiga v nekaj tednih razprodana. Takrat pa so vstali tuđi na^protniki, ki so g-ledali na vse javno življenje s filozofsko ozkcsrenostjo in iskali v vsaki pesni-kovi ust\-arit\i protiversko in ćelo proti-kršćansko tendenco. Gregorič je bil idea-len duhovnik, zato ga. je kritika in obsod-ba dr. Mahniča tem huje zadela. P!l je to udarec. kl ga do smrti ni mople prebole-ti. Kljub temu je oetal Kimon Gre^orčič ljubijenec našega naroda, zlasti v Primorju, kjer so Greg-orčič^ve zasluge za narodno prebujenje nepozabne in neprecen-ljive. Rojen je bil v Vrsnem, v podnožju Krna in ob bregu bistre Soče. Zato je Iju-bil planine in naravo ter svoj narod. Ved-no mu je hrepenela duša tja, kjer je prebil mladost. Vse svoje hrepenenje je Izrazi] v »vx>ji najlepši pesmi >Nazaj v planinski raj«. Mnoge njegove pesmice se danes pre-pevajo kot bi bil« žare? narodne. Mehko subjektivno svetožalje je zanj jsnačilno. Sam je pa za vrač 1! očitek meh-kobe. V svojem ciklu >V obrambor, Ki ga je napisal v odgovor ;1r. Mahniču, pravi: In poieg mthkobe, povem vam jat »«m, obilo iekla v sebi imam! To jeklo, Se vstane nevmnosH dan, fimfei i* ml *• 4mm M te bmml -l koliko mpštva in nesebičnosti je v njegovih pesmih. Njegovo življenje je b;Jo ▼ resnici posvečeaio Bogu in Narodu. V njegovi dobi sfca se dva imperializtna boril«, za slovensko Primorje. Slovenski rod j« bil obema na potu in je bil preganjan »a ul-tiran. Na teh t!eh &o nastale Gregorčičeve domovinske peami. S preroakini duhom vidi silne borbe, vidi v:har, ki se bliža z juga, ki aaj unič?, vse, kar je ob Soči. V tem strahu z« obstoj svojega naroda šega njegov pogled širje m dalje. Gleda na slovan-ski jug in tam vidi resitev. Vizija Jugoslavije se mu prikaže pred duševnimi očmi in vel;ki lik kralja Osvoboditelja mu lebdi pred očmi. Blizu so mu bili bratje Cehi. Od tu do misli slovenske ^-zajemnosti je bi! Ie korak, ki ga je Gregorčic napravil v pesmi »Velegrajdka kuga« m v »Veliko-nočni«. Pesn;k ni dočakal ne krvave vihre ob Sodi, ne v»tajenja svojega naroda. Zdaj spi v svojem grobu in caka. Ni umri, tak pesnik kakor je bil Gregorčič, ne umrje nikdar.« Govornik se je ob koncu zahvalil vsem, ki so pomagali postaviti spomenik v kul-turnera srediđću Slovencev, posebno pa arhitektu P!ečnacu, k;parju Ždenlcu Kalinu in mestni občini. Saj bo spomenik zahvala naroda manom pesnika za njegova dela, preroske besede, bodrilne misli. A naj bo tuđi spomin na vse, za kar se je pesnik bo-ril, za kar je 2 ive I in trpel. Veoen spom:n aa vse ono. kar danes tu ne moretno in ne smemo omonjati. Ob klicih »Slava pesniku Gregorčiču!« je padla s spornentka trobojnica. Spomenik je bil odkrit. MeSani zbor Glaa/bene Matice ie pod vodstvom diređetorja Polica zapel Fer>ančvevo »Tone, sonce. tone«, nakar je zastopnik mestne občinc dr. Vlidimir Rav-nihar 5 primernim nagovorom prcvzel spomenik v varstvo. Ob koncu je množica stoje poslušala rmšo iva rodno himno. Pevci GLasbene Matice so se zapeli »NIaz«j v planinski raj«, potem pa so častilci S^mona Gre^gorciča položili vence in cvetje pred spomenik. Pestra povorka deklet in gospa v primorskih in drugih narodnih noiah je sla mimo spomenika. Zastopti^i, ki so položili vence ali cvetje, *o ofcenem počastili pesnikov ftpomm z bes^damt, « kate rimi 90 povcličevali pesnikovo veličino, značajnost ;n poanembnost za rmio kulturo m za na$ narodni preporod. Vooce so polpiili senator Hribar, predsednik Penkluba Oton 2upan-cic, pretbodnik Zvcre Jugoslovenakiti emigrantskih udruženj dr. Čak, zastopnik društva Nanoe iz Maribora, zastopnik ka toli-skih prosvetnih organi^acij dr. Cepuder, zastopnik društva »Simon Gregorčič« • Sušaka, za koroške Slovenco dr- rellaher, Ma* sa Gromova in gospa dr. Pucova za Klub Primork, predsednik čeMcosloa n; v©5__Omahnil je idealist. Sokol, fant od fare, vprav tedaj, ko je hotel zakriliti sam v življenje. Rudi je bil 17 let star, pa so ga poslali potem, ko se je izsolal v Skofji Loki, v Maribor v solo pr*. državnih želez-nicah. Bil je prklen. mnogo obetajoč rak-denić, udan in zve»t domu in vsem, ki so imeli zanj dobro besedo. Ni bil dolgo od doma, ko so ga prešan ćetrtek našli mr-tvega v postelji. Zapela ga je kap. Zvečer je legel zdrav spat. a zjutraj je bil mrtev. Njegova smrt je globoko pretresla vse njegove prjatelje in vzbudila splosno so-čutje z Dridko prlzadetimi svojci. Venci, petje, govori, kraaen žalni sprevod — \-se to so bili zadnji dokaz1 Ijubezni. ki mu jo je iikazal Maribor! Pač najlepsi dokaz, da fto imcl1 tm\ Rudija radi in da so ga cemili! Hvala vsem za «e, kar so storili tuđi v teh dneh zanj! NT* magdalenskecti pokopa liše u «e je dvignil v soboto iz tal nov grob! Nai Rudi počiva v njem! Sokolić, ki naj mu bo k&a zemljica, ki jo je tako zelo ljubil! M©d duh.' *nu bo ohranjen trajen opomin! Vkmt v Skoči jami Skocijan pri Turjak«. 9. septembra V noći od petka na »tiboto »« se po dolgem i dolini vlomflef, ki m> prej veArai <*»i#&avali ^na-no P#teriinovo ti??ovino in groetilno. V vaši Rožnik. oddalj^ni dobrih 15 mnhit od Bko-«rjana> ž-ive s*mi «iir<>nia^ni kmet je, med njim I iivita sa konca breo: otirok Fraiio, Gru-d«n in idna Mari**, ki imata hišioo, eno kravo in nekaj pnliA. Pr«^ tedjit je hi! mfw 7Jtpo»l»o pri ffradnii c^^te v Skp< ijann, ki je zauhrffl okrosr 3«0 din. Spravii jih j*1 tako dobro, ^ia jih ne ho videi nikoli vf^. Ponoći no se priklatili vlomilci in v-lrli sktai okMie« v »ohreo. kjer ni nihče mal in i»o pobrali, kar ie hj\o kaj vrHno. Om-mi so o<1n«sTi vso oblek^. neka i odf»;e finho isvinjsko meso. dv»i un in nekaj zLi-tih veri^ic tor 300 din srotovine. Tako je o-tal kmrt Čqz no? siromak. Kđo je vlomil bo jrotovo težko ugotoviti. Mo-otHoem «o morale T>iti raunere v hiši d^4wo ziiane, tla. eo prišli tako tiho In od^li hrez ftledu. flifudn-u pa po odnesi hi'Ji cra.^ikko odlikovanje. *s katpuim je bjl pre-i kratkim odlikovan. Tako ho ijibTco v^omilFH- nr^il na svojih pi>ih it odlikovan}« za vlom. »Cavall«rla msticana« na prortem selo tohImIv la lepa LJubljaoa, 9. saptombra tlpravA ljuN>an?ke opere je tvefaU nov poiuiiA, da ttprrzori operno delo aa P^°~ stam ia aieer v sredi meata, pred glavnim vh^doin v poslopje Olnbene Matica. Po-izJoai 1 uBftearjaujem opar in opa-ret na k»ta«m ^eaaU^ke>m odru pod Tivoiijem t nišo- otmebli slasti aaradi v1«^e io hlada, ki aia bila aeprijetna ia poafožaiLee la Uv»-jalftft v vza<4iu hrftka in gooda. Proator »* tudi ni dal dorolj tagnditi. Novo prtaoriKe pred Glaabcno Matico je veekakor boljSe, posfopja ^adaj in »fftredaj go bila upodna aknjstiki in »toli na Vecrovi ulici »o «tali dovolj nvzko u\ bifeu, tako da *e je pod njhn razvijalo dejanje lahko gladko in dovolj narii\Ti«x Poalopje Glai*>e-ne Matiee je bilo a preprostiroi sr^ristvi (zastor, brSljan. trikotnik na balkonu ir^ pT<*m«ijeno v cerkev: ploSCad prM vtiod-nimi etopnreami )e t>ila ijrrvSče, ki mu je ^ajalo prsvr posebno mieno in hkrar-u praktično fHl^nJco lit*e živo. koš^arfo »Itovo hi pod njkn kamenita kl»p. Tako je nan hodniku) % voj.om. naloeenim h io
  • ?]oj>ja in «o je prlasil cerkveni 7>K>r re-snič-no »i ^korai. Kilino orka^ter, ki je ne-del na d^sni Ptrani ploS?a<1i. je imel manj ujroden. akustično težavnejšj prostoT. Ven-(3ar se v* t\v\\ "po-mno^eni, f>dlično pripravljeni orkrtstPr pod vi^vom -K-rijr^nta p. dir. Svare oHnašal ixv»tno, odsviral pred- igro, zlaati pa divno medi^ro U-vrtetno, In-tennez./^» te iloi^ro niMBo ^lišaJi • toliko fineao tn^m uresnuiU prav lepo, Le ;rlei1e raaavvtljave bi ai bilo ^eleii iega in one^^, No, ct* «no ^i prep»'ra v /.pttdiijem jutaranjt m sonu»ku. ki se ie poia^oeia. iz-jasnjtije, aa.š niti u?orni reflektor ni mogel mouti. Sevfnia Mfice *e ni mogooo Uac-biti. Prf-tetava C'avallerij«* je \nlx r v*a*kem pogledu, j^le^le *»t»lmtov, i>oint»oienih zHo-rov, orkestra in porano-zenili Matifrtov. v*€-kori prav vlo)*r«i m prav W\ni. ^a. Ol)de-kofpova kot SauniTMi, pa. Crolol»ov|| kot mati Ijucia, ga^ lrau.»(>va kot Lola. v*em na čelu pa «r. Janko k^t Alfio in « prav po«rt>no p. FrancM kat Tiiriddu s«i f« re^niČ-no cllikovali, Svt*žit toplj in Mini T^nor Frain->li>v jt- |wxl miliiu n^lnnn dotiei Hi vve- ne! smilio vito rer žel tak/vj po bravumo (Kip«*Ti ^lokiik'i. po in m 0}>etov;mo ]t<^ei»nf aplav- 7.©. ZSx>ri t^o H'i živahni in so pel; toCno s hva!*1 vrelino toplino, a \eliki ]*ri-zor v»iQ^ra. anfcala o4> spfen*itvu t>r^r«M I vi o^rkvenp-jra 7bora 8*» jo olmos-e-l ilovrMMio in veli-čaBrtno, kakor «*e men*W lani v operj ni nikoli v toliki f«o«poln<»*ri. ^T-o v vsem: prirMl»a #io j*> unuMniško in tPhnk'.rn* i h'dn }>;i#l\ila]rrv laliko ^* ilo»šti veo, tj;uii je y*\\:i lulele/lt.i VMJ za1mroljiva. Ct. p. dr. svari. ]mH. >e*itu j„ u\A\ plu-rtali.%emii mojstru c T.plnm uth r% 7aTii-mivo in lepo g>reor. H. septembra. Potreba časa je rodiia omladansko orca-nizacijo JNS. ^e ve^-ja potreba je rodila ustanovitev te organ izaći je v obniAjnem Mariboru, kjer so politične prilike bolj 7-a-motaae in delo nacionalne mladine težje kakor drugod v državi. V nedel^o iu© je zbralo v ^ejni dvorani hotela >Zamorec« v Maniboru lepo število zavednih ju^osloNen-skih omladin«'ev, ki so si ustanovili avojo organizacijo in izbrali vodstvo, s katerim l>odo delali roko v roki s starejSimi in iz-kušentrni naoionalnimi borci. Ustanovni ob-Čni zbor }e vodil g. Heric, ki j? po uvoe bodo&no^ti. Nato je predfednik p. OreAak razvil program, kakor si ga }^ zamislil in zborovalci eo ga z odobravanjem «prejeli. Po slučajnost ih,' pri katerih »o mladi poli-tiki raspravljali o dek>vanju svoje stranke, je predsednik g. Gredak zaključi! lepo uspelo ztx)rovanje. Požar Ljubljana. 9. septembra Suoči okiog 2L30 je za£«lo goreti £o-^podarsko poelopje pooestiiika Mine J&plja v Hrestu fetav. 5 aa Sarju. Ker je bik> na podu in v hlevu nakopičeneg-a. precej se-na, »e je ogenj naglo nsttril in hlpoma sta Wli 9reCUo ogenj pogasiti in prepr^- Citi ^e vW;jo nesreoo. Kljub temu Je ogenj iini^i\ vej* hlev, pod in k&Mo, u&i6eni mo pa tuđi v«i poljald pridelki, tako da ima, poaestnik Japelj okoli 100.000 din Škode Ifogreča ga do aeveda liudo priza Jugoslavija« v Ljubljani, Kako je o&enj nastal. ni znano, domce. vajo pa, da je bil podtaknjen. Orožniki so uvedli preiskavo. SPORT Balkaoljada v Bnfcareitl Bukarešta, 9. septembra Pred 15.000 eledalei bo se v^eraj nadalje vala, lahkoatleTrfca tekmovanja za prveo« fitvo Balkana v Bukare«itL Nači laMoitleti včeraj nieo imeli sreće in ražen GorSkove-?a utapeha na 1500 m, ko je -za>ed>l prvo m*^to. nizino zaJ>el«nli noh«ie rmajre. ^ teku na 500 m >* bi! Baver Me peti, v metu dteka Manojlović 7 41.28 m četrti v metTi kladiva Oojić 5 40.-U m drupi. ?te-p**nik tt 4^.?4 tretji. v teku čez zapreke na 4f)0 m Banšeak. v .Vi.4 ^rn^i, PletciSek pa p 56.6 Sele retrti. Najboij zanimiva j*» *>ila borl>r\ na 15f>o m, k)pr tfsta volila vc« ^as <»rk tie-orpropulrs in Slovrnec no drtal. V drujrem kro*ni je Ork prehrtel Kotnik*, nato pi Je pre>e\ v vodstvo (ioi>ek. Do 40 m f*ed tiij^m *k> >c stalno m«.*«-j«vali n« vod«*vu. Takrat je pa 5 t<»m j^o^tavij rudi nm* balkanski rekfkrd, a K<"*nik je Hl tretji * ča-s*in 4:a 2. KOLEDAB Dan pm: č"etrtek, 9. septembra katoJičanl: Peter Klar DANAŠNJE PRIREOITVE Kino Marica: Ure akufcnjnve. Kino Id«aJ: Po«!«inji M<^ilkanec. Kino Sloira: Harry Piel in njegrov naj-bolj« prijatelj. Kino FnJon: Kockar. Kino AtAlca: M«>d dverrta «awita\>mA. Kino Moate: V «wrfrt:\ai lutk In Tropsko noći. Novinarska razstava. Kino prntotavt« n& velesejmu ob 15.30 In l«.3O. DE2URNE LEKARNE Dane«: Dr. Piceoli, Tyrdeva ceeta fl. Ho-Ce^-ar, Celm'Ska cesta 62, Gartus, Moste — ZaloMro cesta. Sloivenci radi pretinn'onut. McnJa zato, ker smo majhni. Pretiravanje je včasih po-trebno in dobro, \vdno pa ne. Tako pre-tiravamo tuđi v n-ojem s-loventtvu in si cer fam, kjer ni potrebno in kjer bi ne smeti. S'asprotno pa ne pretiravamo tam, kjer bi morali. Po Ljubljani se še vedno mnogo preveč nemškutari in nihče se nad tem ne spodtakne O Mariboru m Celju sploh ni vredno Qc>\*oriti, tam se čuti nemski duh ie mnogo bolj kakor v Ljubljani. Prav in potrebno bi bilo, da bi se tega otresti. In tu bi nam pretiravanje nič ne škodilo. škoduje nam pa in smesi n&s v tujih oČeh prejtiravnje, če hoćemo biti santoslo-ventki, kadar imamo med seboj tujc goste, ki slovvnščine ne razume jo. Tu se pokažemo majhne m malenkostne, če se trk amo na prsi in c/v/gamo nVsoJco prapor sto\*cn-št\*a, kakor da bi moral ves s\*et go\*c>riti nai jezik. Će smo £ost}e kjerkoli iz\*en *\>o-je ožje domovine, je prav, da pokažemo in pcn'emo s\-etu, kda smo. Ob takih pri ft-tcah se tahteo zahvalimo g&stitcljem za fio- stoljubnost v materinem jeziku, pa nam tega pametni Ijudje ne bodo iteli v zlo. Dru-gaće je pa, če smo sami gostitetji in po-zdra\'imo s\y>je goste iz tujine v sto\'en-ičini. To ni prai' n-obena zaslugu, ker je te prepogosto samo izhod iz zudrege. Žalost-no je, da zadnja leta znanje tujih jeiikov pri nas tako peša — ćelo na višjih mestih. Naše gledališče Ćetrtek. 0. septembra: La Boheme. Irven. Zrutane cene od 30 Din navzdol. Petak, 10. sep^embJ-a: zaprto. Sotoota, 11. septembra: Amaconke. Izven. Premiera operete. Nedelja, 12. septembra: Ob 15. uri: Ca-vallcria ruaticana. Predstava pred po-slopjem Glas bene Matice. Znižane cene. Komponist Viktor Parma, kl je starejdi kakor tuJi mladi generaciji po svojih de-hh. bo priAel na repertoar t predelano in modernizirano opereto .Amaconke. Ppc-dehivD sta oskrbela g. In ga. Balatkova. Premiera d«la. bo v »oboto 11. t. m. Delo-ma nove slike in prizori, u&mkoviti finali in naleti pozivi ja jo opereto, nekatere no\'© oaebe dajejo dejanju većjo barvitost, in-vencijozna Balatkova instrumentacija pa daje Parmovim ljubeaaiivim napevom pravi blesk in veljavo. Dejanje obravnava na humoren način postanek ženske garde, ki se je ustanovila 2a časa carice Katarine, prikazuje prizor, ko si og-leduje carica Pa-tjomkinove >vasi« i. t. d. Patjomkma igrs. in poje na5 popularni Župan, carico pa igTa ga. Avgusta Danilova. V pla\-nih ženskih in moSkih partijah sodeluje ves opere tni ansambl. Predstava »Cavallerie rufttteane«, ki je dosegla v tnrek 2r\rečer popoln uspeh, se ponovi v ne^eljo popoldne ob 15. uri zopet pred Ol&abeno Matico. Izredna akustika tegra prostora daje grlasbi veliko ućinkovi-tost. dramatično dejanje pe vzbuja napeto zanimpnie od začetka do konca. S to priredi tvijo, za katero vlr^a »priCo uspeha, ki ga je imela, najve^ji interes, bo ustre-ženo tuđi podežeiskim oblskovalcem ple-datifiča, ki bodo imeli v nedeljo popoldne pgAliko aiLžaU to op^rp trajne lunetaiSHe ***la*CU© IMtu^flZ poznana U nepoiahoih filmov »Majerllngc in »Turaa Buljbac v nujnovajiem filmn vtUkaga vaaalja te Mg mlBilaaM , Klub zaljubljenu đeklet PronlmvEUTNEM KINU MATICI «ae X9. U m. DNEVNE VESTI — Smrt vzorne matere. DruStao Ugledala posestnika in kleparak^^ mojetra g. Ivana Kavčič* Iz Fu±inskega predmest-ja v ftkofji Loki je zadel v ponedeljok htid udarec. Smrt ji je istrgala dobro tn Bkrbno gospo Heleno, kl ji Je boleaen že dolgo izpodkopavala zdravje. Pokojnica je bila vzor slovenske matere, M ji je bil rtapredek doma in družine zelo pri srcu. Usoda ji v življenju ni prizana$a!a. a tuđi naitezje udarce je prenašala mirno in potrpeiljivo. Vse njeno življenje je bilo posvećeno vzgoji otrok In napredku ter sre^i doma. Vzgx>*ila je Šest sinov in dve hćerki v narodnim duhu. Kavčićeva do-matija je bila vedno zbiraliSće nacionalnih ljudi In tuđi srediSče gasilskega pokreta. Vsi njeni sinovi in hčerke so MU vedno in so 5e v vrstah škofjeloškega Sokola, Mnogo prezgodaj je seg-la košcena roka po tej vzorni materi, ki ji je bilo sele 57 let. Za ugledno pokojnico žalujejo vsi, ki so jo poznali in sočustvujejo tuđi s hudo prizadeto rodbino. Na zadnji poti je spremimo danes ob 17. Bodi ji ohranjen blag1 spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! — Nate^Vaj za zd ravnica me»ta. Zvesa Zdravniških zbornic je sklenila voditi evi-denco vseh razpisanih natećajev za adrav-niška mesta v vsej državi. O tem bo ob-vešćala zdravnike potom zdravniških zbor nic in najbolj razširjenih listov, neposredno pa tište zdravnike. ki so prijavljeni zvezi kot brezposelni. Ker pa more Zve-za to delo uspeSno opravljati le pod po-gojem. da je sajna pravočasno obveščena o vseh nate^ajih. je minister socialne politike in narodnega zdravja odredil, da mo« rajo vse njumu podrejene ustanove pošilja ti po eno kopijo razpisa zdravniSkih na-tefajev takoj Zvezi zdravniških zbornic. Naprošena so tuđi druga ministrstva. naj odrede isto. Tako se ne bo već dogajalo, da bi državne, samoupravne in zasebne ustanove razpisovale zdravniška mesta in da bi se zaradi nezadostne publikacije ne javil noben kandidat ali pa tako neznatno fctevilo kandidatov, da razpis ne more do-eezi svojega namena. Kriminalni film HARRV PIEL IN NJEGOV NAJBOLJSI PRIJATELJ (Volčjak kot sotrudnik policije) BH1 u 9 JtAlAM Danes posleđnjic ! Gustav Frohlich in Uda Baarova v druzabnem velefilmu polnem dramatskih zapletljajev: URE SKLŠNJAVE Sodelujejo: Harold Paulsen, Theodor Looa in drugi Charles Boyer kot žrtev Ijubeznl v filmu KOCKAR Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. — Iz notarske službe. Notar g. Janko PlibecSek je nastopil z današnjim dnem službo javnega notarja v Cerknici. — Angleeko vojno brodovje zapuića Dalmacijo. Včeraj opoldne je odplula iz-pred Sputa proti Malti angleška krizarka iHood*, s katero je odpotoval tuđi po-veljnik angleškega sredozemskega brodov-ja. admiral Oumngham. Največja vojna ladja sveta je bila zasidrana pred Splitom 8 dni in ta čas se jo je ogledalo nad 10 tisoč ljudi. Vćeraj zjutraj je odplui del angležkega sredozemskega brodovja tuđi izpred Boke Kotorske. — Transportna konferenca v Sarajevu. V drugi polovici septembra bo v Sarajevu takozvana transportna konferenca, kl ji bo prisostvovalo 40 zastopnikov podunavskih držav Italije, ^ladžargfce Avstri-je, će£koslovaške in Jugoslavije. — Danski izletniki v Zagrebu. Včeraj je prispelo v Zagreb 40 Dancev na poti v na-ie Primorje, kjer ostanejo 10 dni. Danci *o se pripeljali v naSo državo z velikim lepim avtobusom. — Trboveljski premog ne bo ve* kalil Save. 2e več let so se slišali protesti proti TFD. ćeš da trbovelj&ki premog kali Savo in tuđi Savinjo. Posebno so se pri-toževali Zagrebčani. Konćno so razne usta nove naprosile bansko upravo v Za.grebu in v Ljubljani, pa tuđi vlado, n?».i ener-g-i^no zahteva od TPD potrebne naprave, da ne bo već prihajala iz Trbovelj neana* ga v Savo. 21agTebška mestna občina je bila ćelo sklenila, da ne bo več kupovala v Trbovljah prejnoga, dokler TPDne po-ekrbi za te naprave. Končno je TPD ugodila tej splosni zadevi in »klenila nabaviti naprave za Čišćenje premoga. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine St. 72 z dne S. t. m. objavlja odloćbo ministr-skega sveta o odobritvi in uzakonitvi de-klaracij, podanih na Lozanski konferenci leta 1932 glede moratorija za nemške in nejiemške reparacije, navodila za izvajanj© kontrole insulina, naredbo o izpremembi in dopolnitvl nevarnostne tabele za zava-rovanje za nezgode in razne objave iz >Sluzbenih Novin«. — Gospod i njski. kuharski. Širalnt in pri-krojpvalni te?aj Nabav. Zadruge uslužb+»n' cev dri. želoznic v Ljubljani ee prieno dne 1. oktobra t 1. Ukovina nizka. Inf«»rmacije ee dobe v pisarni ZelezniSarske menze, Praaakova 19. (LiublUMki d^or) — §(evilna sokolska druitra so poklonila četnikom v Ljubljani spominske ieblje za prapor, katerega razvijejo S. oktobra. Pododbor Udruženja fetnikov napreda društva, ki tega £e siso storila, da store to Čim preje, ker fe» *&&• ,■ "^ — Vrctn*. Vrsmcoflka napovsd pn>vi, <]a bo preteteo jaano in toplo. VCeraj jb ma- tel& najvtSja temperatura v SplKu 90, ▼ Skoplju 28, v Mariboru in Beogradu 27, v Ljubljani 26.4, v Zagrebu in Sarajevu 25. I>avi je Icazal banoneter v Izubijani 764.6 temperatura ja TP^flJMla 13.6. — Smrtonoam votnja % ćobiom. Na Savi pri Zagrebu se je prtpetlla v ponede-ljek te±ka nesreća. 02 kmetov se je hote-lo prepeljati s colnom čex Savo. Coln Je bil pa preveć obteien in Jel je zajemati vođo. Naenkrat je ob«el vse kmete pani-čen strah. Konftno se }e čoln nagrdi tn prevrnil. 10 kmetov se Je re§ik). dva sta pa utonila, in sicer ImbT>o Gjumljiva in Zlatko Marović. Pomeje se je izkazalo, da je M aro vica od strahu zadela kap, ko se je čoln prevrnil. — Zaradi dote ubil sestro. V vaši Cu-kovcu blizu Banjaluke je Svetozar Rade tić včeraj ubil svojo sesrtro Jovanko, Ženo Dušana Gjurafiinovića. Jovanka je bila 2e v 7. mesecu nooecnosti. Brat jo je osem krat zabodel z nožem in razrezal je tuđi otroka v nji. Jovanka je zahtevala od svojih bratov po poroki doto, ki ji je pa brata ništa hotela izplačati. Zato ju je tožila in sodiSće ji je priaodilo mijni de-lež. Zaradi tega jo je brat vćeraj, fco je pasi a blizu moževega doma ovce, nenado-ma napadel in ji zagrozil. da jo bo tibil, Ce bi ji moral delež izplačati. Sestra mu je mirno odgovorila, da bo počakala, kaj bo ukrenilo sodišče. To je pa brata tako razsodilo, da je pograbii nož in razparal sestrin trebuh. NesreCna Jovanka se je prijela za trebuh in zbežala. V bližnjem gozdu je stal njen drugi brat Lazo in za-klical je Svetozarju: Zakaj si jo pa pustil živo. sti^ahopetnež! Požuri se in ubij jo! Svetozar je tedaj planil za sestro, jo do-hitel in zabodel Se sedemkrat. Iz Mubllane —lj Razfttava Kluba neocK-isnili. Klub neodvisnih prireja s\rojo prvo umetniško raz-stavo. Otvori tev bo v nedeljo ob 11. v Ja-kopičevem paviljonu. V klubu so se združili skoraj vsi znani naši mladi slikarji in kiparji. Med slikarji so: Didek. Mužić, Se-dej. Kregar in drugi, med kiparji pa Niko Pirnat, Zdenko Kalin in Karei Putrich. Kot gosta so mlad umetniki po\-abili znana slikarja iz Zagreba šimunovića in soha ja. Razstava bo obsegala okoli 100 del. Kot gosta so mladi umetniki povabili zna-stava odprta tuđi r\rečer pri električni raz-svetlja\*i. V zvezi z razstavo so naši mladi umetniki pridobili za večerno sodelovanje več naših znanih pevk, pevcev in recita-torjev. Tako bo v nedeljo zvečer po otvori tvi pela na ra2sta\d na novo angažirana solistka naSe opere ga. Viđali več aiij. Spremljal jo bo na klavirju g. 2ebre. —lj Vokalni koncert. Jutri bo v franči-skan«*ki dvorani vokalni koncert Pavle Ber-potove koloraturne operne pevke. Priobcuje-nio spored koncerta, ki se prične ob 'J0. Bi-zet: Arija iz opere ^Ribiči biserov*% Pucci-ni: Arija iz opere >Turandot«, Donizetti: Arija iz opere ^Beily:, Rossini: Arija iz opere >Seviljski brivec<, SchuL^rt; >Sere-nada«, Verdi: Arija iz opere >Ripolettoi. Odmor. Donezetti: Arija iz opere sLucia di Lanunernioort, Stolz: >Ples sreće', Pucri-ni: Molitev \z oper^ ^Tosca<, Gounod: Ave Maria» Catalani: Arija iz opere >Waliy«, Verdi: Arija iz opere >Traviata<. Pri klavirju g. Darko Zupanič. —lj Ravnateljstvo drž. konserr«torija v Ljubljani obve^ča liovovstopivse gojence, da se vrše sprejemni izpiti po eledečem vr-stnem redu: v pete-k 10. sept. ob 9. uri pismeni izpit iz harmonije I. let. (za gojence pedagoškega oddelka), ob 10. uri dop. izpit iz klavirja (glavni in stran&ki predmet) ob 3. uri pop. izpit iž solopetja, ob pol 6. uri izpit iz violine. V soboto, 11. sept. ob 10. uri ustmeni izpit iz tx>retičnih predme-tov in intonacije I. let. ter harmonije I. let. Vsi v poštev prihajajoci gojenci se napro-^ajo, da ee točno javajo izpitni komisiji. — Ravnateljstvo. —lj Enodnevni artobusni Izlet v Trst priredi Organizacija praktičnih tehnikov v nedeljo. dne 12. septembra. Prijave in informacije MihelčiČ. BorStnikov tnr 1. Cena ugodna, sprejme se &e nekaj prijav danes do 7. ure zvečer. —lj Iipramjen« ^neido nevarnih haiar-distov. Včeraj popoldne je bila policija ob-vedčena. da se zbirajo v neki baraki v meet-ni Kramozni jami ob Vodovodni caeti šum-ljivi inoski, ki i majo s seboj tuđi ženske. V jamo sta takoj od.Ma dva detektiva, ki sta res zasacila v baraki prti hazardni igri več-jo skupino Fiosancev, ki eo imeli precej d^-narja. Policija je aretirala 16 hazardistov in jih zaslišala. Po zaelišanju so jih izpu-stili, 6 i>a pridrzali kot nevarne sleparie in tatov?, ki jih bo policija izrocila sodižžu. —lj S kamenjem nad go^te. V neki go-sedal 231etni delavec Ferdinand K., Ki pa stilni na Tmovskem pristanu je suoči po-je postal filednjič nadležen in gostilničar ga je pozval. naj se odstrani. Ferdinand ji res odsel. kmalu se je pa vrnii pred iZO-etjlno e kawenj(.nm v roki in ga pričel me-toti v »ipe m v goste, \ekaj kamnov je za-delo mirno sed>ce goste, ki so pozvali strazmka da j? podivjanca aretiral. iuJZI- i 11^ samomor zaradi nesreSne Ijnbezni. Mehanični pomoćnik, 211etni Anton Pintač, doma iz Križeveev v aavski banovini, se je pred dobrim pol letom za-gledai v brhko delavko v Kunčevi tovarni, Vido Z. Njuna I>ube2en je bila dolgo ne^ motena, zadnji Čas pa je zvedel zanjo Vi-din oće, ki je hčerki branil sestajati at s fantom. Vida je očeta poaluftala in Antonu povedala, naj jo pusti pri miru. V6e-raj dopoldne je razialjeni mladenič znova poiAkal dekleta in ji zagrrozil, potem oa jo je poćakal spet, ko je Sla popoldne na delo v tovarno. Na Poljanskem nasipu je pred Vido naenkrat potegnil iz žepa aa-mokres in se ustreHl v levo stran prsi. Prestrašeno dekle je kriknilo, na ulico pa je tuđi takoj prihitel tovarniSki vratar, ki je, videč mladeniča v krvi na tleh, ne-mudoma telefoniral redevalni postaji. Re-Ševalci so obupatica takoj prepeljaH v bolnico, kjer so ga. zdravniki operirali in je I li Celja ' I —e L*p m*P*k esljikik samistov t> G^ki. i Dne 6. in 6. t m. je priredila »kapia* Calj-skega imhovmk*^* klub« asiet ▼ Gorico in Trs*. UleU se je udeleiilo 27 <»»*>. 1*1«*- ! niki so «• o|pel>aU ii Celja r soboto ob 13. in §o piiapeli preko Ljubljane in Po-•WjD3 ©b 20. v Gorico. GoriŠfci šahovski klub je Celjane goetoljuboo oprejel ter jim preakrbel cenena lUnovanj* in hrano. Ce- ljani so si v »oboto trečer ogledali Goiioo« v nedeljo dopoldne pa so nhžlrili nekdanja bojid£a na Dob?rdobu in Sv. Mihaeln. Popoldne so povabili goriiki šshkE CelUne na prijateljsko borbo na (sjsanem ianov-skem polju. Celjani so premagali Oonfiane po trdi borbi v razmerju 6 : 4. Za CeJftm« 6o si priborili Dietil, Kocmur, Skitek, 8mi-govec in dr. Pokora po 1, Cfcjan ta ini Sa-jovic (proti priznaneanu trialkenm iaMstu AJimoadu) po pol tofVe, za Gori&me pa Poeille, Nicoloni in Loeardi po 1 ter Ali-nKNido in ini. Oppieri po pol to&e. V po-nedeljek so ei Celjani ogledali Trst. Neks-teni oo bili ^ostje tacnkaidnjega iabov*ke^s kluba, s katerhn so ob tej priHki navesali prijateljske stike. —c Zttre nesre«. V Zabukorci j« sUsksl* nica za eadje zgrabila 341etnega poseaftni-kovejra sina Alojza Ju raka za desno roko in mu zmečkala palec. V ponedeljek je pa-del 6'Jletni pos^stnik Blai Dennol iz Drui-mirja pri žožtanju pod voe. Kolo fm Mo čezenj in nm zdrobilo desno nogo. Istega dne je neki moški pri ko'mic« TOI priZ^lru-ženju trjrovcev v Mariboru v*redo 1S. t. m. — V Mariboru vedno več drjakoT. VpUo- vanje v marttKrrskih srednj* eoiah je «*-kljuCeno. V klasično gimnarijo se je le^o« vpisalo 6^1 de*ov in l«f» deklic, »kupaj 82«, lani 777. V realno {rimnazijo je bilo vpfcanih 1291 dijakov v ;^4. oddelkih. V državno učiteljsko >olo *? je vjiisalo 29 dijakov in dijakrnj. Skupaj je Ie4o? vp«aniii v niaril>orskih srednjih šolah 2208 dijakov in dijakinj. lan; pa 2145. — Zagonetna smrt. V goz1« pri Tig. Kun-jrati so iia^i mrt-vega 46 letnefra ^vana Vrusa. Moža eo potresali že od 20. jidija. Trujtlo je že popolnoma razf>adlf>. OW«»ti ^kušajo razjasniti zagonetno ?mn mnAa, ki ^e jo grle letnn vrnil i7. NemCije, kjer pi je prihrani! preoej denarja - "" f" •--—-—- ^,- * **-, , — : - s • ^ - > -tx n *- -I - <* " -1, ^-^ ,. — Studijska knjižnica v Mariboru otror-ja novo se/.on«> v četrtek. dne 9. septembra-Od teca dTieva dalje bo čitalnica odtprta. dnevno od 15. do 18. ure. Istočasno »e bodo izposojevale tuđi knjige. — Maribor je dobil pofMjskstja p^a. Končno je tuđi marif>arelMMJ»kega fi»a. I>resiHi je ▼ ponedeljek prieo?tvoval twii predatojnik met^tne policije v Maribora g. dr. Tmteojak, ki je bil z uNpehi eedanje dresoire zelo «a-dovoljen. Novi policijski pe« bo zolo dobro sJiužil varnofltni stužhi mariJ>oTske policije. __ Prometna nesreća v Hočah. Na cesti v Hočah je neki tovamar iz Konjic z avto-mobilom ]>ovi>/.il kole«arja Franca Kerćeka, 20 letneg:a čevljanakega pomoćnika \% HoČ. Koletsar je zadothil hude notranje poškodtoe, zlamljeno ima tuđi desno nogo. Hudo po-bkodovanejra mladeniča bo prepeljali v ma-riborako bolnico. Karambol bo itnel taJđju-ček pred sodiščeoi. — Legija koro&kih boreev tiataaovl v Gudtanju 11. t. m. svojo krajevno oi^anisa-cijo. Ustanovili obeni zibor «e bo vi*H ▼ •rostilni Petrač in sicer o(b 20. uri Za ta z4x>r vlada v Guštanju, ka kor tuđi v Dra-vobradu kn Prevaljah izredno zanimanje. Pozivamo v^e bivše ceverne boree. da »^ pi^urno udeleže teiga zbora. Navxo6 bo tuđi delegat prlavnepa odrtora, ki bo poročal o dosedanjem dehi Legije in o »mernicah ta bodoće. Zvet*to tovarištvo, ki nas j« dw-žilo prej 18 leti, naj na« hinili v modni organizaciji za korigtno delo ▼ pTOerit n*-Se domovine. Kamniške občinske zadeve 8a|a zakasne mhilnitoe »prave, kl bo amajbr* kudi atvoj #dmer ie pr«4 aodUMon Kjmnik. 8. septembra. Pretetii teden }e hnclt za^Jsna obeinak« «pt»ra tvojo tejo. Na\ dnevnem rodu je bilo ćitsnje zapisnik«, gospodarske, uboibne. penonalee zaaeve in reSevasje raznih do pisov. Takoj uvodoma je predsednik g. Stergar pozdi»vil cuiTzačc, posebno pa novela člana g. F«>di0o VUdimirja, katereg« je ftne-novala banaka uprava ntmeato n.jje tuđi takoj reagiraU čeS. da se tičejo njega, vendar je bil njegov zagovor preložen na konec seje, ko je b'la seju tajna. Prečitan j© bil zapisnik zadnje seje. ki je bil soglasno odobren. Morda se je v ta zapisnik vTin'La potnota, ker piše v njom, da je bil proračun Mestne hranilnice «o-glaano odobren. Ko-nstatiramo namreč. da proračun sploh ni bil v debati, niti ni bil objavljen občtnsktm odbornikom, čeprav je to sedsi razreienf odbornik g. Machtig odločno zjthteval. Gospodarske radevc so pogUvje rase. Kakor obKrajno, je iniel tuđi sedaj odbornik g. Beč Ivan glavno besedo. Vse je lepo, dobro in hvalevredno, če se občin&ki odbornik Mvzame z« go«rv>6Wrs3La vprašanja in jih hox:e resiti na splošno korist mesta. ali ni umestno. da pri tem žali vsevprek {n prUca/ufe cbčane kot goljufe, nepoštenjaike. podkupljevalce itd. Za zbolfšanje vodovoda se že dolga leta bore vsi odbor1. Tuđi sedaj je občina po-klioa!« ravnatelja ljubljanske ga vodovoda g. inž. Pogačnika. ki je ugotovil, kje so največje r*pake. Na podla2i njegovih ugo-tovitev se je prdelo z ra/kopavanjem v Ma.istrovi ulici m naišli so napaike, radi ka-terih voda v vi5ja nadstropj« na trgu sploh ni pri£U. ,G. Beo je seveda i*Qovarjtl. kaj je treba »trokovnjaka iz Ljubljane, ki je samo teoretik, ko imamo preizflorfervega praktika g. Beleca v Kamn:ku. Zopet elektrika in nesrečni račun pod-jetja Kregar Se Fajdiga. Kot znano, je g. Beč pri zadnji seji zahteval. da se pokli-če \z Ljubljane strokovnjaka, ki bo ugotovil, da je račun pretiran, da je tvrdka montirala star materiaU ki ne odgovarja predpi-som. ObČ'na se je obrnila na banovino in ta je odredila g. inž. Matanoviča, ki pa. seveda ni našel onega, kar bi bilo po volji g. Beču. Radi tega je izjavil, da tega pregleda ne more priznati, ker je bil k ogledu povabljen tuđi prizadeti pod}etn:k g. Kregar, ker je g. inž. Matanovič skrajno površno pregledal napeljavo in je po cni svetilki, ki je bila »slučajno« v redu sicle-pal, da so vse v redu. To da. je storil zato, ker sta bila z g. Kregarjem v dogovoru in se da radi tega sklepati, da ta zadeva ni č^ta. Zahteval je, da se pokliče Se enega strokovnjaka, kar je bilo odobreno. — Račun ta prvega znasa 728.— dinarjev in će bi imeli še nekoliko tak ih užaljenih odbor-nikov, bi morala uboga občina za same strokovai>ake pred vide ti v proračunu postavko, ki bi znašata polovico celolernega proračuna. Dalje predla>ga g. Beč, d& b: občina nakupovaLa v lastni režiji električne potrebščtne, da se na ta način i/ogne izko-riščanju firme Kregar & Fajdiga. Uprava je soglaono sklenila, da g. Beč prevzame to naKupovanje, materijal pa se bo hranil v sobi, kjer sta §ed*j nastanjena stražnika. Nra pr«dlog g. Beča se od v za me tvrdk; Kregar & Fajdiga izračunavanje porabljenega električnega toka. za kar je pod je t je dobivalo dosedftj 250 dinarjev mesečno. Od-frlej bo števce pregledoval mestni strainik. lznaćunavanje pa bo vršilo že i tak preobre-menjeoo uradnižtvo občine. | Skoraj čudno je sli isti, da je cei sejni program i^popolnjen z tn trganu tn mašče-vamkni izpadi odbornika g. Beča proti pod-jetju Kregar & Fajdiga. Katnničanoan je czadje tega •pora prav gotovo znano. Kaj porećejo lastniki podjetja in strokovnjaic g. ini. Mattnovsč na to netnmne OČitk«. o tem borno poroćali pomeje. Kar tako m preko tak-h oćitkov ne more. Ne toopo jih pa zanikati tuđi fi Beč, Mj stoji y& to lepo /apieano v aejnem AtnianUat. N«to to priHe v raspravo raant vloge proailcev -za raroc podpore in aprejeme v mestno siromainico, kakor tuđi vpraAnje od^kodnkie zakupnici koQali^6a gdi. Rea-n% Marici, ki je utrpeU 4kodo pri snasi poplavi, ko se ni moglo odpreti ■atvornk, ker so bile ročace na domu oakrbnfcm h-t^omic. Sklenjeno je bilo, da ae ponudi gđč. Rtsnik 230 dinarjev, UatnOni travnika g. Resniku pa 100 dmarjev mhl1 ml 11 lm Pr. razpravi o personalnih zadevtth je bila se>a proglašen« za tajno. Na tej seji se je ntrpravljato o plači občinakega tajnica g. Kolenca, kateremu se pcutts plača na 1600 dinarjev meaečno, g. ULmana pa se nastavi kot voja&ega referent« z meaefoo nagrado 800.— dinarjev. G. predaednik je dalje poročal, da »e je g. Stele Janko. pred-sednik JRZ v Kamniku. pritožil *oper me-Sktnega nadstrainika g. Pogačari«. da je surov, pristranski itd Po dalj^ debati, v ka-teri so utemeljevali te navode (ustavil ja 29. pr. m. ob 22.30 uri pijano družbo, kl je prepeval«. 9 prr>5n>o. brovo in Zalogom. Orožnitkom je znano, da je- Aniur zelo nasilen ;n zato so prosili za. pomoć. Kriminalni agenti, že-leaniška plicij« in orožniki so obkoHli trav-ntfc, pred Anžurja je stopil komAnd:r Sušnik vz Vevč in mu ^aklical: »Udajte se!« Aniur jo je ubral proti prođu, kjer so mu pa nastavili pot Vidoč, da. je pot za-prta, jo j6 ubral proti Savi, kjeo* so ga s samokresi v rokah pri&ilili, da se je udal. Anžurja so uklearli in ga odpeljali v vas, kjer je čakal policijski avto. Njegova aretacija je povaročila veliko senzacijo kn kmalu se je &braio mnogo ljudi, da vklijo zloglasnega begiinoa. Anxur je mrko gledal in se ni dosti br>gal za na-dovedneže, bil je ve»el, da je lahko sedel v avto, a katerim so ga prepljal*. v policijske zapore v Lj ubijano. Davi so Aniurja zaslišali, ?la*ti glede ro-parskega napada na železni£kega i^lugo Josipa Ostreža pri Zalogu, ka terena je osumljen. Anžur je pa precej zakrknjen in vse Uji. Prav tako zaruka tuđi razne vlome in tatvine po Jančah in drugod, ki &o mu jih dokazal;. Po begu ke zaporov se ie največ akrival doma v Spodoiji Zado-brovi, na Brodu in Savi. ponočeval pa jo tuđi po raznih kozolcih in skednjih na Jančah in VnaJTiarjtn, če je bila pa sila. se j« potikal po gordovih. Vedno ga je zanimalo, kaj pišejo listi o njem in je zato rad stlkal za časopisi. Nedavno so ga videli pri Podgradu, kjer je nagovarjal delavce \l to\-arne Kanskv in razpravljal >e o ro-parskem napadu na Ostreža, Rekel je, da, tega zločina nrma na vesti, pač pa ve, kdo je oropal slugo, češ, da je to nekdo H okolice Zaloga, Zelo se je jezil rudi na orož-nike, zlasti pa. na komandirja Suftnlka, »ki bo kmalu mr?el ...« Ljudje sp si zdaj zelo oddaiifiili, »aj je bil nevareh zločinec strah in trepet vsega Zasavja. Prijateljska pogodba med Italijo In Jemenom Rim, 9. septembra. AA. V uradnih kro-pih iz javi ja jo, da je treba prija.i«*lri«ko po-goo^H>. s katero *ta. Italija in Jemen po-daljšala popodbo iz leta 103^, raamneti kct manifestacijo italijaoske politike,kj spoMu-je nedot&kljivoet držav okroff IMečega morja. MALI OGLASI Beteđa 60 par. dave* pwatnj. Pnkllai; la^av« Deanđa Din 1—» (Hvak poatbaj Za ptamese odgovor« an«da mallli oglaaov |a CrtUa prOotttl mamkft. — Popuatov sa mala oglase ne priznamo. Beseda 60 par. davek poaebej. Najmanjal zneaek S Din Za iolarje obleke, perilo, IJubertus plaičd itd. Dober nakup. PRESKER St. Petra cesta 14. KLIŠEJE ! i: < r r * r i r * POSOJILO din 500.— za dobo 3 meseeev, i£če ljubljanski obrtnik. Zastavi predmet večje vredno»ti. — Ponudbe prosi na >Slov. Na-rod< pod >Prknentd obr«eti 8< 2115 **vs)eoB Ov ^4ur« dsvas poavoe^ NaJmanlit mri rt I Dšn TECAJI KEMSCINE ▼ Delavskf zbomlei. Ve?ert! za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnisee, pritlieje, levo. pet-letke« pri dveh odličnih pevskih mojstrih. razpolaga Nolijeva z dovršeno tehniko, ki jo podpirajo izredna muzikalnost in sija-jen pevski materijal. Obseg njenega glasu jo usposablja za lirske sopranske in koloraturne partije, kar priča o posebni uporabnosti te mlade nadarjene pevke. Eno leto se je učila na konzervatoriju po-sebej recitacije, dve leti pa je bila učen-ka neinške plesalke Walterjeve, pri ka-teri se je učila mođernega ritmičnega plesa in stepa. Kakor vse kaže, prihaja v vsem dobro podkovana za svoj poklič. Nastopala je že v Trstu in s stagionom v Bergamu, kjer je pela razlićne, njej od-govarjajoče partije. Ko je izpraznil Kolacio koš teh novosti, sva šla v opero. Na hodniku nama je prišla nasproti mlada punčka, živahnega pogleda in živih !kretenj, prava podoba erednješolke, ki je po bogve kakSnem na-ključ ju prišla v teater med sod rasle ljudi«, bila je Alda Noli! Seznanili sva se in kmalu sva kramija-li o njenih studijah in nastopu, pi jo caka. Pridružila, se nama je nafia nova ao-pranistka Kse-nija Vidalijeva, kl si je koncem lanske sezone izvojevala s svojim nastopom kot Mirni vse simpatije našega; ob&nstva, Obe >bohemki« sta čakali na začetek orkestralne skušnje. Z njemu last-nim elanom je prihitel dirig-ent Niko Stri-tof in p°m dejavnosti in temperamenta sačei skušnjo. Vse je šio na oder, jaz pa { 0em se dotipala v temni parter. Krožni horicont je v svitu enega aame-ga reTiektorja dolgocasno siv, sredi odra plava v zraku krošnja drevesa (to je mo-goče samo v teatru) ogrodja praktUutblov označujejo sceno.. . Na sporedu so Mu-ftettine scene. Dmdo dejanje. Zbor prepeva. . iKrtiemi, Minu; — adaj prihaja Nolijeva — Muaet-te a svojim spremljevalcem Županom. Prvi vtis: njena gTacijalna, postava me živo spominja navihanke mnnneJle Nitouche, ki je pobegnila iz penzkmata in se pojavila na gledaliskem odru. To đcktetce, to punčć je tip pravega pariSkega gaznina, vsaka nje&a kretnja izdaja romansko ži-vahnost, to je žena-otroce\ navUianka, razpoaajenka, iivo srebro — to je resnlč-na Parižanka iz Quartier t^h«^ đeklet-ce iz predmefttja, Id spravlja svojega pri-jatelja s svojo kapridjozaoatjo v obup, In je v vsej svoji nebradanoati ocarljtva... Zbor in kolegi _ vse Jo gleda in vsem žare lica od zadovoljstva — vsi so istega. nmenja (!) — za letoanjo sezono knajo atrakcijo! Sve tla rvezdica je zablestela dane* na kroftnem horicontu našega odra im obeta postati kmalu prava zvezda. Mu-settina arija je kamen preizkuftnje. Kak-šsa tišina vlada na odru, predno zavihtt Stritof palico in zazveni srebrni glasek! Vse Je tu: tehnika, razlo&na dikcija, od-bfino prednasanje fraz — srce se nam' srne Je! Kar čudovito je, kako raste i* te film- * ss»f i^bw ssjBspiVB «■■» pmMxwm, bsosjssI fla«, s tako btagovrotoo in atgurno ri-ffao! Tretje deja&je: kvartet Mirni, Rudolf. Musette, Marcel. Dobrikajoči se, pastozni glas Vidalijeve nas boza * mehkim zvo-kom in se laska a svojo izenaćenostjo in Custvenostjo. Tuđi pri njej moramo obeu-dovati izredno tehniko in kulturo petja — lahko smo je veseli! Vsi crnogledi in za-bavljivi strici, ki gledajo s pesimizmom v bodoteoat naše opere — poslušajte ta glas in ni šmeat, da. se vam ne zjasni naguba-no č*Oo In odpadejo vse skrbi! Prepir med Musetto in Marcelom je majhen biscrCek zaae. Ti presneto dekle — tako vam igra« ko da se je na odru rodila! Mfr"**4* pritajena predanost in me-faka ženstvesost sta prekrasen kontrast k njeni netorađsoosti. Zadnje de janje. Igralsko in pevsko iz-vrstno podano. Mfcmiao umiranje, ki priča o reeni«K> dotivljeni in preflnjeni igri Vidalijeve, je kritika že lani zabeležila in lahko rečemo, da je letoSnja kreacija Vi-dalijeve še izpopomjena. Frfrava in ob-jestna Musette Nohjeve pa zatajeno ču-stveoo gtobmo in resnobo fiutećega dekle-ta, ki postane v molitvi zopet pravi otrok. . Toda kaj bi še već govorila — pridite, 1 čujte in sodite sami! M. S—eva. Danilo šapi ja Ljubljana, 9. septembra »2o*norec je storil svojo dolznoett in — naj izgine!« In je izginil. Tiho, neopazeno. Izpred njegove vile za Bežigradom se je pojavil v ponedeljek ob 10. dopoldne noeilec Cr-nega križa; za njim so stopali štirje pogrebnik i z venci, nato se je pomikal mr-tvaški voz zadnje, najbolj skromne vrste in za tem kovinskim crnini zabojem še I dva uslužbenca Pogrebneg-a zavoda. Pa sta vendar stopila v izprevod še gospod in njegova hCi, soseda. Brez petja, brez zvonjenja, Brez duhovšćine. Brez praporov, brez krojev, brez cilindrov. >Takega pogreba Še nisem videla!« je vzkliknila dama, ki je strmeč gledala pri-zor. Resnično, takega izprevoda ni v Ljubljani videl še nihče. Pred cerk^co sv. Križa gra je pricakaJa tropica ljudi, bivši g. ban in ljubljanski župan dr. Dinko Puc z go. soprogo in g. sinom, nekaj bežigrajskih Sokolov s staroste vsi v civilu, nekaj me-stnih uradnikov, nekaj sosedov, pa prijateljev, prijateljic in dobrih znancev. Trop pa je narašcal in končno je bila polovica cerkvice polna. Bivši minister in ban, gosp. senator dr. Maru&iČ je pripeljal pokojnikovo hčerko, go. Bozo z njenim soprogom g. ing. Crnivcem. Nato je prišel bežigrajski župnik, g. p. Kazimir s svojim kaplanom, g. p. Jožefom, in zapela sta pogrebne molitve, s stol pa pa je zadonelo zvonjenje. In izprevod se je pomikal k rodbinski grobnici, v kateri počiva pokojnikova soproga, Pepi, nadarjena pevka. Lepa žena je umrla, ko sta bili njeni hčerki, Boza in Ina, še majhn' deklici. Zdaj je spremila očeta le ga- Boza, zakaj Ino je obupna žalost zlo-mila in priklenila' na postelj. Pa smo pomolili za dušo pokojnikovo, prvo lopato prsti je spustil na krsto v grob nici župnik, a drugo hčerka Boza, odlična pianistka, in glasno, pretresljivo zajokala in zavzdihnila: »Papa! Ti revček!« In izpregovoril je g. ban in tupan dr. Puc, >Zloba in kleveta sta te ubila, nepo-zabni prijatelj, nam pa ostaneš v neizbris-nenn spominu kot poštenjak, neumorno in vzgledno delaven Jugoslovan, kar si bil še pred prevratom in sd ostal do svojega po-slednjega dina. Za vse druge si delal, ne zase, za vaa različna društva si se žrtvo-val, povsod si zastavil svoje znanje in temperament, oiivljal ad svoje tovariše in prijatelje s svojo neugasljivo vedrostjo, a se-daj odhajaš od nas v večnost, ne da bi bil mogel vsaj svoja otroka ostaviti v skromnem udobju... A vse se poplačuje, prijatelj, vse dobro in vse slabo. Vse dobro ti poplaćaj Vecna pravica, a prav gotovo bo poplaćana tuđi vsa zloba. . . Tuđi mrtvega te ne pozabimo nikoli. Spavaj mdrno, Danilo, trpin, mučenik!« Tako približno je govoril g. bivši dol-goletni mestni župan. Ihteli smo. . . Danilo mi je bil prijatelj in tovariš. Nad tridesetletja sva delala skupaj, vrata ob vratih, on v knjigovodstvu, jaz v pro-evetnem ali kakem drugrem oddelku. Ob-čudovol sem njegovo inicijativnost, energijo, podjetnost. vedrost in humornost, in imel sem ga iskreno rad. Danilo Sapla in dr, Miljutin Zarnik! Ljubi bog, kako duhovita in izvirna Saljivca sta. bila! V duha-momem ozračju birokratizma sta bila ka-kor zdravilen vetrič nad zadušljivim moč-virjem. . , Nismo ga imeli in ga nunamo nikogar \reč7 ki bi bil tak, navdušen, spreten in iskreno prepričan politični agitator, kakor je bil prijatelj Danjlo. Vodil je vse voUtve v Ljubljani, bodisi za državni (dunajski) aU deželni zbor, bodisi za mestni občins-ki svet. Kakor lev se je boril na čelu napred- njakov, žrtvoval svoje zdravje in svoj de-nar, bodril, iskal m lovii volivce ter bil srečen, ko je dosege! zmago. Toda skromno se je vselej umalenil v temo in bil po- nosen, da je njegov trud prinesel slavo in koriat drugim. Nikoli ne pozabim Dejiiio-ve žalosti, ko v borbi Hribarja s Kre&ar-jem ni dosegel zmage že v prvem spopadu. TaJcrat se je zagnal v boj še dnigič in zmagal. . . In ni.^ojkneli in ga nimamo več aran-žerja in i*eJfeerja vseh velikih ja\Tiih, kulturnih in manifestačnih prireditev, izpre-vodov in jubUejev, kakršen je bil pokojni Danilo. Spomnite se le na dve veliki priredbi 2a Prešernov spomenik, na jubileje Ivana Hribarja, dr. Tavčarja in Franje Tavčarjeve, na sprejeme Cehoslovakov in na veličastni izprevod po mestu ob prevratu in rojstvu Jugoslavije! Spomnite se na pogrebe Antona Askerca, dr. Iv. Oraž-na in Ivana Cankarja! Spomnite se na vse najlepše trenotke iskrenega radovanja ali zaloA-anja nacionalne Ljubljane in zmerom ste \ndeli Danila Sapljo na čelu prireditve-nih odborov! Okus in takt sta ga vodila, a disciplina in vzornošt reda sta odlikovala vsako Danilovo svečanost in prireditev. Več let je bil ognjevit agilen starosta bežigrajskega Sokola, njegov ustanovitelj, ki je iz ničesar ustvaril telovadišće s po-slopjem, priklical v življenje bezi^rajsko pevsko sokolsko društvo ter se vrhu tega boril za koristi in olepšavo dotlej zane-marjenega Bežigrada. Da je danes Beži-grad eden izmed najlepših predelov n^^ega mesta, je v veliki meri zasluga neumor-nega Danila šaplja. Pa končno ne smem pozabiti našega gledallšča in Daniiovih zaslug za njegov prospeh. Kot skrajno vestnega knjigovo-djo, spretnega blagajnika in praktičnega gospodarja mi je takratnl Župan Hribar pridelil kot gledališkemy ra\*natelju Danila Saplja. Vsa tista strašna gledališka leta sva delala za red in uspeh slovenske-ga gJedaliSča v Ljubljani v bratski slogi. Točno sva plačevala gaze članstvu 1. in 15. vsakega meseca, a poravnavala točno tuđi vse račune agenturam in trgovcem. Da je bilo tako. je v največji meri tuđi zasluga Danila Saple. Kot blagajnik Dra-matičnega društva je deloval tuđi za me-noj, v dobi pok. prof. Ft. Kobala, Hubađa in Supanciča, a po polomu iznova z me-noj v dobi, ko sva vodila redna gostovanja zagrebške opere in operete spo-četka vojne pod vodstvom g. intendanta Vlad. pl. Tresčeca. Zmeraj in povsod je bil Saplja idealen gospodar in finančnik. Ko je umri, pa je želei, da se izvrši njegov pogreb brez parade in da se ga ude-leže le njegovi resnični prijatelji. Parade drugim, sebi le iskrenosti in prijateljstva, ZgDdilo se je tako, kakor je bil odredil s svojo oporoko ze 1.1935! Počivaj v miru, ljubi Danilo! Fr. Oovekar Otrok brez rojstnega kraja Menda še ni na svetu človeka, ki bi ne imel rojstnega kraja, Prveg^i otroka brez rojstneg-a kraja so dobili na švedakean, kjer je bila rojena neka deklica v zraku. Gospa Overtornova iz Stocknoima je do-bila brzojavko, da je njena mati v Bode« nu na finski meji nevarno zbolela. Gospa je bila v zadnjem mesecu nosečnosti in za pot ae je odločila sele po posvetovanju z zdravnikom. Da bi prišla čim prej k materi, je odpotovala z letalom. V zračaiih višavah je pa naenkrat dobila porodne krče in srečno je povila deklico. S tem je pa nastalo zamotano pravno vprašanje, kako doloćiti otroku rojstai kraj, kakor ga mora imeti vsak človek v civiliziranih driavah. Jiurt»ti a takim pri- iaja. Angl«tiUd listi priporočajo, naj bi dobila dekHca fane Arlela po Junaku zračnih višav iz Shakesptarove >Nevihte<. Naj enostavnejše bi bilo določiti kraj, kjer se je deklica rodila v letalu na 22 stopinji dolzine in 66 stopinji širine severne polu-te. Toda ta označba je precej nejasna. Tuđi pozneje, ko dorasle, bi delalo deklici to tetave, če bi jo kdo vprašal/ kje j« bila rojena. Toda juristi so izaajdljivi in si bo-do že kako pomagali iz zadrege. 44«OOO neviht na dan 2Sanimivi so izsledki točnega opazova-nja 3.000 stanic. ki so zadnje leta stati-stično belezile neurja in viharje v poedi-nih deUh sveta. Okrog 16.000.000 neviht div ja vsako leto nad aemljo. kar pomeni, da jih priđe povprečno 44.000 na dan. Vsak trenntek divja nevihta na 1.800 kra-jih sveta in vsako seikudno zažari na nebu 360.000 biiskov. V krajih, najbogatejših na nevihtah, so naSteli na leto nad lio viharnih dni. Točno lio so jih našteU v srednji BrazOlji, 135 v Panami, 140 v južni Mehiki, 150 v notranjem Kongu in 220 na Javi. Na Javi je torej najvec neviht. NajmanJ Je neviht v polarnih krajih m v subtropičnetn pasu. Tu so na leto največ 4 nevlhte. Tuđi zapadna azner&ka obala neviht akoraj ne pozna. Zek> redko, skoraj nikoli ne s£-sijo grmenja prebivalci antar&tičaiih kra-jev. 1 Gfc idcndtte tdudk* Glavno mesto Norveške Oslo )• imuuo b priaUnifcČem Berg^nom 1 faleanico, doigo blifcu 500 km. Ta želejnica doseže »redi \*e£nega tnega in ledu visino okrog 1.300 nietrov. Klasna želeaii&ka proga »e vijt? po btrmih granitnih skalah in večinoma po ne-obliudinih krajih, zdaj skozi goste bnvov3 Rozdove, zdaj lopet nad divjkni gorskimi poioki mimo ne^letih vodopadov, prep«dow io samotnih jerer ekozi dolpo vreto predo-rov in ffalerij. Po 5 km <1oipem predoru akoci divje romantične kraje «e epusti w>-pet k morju. Ta železnica j? bila zgrajona le»ta 1909* in njene mu projektantu norve^kemu iiii*-njerju Lekve so postavili na naivižji po*ia-ji Finse časten obeHsk takoj kraj drujfecM, ki stoji tu v fipomin na pase-t ne^renm^za polarnega razifikovalra Kapitana Scotta. Vožnja po v»ej pnogi traja 13 ur. reljef ?e v udobnih, krasno opremljenih vaijonih tako, da te vofaja prav niS ne utrudi. Ne samo j?radn)a J>roge je bila težka, temrve^. j> silno tolko tuđi n>eno vzdrievanje, ilasti pofimi, ko đrrjajo strahoviti snežmi nieioči in ko prcoo ve«trat zatrpajo plamovi. Pozi mi de Mje tu hud boj z neravo in vanj niorajo poreci t\*di enani norveAki eneini plug i. Skoraj vsaka postaja, pa naj bo i> Honnetpos«, Al, Myr4all ali V«*s, ie »\o\\t kraj sveiovne turistike ter iahodiSč© v čarobne fjord© in t*«leže starih Wikingov. Kje je Levanevski? Douneve in usiban)a v zvezi z apazovanji Papaninijeve skupine na ledeni gori Iz Moskve poročajo, da so opaaovanja. razisko\*alcev na ledeni gori potrdila važno dejstvo, o katerem se je mogla doslej govoriti samo kot o hipotezi. Poleti se namreć ledene gore na površini tope, ker priđe led v stik s toplej Sini zrakom, spo-daj pa naraSčajo. Zato ostane jo ledene gore čez poletje debele povprečno 2 do 2.50 m. Na tej ugotovitvi sloni trditev Ru-sov na ledeni gori, da se lahko »puste na njo tuđi težka letala, čeprav led ni gladek in da bodo lahko pustili na ledeni gori tuđi zalogo pogonskih snovi, potrebnih za iska-nje Levanevskega. Opazovanja Papanino-ve skupine in poleti z Rudolfovegra. otoka so pa pomagali dognati Se nekaj drugega, da so namreč bila trdna ledena polja v letožnjem poletju na vsem ogromnem pro-stranst\ii od*85. stopinje severne širine tja do tečaja. V obmoćju Zemlje Franca Jo-žefa so pa se-gala trdna ledena polja Se dalje proti jugu. če upoštevamo vse to, lahko smatramo za pravilno naziranje gla\Tie uprave Se-verne morske poti, da je bdl Levanevaki v oblasti trdnih ledenih polij, ko se je moral spustiti na tla in da se je torej lahko spustil na led. Najbrž je obtlcal nekje južno od 88. stopinje severne širine in približno na 148. stopinji zapadne dolžine, kar pomeni meridijan, ki gre preko Fair- banska. To pe. pomeni. da, se je spustil Levanevski na. led približno rta isti zem-ljepisni Strini, na kateri je zdaj stamoa SeA*erni tečaj, torej na 871*' severne širine. Z drugimi be«e»dajni rečeno, med stanico Severni tečaj je v aračni crti 600 ali 700 km razdalje. Ledena gora, na katero bi »e bil moge! spusrtiti Le\"anpvskj. se gotovo tuđi premika. HHroet m<^rske^a toka in tuđi smer sta z opazoiranji I^ap«Il4no^"e ekupine na. le*ieni gori toliko pojašnjeni. da lahko a precejSnjo tocnostjo dolocijo smer iskanja Levanevskega. Stanica Severni tečaj ima zadnje case \-tharno, deževno vreme z ^osto niejflo. To vreme je zajelo ogromno prostranstvo od tečaja do Arhangelaka. 21ato so odletela tri letala, poslana iz Moskve na ledeno goro k Papaninovi sdrupdni. iz Arhangelska. v Andermo, odkoder Je najkrajSa rveza preko Vajgaca, Nove aemlje in otoc>a Fran ca Jožefa. Nadaljni poleti in iskanje Le-vanevskega bodo odvisni v prvi vrsti od vremena. Okrog aevernegB, tečaja je se vedno poletna toplota. V Andermi i majo povprećno 6fl, na Rudolfovem otoku 2' nad nicJo, na ledeni gori, kjer je Papaninova skupina, pa 1° pod nićlo. Na ledeni gori je že napoi tema. Sobice se polagoma na-giblje obzorju, poteg teg«, gu pa zastira Se megla. Dve o Sandrockovi O znani, nedavno uro-rli ^gralkl Ade li Sandrockovi je krožilo mnogo anekdot. Posebno značilni za njo sta- dve. Sandrockova je šla nekoć po berlinski ulici. Na vogalu je zagledala slepega berača. Vrgla mu je v klobuk pest drobiza, rekoč: Kupite si nove čevlje, vaši so že mocaio raztrgani. Slepec je pa odgovorili Jawohl, Herr General! Sandrockovo so pozvali nekoć na krst. Neki mladi igralki se j© bil rodil sinc^k. Med pojedino so vsi občudovali novoro-rojenćka. Tuđi Sandrockova ga je hotela videti. Dvignila je plenice, gleda nekaj Časa, potem je pa dejala 9 svojim globo-kim glasom: Ce rne ne vara spomin, bo to modki! Tovarna slepari] V milijorkkgiii mestih. kakor sta. Pariz in London. laMco ktipft* različne predmet«, ki jih rabijo slepaz-ji pri i^rah. Zato pa moraj dobro poznati prava pota in vire ve-lemestnegu podzemlja. Rekord ima tuđi na tem polju Amerika, kjer so neda\Tio odkriH ćelo tovarno, izdelujooo razno\Tst-n« prepovedane predmete odnosno pripo-mocke za »teiiarije. Policija v Newarku v državi New York je priredila racijo na sleparske kvartopirce. Pri enem je nadla katalog tovarne, ki j« ponujala sleparjem najrazličnejfte pripomoćke. Preiskava je dognala, da «> pokiljali ta katalog skrivaj odjemalcem v velika mesta po vsem sve-tu. R&sen zaznamovanih kart so naStete v katalogu kort specijaliteta tovarne tuđi posebno spretno izdelane kocke, s katertmt laliko siepar poijiibno me^e velike «li male »terllke. Tovarna ponuja tuđi magnetične loocJce, na katare se de. vj^ivati z magrne-tom. skritlm pođ Igralno mlzico. Kvarto-pireem je pripravila tovarna posebne ref-lektorje ali zrcala v dkatllcah za vžigalice. Z njihovo p>omo6jo lahko gledajo svojim eosedom v karte. Sleparji ^Tnajo s\roje prlpomocke »krite v rokavih. SOKOL Sokol Krika vas. Tuđi ^okolf&o druMvo v Krfcki vaši je lepo proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra H. N'a predvečer ?mo zakurili kr?e, a ?lan?tvo se je ud^ležilo Naklade v Brežicah, katero je priredilo ookol-fiko društvo Breiir« in je bila lepe in \tj-ličastna manifestacija, s katero se je pokazalo ^'^e^n, kako ^loboko ljubez«»n do kralja go]i nel^ sokolstvo temvp? vf»s narori. Va 6. t m. se je v gasilskem doniu vrŽila slav-nostna seja easilAketia društva, na katari je l>il tuđi K*pO proslavljen kraljev rojstni dan. Princesa Symianoua Roman — AH vas smem prositi, madame, da bi ga spre- — Hvala, ga že imam. — Deležeo bom torej časti in veselja, da vas bom videl na svečanosti, c&prav si ne morem šteti v čast, da bi vas bil smel povabiti. PoJjubil ji je roko in se poslovil. • — No torej, kaj pravite našemu Sanghaju? — je začela pogovor lepa latiy. —To malo, kar poznam v njem, se mi adi potoo neshitenega. — Mar ni neshiteoost sol življenja? «— Mnogo soii presoli jeđ. — Skratka, šang-haj vam ne ugaja? — Tega niaem trdil. Očsvidno je skošala napraviti na Roberta čim ngodnejsi vtis in zato si je pomagala s sfladkim naamehom, z beimo srvojih aob, z bujnimi nedriji. Bila Je aares kpa io tega ae je zavladala. Njeno te- lo je izžarevalo omamen vonj in rdečkasto zdata aureola, las je dajala preverzno mikavnost nepirw' ti hoteti, miMie. I