Ppštno tekočl račun št. 24. — Conto corrente con la posta. u številka 'd/ \t_ustave. prav od- c>ci!o pr()tj krivccin. Kako brž opazi ni[ Primer iMjdprcfckt Nieolotti v 'y/>riški Straži« vsak ncvarcn čla- n^K kako brž je napravil ovadbo na 1r7'iivno pravdništvo in kako vestno *? državni pravdniki obtožili in sod- !k' obsodili urednika na 9 mesecev 111 W)l jcče. , 'orenistvu fašistov v zapor v Pod- „jvv°- Od prejetih ndarcev se ie Pla- v^k zgnulil v ječi na tla in padel $Jezavest. Ko je odprl oči, se je na- ji v bolnišniei usmiljenili bratov. v J^niili dneh se jc preselil domov ^,Jsl kjcr se niso poznala znanienja (l;i,, tl!l "dareev. Od tistega časa do ^^ I^anišček Alojz ni še okreval. nc Jjclin scdeni meseeev sc zdravi. a riej ,rc ozdraviti. Fant roma v Oo- jc .Otl zUravnika do zdravnika, iska- ^iia te «^Kubljcrio zdravie, a Bog ilt,' k°Hko časa bo še trajalo, pre- ;.„ . lX)stanc tak, kakor ic bil pred 6. Aliyasa»n<) podprcfekta Nicolottija: W-i1111 J° znanw, da se jc ta zločiii CuvH" v okraju, v katcrein ste Vi iü}fj. z«tkona, in javne varnosti? Se v°i-iii tc< da stc Politično Vi odgo- <\T[J Za nesrečo, ki je zadcla ubogo "^e n-? Ali stc tndi v teni slučiJJ" sty0 ¦ l ()vadbo na državno pravdni- '%() m Ka pozvali, naj varuje cast ki, ^la-. Kaj so ukrenili Vaši orožni- ^ So '^C u^rci'il "državni pravdnik, ^to?, 1Zslccte krivci in postavijo na "'ste l ^lüpr> Kolikor je nam znano. \ ]0 ?torili nič, prav nič. Zločin, ki v^nn'zvrsil v okraju, za katcrega •^nin Ste Vi »Jffovorni, jc ostal po l^j,"1 niesccili nckaznovan. Pač pa *c« , ohsojcn nrcdnik »Qoriske Stra- DretCn r 'C mflisal' da sc naši ljudjc stj j PaJo. Tisti, ki so tcpli, so ga pro- 11 ^vobodni. ^o ,? h.° da' Planišcckn zadosccn.ic, D°ravn tačal «JnJžini vso žalost, kdo Nil bol"iSkc stroškc. kdo inn zgubljeno zdravje? Napadenec na zatožni klopi. Mesto pravice je pa dobil Plani- šček nckaj drugoga. Državni pravd- ' nik je postavil mesto napadalcev pod j obtožbo njega, čes da so našli or* ' njem dva žcpna noža, ki sta p/edol- ga. Planiščck ni imcl nikdar nožev pri sebi, tudi 6. aprila jih ni iniel, a glej, ko so ga preiskali, so na cude- žcn način nasli pri njem kar dva. Še bolj čudežno pa je, da ure. ki jo je res imcl pri sebi, niso mogli najti. Mesto pravice in odskodnine za sto- rjena zločinstva, mesto zadoščenja za zadobljene rane, se bo moral Pla- nisčck Alojz še zagovarjati pred šod- njki n;di dveh podtaknjenili nožev. Ni izključeno, da bo Planisčck obso- jen in šel v zapor mesto ^voiiii /1o- činskili napadalcev. Tako se reže pri nas pravica, lako se ščitijo zakoni. Ako mislijo gospodjc ix)dprefekti in državni pravdniki, da so take raz- mere v korist državi, se temeliito mo- tijo. Slovenskega Ijudstva ne bodo take krivice nikdar spremenile v na- vdušene državljane, tndi ne v sto in tisoč letili. To povemo odkrito in brez strahu, naj nas vlada zato pleni. kolikor se ji ljubi. Damo ji priliko, da spozna razmere v deželi, da sprerncni svojo zgreseno 'politiko in predrugači svoje ravnanje do slovenskega Ijudstva. Ako so o- blastniki pamctni, bodo to storili in koristili s tem državi in njenemu u- gledu, v tej deželi, ako so nespamet- ni, bodo pa vlagali ovadbe na držav- no pravdništvo in tirali naše uredni- ke pred sodnikc. Zberejo naj si, kar hočejo: pot pa- meti ali pa pot jeze in ncrazsodnosti. Vedo naj pa dobro, da škodujejo z o- vadbami. tožbami in obtožbami bolj sebi ko nam, bolj državi ko sloven- skemn Ijudstvu. Kaj se godi po svetu? ! >ne 12. novembra se otvori rimski Parlament k redneinu zasedanjn. 0- koliscinc, v katerib se začne parla- mentamo delo, so čudne in skoro brcz primere v zgovidini italijanskega par- lamentarizma. Velike in mogočne strankc. ki zastopajo priblizno polo- | vico iialijaüökogii. nanala, su sklcuiie, ]" da se ne bodo vdeleževale sei parla- menta in puščajo v zbornici fašiste in njiliDvc poniagačc same. To ic dogo- dek, ki v/.bnrja vso politicno javnost države. Mussolini čiili. da bo parla- ment v očeh italijanskega Ijudstva in inozemstva brez vsake vcljave, ako ostancjo opozicioualni poslanci do- ma. Raziogi, katerc navajajo oi>ozi- cionalne strankc proti sodelovanin v parlamentu, so nanircč za vlado mo- ralno vničujoči. Zakaj noče opozicija v parlament? Zadnji »Popolo« pravi, da opozi- cionalni poslanci niso zapustili zbor- nicc radi tega, ker imajo druge ix>li- tične in gosix)darskc nazore nego fa- šisti. To bi nc bil noben vzrok za za- puščanje zborničnili sej, zakaj vsi po- slanci in vse stranke ne morejo biti enakega niišljcnia. Vödno so obstaja- la nasprotstva v programili in bodo tudi v bodočnosti, a radi tega niso strankc nikakor zapuščale parlamen- ta, ampak so se bojevale s svojjmi nasprotniki na parlamentarnih tleb. Ako bi bile sic opozicionalne strankc iz parlanienta samo radi različnega političnega progrania fašistov. bi bil to znak slabosti in navaden bc^ pred nasprotniki. Opozicija je zapustila rinisko zbornico iz drugih razlogov: zato ker so vlada in Italiiani, ki to vlado podpirajo, odgovorni za neza- slišana nasilstva, ki so dosegla svoj vrlumec v moritvi političnib nasprot- nikov. In kar je najliujše; taka nemo- ralna dejanja so postala podlaga po- Mtičnega boja fašizma. Opozicionalne strankc so proglasile. da nc marajo imcti iiič skupnega z ljudnii, ki so u- mor in nasilje vpeijali v politične bor- bc Halijc; s takimi ljudmi se nocejo niti razgovarjati, z njimi ne marajo sedeti skupaj v parlamentu. Danas- nja opozicija — končnje »Popolo« — jc prvi branik domovine, ki bo prine- scl moralno odrešenje celemu na- rodu. OtroČarije komunistov. Tako je torej stališče ojx)zicional- ,iih strank in zato lahko z gotovostjo irdimo, da bodo v novembru sedeži npozicionalnih poslancev prazni. Le vonumisti so mislili, da moraio ubrati 4VTio Dosebno taktiko. Prcdla^ali so. naj opozicija ustanovi svoj lastni par- lament, naj oboroži kmetc in delavce tcr jili pošlje v pobudo proti fašistov- ski viadi. Krvav upor naj naredi ko- ncc nasilni straliovladi, pod katero ječi prebivalstvo države. Komunisti si domišljajo, da so predlagaJi zelo pametno in modro politiko, v resnici so pa napravili strašno bedarijo. Ka- ko si predstavljajo komunisti oboro- žen upor proti vladi? S kakšnim oro- žjem in s katerimi ljudmi hočejo str- nioglaviti fasizeni? Danes nimajo o- pozicionalne stranke niti najmanjše oborožene čete ix>d svojim poveljem, fašistj imajo pa 300 tisoč mož, o- preniljenili s puškami. strojnicami, topovi in zrakoplovi, imajo pod svo- jim ukazom orožnike in v slučaju revolucije bi segla ua pomoč tudi red- na vojska. Ali ni naravnost otročje, predlagati v teli razmerali oborožen upor? Voda na mlin fašistov. Upor proti vladi bi zadušili fasisti v teku 24 ur in potisnili svojc nasprot- nike v mlako krvi. Kdo bi imel od ob- oroženega prevrata korist? Nibče drugi nego fasisti: Oni si ne morejo boljšega želeti. Kdor bi iim hotel da- nes pomagati, bi moral organizirati splošno pobuno ter potisniti opozicio- nalnim strankam puško v roko. Ka- kor bi trcnil, bi se obrnila pozornost vse Italijc od Matteottijevega proce- sa k revoluciji, fašisti bi dobili sijajno priliko, da sc osvobodc najnevarnej- ših nasprotnikov, ki jim dancs ne morejo do živega, njiliov nasilen na- stop proti opoziciji bi bil v očeh jav- nosti opravičen, opravičcna hi bila tudi Mussolinijcva diktatura brez parlamenta, zakaj v času revolucije je diktatura najbolj navadna in vsak- danja stvar. Položaj fašizma bi se kar čez noč utrdil, vlada bi bila vseh težav prosta in bi krepko in strumno zagospodarila v državi. Kaj naj torej človek reče o komu- nistični taktiki? Drugega ni mogoče izjaviti nego to: politiki, ki vodijo ko- inunistično stranko, spadajo v otro- ški vrtec. Kaj prinese jesensko zasedanje ? Opozicionalne stranke so seveda komunistični predlog kratkornalo od- bile in sklenile, da vztrajajo na svoji dosedanji poti. Poslanci ostanejo do- rna, vzdržijo se pa vsakega nasilja in prepuste fašistorn, naj si pomagajo. kakor vedo in znajo. Slika iesen ' ga parlamenta ne bo vesela. L- . • klopi bodo prazne, na desnici Ixnio fašisti, v sredi liberalci. bivši bojev- niki in invalidi, ki podpirajo sicer sc vlado, a so se od nje že osamosvojiii in grcdo lastna pota. Ako se razmere poostre in nastane večji spor med vlado in bivšimi bojevniki. invalidi ter liberalci, bodo dosedanji zavezniki prešli v opozicijo in vlada bi lahko o- stala v manjšini. Ali se ho polozaj ta- ko močno poslabsal in kedaj se bo jx>slabšal, ni rnogoče sedaj povedati. Slišijo pa se že glasovi. da bo tra- jal sedanii parlament le malo časa in da bomo imeli 1«.'^» }^^ <¦.<>¦.><¦ ••-,- litve. Češko-slovaška politika. V tem mesecu sta pretekii dve leti. odkar je gospod Švehla ministrski predscdnik češko-slovaške vladc. Pri tej priloznosti je časopisje priotx;ilo obširna poročila o političnem živii'.-- nju na Ceškem, kakor sc ie razv v zadnjili dveb letih ixxl vlado :..v hie. Tudi »Ooriska Straža« hoče se- znaniti svoje čitatelje z razmerami med slovanskimi brati na severu. Prvo, kar je treba povedati, ie to. da je češko - slovaška rcpublika ena najbolj utrjenih in urejenili držav v Kvropi. Pod vlado gospod a Svehle se je utrjevanje države krepko nadalje- valo. Cehi imajo dobro valuto. ki uži- va ugled pri sosedih, niihova indu- strija izvaža svoje izdclke na Balkan, v zapadno Kvropo in celo v Ameriko, uprava češko - slovaškc rcpublike deluje dobro in točno. v deželi vlada red in zakonitost Češki narod je že po svoji /idiuvi discipliniran, uradniki rešujejo vloge hitro in se drže zakonov. tako da prebivalstvu ni treba mnogo čakati in se lahko zanesejo na postave. Ako pogledaino na ninoge drugc dtžele, tudi na velesile, in opazujemo nered in zmešnjavo, ki se je naselila po voj- ni v upravo in sploh v vse iavno živ- Ijenje, vidimo brž, da spadaio Cehi med prve državne organizatorje. To lastnost priznajo Čehom vsi ne- pristranski opazovalci njihovega po- litičncga življenja in Švehlova vlada je dokazala v zadnjih dveh letih to češko posebnost v največji meri. Notranji politični boji. V upravi in gospodarstvu česko- slovaske republike vlada torej red, zato divjajo pa v političnein ¦/' " ' ¦ zelo hude borbe. Cehi irnajo t / Nemci, ki ne morejo prenašuti nove slovanske države. Najraie bi se od- trgali ter združili z Nemčijo. Proti vsem češko - slovaškirn via dam se vojujejo tudi Mažari, zakai tudi njim ne prijajo nove razmere. Prej so bili Mažari gospodarji, tlačili so obl;ist- no in oholo Slovake, sedaj ie pa go- sjx)dovanja konec, v češko-slov;iški republiki ni več prostora za mažar- sko nadvlado. Naravno je, da so Nemci in Mažari proti novi državi, saj drugega ni mogel nihče pričako- vati. Toda razen Neniccv in Mažarov ima praška vlada proti sebi tudi Slo- Strnn 2. »OQRISKA STRATA« vake in Rusine in to je tisto. kar je vzbudilo zacudenje med ostalimi Slo- vani. Avtonomija pokrajin. Slovaki so se za časa svetovne vojne borili s Cehi za skiipno državo, skupno so trpeli v avstro - ogrskih ječah, skupno prelivali kri. Med Cehi in Slovaki je vladalo pravo in iskre- no bratstvo. Po ustanovitvi republikc so pa začele prav knialu borbe na Slovaškem. Čehi so nastavljali na Slovaškem po večini češke uradnike in češke učitelje, vodili so vse iz Pra- ge in vzeli Slovakom «moč nad lastno deželo. Začela se je borba za avtono- mijo Slovaške in Hlinka je roinal v ječo, češ da je proti edinstveni drža- vi. Ravnotako kakor Slovaki so se dvignili Rusini proti praškeinu cen- tralizmu. 'Borba za avtonomijo še da- nes ni končana in pretresa vse poli- tično življenje češko - slovaške re- publike. Ravno tako kakor v Jugosia- viji je tudi na Češkern avtonomija posameznih pokrajin največie vpra- šanje državne bodočnosti. Švehjpva vlada tega vprašanja ni še rešila, prišel bo pa gotovo čas, ko bo po- krajinska avtonomija stopila v sre- disce vscga političncga življenja češ- . kega naroda in tedaj se bossele izka- zalo, ali si znajo sezidati Čehi drža- vo, ki kljubuje vsem viharjem. Na razvalinah „Banke Adriatike". Polom zavoda »Baneu Adriatica« je popoln in med njenimi razvalinami stoje tisoči upnikov, ki v straliu čaka- jo, koliko svojih vlog bixlo mogli reši- ti. Samo malih, revnih vluguteljev je prizudetih nad 4000. Ves Trst stoji pod težkim utisom tega velikega gos- podurskega zloma. Vsak dun prinese nova razkritja, kako lalikomiselno in sleparsko je banka upravljala premo- ženje svojih upnikov. Hanka je vsak dan y easopisju lovila Ijudi, da bi na- loiili denar v njene .blagajne. Trdila je, da Una. osnovne glavnice 15 mili- fonov lir, v resnici pa so bili vplačanl le trije milijoni lir. Poročila banke so bila popolmi slepurijn. Še v zadnicm poročilu je vodstvo zavoda trdilo, »da stoji zavod na granitmh temdjih«, šest mesecev pozneje pu je banka ustavila izplačUa in v blagajni je ostalo se 20.000 lir, tako da ni moglo ravnateljstvo izplačuti niti nradnikom mesečnih plač! V še boli zarki luči se kaže zločin- ska Uihkomiselnost ruvnatcljstva Hanke Ad riot ike iz ie jasnega dej- stva, da je zavod zastavil ter prodal v inozemstvo obveznke in vrednostl, ki so jih naloiniki samo depozitirali (shranili) pri banki. In za vse te čud- ne posh so lwsili odgovornost bivši ministri, kotnendatorji in druge od- lične osebnosti. Vodilna oselmost Hanke Adriatike ie hil komend. Aleksander Rossini. Predno H} prise! na krmilo banke, je bü v konknrzu. Ko je prišta za/nenju- va denurja in je Bane a Adriatica po- tegnila sloveeih 13 milijonov lir, je Rossini mipravil imenitno kupeijo. Od Jadranske banke v IJubljani je dobil S00.000 lir provizijc, s katerimi je Jadranska v Ljnbljani jamčila za h- terljivost krvdita v znesku 19 milijo- nov lir, ki ga je ta prepnstila trzuški Banki Adriatiki. Ta aktivna nostavka je bila malo varna, kajti velik del ob- staja iz pobotnic za terjatve proti av- strijskemu erarju. V torek se je ogromna mnoiicu upnikov zbrala v Trstu, in ie po bur- nem, ogorčenem zborovanju izvoUla odbor, ki naj predloii drzavnemu pravdniku ovadbo proti elanom u- pravnega sveta Banke Adriatike. U- pravni svetniki so obdolzeni goliufije in twdovoljene prilastitve. Tako je padla mogodiu iasisiovska banka, trhla ie od rojstva, in pod nje- nimi razvalinami leze razbita nremo- zenja. Polom je leika nesreea za vse primorsko gospodarstvo. »Goriška Straža« ima veliko zadoseenie, da je ie pred enim letom vodila veliko borbo proti »Banki Adriatiki«. In ko nus je banku poskušala podkupiti in nam je ponujala teike tisoeake za in- serate, smo, sicer revni in potrebni, ponosno odklonili. Kajti naš list ni- kornur ni na prodaj, naeel ne proda- jarno za Inserate. Ponosni in vesell smo, da smo s syojim bojem mnogc nase Ijudi odvrnili od Banke Adriati- ke in tako rešili nase revno Ijudstvo teike škode. DNEVNE VESTI. Monsignor Fran Kosec umrl. Danes spreinljajo tržaški Slovenci h večncrnu počitku monsignorja Fra- na Kosca, kanonika pri stolni cerkvi sv. Jiista. Še v i>ctek popoldne jc 82 letni inož šel na delo v skofijsko pi- sarno, po poti ga je prijela slabost, in v torek popoldne je ugasnil. Iz vrst slovcnskili svečenikov je z rajnini \z- j ginila odlična in markantna. osebnost. Zapustil nas je tin, a goreč delavec v vinogradu božjem. Pokojni jc vodil slovensko Ijudstvo na Tržaškem, ko je to še komaj shodilo. Moris. Kosec je v letih, ko je bil na vrhuncu svoje moči, zastopal tržaškeokoličane v de- želnem zboru in mestneni svetu. Po- kojni je delj časa vodil Marijino druž- bo v Trstu, ki jc največia na Slovcn- skem. Prva slovenska šolska beriia na Tržaškem je spisal rajni Kosec. V starejših letih je bil imenovan za stolnega kanonika in je vodil do zad- njili dni obširne račune škofiiskc ceci. kvene organizacije. Rajni mons. je bil priljubljen in spoštovan v vseh krogih radi svoje pravičnosti in glo- bokega socialnega čuta. Tisoči ljudi, ki so v teku njegovega dolgega živ- ljenja spoznali dobro in plemenito sr- ce nionsignorja Kosca, se ga na da- našnji dan spominjajo in z njimi sto- jimo tudi mi žalujoč ob grobu vzor- nega svečenika. Na.i počiva njegova duša v naročju božjem! Osebna vest. Na kr. vseučilišču v Padovi je pro- moviral za doktorja prava g. .losij) Gruden iz Nabrežine. Mlademu dok- torju naše čestitke! Kaj bo z novimi učitelji? iz zancsljivih virov smo zvedeli, da slovenski učitelji in učiteljice, ki so Jetos maturirali v Vidmu. še sedaj nimajo nobcnih dekretov. Pa se jih menda nc skuša odkrižati provedito- rat? Zadevo boino pazljivo motrili in prihodnjič povedali kar gre tistim, ki jirn gre! Biserna maša. Tomajska župnija je obliajala v nc- deljo redko slavje: praznovala je bi- serno mašo bivšega tomajskega žnp- nika, častnega kanonika g. Matije Si- le. V krogu prijateljev, duhovnikov. oličinskega starešinstva, učiteljstva in velike množice ljudstva je priljublje- ni jubilar praznoval 60. letnico prvc sv. maše. Kljub 84. letom ie siavlje- nec čil in svež pel slovesno sv. maso. Slavljencu naše čestitke! Obrtno-nadaljevaina Sola v Mirnu. Vpisovanje v obrtno - nadaljevalno solo v Mirnu bo 1. in 2. novembra t. 1. od 10—12 predpoldne. Sprcjemajo se vsi rokodelski vajenci od 14. sta- rostnega leta dalje. Pouk je obvczen. Prosimo, da se to razglasi med tarn- kajsnjim ljudstvom in naj se osebno priporoči vsakemu vajencu obiskova- nje strokovne sole za nase rokodelce. Razžaljenje časti. V bližini Oorice je prišel v šolo o- trok, ki je bil precej razjeden od uši. Učitelj ga je poslal doinov in sporočil starišem, naj poskrbijo za snago. Razburjena jc prihitcla mati v Solo ugovarjat in je voditelja sole prav grdo nahrulila ter zakričala več ža- Ijivih besed, radi katerih se bo morala zagovarjati pred sodiAčcm. — Prav nič lepo ni, če nekateri stariši ne skr- bijo, da navadijo otrokc na čednost. Še grše je, če pošiljajo zanemarjene otroke med drugo snažno in čediio deco v soli. Najgrše pa je to, če se taki stariši še hudujcjo na učitelja, kj je storil svojo dolžnost, ko bi morali lcpo molčati in uvesti snago v hišo. PozdravJ iz tujine. l/. dalnjc francijc kainor smo prišli iskal zaslužka, poSiljaino topic pozdravc stari- stm, bratom, sestrain in \sem draKim. Tudi vsem citateljcm »(roriSkc Stra/.c« kličcnif krcpak: »Buk živi!« Km» SchleRci, Karo' Simonič, Alojzij Ccsnik, Alojzi.i Scmič. Ka- rol Curk in Vcnče Ferjančič. JunaŠko delo krščanske mladine. V Nemčiji se naglo širi novo gi^1' nje katoliske mladine. V krožkil' »križarjev« se družijo mladi delavci« dijaki, kmctovalci. Letos jc veliK'a družba mladih križarjev imela prv° skupno zborovanje ix>d šotori na o}' dcnburški goličavi. Med vclikanskij11 navdiisenjcm so odposlanci tisočerij| krožkov sklenili, da inorajo križafl1 stalno in tvorno delati za mir ine"5 narodi. Takoj so prešli od sklepa c'° dejanja. Ustanovili so dclavsku bata- ljoiie nemških katoliških križarjcv, ^1 bodo odšli v francoske poruŠenc kra* je, da zastonj pomagajo pri obnovj dežele. I)a križarji ne bi oškodovaj1 francoskih delavcev, so sklcnili, & bodo sprejemali isto plačo kot fran^' ski delavci. Toda vsa plača bo tekl» v skupen sklad za francoske vojnc si- rote. Prvi bataljoni strokovno v/^' nih delavcev iz križarskih krožko» se te dni odpravljajo na pot, ^! oddelki odidejo sixjmladi v ^ianciJp- S tem požrtvovalnim deloni f'(^° katoliški križarji zasuti globoki pr^ pad, ki zija med riemskim in frai'c°' skim narodom. Naznanite turške srečkel Vlada je izdala odlok. da mof^ vsi, ki so v posesti obveznic ^.r.z^0, ncga dolga Turčije, podati Q]'}'iilJ\ katere obveznice imajo. Mnogiv n* • ljudje hranijo se iz avstrijskih ^lSha turške srečke (lose). Tudi te ie tre^ prijaviti pri podružnicah »Banco °^ talia« in sicer do o. novembra. Po>/" da ne zamudite roka! Prosvetna zveza. Delegate občncm zboru ovo/'f^\\\ mo, naj čimprej poročajo o ^ pri okrožnih sejah. »Naš čolnič« prinese prihodnji den, krasno vsebino in lepe slike- ^ služi nujširšc ngitacije. e Posnemajte! Za prosvetni s^lai^i darovalo Prosv. drustvo na ^ pri Cerknem 40 lir. _^ Cerovsckov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža LovrenČJč) (Dalie.) Vniivši se domov, je dobil kanonik v kuhinji svojega najljubšega študen- ta F^anjškarja Blaža Bucika, ki je bil že v system — zadnjem razredu gim- nazije. »Si dobil že svojo porcijo kruha in vina?« je poprašal študenta. »Sem, gospod kanonik,« je odgo- ril Blaž, »čakam le, če me boste Še kaj potrebovali!« »Le počakaj, ix>jdeva pa na dvo- rišče, da dokončava z obi an i em in zbiianjem podu za ročinjsko solo. Oni, ki sem ga jim za silo postavil, je odslužil svoje!« In je šel in se je preoblekel in kma- lu je pel na dvorišču oblič. tolklo kla- divo in žvižgala žaga. Kdor bi vstopil bi videl spretnega mizaria in pomoc- nika ... Po Oorici so se začele širiti razne zgodbice o kanoniku Staniču in kma- lu ni bilo Goričana, ki bi ga ne po- znal. Ko so ga srečavali na poti v stol- nito, so ga spoštljivo pozdravljali. Za hrbtom pa gov^orili: »Ali ga vidiš? Prav tako oblečen je šcl zadnjič skozi Rastel. Pa je šel preveč blizu zida ali kaj, pa se rnu je zapel talar ob žebelj in mu ga raztr- gal. Veš kaj je napravil? Obrnil se je in šel domov in čez par minut je spet stal v Raštelu — s kladivom v roki in zabijal žebelj. Ljudje so se vstavljali in gledali. »Kaj pa postaja- te in zijate? Ali ni prav, kar delam? Žebelj pač ni za to, da hi ustavljal po nepotrcbnem ljudi in jim trgal oble- ko! Sedaj jo ne bo več!« ülcdalci so mu smejč se pritrjevali in kanonik je odšel potem miren in potolažen v cer-. kev.« Drugi je spet povcdal: »Lepa je ta, a je moja še lepša. Oni dan sem šel iz stolnice od maše. Pri- dem v Rastel pa obstancm. Nisem mogel naprej. Kmet, ki je peljal viso- ko in težko naložen voz sena, ni mo- gel izpeljati. Ljudi se je nabralo od vseh strani vse ix)lno in gledali so in čakali, kaj bo kmet napravil. Posku- šal je vse. a ni šlo. Ljudje so se sme- jali in zbijali sale in burke. Pa pride kanonik. Po ljudeh pogleda in ne da bi črhnil, se vpre v voz in kmet je izpeljal. Oospodu kanoniku se je lepo zahvalil, zijajočim pa je dejal: »Sram vas bodi!« In jih je res bilo: porazgu- bili so se kakor miši pred mačko. »Kmet se mu je srnilil in živina« je pripomnil tretji. »Saj ste slišali tudi, kako je pred kratkim ozmerjal na Solkanski cesti voznika, ki je preveč naložil in potem bil po konjih, da je bilo res grdo!« »Slišali smo in tudi zvedeli, da je dal na svoje stroške po.staviti tain na koncu Solkana blizu Bitežnikove hi- še, kjer se cepi cesta na Sveto (ioro, lepo korito za furmanske konje, ki vozijo tarn mimo.« »Poglejte, komu bi prišlo kaj take- ga na pamet!« »Pa svoj voz ima na dveli kolesih. Sam si ga je napravil in mu pride za vse prav. Ob pondeljkih naloži nanj perilo in kuharico, pa potegne do So- če, drugekrati požcne konja v Brda, v Gore, na Kras ali po Vipavski doli- ni, največkrat ima s selwj par štu- dentov...« »Zadnjič je pa naložil ix>d za ro- činsko šoio! To so ga morali biti Ro- činjci veseli, ko ga kar nc morejo po- zabiti in bi ga najrajši nazaj!« »Kaj pa, ali veš, da goriških čev- ljev ne mara?« Prcgosposki so run in premalo trdni; v Kanal jih hodi naro- čat!« »Ožjim domačinom daje zasluž- ka!« Tako so (ioričani izvedeli za vsak korak kanonika Staniča in govorili o njem in ga imeli (xl dne do dne rajši. raV«» 2. x(iorica ni bukviSa. i^ ^*qp hukvoporoda imcla. ^a fji nič so sc tcj^a posla *oti1''!/ jno bilo bukvoporoda v bli^'11 ^y daljuili mcstih, da bi »»« nC y - iz bukev, ko jih prebirajo irilaJp pri Kanonik Stanič je to vedei. dei, Banjščkarjih. pri Ročinjcih .i^ . §c kako so radi brali in hoteli sc ve knjig, videl je, da so Sic tudi nJ^f,o' Pesmi za kmcte in nilade lJllcM .„ v re in Vipavsko dolino, na Kras p Brda in je vcdel, da bi Sle Se."0"^!' bi bila v slednji vasi sola. 1" J9. telj6' bujal vse svoje znance in y Prl] tj iij naj skrbe, da mladino nance D 4 ^U pisati. In od leta do leta so La IX)slu§ali. »OORISKA STRATA ¦"Mran 3. Socialni vestnik. RazmePB v bolnišhi blagajni v Gorici. Januar ja 1923 je vlada razpustila odbor okrajne bolniske blagajrw v Gorki in je imenovala kr. komisarja v osebi raawovodje g. Conforto. Ta ukrep je vlada utemeljevala s tern, d« je bil odbor v rokah komunistov. Komisar je imcl nalogo, pregledati vse poslovanje bivšega odbora. Po tseh mesecih bi hü moral odstopiti {n vlada hi morala razpisati volitve v okrajno bolniško blagajno. le stiri- ijulvajseti niesec tece, odkar vlada komisar in o no'vih volitvah ni sltiha. . Ker se bolniska blagajna upravlja ut vzdržuje z dcmtrjem, ki ga po ve- 6"w plačujejo naši delavci, je prav, ('a si ogledamo, kaj je dekilo novo vpdstvo bolniške blagajrw v dveh le- tlh komisarijata. Komisarjevo delo. . Ko je novi komisar prevzel posle, te takoj oznanil: Na bolniski blaguini teži vcliko breme: iiradnikov }e pre- Več! Komisar je takoj odpravil me- *to tajnikti in odpovedal tainiku - — znutie-mu komunisiu službo. Ko- maj jc prctcklo dobro leto, je komisar 1}a novo ustunoyil iajnisko mesto in Q(Mes je iiradnikov na bolniski bla- 8(imj vee hot o novem letu 1923. Na nies(o odpusccnih je komisar ime.no- y Ijudi, ki imajo to posebno zaslugo, "« no iasistl j .Na to je novi komisar začel z veli- klnu novotarijami. Una prvih preos- ]}Ov. ki jih je uvedel komisar, je ta, da le znižal prispevke za bolnisko zava- r°vujije za 25 odsto.. Na ta nacin je (jQroval lastnikom podjetij v goris- wm okrozju nad 600 tisoč lir; tako *jeje sum izjavil. S tern činom je ko- jjisar posiavil na glavo eelo bolnis- i() zavarovanje. Prisvojil si je pravi- 1(1 Ztikonodaialcu, hot da bi bil minis- .tr ali parlament in kralj sknpaj. Res ^a,so se tudi prispevki delavcev luzotj )c s? znizale pod pore za slue a j bo- .?•"*"(. Delavec, ki zusluzi dnevno 20 If' le Uriel po stari tarifi pravico do Un(*\iie podjn.re v znesku 13 lir, po l°yi tarifi pa dobs le 11 lir. lahko fWite, kuko ležko obeuti oboleli de- wec to lahkomiselno. kriviaw no- wurijo, radi katere se mu nižu boi- I'Wa podpora zda'u ko draginja ta- K(} narusca! Ogromne zgube. ^ porocilu, ki ga je izdal komisar o lanm bolniske blagajne dne 31. de- Sjnbra 1923, nuvaja, da se raainsko III0 zakljncuje z dobukom 50.293 -J'oglejmo, kaj je na tern dobičku! 'iezervni Umd je 31. decembra lf«3> znasat 3,076.969 lir. ravno to- 0;° kos v bilanei iz leta 1922. Toda ,'P'nniti je treba, da se je moral ko- isur zateči li računsld umetmji, da pVzdrzal rezervni fond na isti visini. Wopie bliwajne, ki je bilo I. 1922. Jlle'io na 121.672 lir, je ocenil ko- *ar v novi bilanei na 400.000 lir. nri* to WM'tno postavko je komisar ürlcaral v bilanco 278.327 lir. Pa še kfr? r(Jčunske skoke zna delati g. i)nt]lS(lr- Vm obrabo inventor la ic in r }e konwm leta 1922 ziwsalo Hkr>'1i7 Ur> ^>ncem leta 1923 pa ske,,^90 lir- Tako se r?™n dejan- Z(ihr Premozenja bolniske blagajne e/ie; uie z wromno izRubol V ^o" komisarijata se je dejan- 5^3 ^emoženjsko sianje znižalo za štei- lir! H iei svoti moramo pri- 0O 's se 278.327 lir za višjo ocenitev i)rCl?!}Ja in 51.832 za višjo ocenitev »fav- CncPl inventarja. Tako dobimo z;'1 r«am za I. 1923, ki zakljucuje jiwbo 863.717 lir in 36 stotink. tob/1 storiitt Holniska blagaina naj riemfre^no npravo! Proc s komisa- %•; VV" bolnisko blagajno nosijo /e zulfe delavci. Oni naj po svojih zastopnikih vodijo in upravljejo ta svoj zavod. Tako govori zdrava pa- met, tako vcleva zakon. 7Aitorej nu dan z volitvami v okraino bolnisko blagajno! Fozdravi fantov vojokov. Pozdravi iz Tirolov. Fantjc-vojaki, ki sc iiahajamo pri 0. alpin- skcm pešpolku in pri o. polku, 6. gorski ba- ti-riji, v Bressanonu v Tirolili posiljaino is- krenc pozdravc svojim stariscm, slov. ian- tonj in deklt'torn. nušim društvoin tcr cita- tcljeni našc »(ioriške Stra/.c«. Kočcvar Stanko, Sv. Križ-Cesta, Orenorič Joxef, Vopcrsko, Cink Alojzij, Rihcmbcrk. Colja ^raiic, Riucinberk. Stcvrovcc Rafael. Smarje. Miknž Viktor, Crni Vrli. Citfale J., (iodo\ič. Klanjščck Ladislav. Steverjan. Ci- ril Fratnik, Tolmin. Vprašanja in odgovori. J. (iiiberščck. Voice St. 15. Vpraiujctc, čc se jc rok podaijšal do 31. dec. 1924. za vla- jjanjc |)rošenj tudi za vo.ine oSkodovance, ki jim jc izvršil obiiovitvena tlela vojaSki. ozi- roma tchnični oddelek? Odgovor: Informirali smo se pri iinanC- ii cm oddelku v tej zadevi. Kr. odl ok od 21. avjj. 1924. št. 1413, o katerem smo poročali v »Our. Straži« je podaljSal rok za vla^anjc vojno-odškodninskih prožcnj do 31. dec. 1924. samo za javne urade, javne iistanove, cerkve, občine, ki so pravočasno prijavili vojno Skodo. (ilede vojuih o.škodovanccv. ki so izročil obnovitveno delo vojaskim-telinič- niiii oddelkom pa vclja slcdeče: V smislu kr. odloka z dne 28. avjj. 1921. St. 1«37 in pra- vilnika z dne 23. okt. 1922. morajo finančni uradi sprejeti prosnjo tth vojuih oškodo- vnncev. O proSnji' sami pa odločuje vojno- odskodninska komisija. Vložitc torej znova prošnjo na finančni urad v Tolminu in skli- cujte se na kr. odlok z dne 24. avjj. 1921. st. 1237 in pravilnik z dne 23. okt. 1922. Tajnistvo Knictskc-dclavske zveze v tiorivi. Mestne novice. * Dramatično društvo v Ooric'x vprizori v soboto dne 1. novembra ob 21. uri in v nede- ljo na vernili duš dan ob 16. uri tradicijo- nelno žaloijjro »Mlinar in. njegova hči!« Ta lepa žaloiKra, ki je za dan vernih duS jako prinierna in ki jo itfrajo vsako leto v teni času tudi na velikili nledali.ščih, se ni v (io- rici in okolici že mno^o let vprizorila. Letos jo Jrainatično druStvo vprizori v novi in- scenaciji in v režiji k. Hratu/.a. Snov igre je zelo romaiitična in je vzeta iz podezelskcjia i>.ivljenja. * »Splošno slow ii'n. dmsivo v Gorici« uKotavHa z zado.ščenjem veliko zanimanjc, ki živi med našim ljudstvom za razstavo ročnih del, katera bode otvorjena dne 13. nov. v pritličju Trjf. doma. Ročna dela spre- jcnia vsaki dan ga. Vidmarjeva, III. nadstr. Trg. doma, proti potrdilu. Razstavo bode zaključilo žrebanje nekaterih ročnih del, katera so bila poklonjena društvu, da bode teni vcč dobitkov, obračamo se do našili čla- nic s prošnjo, da bi nam poslale še kakšno inalenkost v ta namen. Zanimivo predavanje ge. Fcrjančičcvc »0 sreči in zakonu« se bo vršilo dne 9. nov. točno ob 3h pop. v društveni sobi. Vabimo k obilni udcležbi. Opozarjumo vse tiste, ki namerajo obis- kovati trKOVSko šolo (Scuola industriale), da si se nabavijo pri navnateljstvu program za sprcjemni izpit. Darovi. Za »Slovensko sirotiSče«: P. n. Terezija Volarič 10 L. V počastitev spornina bla^o- pokojne jfospc Tcrezije Oblak iz Gorjanske- ga darujeta kk- nčlt. Slokar - Stepanič 200 L. P. n. Ajbert Komavec. sodni sveJiUK.v SterziiiRii na^Tirolskem 25 L. P. n. r. Jožcf Slicjbal, vikar v Borjani, 79 L 35 St.; p. n. Danilo Strekelj, ravnatelj-namestnik Po- družnice Ljtiblj. kreditne banke v spomin blaKopok. Aleksandra Hudai 100 L. Za Alojzijcvišče: Vlč. r. Štanta Vinko me- sto venca na Rrob pokojncRa Fr. Oroscrja L. 40.—; Ncimenovani L 740.—; S. M. L 5.—. Bog stotero poplačaj! Listnica uredništva. N. N.: VaS dopis je prav zanimiv in bi Ra radi priobčili, toda ker sc niste podpisali, ne nioremo vstreči Vaši želji. Kaj je novega na cleželi? Solkan. Pišcjo nam: Solkan bo imeniten. Do letos smo imcli 6 razredno šolo. Seda.i pa bomo inieli 6 razredno dcš- ko in (> razredno dekliško šolo. Uči- teljev bo kakih 16. To je že veliko- mestno. Zraveri teffa imaino še otroš- ki vrtec, sevcda nc v svojem jeziku. Zidati bomo morali novo šolo, ker se- danja, dasi velika in prostorna stuv- ba, ne zadostuje več. Vse dobro in hvalevrcdno, samo bojimo se, da je vse v korist hitrcniu raznarodovanju. Nc lx>iiino se! Ostanemo kot dosed a j krcmetiiti pripadniki naseKa naroda. Zadnja »Nova Doha« je priobčila uekaj vrstic o vezanju snopa v Sol- kanu. Očita nam Solkancein, da ne znanio šteti do ixitnajst. Naj le tf. vi- tez še enkrat dobro pregleda toza- devni dopis v '>StrazJ« in dobi ^otovo število 15. Da si pa ne bo belil ylave, rim Iiočcino sami resiti to uj^anko, ki je naslcdnja: Navzočih 12 upostolov in g. vitcz, občinski obliodnik in poljski čuvaj znaša 3, torej \2 in 3 je gotovo 15. (j. vitez bolje storite. če poprašate g. komisarja Nibranta, če zna napisati vcč, kakor svoje ime, ne pa nam očitati, da ne znaino šteti do petnajst. Solkanci. * * *t Žolskemu vodstvu v Solkanu stavi- ino sledeči vprašanji: 1. Ali je res učiteljica 11. razreda prepovedala otrokorn II. razreda tfovoriti med se- boj v šoli v matermem ieziku (slo- vensko)? — 2. Kedaj se prične pouk v dodalnih urah slovenščine v I. in II. razredu. kakor smo to zahtevali ob vpisovanju s pisrnenimi izjavami? Frosimo, da vSe nam na ti vprašanji odjfovori, bodisi potom otrok v soli, bodisi z oklicem pred cerkvijo, da sc borno znali ravnati. Starisi. Kanal. (Poroka.) V pondeljek 20. t. m. sta se poročila v Kanalu Lojzka Bajtova iz Kanala in Jožef Vu^a iz Morskcga, Ker jc bila nevesta prednica Marijine družbe, so ji prircdile lovarišice na cerkvenjh vratih lep poslovilni po- zdrav. čakale so jo belooblečene in s evetjem. Erna Kraljeva ji je Kovorila lepe, v srce segajoče besede slovesa. Skozi vrsto tovarišic je stopala neve- sta z ženinom pred lep(K>krašen Ma- rijin oltar, kjer jili je čakal preč. g".- dckan, ki je začel cerkveno sloves- nost s krepkim, ganljivim Kovorom. Lepo petje jc to slovesnost šc bolj p*o- večalo. Kako je nevesta vseni priljub- ljena, so pričaJa mnoßostevilna dnri- la in voščila. Novoix)ročencema obilo sreče in blagoslova! (Veselica.) V soboto, 25. in nedeljo 26. t. m. je priredila »Čitalnica« Fin- žgarjevo dramo »Razvaline življe- nja«. übe prireditvi sta bili prav do- bro obiskani in sta izvrstno uspeli. Žal da pri gledalcih ni bilo vse- skozi tako. V soboto ie bilo zbrano bolj izbrano kanalsko občinstvo in se je vedlo vseskozi dostojno; v ne- deljo pa se je nabralo tudi veliko ta- kih ljudi, ki iščejo celo pri žaloigri samo smeba in se krohotajo v na.ibolj resnili prizorih ali pa se obesijo na prazno besedo in se krohotajo za pra- zen nič. Moralo bi jili biti pač sram, ko spričo resnega olxiiiistva kažejo svojo omejenost in zaostalost. Taki ljudje so samo za pustne burke. Otrok bi pa rediteljstvo nikifkor ne smelo puščati v dvorano pri takih priredit- vali, ki so samo za odrasle. To jc treba odločno grajati. Kai nad Kanalom. Dne 25. oktobra je bil izpuščen iz goriških zaporov 24 letni Leopold Ko- vačič iz Cvetreža, ki je Jansko leto 25. novembra v gostilni Stefana Bra- tuža v Kalu v pijanosti zabodel z nožem 26 letnega Jožefa Lipičarja iz Brega nad Kopriviščein, ki je j)otcm umrl v goriški bolnisnici. To je ža- losten zgled, kam privede človeka pi- janost. Bodimo zato trezni, kajti pi- jančevanje nam škoduie moralno in materijalno ter nam donaša še ocitek. da smo zločinci. Posebno za nas / riške Slovencc je naravnost s. dolžnost, da odlocno delamo na :• nost med našim ljudstvom, ker *%. moramo boriti za svoj nannlni in go- spodarski obstoj. Grahovo ob Bači. Opravki s<; ine p,: čas. Na (jrahovern so irneli včasih C\- talnico, na Koritnici še sedaj nc^- mečkajo in skrivajo, ker jih je iim.:. sram. Tako pametni fantje ob nt- deljah in zupovedanih praznikiii u,- rnajo kam delati. 2iva dusa jih ne p<> gleda. Sploh ni na (iraliovem nič več in najrajse bi se izselil, je skJenil fant svoje pripovedovanje. Števerjan. ZazjKili sino. da smo dobili v <>¦.' ' viteza Peteniellija novega obeinsh / tajnika. Skoro da smo se razvev Tako odličen fašistovski prvak in''-. prinesti naši ubogi obCinj brezdvoin- iio samo srečo in blagostanje. Pod tako veščim vodstvom mora občin- ska uprava jK>slovati kakor i na. Do/Jveli smo pa bridko r : nje. Vitežki tajnik prihaja k nan» očividno le na izprehod. ne pa &¦'¦ ' v občinsko pisarno. Ce se prn kakšen dan v tednu, napravi to i za par hipov in jo jK>tem takoj ¦/'>.•. odkuri. Ljudstvo je radi takega rav- nanja seveda skrajno nezadovol'1*" (iodrnjajo tudi oni, ki s številna zasajena sadna drevesa res donašala pravili koristi in dohodkov. — Vozne jw>ti v naši vasi so zelo sla- be, popravljale se niso že dalj č;i-; Občina se nič ne briga za popravih, Občinskih zastopnikov ni vee in tako ni njkogar, ki bi se zanimal za ixjpra- vila v posarneznili va mlad! Izobraževalno drustvo še ved- rio živi in uparno, da bo z zimo zopet stopilo s plodonosnim delorn na plans Planina na Vipavskem. Pospravili smo v glavnem svoje poljske pridelke, z letino smo v splošnem zadovoljni; zlasti vinski pridelek bo letos izredno dober. Grozdje je letos dobroi zoreh? in iine- lo na splošno po vee stopinj sladkor- ja od drugih let; bo torej gotovo do- bra in moCna vinska kapljiea. VinsM trgovci so že zgodaj vabljeni na nas<> prijazno Pianino, kjer bodo lahko postreženi s trdo — kakor tudi bo)j St ran 4. >GORISKA STRA2A« Danes ob 7.10 zjutraj nam je umrla previdena s sv. zakra- menti preljuba soproga, mati, hči, sestra, svakinja gospa Angeli Marija roj. Lovišček gostilničarka, stara 42 let. Pogreb se bo vršil v petek 31. oktobra t. 1. ob 9. zjutraj na Uikajšnje pokopališče. Karet, soprog Slavica, hči Marija, mati Rfhard, brat !van, Karel, brata (odsotna) Ana, Frančiška, Jožefa, svakinje. Kanal ob Soči, 29. oktobra 1924. nrehko kuliaiiimi vini. Ker so nasto- >ili že bolj dolgi jesenski večeri, je ^adnji čas. da se tudi naši Planinci ¦^anejo, oživijo z nova svoie kultur- io društvo ter sc tako tudi dusevno i<>živijo in kulturno probudi.io. Na lORe tedaj, niladina. strni se v vrste >rosvete in prave izobrazbe. kajti v /obrazbi je naša rnoč! Črni vrh nad Idrijo. Kakor lansko leto, tako sino imeli tidi letošnje poletje mnogo letoviš- arjev, po večini iz üorice in Trsta. >labo vreme, ki je prevladovalo pre- oklo poletje, je bilo vzrok, da so >dšli predno so nanieravali. — Vo- j.ištvo, katero je imelo meseca avgu- sta vajc v tukajšnji občini, je napra- vilo nekaterim posestnikom mnogo 4\<>de. Prizadeti so po večini mali po- scstniki. Zeleli bi, da bi imelo voja- itvo ob priliki vaj rnalo več obzira do \inetovalcev, da bi se varovalo de- witi škodo, posebno po njivah in trav- nikili. Skoda je bila od vojaškega e- •;irja sicer cenjena, toda večinoma elo uizko. Ob tej priliki se je našlo par oseb, katere so delale prizadetim ~>rošnje na vojasko poveljstvo za od- »kodnino in so zaračunale od vsake ;>osainezne kratke prošnje L 20.—! ' 'rav po notarsko. — Začetkom av- •arsta je pobegnila neki večer od do- na v gozd 20letna Ivana Mikuž iz 'adloga št. 53. Vse iskanje in pov- praševanje po njej je bilo breuspeš- no. Due 15. septetnbra pa jo je našel ;eki delavec ob reki idrijci pod Voj- skini mrtvo truplo, katero ie bilo že v razkroju, so pripeljali na doinace ix>kopališče v Črni vrh. Irnenovana je bila božjastna ter se jej je bil v zad- njem času pred pobegom omračil uin. Lctina je bila letos pri nas zelo ^aba. Po večini deževno in mrzlo reme ter črvi so poljskim pridelkoni 'elo škodovali. Sedlo. Redko se sliši kakšen glas iz naše s'orske vasiee, dasiravno se štejemo avno Sedlani med najbolj prefri- ;ane kotarje. Da bodo tudi drugi vedeli, kako se nam v splošnem go- di. hočem vsaj jaz malo orisati naš :>oložaj. Naši vašcani gredo po let- iciii oasu skoraj vsi po zaslužku, le akih 8 gospodarjev in ženstvo osta- !ie doma za razna poljska dela. Le- tos, livala Bogu, so bili in so ljudje IX) večini vsi zaposleni; večino za- «in^ka nam daje Nemška Avstrija, kjer delamo pri popravali, (regulaci- iab) hudournikov in osuševanju raz- iih močvirij. Veliko sitnosti imamo .\i spomladi radi pasaportov, kar je druženo tudi s precejšnjimi stroški .etina je kazala letos zelo ugodno ,)ri vseli naših pridelkih. a žali Bog »am je naša stara obiskovalka — to- ča meseca avgusta vničila skoraj polovico vsega poljskega pridelka; tudi na sadju nam je prizadela veliko ikodo, ker vsled toče ni za prodajo: je obtolčeno in hitro segnije. Cdino r.'d most se da porabiti, a še to v mali riHiri, ker je ljudem zmanjkala po- soda. Pod prejšnjo viadavino smo iz hruškovih tropin kuhali dobro žganje za domače ix>trebe, zdaj nam je še to skoro onemogoceno vsled prevelikili doklad. 1'ako se nam na vseh koncili in kraj-ih temni pogled v bodočnost. Živinoreja je skoraj na ničli, ker vsled slabih cen sira ne da- je skoro nie. Liter mleka nam ne prinese niti 60 cent. Občinske do- klade velike, po zimi ni zaslužka. Drva na Miji prodana in posekana. Ljudstvo rije in gazi vedno bolj in bolj v siromaštvo in dolgove. Na prosvetnem nolju smo tudi popol- noma mrtvi. Dosti za danes! V krat- kem popišem delo na.ših narodnili od- padnikov, da boste vedeli vsi, kake možake imarno v Sedlu. Vrh pri Grahovem. Iz vseh vasi naše okolice se cujejo obupni glasovi krnetov o slabem letu in pičlcm pridclku. Le iz našega Vr- ha ni glasu, kot da bi mi živeli v naj- večji obilnosti in zadovoljnosti. Pa tudi pri nas smo bili obiskani bolj s slabim nego dobrim. 2e kruta zima nam je ix)brala več ali manj ozim-ne- ga žita, v zgodnji pomladi sta pa mraz in toča mnogo škodovala na rastlinstvu. Vedni dež v poletncm času nas je mnogo oviral pri deiu: posebno pri sušenju sena so nasi ubogi ljudje mnogo trpeli. Jesenski pridelek pa nam je vničila toča. Aj- de ni niti za semc. Tudi povodenj nam ni prizunesla. Seveda nismo ta- ko hudo prizadeti kot je Baška do- lina, toda vendar je mnogo škode po njivah; tudi naše vo/ne poti so vse razkopane, tako da knialu z vozom ne bo mogoce nikamor. V prejšnjih časih nam je županstvo vsaj nekaj prijx>moglo za popravo voznih po- tov, a zdaj ne upamo mnogo, ker so naši občinski možje (xlpadli. Ako ho- mo hoteli, da bo naša cesta iz Buko- vega v Vrh porabna, bomo morali le sami prijeti za kramp in lopato. F^o- mladi se je začcl sekati naš največji bukov gozd, katerega so prodali kmetje iz Vrha in Bukovega. Upali smo, da bodo naši domači drvarji zaslužili kako lirco, pa tudi tukaj imajo prednost delavci iz juga; le malo naših ljudi je dobilo delo. Ni se zato čuditi, da se je tudi v naših vr- lih fantih začela oglašati želja po iz- seljevanju. Mnogi si žele v tujino, v boljše kraje. ker jim domaea zemlja ne du zaskižka in.kruha. Poslano.*) Prejeli smo: LUIN IVAN iz Sko- pega (slep na eno oko), nc sme spre- jemati zavarovanja in tudi ne inkasi- rati za našo družbo. Vsako plačilo Luinu je zgubljeno. OENERALNO ZASTOPSTVO Zavarovalnice L'UNION Oorica, Corso Vitt. Km. 28. *) Za člankc pod teni naslovom odgovarja uredništvo Ic toliko-kolikor inu zakon velcva Nova trgovina z raznim blagom. Velika zaloga tkanine (moško in žensko blago) srajce, tnaje, nogavice, razne obleke ter krama, dežniki, Čevlji, klobuki, kape; nadalje: posoda, porcelan, steklo, šipe, (češko blago), svetilke, električne priprave ter žarnice najboljših znamk. IZZ2I MIzarske, šolske In pisarnlšRe potrebSčine i. t. d. Vse po konkurenčnih cenah. *^P9 Priporoča se slavnemu občinstvu F. Prencis, Solkan na glavnem trgu. Stavbeno društuo u 6rgarju r. z. z o. z. sklieuje na dan 8. novembra ll>24., ob 15.30 uri, redni občni zbor v prostorih ßosp. Andrcja Mcljavica s sledečim dnevniin redorn: 1. Prečitanje in odobritev zapisni- ka zadnjega občnega zbora. 2. Predložitev in odobritev bilance za leto 1923. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sltičajnosti. Ako bi se ob določcni uri ne zbralo zadostno število članov, sc bo vršil občni zbor pol ure kasncje ob vsa- kem številu navzočih članov. Oäbor. SPREJMEM TAKOJ krojaškega pomočuika za veliko in malo delo. Plačilo po dogovoru in jx) zmožnosti dela. Franc IJrcmcc, krojač. Podbrdo. Fotograf Anton Jerkič p;fje CORSU VERBI 36 (prej Via Giudino). - Sirite JaS cöJnJrT ABADIE? Evo vatn Abadie! NajizvrstnBjši cigaretnl papir SLOVENKA vestna in spretna iŠče mesta prodajalke, blagajničarke ali karkoli podobnega. Cenj. ponudbe se prosi na upravo lista pod »Delo«. Zdravnik dr. RADO SFILIGÖJ se je preselil na Travnik št. 5, I. (nasproti lekarne). Mas zohozdravnik tioktor Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih In na zeb^- sprßji'na K yr.Q zcijazdravnislfp in zobt- tchnišha oprcvilo v GORICI - na Travniku 2C Anton Koren Gorica, Via Carducci 4 Veliha zaloga:šlp^ porcBlana,stehla, namiznega opodja, ohvirjev in sploti vseh v to stroho spadajoöih predme- tcu. - Haunohar je došlo razno blogo češkega izdelha. Na debelo In drobnol in ji ozdravljena 400Vßt Hl 11 z najnovejšim pasom BROOCK Rl Mirodilmca in dišavnlca DD E.Grapülin-6orica UuDD naSpr ijudskemii vrtu, Corso Verdi 27. Prva slovenska tvrdka jOSIP KERŠEVANI Gorica; Piazza Duomo št. 9 (desno) priporoča svojo trgovino najizvrstnejših Šivalnih strojev iz svetovno znane nemSke tovarne ,MUNDLOS',dvokoles znamke orig. „KOLUMBIA^- belgijskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačeu poduk v umetnem vezenju, «»ivanjii in krpartji^ Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza DuoiijO " (voga! nlica Rabatta), PODRUŽNICA LjubljansBe hrediine banhe y Borici Corso Verdi „Trgov«»ki öoiti" Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka DelniŠka glavnica in rezerve: Din. 50,000.000 CENTRALA LJUBLJANA Rezerva S H S Din. 10,000.000 Podružntce: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge na knjižice po 41/2%. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje