iroSlnlna Plačana v gotovini Leto IXy St. 120 Ljubljana, nedelja 3. Cena 2 Din ^ Qb 4, Kjrtnl. — Stane mesečno Lhn »5-—; s« tet* cemstvo Din 4f— neobveaM. Ogla« po tarifo. Urednifttvo i Uubtlana, KnaUiora ulica ktev. 5/L feteion it. «07« in <804, ponoči tudi -I ■•koplsl •• ne traoaj«. «t. j* — TddoB fe. lllllfct Ljubljana, it 4. — Telefon it «49« Podndfcaid: Maribor, AteknnAvn »tn - Dnevnik ; prosveto in politiko pri poitaea ček. zavodi » LM» laaa it 11.84« - Praha čisto 7S. ito' Wien,Kr. »0*441. 7 Ljubljana, 2. junija. Duhovi so se v naši državi nekoliko pomirili. Toda razpoloženje je še vedno zelo napeto in vsak trenutek more vest o novih incidentih, demonstracijah po italijanskih mestih povzročiti nove nemire. Italijanski Usti hvalijo odločnost naše vlade, da je sklenila predložiti nettunske konvencije parlamentu; nagla-Šajo pa pri tem, da se je efekt vladne odločitve občutno zmanjšal z manifestacijami po jugoslovenskih mestih, s katerimi se neprikrito razodeva proti-italijansko razpoloženje Jugoslavije. Mi sodimo k temu, da se je z manifestacijami le pokazala prava notranja vrednost vsakršnih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo, ki ne bodo mogli nikdar dobiti pomena preko formalnega obsega, dokler ne prenehajo ekonomske in politične ekspanzivne težnje Italije na Balkanu. Italijanski tisk se baha, da je francosko in angleško časopisje obsojalo pro-tiitalijanske demonstracije, ki so se /vršile po Jugoslovenskih mestih. To prvič ni popolnoma točno, in drugič v kolikor je, je vzrok drugje, ne pa morda v (resničnem nerazpoloženju proti Jugoslaviji. Zopet se tu pokaže ona ne-dostatnost naše diplomatske propagan de, ki se je grajala že tolikokrat. Italijanska razpolaga z ogromnim aparatom, ki informira inozemski tisk v italijanskem smislu; ta aparat seveda ni javljal po Evropi, kake manifestacije so se vršile po italijanskih mestih, kako so se tamkaj ščuvale množice za vojno zoper Jugoslavijo in se sramotil narod z vzhodne strani Jadrana. Naša propaganda ni zapada informirala pravočasno in v polni meri o pravem obsegu manifestacij. Zato bi Evropa mogla dobiti vtis, da smo v Jugoslaviji za vojno, v Italiji pa da so za mir in spravo. Ali ta račun je vendarle preenostaven, zakaj mi smo dali že tolikokrat dokaze o resnični miroljubnosti, da nihče, komur je količkaj do tega, da se informira objektivno, ne more jugoslovenskih manifestacij smatrati za ščuvanje na vojno, marveč samo za to, kar so bile, to je za Izraz splošnega javnega ogorčenja nad načinom, kako Italija izrablja svojo pozicijo, ki si jo je pridobila že z londonskim paktom. Nihče se med nami ne navdušuje na vojno in nihče si je ne želi; to bo potrdil vsakdo, kdor se je količkaj pomudil med nami in se skušal poučiti o pravem našem razpoloženju. Da tudi Italijanska propaganda ni mogla popolnoma mistificirati zapad-nega javnega mnenja, odseva najbolj Iz znamenite izjave oficijoznega angleškega lista, ki pomeni zelo določno lekcijo fašistični Italiji. Ta angleški glas je za nas velike vrednosti, ker nam priča, da vendarle gledajo objek-tivneje na jugoslovensko - italijanski spor tudi tamkaj, kjer so doslej običajno imeli za naše pritožbe gluha ušesa. Angleški članek n2glaša, da je italijanska ofenzivnost prisilila Jugoslavijo Iskati zaslombe celo pri Nemčiji. Prijateljstvo z Nemčijo, to je za nas poglavje zase, o katerem bo mogoče govoriti ob drugi priliki, ali naglasiti je treba, kolik vtis so pri nas in na Nemškem ter v Avstriji napravili barbarski nastopi Italijanov proti manjšinam in vedno hujskajoče manifestacije fašističnih množic proti sosednim državam. Sama od sebe se vsiljuje misel na sodelovanje med Nemci in Jugosloveni in niti ni treba zanjo vladnega pritiska ali propagande. Niti med Nemci niti med nami ni bilo srčnih nagnenj za prijateljstvo, ali razvoj dogodkov, sila razmer Je dovedla do paralelne akcije. Baš nasilna politika Italije je povzročila, da hna danes vsako paktiranie med našo in rimsko vlado značaj papirnatih diplomatskih del, dočim je na drugi strani zbližala duhove, ki so si bili še včeraj vse prej nego prijateljski razpoloženi. Vse to pa prihaja spontano in ni alti naša zasluga niti krivda. Pravična in demokratična stvar Ima dandanes še mnogo bolj kot nekdaj simpatije na svoji strani. Italija fašizma te vrste argumente popolnoma zavrača,, ali prepričala se bo prej ali slej, da Jih temeljito podcenjuje. Ako se nam posreči, da prepričamo Evropo o svoji pravici ln resnici, smo storili mnogo fn napravili zelo važno stopnjo k končnemu uspehu. Kralj na Belju Beograd, 2. .hmija p. Kralj je (Jane« žkipoMtoe ob 9. odpotoval na Belje, kjer ostane do 6. t. m., oa ko! Pobrl je vse najboljše v Italiji. Drljevlč: Čujte. čuite! Posl. Vilder le le malo razžalil italijanskega poslanika, pa ste ga kaznovali z izključitvijo od treh sej. Ali ne slišite, kako žali Mussolimja Timo-tijevič? Kje pa so Koroščevi žandarji, da ga primejo! . „ Med vladno večino hi opozicijo Je nastal strahovit prepir, ki je trajal več minut. Nato ie dnbil besedo posl. Demetrovič, ki je zahteval popravek zapisnika, nakar ie Predsednik odredil glasovanje o zapisniku. Četudi je bila opozicija v večini, je predsednik proglasil zapisnik za sprejet In odredil prehod na dnevni red. Prva točka dnevnega reda le bila odobritev stavbnega lesa za zgradbo 900 hiš za dobrevoljce-kolctfriste. Po ekspozeju ministra Andriča ie podal posl. Pribičevič izjavo. da bo opozicija glasovala za ta predlog. ker gre za dobrovoljce. ne pa za vlado. Pred glasovanjem je prišlo ponovno do prerekanja med vladno večino in opozicijo. Na obtožbe opozicije zaradi prelivanja krvi Je demokratski poslanec Sečerov izjavil, da tudi vladna večina te dogodke obžaluje. Pribičevič: Kljub temu pa odobravate, da Policija ubija ljudi. Sečerov: Obžalujemo te incidente. Pribičevič: Krvave pokolje imenujete vi incidente? Sečerov: Demokratska stranka tega nI zakrivila. Pribičevič: Na vaše priporočilo Je postal dr. Korošec notranji minister. Pri nato sledečem glasovanju le bil predlog soglasno sprejet. Predsednik Je nato, videč, da opozicija nadaljnje obstrukcijo. v največjem nemiru zaključil sejo in sklical prihodnjo za dne 9. t. m. z istim dnevnim redom. Pribičevič: To Je slaba šala. Dotlej bo vlada že davno padla in si lahko svoj dnevni red utakne za klobuk. Predlogi in interpelacije poslancev KDK Beograd, 2. Junija p. KDK je vložila za prihodnjo sejo Narodne skupščine celo vrsto nujnih predlogov, k;' se nanašajo na pereča vprašanja. Med dmgimi so vloženi sledeči predlogi: Dr. Žerjav predlaga ukinitev duhovniške blre do zakonske uredit v s duhovniških prejemkov. Dušan Ivančevič zahteva od notranjega mmistra pojasnila, zakaj je bila zaplenjena beograjska »Reč« dne 1. junija, posl. Kosa-novič glede zaplembe istega lista dne 2. junija in posl. Pribičevič glede zaplembe 3 junija. Posl. Pribičevič zahteva, naj vlada tekom 14 dni predloži Narodni skupščini zakon, ki bo jamčil popolno svobodo besede ln zborovanja. Posil. Sava Kosanovič zahteva, naj se v Beogradu mesto žandarmerije uvede posebna mestna policija. Posl. Mijo Stupa-rič zahteva kredit 5 milijonov Din za regulacijo Save Jn njenih pritokov. PosL Juraj Demetrocič zahteva od notranjega ministra pojasnila, zakaj Je prepovedal shode KDK na Sušaku in v Osjeku, ko se vendar istočasno vrši n. pr. shod SLS v §t. Ilju pod Turjakom in ko smejo tudi ostale vladne stranke prirejati svoje shode. Posl. Ivan Kralj zahteva anketo, ki naj pre išče, kdo, kdaj, komu in na podlagi katerega pooblastila je bilo dano v zakup Jugosloven sko pristanišče na Reki In zakaj vlada to skriva. Nadalje zahteva ankete, ld naj preiščejo delovanje monopola soli, gospodarstvo na Beliu in razdelitev kreditov drž. hipotekarne banke. Posl. Milan Kostič zahteva od notranjega ministra pojasnila glede zaplembe beograjskih »Novosti«. Nova žrtev beograjskega krvoKtja Beograd, 2. iunija p. Včeral popoldne ob 5. ie umrl v splošni državni bolnici trgovski potnik Stevan Steriia, 671etni starec, ki Je bil ob priliki brutalnega nastopa beograjske žandarmerije pred »Ruskim carjem« smrtno-nevarno ranien. Po odredbi policije je bilo njegovo truplo že snoči ob 10. na skrivnem pokopano, na da bi bila o njegovi smrti obveščena njegova v Beogradu bivajoča rodbina in ne da bi bila izvršena sodna obdukcija. To postopanje policije je izzvalo v beograjski javnosti splošno ogorčenje, vrhu tega pa nasprotuje sanitarnim predpisom, po katerih je dovoljeno mrliča pokopati šele 24 ur po njegovi smrti. Poslanci KDK bodo to vsekakor čudno postopanje spravili pred Narodno skupščino in zahtevali od notranjega ministra pojasnila. Uspeh ge Zikove v SoHji Zagreb, 2. junija n. Glasom poročita k Sofije je gostovala včeraj v temošnjem državnem gledališču primadon« za^grebške opere ga Zdenka Zikova, ki je r vlogi »Toske* dosegla izreden uspeh. Dr. Korošec ▼ kopališču Beograd, 2. Junija p. Notranji minister dr. Ko-roSec }e nocoj odpotoval v kopališče Koviljača, kjer namerava ostati preko pravoslavnih birakošt-cih praznikov. Zaupnica grški vladi Atene, 2. junija, s. Zbornica je izrekla vladi zaupnico s 138 proti G9 glasovom. Aca Stanojevič - VuSdčevicev naslednik? Politična napetost vedno večja, položaj vlade vedno težavne jši. - Vesti o možnosti koalicije med radikali in KDK Beograd, 2. Junija, p. Napetost med poedinimi političnimi skupinami je dosegla vrhunec in to ne samo med vladno večino in opozicijo. Tudi v vladnih strankah je nastopila taka atmosfera, da je postal položaj neznosen. To se zlasti opaža v odnošajih med demokrati in radikali, pa tudi v radikalskih vrstah samih je situacija tako zaostrena, da mora priti do izbruha. Po splošni sodbi je postala situacija vlade nevzdržna. Kralj je danes odpotoval v Belje, kjer ostane preko pravoslavnih binkoštnih praznikov, nakar se dne 6. junija vrne nazaj v Beograd. Tega dne bi imela po informacijah v popolnoma zanesljivo informiranih krogih pasti odločitev, ali naj vlada poda ostavko ali ne. Ta dan bo po teh informacijah odločilen za nadaljnji razvoj situacije. V vseh političnih krogih že delajo načrte za nove kombinacije. Zadnja seja radikalskega poslanskega kluba je proti želji g. Vukičeviča izpadla tako, da je bila njemu po zatrdilu vladnih krogov sicer izražena zaupnica, vendar pa se je s tem njegov položaj bolj poslabšal kakor ojačal. G. Vukičevič je bil na tej seji prisiljen priznati, da edino g. Aca Stanojevič uživa splošno zaupanje v radikalni stranki in ga je s tem povsem nehote sam designiral za svojega naslednika. V gotovih krogih delajo s polno paro na to, da bi prišlo pod predsedstvom Ace Stanojeviča do sestave koalicijske vlade med ra- dikali tn KDK. V demokratskih, zlasfl pa v klerikalnih krogih je opažati veliko vznemirjenost, ker bi v tem slučaju ne prišli v poštev, posebno ne kle-bo po teh niformacijah odločilen za na* s po do m Vukičevičem. Napetost med radikali Beograd, 2. junija, r. Zaupnica, ki st >o je dal izglasovati na zadnji seji radikalskega poslanskega kluba g. Velja Vukičevič, postaja čimdalje bolj miste-rijozna. 2e takoj po seji so njegovi nasprotniki naglašali, da klub sploh ni glasoval o zaupnici, marveč da se jo vršilo zgolj glasovanje o predlogu Ilije Mihajloviča glede načina glasovanja. Dvomljivost zaupnice je še bolj podčrtalo dejstvo, da je g. Vukičevič sam izdal komunike, ki naglaša, da mu je biia izrečena zaupnica. To dejstvo podčrtavajo tudi vsi današnji beograjski listi, ki prinašajo obširne izjave poedinih članov radikalskega kluba. »Politika* naglaša, da ima g. Vukičevič v radikalskem klubu sicer večino, da pa je prav tako nepo-bitno dejstvo, da so nastopili proti Vu-kičeviču najuglednejši prvaki radikalne stranke. Oix>zicija proti Vukičeviču je v radikalskem klubu brez ozira na število tako močna, da ni mogoče iti preko nje na dnevni red. V radikalnih krogih priznavajo, da je položaj skrajno napet in da je g. Vukičevič moral v zadnjem hipu popustiti Italijani napovedujejo Marlnkovičevo vlaflo Zanimive informacije »Corriera della Sera«. — Odpoklic Bo-drera je baje koncesija Jugoslaviji. — Mussolini se zahvaljuje zadarskim fašistom Rim, 2. junija, g. FaSlstlSao časopisje ie vedno živahno razpravlja o dogodkih in razmerah v Jugoslaviji. bojnice. Zopeten konflikt met! rudniki in železnico Ker se vlada ni držala sklenjenega dogovora, so premogovniki ustavili dobavo premoga. — Bati se je novih redukcij rudarje? Beograd, 2. junija p. Med generalno direkcijo državnih železnic in rudarskimi podjetji je prišlo ponovno do ostrega konflikta, ki je imel za posledico ustavitev nadaljnje dobave premoga za državne železnice. Svoječas-no je bil med generalno direkcijo, odnosno prometnim ministrstvom in rudarskimi podjetji sklenjen dogovor, po katerem bi generalna direkcija sporazumno z rudarskimi podjetji izdelala nov pravilnik o dobavi premoga za državne železnice. S 1. junijem t. 1. pa je generalna direkcija brez predhodnega obvestila uveljavila nov pravilnik, M določa povsem drugačne pogoje za dobavo premoga. Rudarska podjetja so zaradi tega s 1. junijem ustavila nadaljnjo dobavo premoga za državne železnice ln reducirala obrat v premogovnikih na minimum. Zaradi tega je postalo mnogo rudarjev brezposelnih. Davidovičev odgovor Pribičsviču Dr. Korošec tudi g. Davidoviča ni točno informiral. — Očitna kršitev ustave Beograd, 2. Junija p. O. Svetozar Pribičevič je sprejel danes novinarje in Jim podal daljšo izjavo, v kateri je naglašal med drugim: Dne 31. maja sem Poslal g. Ljubi Davi-doviču pismo, v katerem sem ga opozoril na prepoved sh-oda KDK na Sušaku, pa tudi na to, da nosi njegova stranka odgovornost za zatiranje zborovalne svobode. (Pribiče-vičevo pismo smo objavili že v včerajšnji številki Op. ur.) Na to pismo sem prejel od g. Davidoviča danes sledeči odgovor: »Prejel sem od notranjega ministra obvestilo o prepovedi shodov KDK na Sušaku in Osjeku. O. minister mi je izjavil, da je izdal to prepoved na osnovi zakonov in jo rrotfvira s tem, da bi shod na tako občutljivi točki, kakor je Sušak, neposredno po še svežih incidentih in po vznemirjenju, ki še traja, lahko dovede! do še težiih incidentov Čim Pa bodo odpadli ti razlogi, bo prepoved ukinil.« Kakor vidite, g. Davidovič nikjer ne omenja prepovedi shoda v Osjeku, kar je do-fi.z, da notranji minister tudi g. Davidovidu ni j>ovedal pravega razloga za to svojo pre poved. Če bi se Že mogli vpoštevati razlogi glede Sušaka, češ da je tik ob italijanski meji, ne more biti italijanska meja povod za prepoved shoda v Osjeku. Delegaciji KDK je dr. Korošec izjavil, da je izdal generalna navodila vsem državnim oblastem, da glede na zunanje-jx>litični položaj do na-d al .ime ga zabranijo vse shode. Smatra! Je za potrebno posebej naglaša ti, da ta prepoved nI naperjena proti KDK in da so prepove. dani vsi shodi brez izjeme. Toda g. Korošec ni govoril resnice. Iz njegovega »Slovenca« je razvidno, da se vrši istega dne, ko Je prepovedan shod KDK na Sušaku shod njegove lastne stranke v Št. Ilju, a radikali bodo imeli shod aa Ubu pod milim nebom. Povodom izjave dr. Korošca Je Jdub KDK ugotovil, da minister nima pravice suspendirati zborovalne svobode. Glasom striktnih dciočb ustave pripada ta pravica samo Narodni skupščini, ki lahko v slučaju vojne prepove shode za vso državo ali v slučaju pobune za one pokrajine, kjer bi izbruhnila pobuna. Ker je dr. Korošec v svoji izjavi pred delegacijo KDK priznal, da je kršil ustavo, bo vložila KDK proti njemu še drugo obtožbo zaradi kršitve ustave. Obtožnica se že sestavlja in bo v prihodnjih dneh predložena Narodni skupščini. V posebni vlogi bomo obtožili dr. Korošca tudi radi kivoprelitja v Beogradu in drugih krajih države. Važne spremembe pri beegrajski policiji Beograd, 2. junija. 6. Z ozirom na zadnje krvave dogodke v Beogradu so bile na zahtevo univerzitetne oblasti izvršene važne personalne izpremembe. Šef političnega oddelka policijske direkcije Milan Acimo-vič in njegov pomočnik Života Simič sta premeščena f ministrstvo notranjih zadev. MIslerlJozna smrt goriškega Slovenca * Eden najboljših goriških kulturnih in gospodarskih delavcev fe bil od zločinske roke umorjen. — Nehote se vsiljuje primera z Matteotijero smrtjo Gorica, 31. maja. BKJe enega mMemenitejSih skrvetv-rfcih are na Oor&kem je rastavfta zločinska roka! Vaciava Tušarja, koje^a ljubezen do rodne grude je bfta neizmerna, ni reč roed nami Po dvotedenskem iskanju ao ga na§H ubitega, bosega, oropan »ca ki brez dokumentov v pritoku reke Po, ▼ bMiiii Caropagna rerrarea. Njegov* tracKna moda je ostala Av a»daij nepojasnjena. Svoj dom v Cerknem je rapustfl v petek, 18. maja, ko je odi>otovai v Trst, kjer je imel uradno opravilo radi gtavne zaloge tobaka. Ker •e do prthodnje srede ni vrnil so se v rinrtmjl nesreče pričela po njem poizvedovanja, tako od prtvatne kot oblastne strani. Stal po njetm se izgubi že pri Sv. LocfcH. V Trstn se ni zglasfl v uradu, kamor Je M namenjen — tudi v nobenem prenočiiču ni prijavljen. Binkoštni ponedeljek so prejeli svojci brzojavno nbvestflo, da je bito najdeno njegovo truplo v bližini Ferrare. Kakšne sfh wo zanesle Tnfaila onkraj moffa, kamor Jptoii ni bii namenjen? Kakšne muke je prestal, preden je bil vržen v reko? In zakaj je bila potrebna ta mučeni Ska smrt? Možna so vsestranska ugibanja, nehote pa se vsakemu vrine primerjava s Ma-tteotdjevo usodo. Morda se kdaj razmotajo dostel nevidne rti ti, ko jih pričetefc je vsekakor iskati v Cerknem. Pokojnik, v 49. leta starost!, Je Ml kot trgovec in posestnik ter kot samec gmotno zeJo dobro situiran, kot a-bsol-vtran jurist globoko naobražen. Do sflcraijnostt flegimatičnega zma6ak nI bil nikdar agresiven, ne pod Avstrijo ih ne pod ItaKjo. Kot vztrajen delavec na kulturnem in gospodarskem polju pa je vedno stal v prvih vrstah vseh naprednih organizacij, osoblto pri Kmetski posojilnici. Ljudstvo na Cerkljanskem, kjer ni imel nobenega sovražnika, plače za njim. Slava ntfegovenra dehi {n spamfmi! Južni Kitajci zasedli Peking Maršal Čangtsolin se je umaknil v Mandžurijo. - Položaj N v Pekingu ToKte, t. Gm.) h3no*+*frkt fcM n » sedle Pdring. Maršai čaogtsoiin m Je omaka« ▼ Mandžurijo. Tokio, 7. Cb«.) MwW ČangtsoBn )e fustii Pekfo*. Nad mestom m vile m »ta v« kuo-mkigtanga. kdo* kitajske M« zasedejo Pefchi* feoočnoveljarvno t ponedeljek. London, J. junija (be.) SdtmcdR« o* Kitajskem M h sadni« dni v toHco ipremeniia, da zapusti CaoctaoHa t kratkem Peking to m amakne z Jedrom www> ktftaMt« vaiuk v Mandžurijo. Kakor porote lo brxo)arvka. organizirata r lavna poveljnik« tmrae kitajske armade Jangjuting hi Sangtseltaini obrambno fronto, da »e bo glavna •everna tkalska armada lahko y redu umaknila prod »everu. Natfbrže se bodto vršili zadnja boji, ako bodo ložoe kMaijsk« čete prenaglo napredovale proti severi, na črti Lhrfiso, t» Je 30 mflj Južno od Pekinga. Severne kitajske če« ao prn- Ceie c kpraentMJo itovntci ateste. V Peking* •e Je organiziral odbor, t katerem «t« dva bivia kitajska ministrska predsednika, Id ima naiogio, da bo ta časa medvladj« vzdrževal ▼ slavnem mestu mir ia red. Včeraj je «kMcai CcngtsotiH aaetovnfre kuno-»krt; misij, katerim J« izjavil, da Je ukrenil vse, da se bo varovalo Inozemsko imetje io življenje inozemskih državljanov. CangtsoMn Je zagotovil, da Peking in Tientain ne bosta vključena v bojno ozemlje. Nizoaemski poslan*, ki Je doyea diplomatskega zbora v Pekingu, »c J« »hvalil maršalu CangtsoKna sa protekoMo, katero so uživali inozemski državljani za časa njegovega režima v Pekingu. Akonavno Je v mestu za tedaj situacija zelo napeta, upafa taimošnji inozemski krosi, da Je na razpolago dovolj inozemskih čet v obrambo inozemskih državljanov m inozemskega imetja. Brezposelnost v Sloveniji In Inozemcl Tujci po nepotrebnem spodjedajo kruh domačinom. — Pasivna resistenca mnogih industrijskih podjetij Brezposebntf je pri nas razmeroma zelo velika. Posebno občutna je med kvalificiranim strokovnim delavstvom in nameščenci, krizo brezposelnosti pa še vedno poostruje dotok in nameščanje inozemskih delavcev. To je u nekatere panoge naše industrije, zlasti za nove, razumljivo, ker nam primanjkuje domačega strokovno izvežbanega osob-ja. Nimamo zadostnih strokovnih šol in tudi drugače ne skrbimo dovolj za strokovni naraščaj. Ze sedaj je n. pr. zelo občutno pomanjkanje primernih tekstilnih strokovnih šol, ki bi se morale ustanavljati paralelno z ustvarjanjem tekstilne industrije. V raznih predpisih je sicer predvideno, da morajo podjetja sama skrbeti za domaČi strokovni naraščaj, fcda podjetja se za te predpise ne brigajo. Tudi Inozemcl, ki bi morali nuditi našim ljudem strokovno izobrazbo, to delo često sabotirajo, kar je povsem naravno. Tu bo potrebna energičnejša akcija, In sicer od strani oblastnega odbora, kakor tudi od strani občin, ako že država hoče biti pri tem vprašanju še nadalje brezbrižna. Inšpekcija dela predlaga v svojem poročilu za leto 1927., naj se vsa podjetja, ki zaposlujejo inozemske moči. obdavčijo z visokim davkom; ta naj bi se stekal v poseben fond, iz katerega bi se vzdrževale strokovne šole in s katerim bi se izpopolnilo naše delavstvo s pomočjo štipendij za potovanje v inozemstvo. Pameten predlog. Tu se nudi zadosten in socijalno pravičen vir denarnih sredstev za vzgojo domačega strokovnega naraščaja, kolikor ga še nimamo. Tu pridejo predvsem v poštev tekstilne tovarne, elektrotehnična podjetja, kovinska in oblačilna stroka itd. Številke inšpekcije dela pravijo, da je bilo v letu 1927. izkazano do 2000 ino-zemcev, zaposlenih v raznih naših industrijah. Pri pregledovanju prizadetih industrij postane človeku nerazumljivo, kako se more v nekaterih, celo starejših industrijskih panogah motivirati nenadomestljivost inozemcev. Tako izkazuje na primer ljubljanska inšpekcija dela samo v trgovin! 132 Inozemcev! Kaki posebni specijalisti bi to mogli biti? Prepričani smo, da more vsak naš v trgovski šoli in v praktičnem življenju izvežban človek nadomestiti tudi najbolj kvalificiranega inozemca. Saj smo vendar znani kot solidni in dobri trgovci. In kakšne posebne kvalifikacije so potrebne v prevozništvu? Tudi tu je lepo število mest zasedenih po inozem-cih, ko je vendar jasno, da taka pod- jetja ne zahtevajo nobene Izjemne strokovne kvalifikacije, kakršne bi ne mogli imeti tudi domačini, število Inozemcev v stavbinski industriji hoče dokazati, da so naši inženjerji in delovodje kljub dobrim šolam in kljub dolgoletnemu praktičnemu udejstvovanju še vedno nesposobni nadomestiti inozemca. Tudi, ako od izkazanih inozemcev odštejemo naše primorske Slovence, ostane število še vedno nerazumljivo visoko. Posebno kritična je brezposelnost r tehnični, zlasti v elektrotehnični stroki. Kaj nam pomagajo naša prvovrstna tehnična fakulteta in njen električni oddelek, razne strokovne šole in tečadi, ko pa vsa ta naša solidna učenost —> po mnenju mnogih podjetij — še vedno zaostaja za inozemsko. Ponos in čast naših šol in profesorjev zahtevata, da znanju našega tehničnega naraščaja pribore popolno avtoriteto in branijo enakovrednost našega strokovnega znanja z inozemskim. Tu bi morali zlasti vse-učiliški profesorji krepko poseči vmes. Brezposelnost med kvalificiranim delavstvom utrja tudi dejstvo, da oblastva premalo nadzirajo izvajanje zakonskih predpisov glede kvalifikacije za razne zaposlitve. Tako je n. pr. točno predpisana kvalifikacija elektrovodij v elektrarnah, toda elektrarne teh predpisov ne upoštevajo ki mesta delovodij oddajajo bolj šušmarjem mesto strokovno izšolanim in izvežbanim močem. Odtod najbrže tudi izvira od inšpektorja dela v Ljubljani v letnem poročilu ugotovljeno dejstvo, silo malo prehudo. Tudi zadnji «Domolju« bov» uvodnik je zopet mojstersko delo iz» krivljanja resnice m vzorec, kako je treba I nesramnostjo trositi med narod najogab* neiie laži. V dolgoletni opoziciji ni nafta SLS opw ■tiia nobene prilike, kjer se je ualo rovariti proti naši državi. S slaatjo so njena glasila mastno ponatiskovala vse neprijazne izja» v« nam sovražnega inozemstva in z očivid* nhn veseJjem razblinjala in napihovala vse notranje neuspehe. Sedaj pa, po koruznem zakonu z radikali, r >t? to časopisje tro» biti slavo vladi in proslavljati vsak korak ▼lade, pa naj si je i. tako jasno, da so nje» ni ukrepi v Škodo države in naroda. Ratifikacija nettunskih konvencij je brez dvoma stvar, ki se ne sme izvesti kar čez noč in br-z revizije vsaj onih členov, ki najbolj Škodujejo našim Interesom. Razburjenje .ki a je polastilo baš naših najzaved« nejSih slojev in je doseglo vrhunec ravno v krajih, ki bodo neposredno oškodovani po konvencijah, je dokaz, da je delo ki ga pri« pravlja vlada, slabo. Zato je ostudna laž. ako trd' «Dornoljub», da je vse opravičeno ogorčenje naSrga naroda plod umetne agi« tacije. Res ja, da večina naše zavedne jav» noati Skrito odklanja nettunske konvenci* je in poslanci KDK fevršujejo samo svojo •veto dolžnost, ako vlado na to opozarjajo. Samo klerikalec, ki nima čuta ra politič» no moralo, lahko hi tega prizadevanja po« slaeocev KDK akuje hujskanje na vojno z Italijo. Bito je pa treba res brezvestnega peres« za tako zavijanje. »Domoljubov* po» božni aotrudnik brez sramu zapiše, da so pretekli ponedeljek v Narodni skupščini u rrst poslancev KDK padali klici: »Hočemo vojno!» Teh klicev ni slišal nihče, ker jih ni bilo, toda »Domoljub* jih rabi, da do» kaže, kako 9amo »pametna politika SLS» onemogoča vojno... Hinavski klerikalci tudi očitajo drugim ♦o, kar so sami delali med svetovno vojno: aedeli so za pečjo in blagoslavljali odhaja« joče, čel sa Avstrijo gre, naš boj je svet in bogu dopadljiv, pojdite in pobijte so« vražnike prejasne habsburške hiše! Mi smo bili s strani »DomoljubovSi* go» •podov pripravljeni nr marsikako Iopovšči« no, ker poznamo iz prakse njih moralni nI« ▼o, aH viiek predrznosti so dosegli z naj« novejSim člankom, kjer dolže poslance te eelo KDK vojnega hujskanja, ko le ni po« •abljeno, kako so sami podžigali plamen •orralt va »oper Srbe in Ruse, samo da bi njft klerikalna svar prospera, pa naj tn« di slovensko ljudstvo tlačani habsburškim fabljem in gh»e na bojiiSh »a svoje tirane. Ministri in borze Beograd, J. Junija. I V javnosti se B-vahno komentira dejstvo, da je bil na da-nainji seji upravnega odbora boojjrajske bora« izvoljen ca predsednika borze zunn-»(3 minister dr. Marinkovič, sa podpredsednika pa bivii finančni minister dr. Milan Stojadlnovič. Odgoditev Konference Male antante? OvkareSU, 1. JmiJa i Po vesti Ie o(V.t)e%iesa ■rtro se bo najbrž« zaradi zadnjih dogodkov v Jugoslaviji in Italiji odgonfiila konferenca Male an-tente, ki bi te morala vršiti 18. Junija v Buka-nkL Klerikalna preganjanja V tvojem glavnem sJaslhi Je SLS pred kratkim začela boj na nož zoper tiste državne uradnike, ki »e nikakor ne dado pridobiti, da bi kot krtelifenti dali nekaj sijaja klerikalnim vrstam. Kot uvod v ta boj Je »Slovenec« tepusti! v Javnost serijo Člankov, s katerimi Je opravičeval divjanje svoje stranke proti neklerikalnemu državnemu uradništvu; zdaj je prosil in snubH, zdaj pa zopet rotil in grozil ter skuša! oprati stare klerikalne lopovščine in pripraviti pot novim. Mi smo It tedaj povdarfR, kako gnusna Je ideologija, ki so si Jo klerikalci sezidali da dado vsaj videz upravičenosti temu zlorabljanju svoje vladne moči v najogabnej-5e strankarske svrhe. Izmislili so kavzalno zvezo, ki šepa na vse strani, ter enostavno proglasili ra sovražnika našega ljudstva vsakega trradnlka, ki ne meče ob volitvah svoje krogtlce v posvečeno skrinffoo SLS in »e v uradu ne da zavesti da bf svojo trradno oblast postavil v službo leoruptne slovenske klerikalne klike. V enem svojih člankov Je »Skrvenec« pavšalno obsodil nekierlkalne državne uradnike, da izzivajo v uradu ljudstvo s svojim svobodomiselstvom in teven urada de-hjejo pri raznih naprednih kulturnih društvih, v drugem pa se Je lotil nradništva imenoma Prlzanesel ni nfti najboljšim strokovnjakom, udaril Je po tistih, ki že davno niso več v službi, ki so že davno žrtve klerikalnega terorja in je tekopal čete pokojnike, da Jim Se po smrt! očita njfli nekleri-kalnost. Obenem pa Je »Slovenec« redno povdarjal, kako človekoljubna Je SLS, da ne pozna nikakega stranlcarstva in da Ji kaki barbarski ukrepi proti državnim uradnikom niti v sanjah ne hodijo na misel. Mi poznamo klerikalce 5e iz tistih časov, ko Je veliki mojster slovenskega lderika-lizma na vsa usta trdil, da so uradniki škodljivci države,, ker da žro narodni kapital, zato nismo niti trenutek verJeH v tiste lepe besede na naslov državnega uradnlštva, s katerimi }e »Slovenec« tu ln tam med grožnjami vabil uradništvo v svoj tabor, da zamaši vrzePi, M tako obupno vpijejo po !a-ftški inteligenci. Da so vse te lepe besede bfle navadna hinavščina, dokazuje med drugimi tudi najnovejši slučaj nameščenja steskega veterinarskega referenta g. Filipa Pahorja iz Kranja v Ub v Srbiji. Ves kranjski okraj pozna in Hsfla tega mirnega, konciljantnega ln veselega delavca na polju povzdige gorenjske živinoreje. Objektiven v svojem službovanju, odlično kvalificiran strokovnjak hi neumorno delaven ▼ svojem poklicu, J« uspešno organiziral tvojo službo v kranjskem okraju. On je kot prvi ustanovil izobraževajne strokovne tečaje za Icmetsko ljudstvo ter prirejal predavanja o umni živinoreji po vaseh, da Je sam »Slovenec« poročal z zelo laskavo oceno o tem podrobnem ln dragocenem gospodarskem delu g. Pahorja. Sedaj so klerikalci prod temu ttrokor-njaku zagnafl gonjo, dasi so morafl prej sami priznati njegovo strokovno znanje In prizadevanje med ljudstvom. Udarili so moža, družinskega očeta, ki si Je ravnokar postavi! v Kranju svoi dom, in ga pognati izpod lastnega krova. Na njegovo mesto Je prišel seveda pristaš SLS, o katerega zaslugah in sposobnostih še ni znano ničesar. Ta nečuvena stvar je vzbudila ogorčenje celo pri poštenih pristaših SLS. Kričeči slučaj premestitve g. Pahorja pa ima sedaj v rokah poslanski klub KDK v Beograd* Volitve ▼ celjsko Mestno hranilnico V torek zvečer je imel celjski občinski svet sejo, na kateri j« med drugim izvolil tudi novi upravni odbor Mestne hranilnice. SDS je predlagala, naj M se vršile volitve r to gospodarsko korporacijo po čistem proporcu, kar pa je večina odklonila. Pred izvedbo volitev je podal v imenu kluba SDS obč. svet. dr. Kalan izjavo, da je volitev upravnega odbora Mestne hranilnice pre-uranjena. Ko je minister trgovine in industrije lani razpustil upravni odbor, je bila vložena proti temu odloku pritožba na Državni svet. Predno je Državni svet o zadevi sodil, Je novi občinski svet postavil na dnevni red volitev novega upravnega odbora. Na pritožbo SDS je minister odredil, da se volitev odgode. Od tedaj se le ni nič spremenilo m zato ni pravilno, da se sedaj vrše volitve, dokler najvišja sodna instanca nI izrekla končne besede o veljavnosti razpusta bivšega upravnega odbora. Zato izjavljamo, da si glede pravnega položaja, ki utegne nastati po razsodbi Državnega sveta, pridržujemo popolnoma proste roke in da današnja volitev našemu pravnegu stališču nikakor ne more prejudicirati Protestiramo pa tudi proti temu, da se današnje volitve ne vrše po čistem proporcu. Pri pogajanjih nam je bil priznan proporc; danes se nam pa ponuja samo 5 mandatov namesto 6, ki bi jih morali dobiti po principu fistega proporca. Tudi s tega stališča protestiramo proti volitvi. Kljub tej izjavi je Jderoradikaina večina »vedla volitve. Izvoljeni so bili gg.: Štefan Borlak, lesni trgovec (rad.); Ivan Brač-ko, profesor (SLS); Franc Burger, notar (rad.); Franc Dolžan, klepar (SDS); Karel Gričar, trgovec (SDS); Miloš Hohnjec, kipar (SLS); Valentin Komavli, vodja borze dela (soc.); dr. Ernest Kalan, odvetnik (SDS)-dr. Anton Kunst, zdravnik (SLS); Karel Loibner, trgovec (SDS); Janko Možina, upravitelj Jetnišnice (SLS); Fran Mravljak, profesor (SDS); Andro Posavec. lekarnar (rad.); Franc Rebeuschegg, hotelir (Nem.); dr. Vekoslav Vršič, odvetniški kandidat (SLS); dr. Franc Zangger (Nem.); dr. Alojzij Goričan (rad.) in Josip Zumer, hotelir (SLS). _______________ imuiiiiiiminiiiainiiiiMMMiHMM Polet nad Ljubljano Potniki, ki bi radi danes poleteli z letalom »Ljubljana* nad Ljubljano, naj bodo od 10. ure dalje na letališču v šiški Prihod delegatov na inženjerski kongres Za kongres UdraženJa ju gos lov enakih hi-žfnjsriev in arhitakiov v Ljubljani vlada splošno zanimanje. Na kongres se Je odzvalo nad 350 delegatov iz vseh važnih centrov naše kraljevine. Že v'petek so prispeli predstavniki raznih lnienjeTsklh korporacij iz Beo-grada, Sarajeva, Zagreba in celo h Kumanova. Na glavnem kolodvoru sicer iri bilo velikih oficijelnih sprejemov, toda ljubljanska sekcija je pr^pra-v iia vse, da ja sprejela svoje tovariše in Jih po programu nastanila. Treba Je bito premagati velfke težkoče, kf jflh ie pripravljalni odbor ljubljanske sekcije s predsednikom inž. Mač-kcvškorn in tajnikom inž. Bevcem častno rešil. Včeraj dopoldne so sprejeli člani MuW}an-ske sekcije Udruženja najprej delegate Iz Beograda in Zagreba in nato iz ostalih mest kakoT i-z Sirbotice in tz Sarajeva. Prisrčno je bil sprejet bivši pomočnik prometnega ministrstva inž. Avramovič. Dopoldne so se došli s stie korporativno udeležit otvoritve ljubljanskega velesejma popoldne pa so ogledovali zanimivosti mesta. Velfko število, nad 200 jih je posetilo mestno klavnico. Pozdravil Jih Je ravnatelj g. Pestotnik, ki Je posameznim skupinam razkazoval vse moderne tehnične naprave klavnice. Gostje so bfli nato pogoščeni ln so se vsi z najboljšimi priznanji o modemi ureditvi klavnice vračali v mesto. Ob pol 18. se Je v veliki dvorani kazine vršilo velezanimfvo predavanje predsednika Udru ženja Inženjerjev in arhitektov inž. Avra-iroviča, ki se ga Je udeležilo odlično število gostov in domačih inteligentov. Predavanje se bo nadaljevalo danes ob 18. y zbornični dvorani na magistiratu. Zvečer so gostje posetlB operno gledališče, kjer se J!m je na čast vršila slavnostna predstava Prokofjeve opere »Zaljubljen v tri oranže«. Z mednarodne konference dela ženeva, 1 junija, (že.) Danes so se na konferenci konstiuirale komisije, ki imajo proučevati vprašanja, ki so na dnevnem re« du. Prva komisija, ki se bavi z vprašanjem preprečanja nesreč v splošnem, šteje 42 čla« nov. Druga komisija, ki se bavi s proble* mom varstva delavstva, ki je zaposleno pri nakladanju in razkladanju ladij sestoji iz 24 članov. Tretja komisija, ki ima nalogo da prouči vprašanje nesreč pri prikloplje« nju železniških vagonov šteje 18 članov. Četrta komisija se bavi % vprašanjem mi« nimalnih mezd in šteje 42 članov. Med dru« gim so se sestavile kakor v prejšnjih letih komisije na podlagi pravilnika, ki štejejo 30 članov. Druga komisija, ki ima proučiti letna poročila držav o izvedbi ratificiranih konvencij, Šteje 18 Sanov. Konferenca je popoldne ratificirala sestavo komisij, ki so se takoj sestale, da pričnejo z delovanjem. Dela komisij se bodo pričela v ponedeljek in ae bodo nadaljevala tekom celega pri« hodnjega tedna. Mednarodni biro dela je bil obveščen, da je Finska ratificirala konvencijo glede nočnega dela v pekarnah, Če» škoslovaška pa konvencijo glede poenostav« ljenja inšpekcije izseljencev na ladjah. Eolezen min. predsed« Švehle Praga, 3. JonfJa s. Bnttottn • sdravstvenetn stanja minisitrskega predsednika Svehie veti. da »o v zadnjem časa »zginile bolečin« r prsft in težkoče srca. Srčno delovanje, krvni pritisk in urin so norrnahvi. Bolečine v trebuhu, ki so i site naravi kot bolečine v prsih. zeJo »teikočajo bolezen. lo Je edini vzrok za dosedanje resno stanje bolnika. Vendar pa »e more tudi v tem oziru ogotovttd izboljšani« Originalna goljufa Varšava, 2. junija, g. Pred apelacijBkim sodiščem »e je danes vršila zsnimiva razprava. Za časa volilne borbe sta dva moža olvorila v mestu Suvalki volilni urad ter sta ustanovila stranko pod imenom )o zadnjo ««V>, na kateri se bo sprejelo poročite, ki a« bo prihodnje dni predložilo zbornici. Sedaj Je gK>tovo, da se bo razprava pro5o)en na smrt. Eksekucija »e ni izvrttila ki Ccr« vnka Je presedoivai s svojimi tovairiSi po madžarskih jeia/h do amnestije i. 1917. Iz češke m«-moame lkeraSure je Červmkov« knjiga poJog Machanjevega »KriminaJa* brez dvorna ena nao-zaraimiivejših, tembolj, ker )e pisana živahno, sveže in plastično, tako da bo za bodočega igo-dovinopisca slovanskega upora proti Avstriji neprecenljiv vir za razne podatke in dogodke. Proces dr. Krama fa, ki je bil vanj zaklete« tudi urednik červinka, je btl proces prou čeiks« mu narodu. Ravno ta proces )e Avstriji v ino-zemsitvu najv&č škodil in Červinka k svojih zapiskov slika njegov potek verno ic kronoložko dan za dnevom. Njegova knjiga je korektura de>U cr. Tobolke, ki je na mnogih mestih netočna in namenoma pobarvana, zato Je za bodočnost precej kaien vir. Druga prednost Cervdntoov« knfc« * «o£ ta. da obsega eelo vrsto krasno podanih dogodkov in občutij, ki nac£i soize vesolja, kajti »maičena tesri ma )»v-ijajo Mližatočo se zarjo narodove ki njegove faaS ne osebne svobode. N5č manj silno in očsikovtoo tit opisan (Meo, ki so ga razne češke deklaracije izvvaJe t du6ak mari&rskih ječarjev in mučkeiljev. JetneSks zdrs/vek dr. PoLonyit Žid, toda Madžar od pete do glav«, je nekega dne prišel v Červinkovo celico s »-Pester Lloydom< ki drugimi madžarskimi listi ter s skrbjo povpraševal, kdo poslanec (k. Stranski, Je-K starejši fiVovek in ima-H kaj ugled* v dunajskem parlamentu, červinka s« Je spočetka bal, da gre za kako zasliševanje, ko pa i« posnel iz predloženih mu ča^iposov, dt trt n deklaracijo čeških poslancev, ki Jo j« prečštai dr. Stranski, ki ki zahteva samostojno češko državo s pripojeno Slovaško. Kdor Je iroeJ priliko med voijno govoriti z Madžari o slovaškem problemu. mu bo Jasno, kako ie bU zaprepaščen pa-e bilo voditi tako d-ebato s madžarskimi nacionalisti. Ko to videli, da gre vse po zlu, so «e znašal! n&d Avstrijo ki kopičili nanjo ne*»-tična prokletsfrva, kar Je bilo našim ušesom en-kulska pojedina. To izkušnjo Je naprav« Červinka tudi z dr. Polonyjem. Kakor rečeno, obsega kntoa varno tUko pro-Padanj-a podonavske monarhije, ki )e slasti v svojih zadati arah nudita toliko neprostovoljne komike. stoječe v kričečem nasprotja • svetovno nesrečo. Ta komika Je dane« tembolj zabavna, ker m ka£ afleako nasprotje in Jo človek oživa hrta prejšnjega bridkega prtvkusa. Eksplozija v tvornic! IfoTrvork, 2. junija, (be.) V tvornici FH * pont v Arlingtonu je prišlo do strahovite eksplozije. Ubitih je bilo 10 delavce? iq mnogo ranjenih. — 7> ^ -.L 1 "-1 i !. j v- J.. . _ J Novo javno kopališče SK Ilirije v Ljubljani Moderna higijenska pridobitev našega mesta Higijanska plat našega mesta zadevno Javnih kopališč ni bila in tudi danes ni zavidanja vredna. Edino predvojno javno kopališče v Koleriji je pred vojno skoro zadostovalo potrebam ne preveč vode ljubečim Ljubljančanom, katerih večina se je v vročih poletnih dneh zatekla v senco grmičevja ob Malem grabnu ali Gradašči-ci, kjer so bili »-Kotiček, Pasji brod, Uranova in Babja kotla« kopališke postojanke, vsaka s svojo posebnostjo, čeprav je bitffet. Ob vsaki strani bo po ena velrka skupna garderoba z omaricami. Desno in levo okoli kopališča bodo na obeh straneh hodnika razvrščene kabine. Na levi strani bo naprava za filtriranje in ugrevanje vode, ki bo imela stalno temperaturo 20 do 25° C. Preden bo stopil kopalec v bazen, bo moral pasirati prhe s toplo in mrzlo vodo in predbazen z 20 cm vode, kjer si bo moral očistiti noge, da se na ta način ohrani čista voda v bazenu. V tem pred- ricazl vse tekla Is-ta umazana voda... Sem pa tam je imela tudi »špica« na Ljubljanici svoje goste, poredkoma pa se je šel kak vročekrvnik shlajat na razbeljeni savski pred. Šport je v povojni dobi na široko odprl vrata higijenl Smisel krepitve in negovanja telesa je krepko jx>gnal med ljudstvom, posebno med mladino. Pokazala se je nujna potreba, da se tudi v našem mestu zgradi kopališče, ki bi vsaj zasilno odpravilo ta nedostatek, kajti kopališče v Ko-leziji ni zadostno v nobenem pogledu, najmanj seveda higijenskem. Zgradilo se je res novo kopališče na Ljubljanici, kar pa še zdaleka ni pomenilo idealne rešitve kopališkega vprašanja za mesta Zato se Je govorilo in razpravljalo naprej o možnosti graditve drugih javnih kopališč, predvsem na Savi, in o razširitvi kopališča v Koleziji, ostalo pa je vse le pri besedah, dokler ni letos agilni športni klub »Ilirija« sam zagrabil vprašanja, pa kar s krampom ln lopato. Z veseljem je pozdraviti uresničujoči se načrt Ilirije, ki je po micijativ.i svojega agilnega člana ing. Bloudka pričela graditi veliko javno moderno kopališče nasproti Velesejmu, na prostoru, ki je za ta namen gotovo najidealnejši v območju mestne občine. Začetkom maja meseca se ]e pričelo s pripravljalnimi deli. Izkopali so temelj za obsežen bazen, ki bo 50 m dolg in 16.66 m širok z globino 80 cm do 4.5 m. Poleg tega bo še bazen za »otroke z največjo globino 45 cm. Pri vhodu v kopališče bo blagajna in Pojav škodljivega mrčesja na sadnem drevju Sadjarstvo je postalo v zadnjih letih ena naših najvarnejših gospodarskih panog, ki prinaša našemu ljudstvu precejšnje dohodke tn še mnogo obeta. Vrtovi naši so zasajeni z najlepšim sadnim drevjem najpleme-nitejših vrst. Stari vrtovi s polomljenimi in krevljastimi debli so skoraj izginili, nadomeščajo jih vzorni sadovnjaki z mladimi, ravnimi debli. Za ta napredek gre gotovo največja zasluga Kmetijski družbi, Iti preskrbuje drevje, kakor tudi cepiče in v svojem strokovnem glasilu poučuje naše sadjarje. Nadalje pa ima za razvoj našega sadjarstva velike zasluge tudi učiteljstvo. Po vsej okolici se pozna, kjer je učitelj spreten sadjerejec. Ali kakor pač vsaka druga gospodarska panoga, ima tudi sadjarstvo hude sovražnike, ki skušajo uničiti neumorno sadjar-jevo delovanje in mu zagreniti veselje. Tak sovražnik naših sadjarjev se je pojavil v letošnji pomladi na Gorenjskem. V lepih sadovnjakih, v Rovtah nad Podnar-tom, kjer je nebroj drevja v najlepšem razvoju, preti uničiti večletno trudapolno delo mali hrošč lik ar, ki se je pojavil prvič v letošnji pomladi. Začetkom maja je pričelo hirati mlado drevje, v obsežnem, pred par leti razširjenem vrtu. Gospodar Je opazil, da mlada drevesa hirajo, da je zelenje pričelo ginevati. Pri natančnem opazovanju je uvidel, da se je deloma na deblu, najbolj pa na vejah, kjer se veje ločijo od debla, pričela luščiti koža, kakor drugače na starih trhlodeblih slivah in češpljah. Na oluščenih krajih je opazil nebroj drobnih luknjic, vodečih v notranjost debla, in pa pod neodluščeno lubje. Pod lubjem je našel majhne, komaj par milimetrov velike črne hrošče, katere so kasneje spoznali za zelo nevarne škodljivce sadnega drevja. Ker je bilo našim kmetovalcem dosedaj znano, da lubadarji in li-karji napadajo samo gozdno drevje, so bili zelo iznenadeni in so zdaj \ velikih skrbeh za svoje sadne negovance. Odkod in kdaj je bil ta škodljivec zane-žen k nam, ni znano. Moral je priti v sadovnjake že lansko jesen, kajti drugače bi ne bilo mogoče, da bi se pojavil v tako ogromni množini. Samo enemu samemu posestniku je napadel več ko 20 mladih do 51etnih debel, ki jih bo treba posekati in bazenu bo vedno čista voda, ker se bo sproti odtakala. Bazen bo obsegal 13.000 m3 vode in bo vsak dan dotekalo cca. 100 m8 sveže vode. Vsa voda iz bazena bo stalno cirkulirala skozi filter modernega sistema, kjer se bo popolnoma očistila tako, da bo bakterijološko čistejša od navadne pitne vode. Ob straneh, po dolgosti bazena v višini vode bo nameščen žleb, po katerem se bo vrhnja voda odtekala v kanale. Vsa voda bo iz mestnega vodovoda in Jo bo dala mestna občina po znižani ceni na razpolago. Za bazenom bo 1000 m* betoniranega prostora, na katerem bodo lesena ležišča za udobno solnčenje. Skupno bo zazidana 4000 m2 obsegajoča ploskev. Kopališče bo dostopno vsej javnosti za zmerne cene, ki se bodo določale sporazumno z mestno občino. Služilo pa bo tudi športnemu treningu in prireditvam in bo z otvoritvijo tega kopališča vodni šport pri nas tako rekoč šele oživljen. V petek se je vršil komisijonelnl ogled mestnega stavbnega urada, ki je bil s celotnim načrtom zadovoljen in ga je tudi odobril. Sedaj se je pričelo graditi s polno paro in bodo dela gotova drugo polovico julija. Načrte za kopališče je Izvršil po zasnutku inž. Bloudka mestni stavbenik Miroslav Zupan, ki je tudi prevzel vsa gradbena dela. Pri načrtu se je upoštevalo izkušnje velikih modernih kopališč, nemških, kakor ameriških, tako da ne bomo z njim pridobili le največje, temveč tudi najmodernejše kopališče Jugoslavije. požgati in tako omejiti nadaljno razširjenje nevarnega mrčesa. Pa tudi po drugih sosednih sadovnjakih so opazili likarja. Takoj, ko so hrošči pod drevesno kožo, pomaga mazanje z 8 do 10% arborinom, ki ga oddaja Kmetijska družba v Ljubljani. Cim pa se žuželke zajedo v les, ne preostane drugo, ko da se napadeno drevje poseka. Upajmo, da se bo našim gorenjskim sadiarj&m posrečilo likarja kmalu za-treti in da ne bodo klonili pred nezgodo in opustili za naše kraje zelo važno gospodarsko panogo sadjarstva. Slovenski turisti na Belih stenah V binkoštnih praznikih je otvorila sre-dišnjica Hrvatskega planinskega društva iz Zagreba svojo novo postojanko na divnih Bijelih stjenah nad Jasenkom pri Ogulinu v primorsko - krajiški oblasti. Izredne, za jugoslovensko turistiko zgodovinske slavnosti se je udeležil odbor litijske podružnice z nekaterimi člani. Naši planinci so bili od hrvatskih tovarišev ljubeznivo sprejeti že na zagrebškem kolodvoru, deležni pa so bili ves čas bivanja na hrvatskih tleh izredne pozornosti od strani bratov Hrvatov. Otvoritvi koče je prisostvovalo izredno število planincev, svoje delegate so poslale skoro vse podružnice HPD, zastopane so bile tudi državne oblasti. Številnim govornikom, ki so pozdravljali nov uspeh hrvatskega turizma — kočo na Bjelih stjenah — se je pridružil tudi predsednik litijskega SPD, g. Ferdo Tomazin, ki je ob koncu svojih pozdravnih besed izročil v okras nove koče krasen posnetek Svete gore, enega izmed naravnih biserov v litijski okolici. Za pozornost s strani slovenskih turistov in za okusno darilo je žela slovenska delegacija živahno priznanje in tople pozdrave. Po romantični avtomobilski vožnji v dolini med gorovjem Bjelolasice in staro-znanega Kleka so se povzpeli Slovenci še na romantični Klek, ogledali so si zanimivosti Ogulina in tihe krasote, našim izletnikom sicer zelo oddaljenih krajev, nakar se je delegacija vrnila domov, polna krasnih, izrednih spominov na prijazno domovanje pri hrvatskih tovariših. Občni zbor Narodne galeil;i v Ljubljani Včeraj popoldne se je vršil v Narodnem domu redni občni zbor društva Narodna galerija. Navzočih je bilo 32 rednih članov (izmed 59). Občni zbor je vodil predsednik gosp. Ivan Z o r m a n, ki je v daljšem otvoritvenem poročilu orisal društveno delovanje v minulem poslovnem letu. Pred desetletnico svojega obstoja je Narodna galerija stopila velik korak naprej; zastavila si je dva poglavitna smotra: otvoriti v Narodnem domu slovensko umetnostno galerijo in pripraviti ustanovitev slovenske Akademije za znanost in umfetnost. V minulem poslovnem letu je vsa skrb veljala zbiranju denarnih sredstev in propagandi teh idej. Po predsednikovem splošnem poročilu Je tajnik, sedanji upravnik Narodne galerije g. dr. Mesesnel očrtal podrobno delovanje odbora in društvene uprave. Odbor je razdeljen v 6 odsekov, izmed katerih so štirje že pridno delovali. Propagandnemu odseku načeluje gosp. dr. Iz. Cankar, stavbnemu gosp. Ivan Zorman, razstavnemu gosp. dr. Mesesnel. Razstavni odsek je aranžiral štiri razstave, med niimi reprezentativno razstavo v Pragi, razen teh se je vršilo v Jakopičevem paviljonu, ki ga oskrbuje N. G., 5 drugih razstav. Zbirka Narodne galerije se je pomnožila za 44 likovnih umetnin, med katerimi so dela Kralja, Sternena, Franke-ta, Groharja, Wolfa, Petkovška, Vesela, Janeza Šubica, Jurja šubica, R. Jakopiča, Tratnika, Dolinarja, Saša šantla in drugih. Dela so bila nekaj nakupljena, nekaj podarjena. Skupno šteje Narodna galerija 855 del (brez odlivkov grške in rimske plastike). Iz poročila blagajnika gosp. Fr. P r e t-n a r j a posnemamo, da je imela Narodna galerija 120289 Din dohodkov, izdatkov pa 207.737, med njimi 141.142 Din za nakup in investicije. Razstave so bile razen XI. pasivne in so zapustile 17.000 Din deficita. Za fond Akademije in Narodne galerije se je nabralo na prispevkih in naklonilih 405 tisoč 847 Din, mobilen stavbni fond Narodne galerije pa znaša 562.415 Din. Revizorja gg. V. M. Z a 1 a r in dr. L. L a-j o v i c sta predlagala odboru absolutorlj. Za predsednika je bil izvoljen z večino glasov dosedanii predsednik gosp. Ivan Zorman, v odbor pa so vstopili ti - le gg.: Ivanka Leskovšekova, dr. R. Krivic, inž. VI. šubic, Fr. Vesel, Fran Pretnar, V. M. Zalar, dr. Lajo Lajovic, A. G. Kos, Ivan Je-lacin, Saša Železnikar in B. Borko. Za revizorja sta bila izvoljena gg. dr. V. Rožič in dr. J. Glonar. Danes! Danes! Mladini prepovedano! Borza ljubavi! Veienikantno! Danes gala-predstava velefilma Cafe Efeistric Slika morale ln velemestnega življenja današnje mladine. V glavni vlogi ljubljenec kinopublike Igo in Nina Vanna ln drugi umetniki. Večerni sestanki v zakotni kavarni. Ples in grešna zabava. Neizkušena deklica v rokah pustolovca. Zapeljana. Tatvina. Izdajstva Maščevanje. Kazen. Zločin. Predstave ob: 3.. VzS., 6.. V28. in 9. url. Globoko znižane letne cene ima edino le Te!. 2124 Elitni Kino Matica. Deficit ljubljanskega gledališča »Slovenec« je prinesel svoj čas pod naslovom »Naše gledališče v razsulu« med drugim tudi sledečo pripombo: Na konferenci, ki se je vršila pred poldrugim mesecem pri velikem županu, je arhitekt Kregar izjavil, da potrebuje gledališče ca 700.000 Din subvencije; v ponedeljek 14. maja t. 1. pa je izjavil na konferenci v dramskem gledališču, da je potrebnih 400.000 Din in danes pravi inšpektor Čekič, da je potrebnih le še 300.000 Din. V teh številkah ni jasnosti in že zaradi tega bo moral oblastni odbor natanko proučiti dejanski položaj preden da kak denar. K temu pridenem še kalkulacijo iz Gledališkega lista št. 12 iz katere je razvidno, da znaša letni primanjkljaj ca 1,150.000 Din Te razne višine primanjkljaja so nastale iz sledečih razlogov: 1) Višina inkasa po odbitku 10% državne takse je predvidena v Gledališkem listu z vsoto od 1,300.000 Din. Na seji v dramskem gledališču pa se je pri sestavi budgeta vzela za podlago vsota 1,440.000 Din (tudi po odbitku 10% državne takse). To da diferenco 140.000 Din. 2.) V prvotni kalkulaciji so. upoštevani izdatki za elektriko, vodo in plin ca 120.000 dinarjev. V sestavi novega budgeta Je tudi ta vsota odpadla, ker se je računalo z brezplačno uporabo. 3.) Ministrstvo financ Je naknadno dovolilo poseben kredit za obveze za kontraktu-alne člane do konca sezone 100.000 Din. 4.) Redni mesečni prejemki s katerimi sem prvotno kalkuliral so znašali 425.000 Din mesečno dočim so znašali 1. maja le še ca 409.000 Din, kar da razliko 16.000 Din ali letno 190.000 Din. Skupno torej 550.000 dinarjev. Ako se odšteje od prvotnega primanjkljaja 1, 150.000 Din na ta način nastali prihranek od 550.000 Din tedaj ostane končni primanjkljaj ca 600.000 Din, to je približno enaka svota kot Jo je izkazoval na seji dne 15. V. sestavljeni budget. Iz tega Je razvidno, da ni bistvene razlike med pr- votno kalkulacijo objavljeno v Gledališkem listu in med poznejšimi izjavami in navedbami primanjkljaja. Ker Je bil g. inšpektor Cekič mnenja, da Je mogoče na plačah in materijalu reducirati ca 200.000 do 250.000 Din tedaj ostane še orimankljaj od 400.000 Din oziroma 350.000 1 za katerega kritje je intervenira! pri obiuSLiiem predsedniku in županu. Ing. R. Kregar. S Zanimive historične najdbe v Ptuju Ptuj, 1. Junija Mestna cbčina pripravlja za naš muzej nove prostore, kupljene v stari dominikanski vojašnici, v kateri se nahaja slavno znani kižni hiodnik v gotsk. slogu. Pri teh delih odstranjujejo stari omet in so zidaTji zadeli na krasne freske iz začetka 14. stoletja. Freske predstavljajo Kristusa kot trpina med samim mučeniškim orodjem, zraven njega je sv. Janez Krstnik z nekim svetnikom-škofom, vse skupaj pa je obdano z lepimi gotskimi ornamenti. Dalje ie Marija, sedeča z Jezusom v naročju, v krasnih, že nekoliko obledelih barvah. Pred to prvo sliko je stara molitev, naslikana z lepimi črnimi gotskimi črkami. Zal se nekatere številke ne morejo ugotoviti, ker del te umetnine manjka, pač pa so točno odkrili številko 1300 Pod temi freskami so v krogu postavljeni starogotski ščiti z razno slikarijo in raznimi grbi dobrodelnikov bivšega samostana in je posebno lepo omaziti labuda. kar gotovo spominja na rodbino Sch\vannber-ger. Zraven stoji grb z angelom, kar gotovo spominia na plemenite Marenberžane. V nadaljnjem polju kleči 7 dominikancev z Urejuje najbolje prebavo! Čisti želodec in čreva brzo In ugodno! 1 omot pa vseb lekarnah Din 4.—. svoje nose ter nosite sedal Doleti sandale, katere kunite v naiboljši kakovosti uri R. STERMECK1. Celje, T>o sledečih nizkih cenal;: št 19—24 Din 32. št. 30—35 Din 68. št. 25—29 Din 37. št. 36—42 Din 96, št. 43—46 Din 109.—. Naročite iT ust rova ni cenik! rokami sklenjenimi k molitvi. Razen tega so odkrili dve zazidani okni iz dobe prehoda iz romanske v zgodnjo gotsko perijo-do. Domnevajo se še druga odkritja in je vodstvo restavriranja prevzel muzejski direktor dr. Abramič iz Splita. Z letošnjega čebelarskega tečaja v Tacnu Čebelarstvo Je tudi v okolišu Šmarne gore zelo razvito. Organizirano je v čebelarski 'podružnici Tacen, ki je biJa ustanovljena 1. 1919 in ki v vsakem pogledu razveseljivo napreduje. Nabav Sa si je medtem že veliko čebelarskega orodja in ima zdaj tudi novo dero na peresih za prevažanje čebel. Slika predstavlja udeležinike letošnjega čebelarskega .tečaja, ki se je vršil v Taomi pri g. Ivanu Snoju, odHičnemi čebelarju. Tečaj je vodil učitelj čebelarstva g. Okorn. (Vprašanje za male »Jutrovec bralce: Koga }e na tej sfikl pičila čebela?) Smrt rudniškega upokojenca v globokem brezdnu Tragedija 671etnega starčka Franoa Vodenika. Zagorje, 2. junija. Franc Vodenik, rudniški upokojenec, star 67 let, doma iz KonjšČice, občina Polšnik, je šel v sredo s svojim sinom Francetom v Litijo k naboru, da doseže oprostitev od vojaške službe. Dasi se starček v sredo in tudi v četrtek ni vrnil domov, niso bili doma v skrbeh zaradi njegove odsotnosti, saj je večkrat ostal po par dni pri svojem sinu Francetu, ki stanuje v Zagorju. V Četrtek popoldne so splavarji pod tako imerovanim Balančevim rebrom ugledali na skali v dnu brezdna ob Savi neko moško truplo. V prepričanju, da se je mož ponesrečil, so obvestili savskega prevoznika Kladvarja, ki se je podal s čolnom od brega. Šele ko se je prepeljal onstran Save, ki teče globoko pod železniškim nasipom, je opazil truplo in spoznal po obleki, da je ponesrečenec Vodenik, ki je v sredo okrog 4. popoldne šel mimo Kladvarjeve hiše proti domu in krenil po bližnji ozki stezi po Balančevem rebru, ki je strmo in opasno. Ko je prišel v bližino vrha, se je bržčas prav na dbrezdnom spodtaknil in zgrmel v globino 400 m. Kakih 20 m nad Savo je obležal na neki skali, ki ga je mrtvega zadržala, da ni padel v reko. O žalostnem dogodku obveščeni svojci so se v petek zjutraj podali na kraj nesreče in so ponesrečenca ob navzočnosti zagorskih orožnikov z življensko nevarnostjo spravili iz brezdna in odpeljali na njegov dom. Strašni udarci na glavi pričajo, da je starček gotovo bil takoj mrtev. Pokojnik je delal pri rudniku v Zagorju 20 let in je bil pred štirimi 'eti reduciran z mesečno pokojnino celih 6 Din, reci in piši: šest dinarjev! Upokojen se je preživljal s tesarstvom, da ni šel živ pod zemljo. Tragična smrt priljubljenega moža je prebivalstvo, ki globoko sočustvuje z žalujočo rodbino, globoko pretresla. Nesreče je v ne mali meri kriva prepovršna briga za varnost omenjene poti. Na prav istem mestu so se že večkrat pripetile nesreče. Tudi cesta za Savo je v skrajno slabem stanju in je ne popravljajo, čeprav imajo občani dnevno opravke v Zagorju. B a zvit je prapora Sokola 11. z* 17 6. 28 ob 16. uri na Pralah «* ____iS Čisti vse, zamazane roke, kuhinjsko posode, kopalne banje, kovine, sploh vse! 7400«a Rdnofin je najboljši in najcenejšil Bivši sodnik - tat Maribor, 2. junija. Od binkoštnega ponedeljka sedi v zaporu mariborskega okrožnega sodišča dr. Rudolf Fohn, ki je bil aretiran zaradi suma tatvine in vloma. Star je kakih 35 let, študiral je gimnazijo v Celju, juridično fakulteto r:a univerzi v Gradcu, nato pa služboval pred vojno nekaj let kot avskultant pri sodiščih v Mariboru in Celju. Med vojno ga je usoda zavlekla na zločinska pota in sedaj gre z njim očividno vedno nižje. Po svoji naravi je dr. Fohn neozdravljiv kleptoman. Ako vidi kako dragoceno stvar, zlasti pa tak predmet muzejske vrednosti, se ne more premagati, da si ga ne bi prisvojil. Tako je že med vojno prišel v konflikt z zakonom, izgubil svojo službo in se seznanil tudi s policijskimi sodnimi zapori. Njegovi znanci so upali, da ga iztrgajo iz krempljev nesrečne strasti, a vsa prizadevanja so bila zaman in inteligentni mež je padal vedno globlje. Ko je pred par leti zapustil naše zapore, je odšel v Avstrijo, kjer pa je tudi prav kmalu obrnil nase pozornost kriminalnih oblasti. Za nekaj časa je nato izginil, pred tedni pa se je neopaženo vrnil v mariborsko okolico, kjer je bilo njegovo zadnje bivališče v Kamnici. Popolnoma je že propadel in prišel na stopnjo tatu iz navade. Zaprli so ga pod sumom, da je ukradel v Mariboru neko motorno kolo. Ko je bil že par dni v zaporu, so prišli na dan tudi drugi njegovi grehi. Med drugim so ugotovili, da je odnesel iz naravoslovnega in fizikalnega kabineta mariborske državne gimnazije več predmetov, od katerih so jih nekaj našli v njegovem skrivališču pod nekim grmom v Mestnem parku. Ker ni izključeno, da ima Fohn na vesti tudi druge tatvine in da je nekaj ukradenega blaga razprodal, poziva mariborska policija vse, ki so imeli s tem nesrečnim doktorjem kakršnekoli kupčije, da to prijavijo ali njej, ali pa najbližji žandarmerijski stanici. Ali si že član Vodnikove družbe? Rol£ za prijaTO do 30. junija« Stopimo v planinski cJcm na Kofcah Doba poletnih počitnic je pred vrati ra Čas je za premišljanje. kam odidemo na oddih. Obredei sem vse mogoče postojanke naših planin in z mirno vestjo trdim, da ni za oddih kmaiu prijetnejšega kraja, kakor so planine pod Košuto, kjer )e iansko leto postavila podjetna tržiška stavbna zadruga svoj prvi Planinski dom na Kofcah (1500 m). Dom ie bil otvorjen 28. oktobra in le bilo preko zime do sedaj že več ko tisoč posetnikov, čeprav le bila pretekla zima vse prej kot ugodna za zimski šport in zimsko turistiko. ker ni bilo niti mraza, niti snega v izdatnejši meri. a najmanj pa kaj lepega vremena Enake so ""azmere v letošnji pomladi Do sedaj ni bilo še ene resnično lepe nedelje in skoro ne dneva brez dežja. Gotovo pa to ni dokaz, da ne bomo Imeli vročega poletja; narobe: v ramenski preroki pravijo vsi brez izjeme, da bo poleti naravnost neznosna vročina. In če je bilo ob tako neugodnih razmerah na Kofcah le od novega leta dalje nad 600 obiskovalcev, je to dokaz, da je Planinski dom na Kofcah izredno privlačna postojanka, ki stopa pri svojih obiskovalcih v ceni od obiska do obiska. Saj je pa tudi.vse tako urejeno, da mora zadovoljiti najbolj razvajenega človeka. Prijazne gostilniške sobe se prikupijo vsakemu na prvi pogled. Dobra in tečna hrana, ki jo odlikujejo resnično zmerne cene. Je druga vaba. Kosilo z juho, mesom in dvema prikuhama stane 14 do 16 Din. z zrezkom ali pečenko 20 do 34 Din. torej nič več kakor v mestu v hotelu, če ne Še manj. člani zadruge SPD, tur. kluba Skala in vseh onih društev, ki uživajo planinske ugodnosti pri SPD. jih uživajo v enaki meri tudi v Planinskem domu na Kofcah. To se pozna posebno pri vstopnini in pri prenočiščih. V Domu je zaenkrat 8 sob za tujce z dvema, tremi ali več posteljami. Postelje imajo mreže iz žice in žimnice ter dve topli odeji. Prenočišče za eno noč stane za člana navedenih društev 20 Din. torej dosti manj kakor v kakem hotelu, in vrhu tega so postelje absolutno čiste, ker ie prvič vse novo, drugič pa gleda uprava uprav pedantično na čistočo. Kdor prebiva na Kofcah več kakor teden dni. dobi posebne cene za celotno penzijo. V letošnjem poletju se bodo cene gibale med 40 do 60 Din dnevno, kakršno hrano si bo gost pač izbral. Dalje je poskrbljeno za prhe, da se bodo letoviščarji lahko kopali, v delu so dalje ležalne naprave za solnčenje; skratka, poskrbljeno bo za največjo udobnost gorskih gostov. Vrhu tega je treba še omeniti, da so takoj za domom najlepši smrekovi gozdovi s krasnimi izprehajališči. kjer se postavi več klopi za odpočitek. Vsak dan se lahko napravijo večje ali manjše gorske partije na Košuto. Babo. Javornik ali kamorkoli. zvečer pa sc izletniki že zopet lahko doma. In kar je glavno, na Kofcah in na vseh planinah pod Košuto so vse leto krave, ki dajejo najboljše gorsko mleko :n prvovrstno maslo. Komur je torej za mlečne kure, za kure na gorskem solneu in gorskem zraku, ta si bo tzvolri za svoj počitniški odmor Planinski dom na Kofcnh. kjer dobi vse, kar je treba za njegovo zdravje. Uprava bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo zadovoljila svoje goste in jim nudila za nizke cene največje ugodnosti. Prijave za poletno bivanje sprejema že sedaj in daje vsa potrebna pojasnila uprava Planinskega doma na Kofcah, pošta Tržič. Jeseniške pomanjkljivosti Jesenice, 1. junija. Mnogo se zadirje čase govori, da bodo Jesenice v doglednem času postale mesto. Naj bo temu kakorkoli, vendaT še ni na Jesenicah vse tako kakor bi moralo biti. Veliko se je sicer v komunalni politiki storilo na Jesenicah, je pa še dosti nedostafkov, ki kvarijo zunanjost tega, po številu prebivalstva velikega kraja, ki je bolj obljuden kakor Radovljica in celo Kranj. Na Jesenicah še zdavna ni tako lepih trgov, nasadov, urejenih cest, ulic in promenad, kakor jih imata omenjeni mesti. Najlepši trg na Jesenicah bi bil oni pred železniško postajo, katerega pa kvari na etni strani poštno poslopje, ki se nahaja med poštnim in postajnim poslopjem, v katerem uraduje avstrijski železniški delegat. To tudi velja za kolodvorsko restavracijo, ki ie le pritlični prizidek k postajnemu poslopju. Vodoravna streha tega prizidka ne vzdrži v deževnem vremenu nobene vode in se leto za letom trošijo ogromne svote za popravila, ne da bi se dosegli kaki uspehi. Ali bi se ne dala ta poslopja dvigniti za eno nadstropje, kar bi se lahko storilo z malenkostnimi stroški? Koliko bi se s tem pridobilo stanovanj za poštne in železniške uradnike in koliko lepše lice bi Imele te stavbe na bodočem največjem jeseniškem trgu! Zelo kvarijo zunanjost Jesenic razna nepotrebna poslopja, predvsem tista stara lesena koliba pred Štefucom, ki naj bi se odstranila, ali pa naj bi jo lastnik prodal komur si že bodi, da na tem prometnem kraju sezida primerno poslopje. Največja oviTa vsega prometa na glavni cesti pa je bivša Rožmanova hiša, kf zaradi novo preložene ceste izgleda tako, da bi se tu cesta sploh nehala. Šele zadnji moment lahko opazi tuj avtomobiiist, da je prehod mogoč le ob strani hiše, kjer je cesta le dva metra Široka In to naj bi bila glavna cesta Gorenjske po kateri se vrši ogromen promet? Vprašamo, ali bi se ne dala ta hiša od strani občine kupiti, potem pa prezidati ali odstraniti? Pa še ena podrtija razgalja vso revščino tega kraja; to je bivša Povšenova hiša, ki stoji nasproti župnišču in je last občine Za ta izredno lepi prostor bi bila veliko bolj primerna lepa večnadstropna stanovanjska hiša, v katere pritličju bi se eventualno lahko nastanil razni uradi. Da pri nas nimamo dosti smisla za lepoto ln estetiko, dokazuje tudj zadeva z našim novim pokopališčem. Mesto, da bi se ob poti na pokopališče nasadilo drevje, pot posula z drobnim peskom in na ta način ustva rila lepa aleja, se je ta prostor surovo Ob-gTadll z nerodnim plotom in shižl za živinski trg. Mar se ne bi dala oba vhoda na pokopališče kraju primerno urediti tako, kakor je to drugod? Za vzor lahko služita pokopališči v Radovljici in Kranju. Jeseniško pokopališče je nedvomno eno največjih, kar pa se tiče lepote in ureditve, je najbolj za- nemarjeno na Oorenjskesn. Vse se da. urediti, pa rudi to, saj Imamo dan« vrtnarje, in tem naj bi se povenk) to desk) po določenem načrt«. Se nekaj! Zadnja leta le promet skozi vasi jeseniške občine vedno večji In je predvsem usmerjen v Mojstrano in Kranjsko goro, kamor se vozijo številni turisti izletniki ta letoviščarji. Na Hrušici lahko vidi vsak tik ob glavni cesti cek) skupino hiš, ki so že dalje Časa podprte z hlodi, da se ne zrušijo. Hiše so last železniške uprave in so v njih nastanjene številne rodbine železničarjev, ki se nahajajo ▼ vedni živ-ljenski nevarnosti, da se ne bi hiše zrušile nad njimi. Hiše so v upravi železniške progovne sekcije na Jesenicah, ki se tudi mnogo trudi, da bi dobila primerne kredite v svrho temeljitega popravita, toda zaman. Na merodajnih mestih so povsod gluha ušesa za take zadeve. Končno moramo tudi omenit! naše ceste, ki se radi dolgotrajnega deževja in prekopavanja nahajajo v obupnem stanju. Podjetje, ki Je polagalo cementne cevi, bi pač moralo paziti, da se potem cesta zopet sproti izravna. Tako pa se danes nahajajo na cesti taki grebeni, da se človeku, ki hodi po njej, zdi kakor bi bil vinjen. In blata toliko, kakor bi se nahajali v osrčju Makedonije. Brizga od avtomobilov na vse strani. Apeliramo na merodajne faktorje, da storijo vse, da se preneha z divjanjem avtomobilov ln svetujemo županstvu, da v to svrho namesti signalne deske, na katerih nai bo označena dopustna brzina vo?n'e skozi prometne kraje Jesenic. —S— Plin umoril matiirantinjo LJubljana, 2. junija Ko se Je danes okrog 9. dopoldne odpravljala soproga tržnega kontrolnega organa ga. Josipina Vrtačnikova na trg, da nakupi nekatere potrebščine pač ni malo slutila, da se bo v njeni odsotnosti odigrala doma v stanovanju na Aleksandrovi cesti št. 16. strašna drama Pred odhodom je še vprašala svojo 201etno hčerko Zoro, ki je študirala v sobi. pripravljajoča se za gimnazijsko maturo, ako morda želi kavo. Zora. ki je bila vsa zamaknjena v knjige, je to vljudno odklonila tn pripomnila, da si bo raje pozneje skuhala Jajce. Mati se je nato poslovila od svoje pridne hčerke, ki jo je živo videla zadnjič. Ga. Vrtačnikova se Je na trgu zamudila le dobre tri četrt ure. nakar se ie vrnila zopet domov. Komaj pa ie odprla vrata svojega stanovanja, je zavohala duh po plinu, ki se je širil ^.iz kuhinje. Položila je tržno košarico v kra'j in nemudoma stopila v kuhinjo Na svojo grozo ie uzrla tik poleg štedilnika sključeno sedečo na tleh hčerko Zorico. ki ie držala v eni roki žvep-lenko. Vsa prestrašena Je mati, katere se je že tudi polaščala slabost odšla k oknu in ga nemudoma odprla. Nato se ie zopet hitro obrnila, skočila k svoil hčerki In uvidela, da je v obraz močno bleda. Vsa prestrašena je mati skušala hčerko s stresa-njem zopet obuditi k zavesti. A zaman! Vsa obupana je gospa odhitela tz hiše na trg obvestit o dogodku svojega moža. G. Vr-tačnik je takoj skočil na bližnjo rešilno postajo, nakar je oddrvel na Aleksandrovo cesto rešilni avto, da odpelje mladenko v bolnico Organi rešilne postaje so skušali doma obuditi dijakinjo k življenju potom umetnega dihanja, a se jim poskusi niso posrečili. Medtem ie priše! v hišo tudi že obveščeni zdravnik dr. Šavnik. ki mu je sledil enako pozvani policijski zdravnik dr. Avramovič Oba sta nadaljevala z reševalnimi poskusi, ki pa so ostali brezuspešni. Morala sta naposled ugotoviti smrt. ki ie nastopila zaradi zastrupljenja s plinom. Pokojna Zorka ie trpela predlanskim na izredno hudem revmatlzmu v sklepih, čigar posledica ie bila močna srčna napaka in ravno ta je bila zanjo usodna. Zorka se je po materinem odhodu najbrže kmalu pripravila. da si skuha zajtrk Na štedilniku je imela že pripravljeno posodo z vodo in jajcem in je odvila plin: v tistem trenutku pa jo je popadla srčna slabost da se je zgrudila na tla. Ker ni imela toliko moči. da bi plin zopet zaprla, le ta uhajal v kuhinjo in nesrečno Zorko polagoma zadušil. Zorka Vrtačnikova je bila ena najmarlii-vejših dijakinj II državne realne gimnazije, priljubljena pri svojih profesorjih in med dijaštvom. Njena izredno tragična smrt tik pred zrelostnim izpitom, na katerega se ie pripravljala z vso vestnostjo, ie izzvala med njenimi tovariši in tovarišica-rrji. med profesorji in v vsem mestu splošno sočutje z njo in z bridko prizadeto rodbino. Tatovi na veselici V domžalski okolici se potika že dalje časa tatinska družba, ki ogroža javno varnost. V raznih vaseh v domžalski okolici se tatvine ponavljajo od dne do dne. Orož-niške postaje se trudijo, da tatove izslede. a ti se znajo prav spretno izmikati. Če se pojavijo ponoči v tej vasi. so naslednjega dne že par ur daleč in se skrivajo drugod. Na binkoštni ponedeljek so se pojavili tatovi tudi na močno obiskani gasilski veselici v Krašnji. Pomešali so se med ostale goste šele v mraku, zato jih ni nikdo spoznal. Oprezovali so pač za vsako priliko, da pridejo do plena. Prvi je zapazil kmalu po 21. uri France Auman iz Vira. da mu je nekdo odpeljal črno pleskano kolo znamke »Precioza«, vredno nad 1500 Din. Kmalu nato je ugotovil tudi Alojzij Pustotnik iz Zg. Lok. da mu je tat odpeljal precej obrabljeno kolo. vredno 1100 Din. Čez čas pa sta opazila še France Klopčič in France Hribar iz Sp. Lok. da sta okradena. Obema sta izginili iz žepa listnici . . . Gostov na veselici se je zaradi teh tatvin. ki so se kmalu razvedele, podastilo hudo razburjenje. Vsi so iskali prekanjene uzmoviče ki pa so medtem skoro gotovo na ukradenih kolesih že davno odkurili. Kolikor se je moglo sklepati, so bili na delu trije tatovi Prvi, ki se je lotil koles. Je bil. kakor se domneva, neki 20letni mladenič srednje postave, okroglega črnega obraza in kodrastih las; sukal se je na veseličnem prostoru brez pokrivala in se večkrat sestal z nekim drugim mladeničem, oblečenim v sivo obleko Tretji osumljenec Je že starejši, okrog 401etni moški, vitke, upognjene postave, oblečen v temnosivo obleko. Kljub izredni prebrisanosti tatinske trojice. ki bo skušala bržkone še nekaj časa gospodariti po tamošnji okolici, upajo orožniki. da jih bodo končno vendarle spravili na varno. Domači na polju, vlomilci ■ »v« pa v hiši Radohora *as, 2. junija. Po deželi se klatijo ob času, ko imajo kmetje največ dela na polju in ni ta Čas nikogar doma, razni opasni individuji, ki prav temeljito izrabijo priložnost, če najdejo samotno nenadzorovano hišo. To »o bridko okusili tudi pri kmetu Francetu Niklerju iz Stare gore št. 83, občina Gradiše v sveto-križki okolici. Vsi Niklerjevi so bili čez dan na njivah, svojo domačijo pa »o zaklenili Ta čas se je privlekel do samotnega gospodarstva neznani kradovič. Ko je ugotovil, da ni v bližini druge žive duše, je hotel vlomiti skozi duri. Pa ni šlo, zaklenjenih težkih hrastovih duri ni mogel vreči s tečajev. A si je znal nepridiprav pomagati! Pobil je šipe, nato Je odprl okna in se splazil v hišo. Pa so bile tudi omare in skrinje zaklenjene! Z železom je odtrgal na omarah vrata in pokrove na skrinjah, nato pa si je pričel izbirati o števi« lu članstva, kakor po moderni cp.emi z gasilskim orodjem. Mestno prebivalstvo, ponosno na svoje gasilno društvo ui na nje« gov napredek v korist mesta samtjja, je ved no pravilno razumevalo njegove potrebe. Osobito letos se je to prav v veliki meri pokazalo, ko je gasilno društvo prosilo po* moči za nabavo motorne brizgalne. Društveni odbor je ponudil kumstvo otro» koma nekdanjega načelnika gasilnega dru« štva in svoječasnega župana našega mesta, gospe Vilmi dr. Širkovi in njenemu bratu g Engelbertu Ganglu, velezaslužnemu na« šemu mestnemu rojaku. Ves teden so člani ?rav pridno izvrševali priprave za slavnost. oda, žal je Jupiter Plu ius pričel že v ra* niji sobotnih urah s svojim blagoslovom. Navzlic dežju so bili ob 20. zvečer že zbra« ni gasilci z domačo godbo pred mestno hi« šo, na kar so odkorakali z bakljami pred hišo kumice in kuma Godba je zaigrala, pevci so zapeli in zadonel je krepki gasil® ski pozdrav »Živela kumica! Živio kum!» Kum in kumica sta nato pozvala v hišo na« čelnika g. Franceta Weissa, ter mu izročila darilo. Povorka je nato odkorakala po me« stu, katero je bilo vse prav lepo razsvet« ljeno in okrašeno z zastavami. V nedeljo je domača mestna godba zbu« dila meščane. V zgodnjih urah so pričeli prihajati gasilci okoliških gasilskih društev. Pod «Grajskim» vrtom je bil pripravljen oltar, kjer se je vršila služba božja. V vr» stah so stale strumne čete belokranjskih ga« silcev. Mašo in blagoslov je izvršil največji društveni dobrotnik, upokojeni župnik go« «pod Ivan Nemanič. Med službo božjo je igrala prav izborno domača mestna godba Ves trg, kjer se je vršila služba božja je bil napolnjen z ljudmi, ki so vztrajali kljub dežju. Po izvršenem obredu je nagovoril zbrane gasilce g. župnik, ki je izrazil željo, da bi nova motorna brizgalna nikdar ne stopila v akcijo. Za njim je mestni župan g. Ivan Golia, čestital gasilcem na taki pri* dobitvi in izjavil, da je mesto ponosno na svoje gasilce. Nato je rzpregovoril kum g. Engelbert Gangl ter najprej čestital gasil* cem in nato v pesniškem govoru povdarjal čednost pravega gasilca. Naposled je po« zdravil gasilce in občinstvo načelnik gospod Weiss, a za njim še v imenu Jugoslovenske gasilske zveze g. Pri stav šek. Iz vrste sta nato izstopila dva gasilska veterana, gg. Anton Guštin in Ferdo Dok« torič, katerima je srezki poglavar pripel na prsi prvemu zlato, a drugemu srebrno kolaj« no, nakar so zbrane gasilske čete strumno defilirale mimo odlikovancev. S tem je bila svečanost zaključena in če* te so odkorakale k sprejemu gostov iz Kar* lovca, ki so dospeli z vlakom. Z ljubljan* skhn vlakom pa so dospeli gostje iz Grada« ca, Semiča in Petrove vasi. Povorka se je formirala v štiri čete ter odkorakala z god« bo in konjeniki na čelu v mesto na veselič* ni prostor. Pri banketu so se vrstile zdravi* ce, na veseličnem prostoru je kmalu za« vladalo veselje in pesem ter naposled tudi ples. Pohvaliti moramo požrtvovalnost na» ših dam in gospodičen. ki so neutrudljivo pomagale pri pripravah, z darovi in napo* sled pri prireditvi, nadalje tudi okoliška društva: Drašiči, Rožakovo, Dragomlja vas in Krasinc, ki so vztrajala od ranih ur kljub dežju v tako častnem številu do pozne no« či. Za organizacijo veselice pa gre zahvala šolskemu upravitelju g. Konradu Barletu. KOPALIŠČE LIPIK Nenadkriijivi uspem sdrav* Ijenja. Moderna naprava sva* vonetja kopališča. Opozarjamo na isvanradne udobnosti pomladanska sezona (do 15. junija). Popolen penziion, obstoječ iz: stanovanja s postrežbo in razsvet-javo, dnevne prehrane, kopelji s perilom, vplačila zdraviliščnih in glasbenih pristojbin, ter enkratnega zdravniškega pregleda, stane za osebo tedensko: za drž. in samoupravne uradnike, častnike, vpokojence, invalide in člane bolniških blagajn od Din 380—580, za vse ostale od Din 450—700. Zahtevajte prospekte od uprave kopališča Lipik! 6244 a Svečana otvoritev ljubljanskega veleseji Včeraj dopoddne se je ob številni udeležbi odličnih gostov izvršila svečana otvoritev osmega vzročnega velesejma v Ljubljani. Vreme )e biio otvoritvi še precej naklonjeno, čeprav je balo zelo hladno Med gosti je vladalo slovesno razpoloženje. Otvoritvi so med drugim prisostvovali kmetijski minister Svetozar Stankovič, zastopnik zunanjega ministra načelnik trgovinsko-konzuilarnega oddelka dr. Predič, komandat dravske divizije general Miljutin Nedič, komandant mesta general Popovič, velika župana obeh oblasti Slovenije dr. Fran Vodoprvec in dT. Fran Schaubach, predsednika ljubljanske in mariborske oblasti dr. Marko Nafl-ačen in dr. Janko Le-skovar, ljubljanski župan dr. Dinko Puc z mnogimi občinskimi svetniki, mariborski podžupan dr. Lipold, konzularni zbor, med njimi avstrijski konzul dr. Herman Pleinert, franooski konzul C. NeuviHe, italijanski generalni konzul marchese Gavotti, danski konzul Saša Knez, portugalski konzul Štrucelj, ataše češkoslovaškega konzulata g. Sieber, iz Zagreba poljski generalni konzul Bar-thel de Weydenthal. turški konzul Mu-nir Ibrahim Bey, iz Beograda angleški trgovski ataše Murray Harvey, mnogi predstavniki gospodarskih in kulturnih korporacij, dalje udeleženci sedaj v Ljubljani zborujoče ga kongresa jugoslovenskih inženjerjev, dalje predsednik zagrebškega velesejma Šandor Alexan-der, direktor Tehnične srednje šole v Zagrebu dr. ing. Alexander, delegat finančnega ministrstva dr. Ivan Rupnik, kakor tudi mnogi zastopniki raznih društev, tako zastopniki Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, Slovenskega lovskega društva. Delavske zbornice. Češke industrijske zveze in še mnogi drugi. Ljubljanski poslanec dr. Kramer je zaradi zdravljenja opravičil svojo odsotnost. Pred sejmskim uradom je predsednik velesejma g. Fran Bonač v kratkem govoru pozdravil navzoče goste. Povdaril je, da je Ljubljana s svojimi velesejmi pokazala, da hoče obdržati sloves žarišča slovanske kulture in gospodarske iniciativnosti. Naš velesejem združuje razmetane gospodarske sile v močno enotno vrsto ter je predstavnik naše življenske sile. Pozdravil je navzočega ministra za kmetijstvo in vode Stankoviča ter se zahvalil za obisk vsem zastopnikom civilnih in vojaških oblastev, reprezentantom tujih držav ter predstavnikom gospodarskih krogov. Končno je povdaril i>osebno naklonjenost prevzvišenega vladarja kralja Aleksandra, ki je tudi letos bia-govolil prevzeti pokroviteljstvo nad našim velesejmom. Godba je nato internirala državno himno, nakar je minister Stankovič v imenu vlade otvoril velesejem. V svojem govoru je povdarjal, da je ljubljanski velesejem prvi pokazal, kaj naše gosjx)darstvo sploh proizvaja. Bil je na tem polju pijonir in je služil drugim za vzor. Slovenija je gospodarsko najnaprednejša pokrajina. Številne panoge industrije so dosegle znatno stopnjo razvoja in tudi obrt je tako napredovala, da zahtevajo njene izdelke celo v inozemstvu. Povdarjal je tudi važnost hotelirske in mizarske razstave, ki je posebne važnosti za naš tujski promet. V imenu zunanjega ministra je pozdravil otvoritev velesejma načelnik trgovinsko konzularnega oddelka gospod dT. Predič, ki je naglašai da so med zunanjim ministrstvom in gospodarskimi korporacijami potrebne ozko zveze. Naše zunanije ministrstvo posveča posebno pozornost razvoju trgovine, industrije in obrti, zato hoče sodelovati z gospodarskimi krogi za ojačanje naših trgovskih zvez z inozemstvom. Po oficijelni otvoritvi se je vršil ogled po velesejmu, katerega so se udeležili odlični gostje pod vodstvom predsednika velesejma g. Frana Bonača in ostalih velesejmskih funkcionarjev. Vsi gostje, zlasti pa oni izven Slovenije, so odkritosrčno lzražaM priznanje dobri velesejmski organizaciji, kateri gre v prvi vrsti zasluga za uspeM aranžma letošnje razstave. Gosp. minister Stankovič je bil vidno presenečen glede obsežnosti in pestrosti razstave. Oficijeftni ogled je trajal več kakor dve uri. Prvi utis, Id ga napravi razstavišče, je nadvse ugoden. Za danes hočemo navesti le nekaj novosti, ki jih na lanskem velesejmu nismo videli. Predvsem je letos zanimiva obširna razstava pohištva* ki kaže izredno visoko stopnjo, ki jo je dosegla naša domača mizarska obrt in industrija. Z gotovostjo lahko pričakujemo, da bo imela ta razstava naiboljS uspeh in da bo pripomogla k temu, da bo tudi v ostale pok raj iti e naše držav« prodrl sloves o solidnosti izdelkov slovenske mizarske obrti. Izredna atrakcija našega veilesejtnm bo letos nedvomno tudi razstava avtomobilov, ki zavzema letos tak obseg kakor še nikoli. Razstavljenih je preko 200 avtomobilov in motornih koles najrazličnejših znamk. Letos je na našem velesejmu prvič oficijelno zastopana tudi Francija, in sicer po prizadevanju Francosko-jugoslo-venske trgovinske agencije, čije direktor je Slovenec g. Franc Mikolič, ki je tudi organiziral francosko sekcijo na velesejmu. Tako je letos prvič razstavljeno na ljubljanskem velesejmu različno francosko blago, in sicer v posebnem paviljonu, kier je zastopanih 32 francoskih tvrdk. Veliko zanimanje vzbuja tudi razstava slovenske moderne umetnosti, k! nam kaže razvoj naše umetnosti po vojni. Razstavo je priredilo novoustanovljeno društvo «Umetniška Matica*. Med razstavljalci srečamo najbolj znana imena. ^ Po obhodu po velesejmu se je ob 1. uri vršil v Ljubljanskem klubu (Kazina) slavnostni obed. Navzoči so bili mnoma odgovarjal svoji potrebi. Po vojni pa se je promet tako povečal, da je postajal most vedno večja ovira. Ko je pri zadnji veliki povodnji voda odnesla ta most, so nekaj metrov višje postavili zasilen most preproste lesene konstrukcije, ki je bil preračunan le za eno seziio. Skrajna potreba je prisilita cestni odbor k gradnji novega, modernega mostu, ki ne bo izpostavljen Projekt za novi železo-betonsiki most je izvršil po naročilu cestnega odbora prof. dr. inž. Kasal. Delo samo pa je gradbena direkcija oddala licitacijskim potom stavbenemu podjetju Slavec v Kranju. Nadzorstvo gradbe je bilo poverjeno strokovnjaku inž. Cirilu Ju-vanu. Z delom so pričeti 10. januarja letos. Zaradi izredno ugodne zime je delo toliko napredovalo, da sta bila oba ogromna opornika izgotovljena že sredi marca. Temelja opornikov segata 5.20 m pod nizko vodo in meri vsak v tlorisu 6.30 krat 11 m. Za opornika so potrebovali 870 kubičnih metrov betona Preden so pričeli z betoniranjem se je v dno zabilo 36 pilotov. 20. marca je pričel tesarski mojster Špairovec postavljati leseni oder za obok. Zanj je bilo treba zabiti v strugo Save 72 pilotov, ki so tako razvrščeni, da tvorijo pod odrom v Savi pet odprtin, dve manjši odprtini po 3.10, dve po 10.40 in eno srednjo 13 m široko. Leseni oder za obočno konstrukcijo je bil dovršen 20. aprila t. 1., takoj nato pa so pričeli polagati železje. Samo za obok so potrebovali približno 10.000 kg železa. Dne 26. aprila so pričeli z betoniranjem oboka v naprej določenem vrstnem redu. Leseni oder se je zaradi te obtežbe (570.000 kg) — vidno pogreznil, s čemer pa so seveda računali že naprej. Beto-niranje je bilo gotovo v štirih dneh, to je 1. maja. Po približno 6 tednih bodo leseni oder odstranili in novi impozant-ni most bo gotov. Za to odstranitev, ki se mora izvršiti kar le mogoče mirno, b0 prt prvotnem načrtu vsak gost prikrajšan. Pri tem je treba upoštevati, da Bled ni industrijski kraj, temveč svetovno letovišče in da je treba predvsem v razglednem oziru nuditi tujcu nekaj užitka. Drugič pa bo sedanja gradnja mostu in ceste znatno olajšala nameravano prestavitev ceste na blej- so predvidene priprave, ki omogočajo počasno usedanje vse lesene konstrukcije. Po odstranitvi odra bo pretočni profil Save 40 m širok, torej dovolj tudi za slučaj velike vode. Za vso že-lezo-betonsko konstrukcijo se bo porabilo 30.000 kg železa in nad 30 vagonov cementa. Stroški so preračunani na poldrug milijon Din. Od 10. januarja t. L naprej se je istočasno delalo tudi na cestnih nasipih, ki potrebujejo 17.000 kubičnih metrov nasipnega materijala. Niveleta nove ceste leži 12 m nad nizko vodo Save. Dolžina nove ceste znaša pol km. Širina ceste pa 6.40 m. Na mostu kakor tudi v dolžini kril, bo Imela cesta asfaltiran tlak za pešce. Nova cesta se cepi od stare dobrih 250 m nad zasilnim mostom in se na nasprotni strani v približno isti razdalji združi s staro cesto tako, da je sedaj z novo cesto premagan padec, ki je imel najnižjo točko baš na starem mostu. Prvotno se je nameraval graditi most v premi črti od padca pred mostom, s čimer bi se skrajšala cesta za največ 40 m. Vendar pa bi pri tem projektu nasip potreboval neprimerno večjo množino materijala, kar bi gradnjo mostu občntno podražilo. Pač pa se je med gradnjo sedanjega mostu pokazalo, da ima ta načrt dvoje prednosti: cesta, ki zavija na most v dveh zmerr.-h krivuljah, omogoča krasen pogled na elegantno in estetično obliko obočtie konstrukcije mostu z zeleno Savo pa blejsko okolico in divnimi gorskimi velikani v ozadju - pogled, za katerega bi Clm MI elastično obročeno. tem boli ekonomično pri tovornem prometu! Continental veliki zračni obroči združujejo največio ela-sticiteto, kakor tudi nosilnost. Nudilo najpopolnejše obroče-nle za osebni In tovorni promet, kakor za brzo vožnjo. 4601 ski strani iz gozda na solnčno plat. Most, ki z enim samim obokom pie-mosri Savo, je eden največjih in najlepših v Sloveniji. Vsa dela bodo dovršena v drugi polovici julija, nakar bo ta prepotrebna komunikacija izročena prometu. Na keltskih grobovih pri Vačah Izkopavanje prazgodovinskih ostankov iz dobe davnih naselnikov Slovenije Vače nad Litijo so prav lepa izletniška točka. Prijazen prizorček ti nudijo že na vlaku, ko se pelješ od Kresnic proti Litiji. Pred vhodom v pono-viški predor zagledaš na severni strani na zelenem pobočju naselbino, ki sliči gnezdecu velike ptice, čepeče oprezno na hribčku nad gnezdecem in pazno motreče na vse strani, da ne bi sovražna roka posegla v njeno domačijo, v njeno gnezdeče: To so ljubke Vače s cerkvico na Slemšku (približno 600 m). Vače in nje okolica pa so znane povsod pri nas kot eno izmed najstarejših in najbogatejših keltskih naselbin. Le pojdi v naš ljubljanski muzej, pa ti bodo govorile prekrasne izkopine dolgo ta-jinstveno povest, ki se je dogajala pred 2500. do 3000. leti na zemljišču od Vač do Svete gore. O domnevi, da so tu bivali prahistorijski narodi, govore na kraju samem še dandanes neizkopane gomile: zadnja počivališča prvotnih gospodarjev obsavskih gričev; izkopine v muzeju pa pričajo o njih veliki kulturi in o njihovem načinu življenja. Roman zase je znamenita vaška situla, ki jo je izkopal 1. 1879. kmet Janez Grilc, p. d. Plezetov iz Klenka, in jo je prodal za 18 srebrnih goldinarjev muzejskemu uradniku Šulcu. Ta «vaška situla» je najkrasnejši nemi spomenik in priča keltske kulture in ji ni para v nobenem drugem muzeju na svetu. Razumljivo je, da je ta zgodovinski predmet s svojimi slikami iz vojaškega in lovskega življenja starih Keltov, nepreplačljiv. Janez Grilc, ki je še živ in zdrav, je še danes ponosen nanj. »Gremo na Vače, Kelte izkopavat!« Sestalo se nas je par «arheologov». Prijatelj Titus Strmljan, star praktik in keltski «grobar», ki je še od svoje zgodnje mladosti prekopaval keltska grobišča za ljubljanski muzej in za razne druge učene družbe, pri vojvodinji Meklenburški, žlahtnici avstrijskega cesarja, pa je bil stalno nastavljen, nas je obvestil pred dnevi, da je naletel na keltsko gomilo. Seveda smo vsi sprejeli njegovo prijavno-.povabilo, da se udeležimo zgodovinskega dogodka ter prisostvujemo ekshumaciji prvotnih naselnikov slovenskih krajin, starih Keltov. Grobovi, ki smo jih imeli izkopati, so •bili stari okrog 2700 let. Kdo ne bi hotel prisostvovati takemu važnemu pripetljaju in se vsaj v duhu spojiti z dogodki, ki so se godili v naši najbližji domovini pred «borimi» 3000 leti? Toda kras letošnjega maja, dež, ni notel ponehati. Ker pa «znanstvenika« ne ovira nič, se nismo ustrašili niti mi. Napregli smo 18-konjski voz, avto, ki je potegnil našo radovedno «arheolo-Ško» družbo po lepo izpeljani cesti iz Litije skozi Hotič na Vače in še više gor do Mačkovca, kjer kraljuje na svojem idiličnem domu boter Tit Strmljan, pristna kmečka korenina, izobraženega govorjenja in šegave družabnosti. Zgla-si se ob priliki pri njem, ko bo šel sam ogledovat keltska grobišča, ali pa, ko se boš podal mimo njegovega domovanja s kresniške postaje na Sveto goro! Uveril se boš, da je Titus imeniten mož. Na Lestini. Od Mačkovca, kjer je važno pre-križje in se prevrže več poti v razne strani: na Vače, na Kresnice, Moravče proti Sveti gori mimo Slemška, vodi še ena pot skozi Medijsko dolino proti Zagorju. Po tej boš stopil. Po par minutah smo prišli do križa nad cesto, pa smo že začuli udarce rovnic in lopat. Ko se bližaš starim grobiščem, te v resnici prime za hip neka čudna misel, ko greš kalit večni sen neznancem in jih po tolikih stoletjih izkoplješ iz zemeljskega osrčja. Lestina, prijazna ravninica, ki tona več grobišč, eno od teh smo izkopavali mi, je sijajna točka. Božanski razgled proti sosednji Limbarski gori, pod vznožjem pa čepe ljubke Peče. Titus in njegova arheološka družba, sami krepki fantje iz okolice Vač, so bili že pridno na d-elu. Mi smo se jim takoj pridružili. Z napeto 'pozornostjo smo sledili njihovim gibom. Vsa znamenja pričajo ... «Bo, Titus, bo?» smo ga pobarali. Pa si je 67 letni dobrodušni možakar zavihal dolge brke in zadovoljno poki-mal: ijo na naslov G Me* nardi jun., Ljubljana ASK Primorje (nogom. sekcija). Za da« našnjo prvenstveno tekmo rezerv naj bodo ob 15. uri sledeči igralci na našem igrišču: Anžlovar, Turkovič, Vidic, Jug IL Sočan, Pišek IL Corradini, Privšek, Terček, Se* niča, Slapar, Šinkovec, Čamernik, Erman L SK Ilirija (ženska sekcija). Sledeče igralke imajo biti najkasneje ob 10.30 s kompletno opremo na igrišču Atene: Keze« le, Brodar, Tratnik, Schiffrer II, Bernik, Privšek, Jermol in Mirtič. Rezervna tekma odpade. — Načelnik. SK Svoboda. Danes ob 9. url trening L ln II. skupine na igrišču Ilirije Trening ob« vezen za vse igralce. — Načelnik. ASK Primorje (hazena sekcija). Nasled« nje igralke naj bodo na igrišču Atene naj* kasneje ob pol 11. uri: Erbežnik, Vidic Je« rina, Zanner, Modic, Jenko, Kaiser (Baby, Sajovic). Drese in copatke prinesti s seboj. Predtekma rezerve se ne vrši. — Tajnik. fiailua (Jiwo*fc*vik, Bolgari*. Griko. Romun*) ki Terifco), Mrednje, baltiška la sapada* držav* (fraootto. Španijo. Portugalsko Is fc*hJo). V volk« dol nogometne ottnipJtkd« k padci •otfl konec maratonske boje preko Amerik*. N* Je prispelo 55 tekmovaicev, med njimi kot prvi 164etni Indijanec Payne it Oklohasne v Časa 673:04:30. Trža&an Umek k dosegel peto mesto V 641 urah. Prva dva sta dobila nagrade po 5000 dolarjev, Umek p* 1000. Zanimanja na cilja nJ bik) mnogo, teko d« t* ameriška prireditev prav-saprav ni dosegla takega erfekta kot ga k xa-misM njen organizator Pyle. — ZeJo lepe rezultat* pa dosegalo drugi amerfild »tleti pri pripravah sa »limpijaido. Taiko k nedavno Joe Ray smagai r maratonskem teku (42.134 km) v času 2:34:13.4. čas k s ozirom na mokno pro«o prav dotber; Ray bo v Amsterdamu zastopal Ameriko r maratonskem tdcu. Oficijelnega rekorda na bej prozi ne beležijo, ker zavrei vedno od kakovosti proge. Gasi na' zadnjih otimpijad-ah pa so sledeči: i 1912 2:36:54 (Mac Anfhur u J ni. Afrike), i. 1920 2:32.35 (Finec Rolehmatnen) in 1. 1324 2:41:22.6 (Finec Steenros). Zelo močni v tej disciplini bodo gotovo tudi Angleži; t« dni so tekli 26 milj dolgo progo (= 41.840 km) iz Wfa-dsorja v London. Udeležilo se k teka 85 tekmovalcev; kot prvi k prispel Perris v Času 2:41: 02.2, drugi Jones v času 2:50:59. — Kakor smo pisati, k Prus Hsrsohfeld vrgel kroglo 15.79 in dosegel svetovni rekord. Ra®en Američanov (KuckI) so mu trncH Finci in Švedi 2e Sik u petami. Finec Wahlsrexk k o treningu 2e dosegeJ 15.80, Šved Narrbjr pa tsvem konkurence 15.75: Za prvo mesto bo torej huda borba! — Znani ameriSki metalec Kuck k baje tudi s kopjem postavi novo še nedoseženo snamko ki vrgel 72.61 m. Potrjen« ie ni! Najvažnejša teniška prireditev zeAnfth ittrinadst dni k brez dvoma veliki mednarodni twmk v Parizu. Poslednja tri leta udeležba na tem turnirju neprestano raste, kar je brez dvoma v rv«-zi z naraščajočim ugledom, kJ si ga v »vetu pridobiva francoski tenis. Letošnji turnir se po udeležbi lahko ne samo p*rimeortu jabolk pozimi treba paziti, da blago ne zmrzne. V to svrho je treba obložiti tla in stene vagona z debelim papirjem, na to podlago naložiti slamo, oziroma pletenice od slame. Nad slamo pride zopet papir. Poslednje je potrebno, ker se jabolka znojijo, pa se v slami onečistijo. Zgornja površina pošiljatve se zopet obloži najprej s papirjem, nato s slamo. Vse to velja tudi za transport hrušk. Sveže češnlje se kupujejo le v najboljši kakovosti; debel plod, z roko obran. Grozdje se išče debelo, trdo in nepoškodovano od transporta. Orehi pa morajo biti debeli, svetle barve in s tanko luščino. Glavna serija. Za jabolka prične sezija v sredini julija. Glavna sezija za letna jabolka je avgust, za zimska od oktobra do decembra. Za hruške j je glavna sezija od sredine julija do septembra. Za grozdje v času trgatve. Za orehe od začetka novembra do 20. decembra. Uvozniki, špediterji, komisijonarji in agenti Importnih firm je v Nemčiji na stotine. Provizija se v glavnem suče okrog 10 %. Računa naj se z 10 % za blago a la rinfuza, 8 % za blago v zabojih in vrečah. Naš izvoznik potem nima drugih stroškov, kakor n. pr. za skladišče in manipulacijo. Edini stroški bi bili Še za prevoz, ki znašajo 0.20 i do 0.40 nemške marke od 50 leg. (Nemška ! marka velja okrog 13.50 Din). Naš generalni konzulat v Berlinu objavlja tudi listo najvažnejših importnih tvrdk \ v Nemčiji. i Za delo s sadjem šperijalizirani špediterji i so naslednji: Schenker & Co, Berlin N W 7, Satno dve minuti k manjkalo do konca igr«, too k portugalska leva zveza Lanro zabil Jugoslaviji dragi in zmagonos« god v Amsterdamu. Tekmo k sodiS Nemec Birlem, ki k imel težko nalogo, ker sta moštvi igrali precej ostro. Gledalcev k bite do 4000; dosedanji rekord v po-seta k dosegla tekma med Uruguajem tn Nizozemsko. Ze na hlnkoštni ponedeljek zvečer se k zbralo do 10.000 ljudi, ki so čakaili na vstopnice v predprodaji. Vztraja® so vso noč do jutra; in še tedaj jih k morate mnogo oditi, ker je biito razpoložljivih k omejeno število. Za 16 gld. Unter den Linden 39; Jacob & Valentin, so si petičnejši posetniki lahko najeK človeka, ki j Berlin 0 27, Holzmarktstrasse 65; Inter-je mesto njih čakai 36 nr na vstopnice. Ceste, i continentale Transport A. G., Berlin N W 40, kjer so čakali nogometni prijatelji, k policija I Alt MoabiL kar zaprla. Sedeli so na stolih in praenlh zafco-Jrh ter »i z žvižganjem, pripovedovanjem ati kvartonjem krajSafi dolge nr«. Kmato se Je nabrala okoli nja množica prodajalcev sadja, rib Sn dragih živi. Mnogim «o se zaboji polomih, kupili so si nove, stare pa so xmeta£ v kanate. Tolažllnega turnirja skoraj gotovo ne bo, ker se nikdo ni prijavil; vsa moštva, ki so tegubila, *o po večini odrinila drugam, da al ogledate ie (koga me sto. Naši gredo menda v Par« ki Stras-bourg. — Hodkejskj turnir k bil zaključen v soboto 26. aprila. V fimatoi tekmi so Indijci premagali Ntoooemske s 3:0 k prva tri mesta m pripadla Indiji, Nizozemski k Nemčiji. — Nogometni turnir se vrši že v II. kote, v katerem sodelujete Belgija, ArgeJittelJii, Portugalska, Egipt, Nemčija Urugaay, Italija in Španija- Pari to razdeljeni: Nemčik—Urugnar, Belgija—Ar gentk^ja, hatok—Spanik k Portugateka—Egipt. Na kongresa Ttf«, ki se k tudi te dnf vršH v Amsterdama, k bMo sklenjeno med drugim, da se izvedete 1. 1930 tekme za svetovno prvenstvo. Gotovo Je, da si bodo z načinom odigran.ja člani odbora še zelo belili glavo. Kafloor se čuje, hočejo ves nogometni svet razdeliti v štiri velike skupine, katerih zmagovalci bi se končno med Glede špedlterskih stroškov se Je treba vnaprej sporazumeti. Carinska manipulacija znaša od vagona 30 do 50 mark. To manipulacijo naša ctrgovska agencija> v Berlinu ne zaračuna. Carinske tarife. Iz Jugoslavije prihajajo v poštev za uvoz ▼ Nemčijo samo jabolka in hruške a Ia rin-! fuza. Za laka Jabolka, torej brez zaboja, se ; plača 2 marki (27 Din) od 100 kg v času i od 25. 9eplembra do 31. decembra, odnosno , 6 mark (81 Din) na 100 kg v času od 1. ja-! nuarja do 24. septembra. Za hruške brez ; zavoja se plača na 100 kg 4.50 mark (60.75 ; Din) v Času od 1. julija do 31. avgusta, odnosno 2 marki (27 Din) v času od 1. sep-j tembra do 30. novembra ln 6 mark (81 Din) : v času od 1. decembra do 30. junija. Da so j jabolka in hruške poslane a la rinfuza, se smatra tedaj, če se vložijo nezavita v vagon. Vertikalne (navpične) pregrade se lahko napravijo, vendar zagrajenih prostorov sme biti največ pet v enem vagonu. Tla in stene smejo biti obložene s papirjem, slamo > in sličnim materijalom. Za grozdje v košarah do 15 k£ se plača 7 mark (81 Din) carine za 100 kg, in sicer od 1. avgusta do 15. oktobra, odnosno 10 mark (135 Din) v ostalem času tekom celega leta. Za grozdje v korpah do 15 kg se pla8a 7 mark (94.50 Din) za 100 kg od 1. septembra do 31. decembra; za orehe pa 2 marki (27 Din). Cen«. Cene so različne. Lani so se poletna jabolka plačevala po 44—60 mark (594 do 810 Din) za 100 kg; zimska jabolka po 30 do 44 mark (406 'do 594 Din). Za fine vrste kakor zlate parmenke in vse vrste renete se Je plačevalo 44—00 mark (594 do 810 Din). Praksa Je, da se blago plača takoj po prevzemu blaga. Pri komisijonarjih se dela obračun takoj po Izvršeni prodaji. Od vseh navedenih artiklov notirajo samo orehi na hamburški borzi. Konkurenca. Sadje uvažajo v Nemčijo skoraj vse evropske države. Blago Iz Jugoslavije je cenjeno, samo treba paziti na dobro kakovost, potem se lahko uvozi v Nemčijo v velikih količinah. Izgledi za naše hruške v Nemčiji niso povoljni; zahteva se blago, kakoršno ima Češkoslovaška ( in <0gg» 475 — 485; <2> 460 — 475; <5» 440 — 450; «6»420 - 430. Pristopajte k Vodnikovi družbi! «JUTRCIb St. 1» l Domače vesti Minister Udržal ▼ Dubrovniku. V petek »večer Je preko Splita prispel v Dubrovnik leSkoelovaškI vojni minister g. UdTŽal. V Di&irmrlku se bo mudil več dni. * Promocija. V četrtek, 31. maja Je pro-movirai n* zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Venček Arko, rodom b Smartoa pri Litiji, član JAD Triglava v Zagrebu. Mlademu zdravniku iskreno čestitamo! • Imenovanja r vojaški službi. Imenovani so: brigadni general Aleksander Stan-icovič za komandanta šole za re-zervne pehotne in artčljerijske oficiTje; polkovnik čedotrtr Stanoflovič za komandanta 45. pp. podpolkovnik Karel Dolenc za pomočnika komandanta mariborskega vojnega okrožja major Janko Ahačič za komandanta 4. bataljona 30. pešpolka in podpolkovnik Mihael Lukanc za komandanta 5. divizijona osieške artiljerijske brigade. ♦ Himen. Na binkoštno nedeljo se )e poročil na Brezjah gospod Srečko Pihlar, tr-tovec v Mariboru z gospodično Anico Hostnikovo iz Ljubljane. Bilo srečno! * Češkoslovaška se zanima za naše voja-Ike Šole. Kakor poroča »Venkov«, bo češkoslovaški generalštabni polkovnik Kvapil v kratkem odpotoval za dalj časa v Jugoslavijo, kjer bo proučeval organizacijo naših vojaških šol. • Izpremembe v državni službi. DežeTno-aodrJ svetnik dr. Erik Eberi je Imenovan ca svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, dr. Valentin MeršolJ, zdravnik Hi-rUenskega zavoda v Skoplju je po službeni potrebi premeščen k Higijenskemu zavodu v Zagrebu. Učiteljica Elza Premrujeva dodeljena r.a službovanje velikemu županu ljubljanske oblasti, je trajno upokojena učiteljica gospodinjstva Minka Rožnikova pa Je odpuščena iz državne službe zaradi »budgatne nemogučnosti«. ♦ Komisija Društva narodov v Dalmaciji. V Split je predvčerajšnjim dospela komi-sfta Društva narodov, ki se zanima za hi-giteno na deželi Komisija bo pregledala sela v dalmatinskem PrimoTiu in v Zagorju. V komisiji so zastopani reprezentanti vseh dTžav. ♦ Pomorsko-zrakoplovna šola v Kumboru Pc odredbi ministra vojske in mornarice se v pomorsko-zrakoplovno pododficirsko šolo v Kumboru v Boki Kotorski sprejme letos za gojence 100 mladeničev iz civila in mornarice. Šolski tečaj se bo pričel s 1. oktobrom in bo trajal dve leti. Sprejemajo se kandidati v starosti 17 do 21 let, zdravi in sposobni za letalsko službo, ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole ter so biHi vsaj leto dni zaposleni v obrtu: kovaškem, mehaničnem, monter skem, ključavničarskem, šoferskem, strugarskem, elektri-karskem a!l kleparskem ter opravijo tudi sprejemni izpit. Z dokumenti opremljene lastnoročno pisane prošnje naj se do 1. sept pošljejo komandantu pomorško-zrakoplovne fole v Kumboru, pošta Gjenovič v Boki Kotorski. Gojenci Imajo pravico, da se pozne. Jje zglasijo za izpit za strokovnega oficirja pomorsko-zrakoplovne službe. ♦ Tujski promet na Bledu. V predsezlll •o tekom meseca maja bivali na Bledu: 17 Angležev, 99 Avstrijcev, 67 Cehov, 2 Dan ea, 19 Francozov, 1 Holandec, 19 Italijanov, 1 Japonec, 285 Jugoslovenov, 2 Madžara, 17« Nemcev, 3 Poljaki, 2 Romuna in 1 Švicar. Skupaj 687 oseb. Od teh so bili po poklica: 12 zdravnikov, 24 drž. uradnikov in 425 oseb z raznimi drugimi poklici. Spremstvo je obstojalo iz 16 otrok izpod 12 let, 187 odraslih oseb in 23 služinčadi. Kakor Je te teh podatkov razvidno, se obeta pri količ kaj lepem poletju rekorden obisk, in to posebno nemških gostov, ki se zelo zanimajo za naša kopališča in se v velikem Itevilu priglašajo za stanovanja po hotelih bi penzijah. ♦ Ob priliki občnega zbora Zveze trgovskih gremijev, ki se bo vršil 9. In 10. junija r Novem mestu, naprošamo vse udeležence Občnega zbora, da takoj sporoče Zvezi v Ljubljani, če reflektirajo na prenočišče in Da slavnostni obed. Vabimo kaT najuljud-neje, da se v obilnem številu udeleže tega občnega zbora. Obenem si bodo ogledali lepo Dolenjsko, ki Je zaradi svoje naravne krasote prav mična in privlačna. Torej, na-•vldenie v Novem mestu, člani ln tudi drugi prija/telji trgovstva! GremiJ trgovcev za politični okraj Novo mesto. ♦ Opozorilo vsem onim, ki Iščejo služb v Skoplju. Po poročilu velikega župana v Skoplju se pojavlja dan na dan mnogo ljudi Iz vseh krajev naše države, ki Iščejo ondi skrfbe po raznih državnih uradih. Vsi ti prosilci so zaman potovali, ker ni v državnih uradih v Skoplju nobenih prostih mest Tako potrošijo ti prosilci po navadi brez haska ves denar, ld so ga prinesli seboj, potem pa nadlegujejo velikega župana v Skoplju s prošnjami, da jim z denarno podporo omogoči vrnitev. Veliki župan tem prošnjam ne more ustreči, ker irima za to nobenih denarnih sredstev. Zaradi tega opo-»arjamo vse prizadete, naj ne Iščejo služb T Skojflju, da se izognejo neprelikam. ♦ Naši ▼ Ameriki V Clevelandu je W!a početkom maja otvoritvena predstava operne sezone. Nastopil je polni zbor Metropo-Htan-opeme družbe iz Newyorka. Pri operni družbi sodeluje en Slovenec, g. Ludikar In ena Slovenka, Elza Grajškova. Iz Detro-lta poročajo »Glasu naroda«, da so v ogrom nih Fordovih tovarnah za avtomobile po dolgem presledku zopet priče M z delom. Zaposlenih Je sedaj v teh tovarnah 105.000 delavcev, med temi tudi mnogo Slovencev. Vsak teden sprejmejo v tovarne 3000 novih delavcev. Do 1. Julija bodo tovarne urejene tako, da bo Ford produciral na dan 5000 avtomobilov. ♦ Kolonije dijaške ferfjalne zveze t Dalmaciji. Dijaška ferijalna zveza Je pričela te dni z vpisovanjem za svoje kokmije-okrep-čevaHšča, ki jih bodo letos otvorili v Pe-trovcu io Sutomoru v južni Dalmaciji blizu Boke Kotorske. V teh lepih klimatičnih kra- JRi s šumovtto okoMoo ki dlvnim morskim obrežjem bo preživelo de! svojih počitnic približno 200 dijakov in dijakinj daleč od bučnega mestnega življenja. * Senzacionalni start Opelovega raketnega avtomobila pomeni ve!ik preobrat ▼ zgodovini tehnike. Ta start so pričakovale z veliko napetostjo tako prisotna publika kakor tudi vodilne osebnosti. Hitrost vožnfe in start je vzbudil splošno občudovanje. Poskus se je povsem gladko posrečil. Se-ve je bilo mnogo odvisno od pnevmatike, zaradi česar se je g. Opel upoštevajoč to važno okolnost, odločil za znane in sigurne Gontinental-obroče 1928. * Dražba lova občine Kropa. Glede na poročilo v »Jutru« z dne 1. junija nam županstvo v Kropi poroča, da se bo dražba lova občine Kropa vršila pri okrajnem glavarstvu v Radovljici dne 5. Junija, ne pa dne 3. junija, kar s tem popravljamo. + Jeseniško lovišče, eno izmed najbogatejših, kjer je dosti gamsov, srnjakov ln rn-šovcev, pride na dražbo v torek dopoldne v Radovljici pri sreskem poglavarstvu, na kar opozarjamo vse jugoslovenske lovce. Lovišče je preskrbljeno tudi s kočami. * K popočilu o velikem požaru v Podkorenu smo prejeli naslednji dopis: Požar je izbruhnil pri posestniku p. d. Karabidcu dne 29. t. m. ob 3.15 zjutraj in ga je prvi opazil gospodar sam. ko je bila hiša že vsa v plamenu ne pa domača hči, ki se je sama komaj rešila iz gorečega poslopja. Požrtvovalnemu delu domačinov in gasilcev se Je zahvaliti, da se je otelo tudi vse pohištvo, dočim poslopja in poleg stoječega hleva ni bilo mogoče rešiti, ker je bilo gasilno društvo prepozno alamirano. K sreči je posestnik omenjenega poslopja kolikor toliko škodi primerno zavarovan. * Lepo je biti Slovenec! Naše bogastvo je naš jezik in naš duh! A kako naj ta dva prideta do razmaha brez naše univerze? Po svpjo najvišjo izobrazbo bi morali hoditi v tujino, kjer bi se mogli seznaniti z znanostjo in umetnostjo le po tujem jeziku po tujem duhu. Mi imamo sedaj lastno univerzo. Treba je le, da jo podpiramo. Pristopajte k društvu za zbiranje Narodnega univerzitetnega zaklada! Članarina je urejena takole: podporniki plačajo letno Din 20; redni člani plačajo letno 50 Din, oziroma juridične osebe Din 100 na leto; dobrotniki so oni, ki plačajo na leto 500 Din ali enkrat vsaj 5000 Din; ustanovniki plačajo na leto 1000 ali vsaj enkrat Din 10.000; poki ovitelji pa plačajo na leto 5000 Din aH vsaj enkrat 50.000 Din. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni ček. račun št. 12.368. opozarjamo na elitno ubero krasnih damsKih oblek in olaŠ.ev za mje novosti kakor tudi na mo lerne (b 'f*kp za go=;po Je pri tvidki FRAN LU$IČ Stritarjeva ulica štev. 9. ♦ Električni tok ubil otroka. V Jelši pri Karlovcu se je te dni pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje štiriletnega otroka. Nekdo je zvezal žico z električnim vodom. Za to žico se je prijela štiriletna Ružica Vesely, hčerka tamkajšnjega posestnika. Električni tok 220 voUov je otroka takoj usmrtil. Ko Je prišla mati domov, je našla otroka mrtvega. ♦ Nesreča s flobertovko. V Žužemberku sta se pred šolskim poslopjem sprla zaradi flobertovke Hinko K., posestnikov sin, ter P epi Podboj, sin tamošniega trafikanta in invalida. Med prerivanjem se je flobertov-ka, ki jo je držal v rokah K., sproži!a ter zadela Podboja v glavo, tako da se je ta okrvavljen zgrudil ter se onesvestil. Sosedje so ponesrečenca takoj odnesli v bližnjo gostilno k Šušteršiču ter poslali po vojaškega zdravnika, ki se je slučajno mudil v Žužemberku z naborno komisijo. Le-ta ie ranjenca obvezal in odredil, da so ga odpeljali v splošno bolnico v Ljubljano. ♦ Bojazen pred zobozdravnikom, čeprav je negovanje- zob v dečji dobi zelo važno, vendar ni treba misliti, da je s tem zadeva rešena. Na žalost vrlo malo koristijo pogoste opombe, da je treba zob, kakor hitro je samo malo pokvarjen, zdraviti. Zobozdravniku ni do tega, da bi izdr! zob, temveč da ga obdrži. Danes, ko obstoji že toliko sredstev, da se bolečina pri zdravljenju zob ublaže in skoro popolnoma odstranijo, se zobozdravnik še tem bolj čudi, od kod ta strah pred njegovim zdravljenjem. Ako vzamemo pol ure pred vrtanjem, in to tudi najbolj gnilega zoba, en aspirin Bayer, ne bomo čutili nobenih bolečin. Prav tako po-voljno deluje aspirin, če ga vzamemo, preden si pustimo izdreti zob. K o spite Vam n! treba Imeti nl-kaklh skrbi za perilo, ker ŽENSKA HVALA raztaplja nesnago tako, da drugo Jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastoplnl, za katero vzamete Schlchtovo Terpentin milo ♦ Smrt ▼ valovfli Sava. V petek popoldne so se pri Brčkem vozili z majhnim čolnom po Savi trije muslimani Nenadoma se Je pri izlivu Brke prevrnil čoln in vsi so padli v vodo. Dva sta se s plavanjem rešila na breg, tretjega pa so pozneje mrtvega potegnili iz Save. ♦ Defravdacija ▼ Sremski Mltrovlcl. Mestni zastop v Sremski Mitrovicl Je posebni komisiji poveril nalogo, da pregleda poslovanje mestne blagajne. Komisija je ugotovila primankljaj v znesku 88.000 Din. Mestni blagajnik in kontrolor sta bila suspendirana. ♦ Pri leni prebavi, želodčnem fn črevesnem katariu, črevesnih oteklinah, nagnenju k vnetju slepiča Vam povzroča naravna grenčica »Franz Josef« lahko prebavo brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah tr-de; da Je grenčica »Franz Josef« najboljše in najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah. ITO — zobna pasta najboljša. ♦ Vedno najnovejše dunajske bluze, krasne otroške oblekce. Kristoflč - Bučar, Stari trg. ♦ Propaganda »Dečve«. Naše fenstvo opozarjamo, da si na velesejmu v paviljonu J ogleda razstavišče Dečve, da upozna pra vilnost in ljubkost tega narodnega oblačila. Akcija za propagando Dečve in Jugoslovenska Matica. 1064 ♦ Žrebna lista loterije zagrebških Invalidov koje žrebanje se }e vršilo dne 27. maja je na ogled v menjalnici Reicher & Turk v Prešernovi ulici štev. 46. Tri srečke, kupljene v tej menjalnici prejmejo kot dobitek tri ure. 1056 ♦ Prostovoljno gasilno društvo Sp. Šiška bo proslavilo v nedeljo, dne 1. Julija 40 letnico svojega obstoja. Vsa okoliška društva prosimo, da vpoštevajo naše slavje ter da se ga udeleže v največjem številu. Spored bo označen na vabilih. — Odbor. 1055 Svetovno znane originalne amerikanske kopalne obleke I Elegantne spalnice jedilnice in vse f*rugo pohištvo Izdeluje ROK BEBLIČ, i Zapnže pri Št. Vldn Pozor, potniki na Zagreb l Hotel J.Volcanšek BREŽICE, tik kolodvora Vam nudi ugodno priliko, da lahko prenočite tukaj mesto v Zagrebu in z jutranjim vlakom potujete dalje. — Hotel je nov in moderno urejen. Soba stane samo 20 Din. Kuhinja In klet prvovrstna. 6297-a ' Galanten kaznjeneo-begunec. Pred tedni Je pobegnil od dela kaznjenec špendal doma i"Z novomeške okolice Te dni Je sodišče prejelo po pošti njegov kaznjeniško obleko, lepo zlikano in oprano. pri P. MAGDIČ, Ljubljana. Krasen senčnat vrt vabi oem-jene goste na dobro dolenjsko in štajersko kapljico. Za mirzla toi gorka Jedila vedno poskrbljeno. 7425-a Gostilna MRAK, Rimska cesta 4. ♦ Gospodinje! Vsaka dobra gospodinja skrbi za svoj dom in skuša na cenen način priti do najpotrebnejšega. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo priredila veliko efektno loterijo, ki ima med drugimi glavnimi dobitki tudi 1 vagon premoga, šivalni stroj, 100 m platna, 20 kg masti, 1 vrečo najfinejše moke itd. itd. Vsaka srečka stane 3 Din Žrebanje bo na Vidov dan, 28. junija t. 1. Ker je le še malo srečk na razpolago, segajte po njih! Naročajo se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. 1015 ♦ Obrtniki! Aft že Imate srečke Zveze obrtnih zadrug? Žrebanje se bo vršilo 28. junija. Vsaka srečka stane 3 Din. Naročajte jih pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani Beethovnova ulica 10, pritličje, leva 1051 ♦ Ant. RudL Legatov enoletni trgovski te-čaj, Maribor. Od ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu koncesijonirani zasebni trgovski tečaj Je za Slovenijo nova ustanovitev in opozarjamo na to prav posebno vse stariše tn druge Interesente. Prospekti se lahko dobijo brezplačno v prodajalni Ant. Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska ulica 7n telefon 100, aH pa se zahtevajo pismeno. Na velesejma v Ljubljani se dobijo prospekti na prostoru Imenovan« tvrdke in sicer paviljon H 447-449. 1066 ♦ Priznano desiniekcijsko In toaletno sredstvo »Sanoform« imajo stalno v zalogi vse lekarne in drogerije. 45 ♦ Fotoaparate In vse Jotopotrebščfne dobite v največji izberi in po najnižjih cenah v drogeriji »Adria«, Ljubljana, Šelenburgo-va ulica, nasproti kavarne »Zvezda« Mag. pharm. S. BorčičL J058 Iz Ljubljane o— PromenadnI koncert muzike dravske div. obl. v »Zvezdi« v nedeljo 3. trn ob 11. uri. Dirigent: Višji kapelnik dr. Jos. čerin. Spored: 1. Muhvič: Srb, Slovenec in Hrvat, marš. 2. Flotow: Stradella, uvertura. 3. Zaje: Nikola Šubic Zrinjski, 4. Jaki: Odmevi iz naših krajev, jugoslov. pesmi. 5 Siede: Rajanje lutk. 6. Fučik: Ideali sanj, valček. 7. Čerin: Slovenski fantje, marš. a— Koncert na velesejmu Promenadni koncert godbe dravske divizije pod osebnim vodstvom viš. kap. gosp. Čerina bo danes popoldne od pol 18. do 19. na velesejmu Na razporedu so najizbranejše točke, na kar opozarjamo vse ljubitelje godbe. u— Seja ljubljanskega občinskega sveta. V torek 5. t. m. ob 17. se bo vršila javna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu so poročila finančnega, gradbenega, prav nega, policijsko-zdravstvenega odseka in mnogi samostojni predlogi. Med drugim bo cbčinski svet razpravljal o prodajni ceni 6% obligacijskega posojila, o zgradnji novih municijskih skladišč izven teritorija občine, o novem posojilu za napravo novih kanalov, kakor tudi o najetju posojila za razširjenje mestne elektrarne. V razpravo pride tudi poročilo o protituberkuloznem dispanzerju in o začasni namestitvi šolske poliklinike. V tajni seji se bodo obravnavala razna personalna vprašanja mestnih uslužbencev, Delni župni zlet Sokola II 17. 6. 1928. Prule u— Jubilej dela Danes praznuje 50 letnico svojega tiskarskega poklica g. Ivan C i b e r, strojnik v Jugoslovanski tiskarni v LJubljani. Iskreno čestitamo! n— Razstava tehničnih projektov. Na tehnični fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva cesta 11, je prirejena ob priliki glavne skupščine Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov razstava projektov slušateljev. Razstava je dostopna tudi širšemu občinstvu v dnevih kongresa (od sobote dne 2. do vštev-ši pondeljka dne 4. t. m.) od 8. — 12. in od 14. — 18. ure. V teh dnevih so odprti v svrho splošnega ogleda po publiki, ki se za to zanima, tudi instituti tehnične fakultete, in sicer ob urah, ki so navedene v oficijelnem programu inženjerskega kongresa. n— »Sočanl« pozor! Društvo »Soča« priredi v četrtek na Telovo pomladanski izlet k Sv. Jakobu ob Savi, gostilna Pečnikar. Zbirališče na Taboru do 14. odhod od tam tačno ob 14.15. Prosimo točnosti. — OdboT. n— SDS politično driiStv0 za Kollzejskl okraj vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana g. Adalberta P 6-s c h I a, trgovca, danes ob 2. popoldne. — Predsednik. n_ Odbor drnltva Pravnik Je Izroči! včeraj v soboto dne 2. junija, svojemu društvenemu predsedniku gospodu dr. Danilu M a-j a r o n u na njegovem domu bronasto plaketo na marmornati plošči kot vidni znak že pred led mu podeljenega društvenega častnega članstva. Plaketa, mojstrsko delo akademskega kiparja g. L. Dolinarja, bo razstavljena za nekoliko din! v knjlgarnj L. Schwentner. n— »Življenje rastline ▼ fflnm«. Samo le danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice Izredno zanimivi In poučni film, ki nam prikazuje uspehe razumnega vrtnarstva hi poljedelstva. Vsak, ki ljubi cvetlice, šolska mladina, zlasti pa gospodarji z dežele, ki bodo povodom velesejma danes posetiH Ljubljano v večjem številu, naj si sigurno ogledajo ta spored. Cene najnižje 2 in 4 Din za osebo a— Ljudski kino (Ideal) ima danes na sporedu Izvrstni film »Pleši, bajazzo«. h Joasnih, globoko pretresljivih slik Je razvidna vsa tragika cirkuškega življenja,- usoda ubogega klovna je podana tako naravno in živo, da pretrese njegova zgodba slehernega gledalca. Zaradi dofžine filma predstave ob 15. 17., 19., 21. uri. Cene sedežev O I » l » » r i mir r v riTn f H ¥ H H g n V NEDELJO, Ob S. ari popoldne vsi brez tajam« aa ..Čebelarsko raianle" ▼ botel Throfl. — Kdor m žeH k srca razvedriti ln priletno cabavati, na| m zamudi (e prilike 1 7418-« □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Jivii telovadba Sckola I. na Taboru m ljudsko sabavo t nedsllo, 3. Indija ob 3. uri pop. > □□□nnoaoiiooaoDonnmxoDDDna ORIGINALNI ANGLEŠKI TREftCHCOAT za dame in gospode GRIČ AR & MEJAČ Šelenburgova ulica 3 7385*« 3 in 5 Din. Jutri nov spored, senzacijonalni velefilm iz pariškega apaškega življenja: »Pariška podgana.« u— Cene ▼ ljubljanskih kinematografih so v preteklem mesecu precej padle. Mnogo je k temu nedvomno pripomogel »Ljudski kino«, ki ima najnižje cene 3, 5 in 8 Din in nudi za to malenkstno, vsakomur dosegljivo vstopnino res prvovrstne programe. Zato ni čuda, da so skoro vse predstave r »Ljudskem kinu« stalno razprodane in da si mora človek vselej pravočasno preskrbeti vstopnico, ako si hoče ogledati naglo menjajoči se spored. Tudi Elitni kino Matica je kmalu znižal svoje cene, ki znašajo danes 3, 5, 8, 10, 12, 14 balkon. ložni sedeži 16 Din ter skuša s prvovrstnimi premlje-rami zadovoiiiti svojo stalno kinopubiiko. Končno je tudi kino Ljubljanski dvor znižal vstopnino ter določil cene sedežev na 3, 5, 8, 10, 12 in 14 Din. n— Otroško igrišče TKD Atene v Tivoliju se je otvorilo 1. t. m. pod nadzorstvom gdč. Ivanke Svetličeve. Vpisovanje se vrši vsak dan na igrišču od 9. do 12. In od 15. do 18. ure. Prijavnina 5 Din, mesečnina 20 Din od otroka. n_ Danes velika tombola z bogatimi dobitki »Društva za zgradbo društvenih domov v Ljubljani« v Zvezdi na Kongresnem trgu. Kupite tablice po 2 Din, ki so na prodaj v trafikah in drugod! Začetek točno ob 15. url o— Sokol n. bo proelavfl 17. hmija t L svoj 20 letni jubilej z delnim župnim zletora na telovadišču na Prulah. Ob 16. razvitja prapora, ob 17. Javni nastop, ob 20.30 akademija, Po sporedu veselica s plesom itd. Ob slabem vremenu se bo vršite proslava 24. junija. Zdravo I 1053 K co O ^ O Reklamne cene! g £ Za časa velesejma oglejte si X manufakturo pri tvrdki JOS. SNOJ to 'LJubljana, Prešernova ulica 3. 7395-a ^ OIOIOIOIOOIOIOIOIO 7418 a HALO! »5um, sum...« bodo čebelice In troi-ki peli na čebelarskem rajanju danes ob 3. uri popoldne v »Hotelu Tivoli«. Naj ne manjka nobenega ljubitelja teh ljubkih živalic. Na svidenje! 0 ■ o ■ o o OIOIOIOIOOIOIOIOIO elektro»aparate in stroje dobavi iz svo* je zaloge najugodnejše Elektroindustrija BERGODAC & Comp., družba z o. % LJubljana, Kolodvorska ulica 3. _Int. tel, žt. 2314. 7380«a Čevlje za Dečoo edino pravilne izdeluje le Jožinka Brajer, Breg. Motoclkllstična dirka na dlrkafiščn t Dev. Mar. v Polju Je preložena ter se bo Tržila 10. funlja t L 1054 u— Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martfnčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. Glej današnji inserat n— Zobni atelje dentista Ferdinanda Pa-loTca, Kongresni trg 14, ne Bprejema od 1. do 30. Junija. 969 u— Opozarjamo na današnji inserat zaradi prevzetja trgovine g. Ane Turkove, Streliška ulica 22. 1063 u— Prostovoljno gasilno društvo v Sto-iicah vabi na veliko vrtno veselioo danes ob 3. uri pop. pri Urbančku v Stožicah. 1053 Iz Maribora Iz Kranja a— Izredni občni zbor Samopomoči drž. nameščencev In upokojencev v Mariboru se bo vršil dtne 15. t tn. ob 19.30 v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. — Dnevni red: 1. poročilo odbora, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti, -j- Odbor 1060 a— Udeleženci inženjerskega kongresa posetijo v torek Maribor. Dopoldne si ogledajo mesto in mestne ustanova, popoldne pa se odpeljejo na Falo z avtobusi, katere da na razpolago mestna občina. Zvečer bo komerz v Grajski kleti a— Na tajni seji mariborskega občinskega sveta se je poverila izvedba delavske kolonije združenim mariborskim stavbenikom Stavbeni stroški bodo znašali 4,339.818 Din hi bo stala hišica sistema A (z več prostori) 74-559 Din, hišica sistema B, ki iima dva piostora manj, pa 57350 Din. Najemnina, odnosno amortizacija za hišo prve vrste bo mesečno 420, za hišo druge vrste pa 320 Din. Hiše bodo na ta način izplačane v dobi 20 let. Obrtniška dela za šofersko hišo v Meiju se bo pa porazdelila med razne mariborske obrtnike. Prostori kavarne Pa minsko plaketo ge. župang Scharnagtovi, ministru Stfltzu rn športnemu direktorja Guthu. Pozdravni brzojavi so bili odposlani drž predsedniku Hindenburgu, Jugoslovenski kraljici in princu Pavlu. Danes nadaljujejo naši avtomobiiisti pot v Chiemse«. Delovanje JČ-Iige v Celju Celle. koncem maia V sredo 23. t. m. Je bil zaključen 7-me- sečni tečaj češkega iezika. ki ga ie vodil ataše ljubljanskega češkoslovaškega konzulata g. Novak. Tečaj je obrodil kakor je pokazala zaključna slavnost. prav lepa uspehe. Po slavnosti se je vršil redni občni zbor JClige. Obeh prireditev s 3 se udeie-žili med drugimi: češkoslovaški konzul dr. Resi. odbornika Zveze li* ter predsednik in podpredsednik mariborske lige nar posl dr. Pivko in dr. Reisman. Učencem m učenkam. zlasti pa učitelju Novaku so se zahvalili za uspehe in trud: oredsednik celi-ske Hge dr. Hrašovec, konzul dr. Resi ln dr. Pivko. Pri volitvah so blM izvoljen? od prejšnjega odbora: predsednik odvetnik dr. Juro Hrašovec. podpredsednik stavbni nad-svetnik inž. Jan Marek. tainlk prof. Janko Orožen in blagajnik prof. Pavel HoJeček. Nanovo so bili izvoljeni: polkovnik Kostič. inž. Osvald. prof. Mastnak in oroi dr Sav-nik. V Ljubljano odhajajočemu odborniku inž. Petrželi se le predsednik dr. Hrašovec iskreno zahvalil za večletno vz>>rno sodelovanje. Pri slučajnostih ie poročal po-slevodeči podpredsednik marioorske l;ga dr. Reisman o kongresu Zveze lir Zanimivo ie bilo poročilo o zadevi državne subvencije v znesku 3.000 Din mesečno, ki Jo ie uporabljala beograjska liga. čeprav i« bila namenjena za Zvezo vseh 11* v državi. Zadeva se ie sedai za Zvizo ugodno uredila. Podal ie še nekatera p-)la«.i':a o kongresu lig v Plznu dne 20 junija. Koncem občnega zbora se je zahva 'I predsednik dr. Hrašovec vsem za udeležbo, nakar ie še konzul dr. Resi v zelo lepih besedah proslavljal prisrčno bratstvo med ^ešk'.-* 5kyv3Skim ln jueoslovensklm aarodom f 0 onstrasa £ranic Fledlerjevo patentirano sredstvo za pospe* Hvanje rasti los & Gamma Je obenem najboljša sredstvo proti Izpa« danju las, prhljaju in krhkosti las. Daje hvljenjsko sposobnost oslabelim lasem in tvori puh ▼ krepke lase. Uporaba je eno« stavna ter ae Se po prvih poskusih izkaže kot jako potrebna. Zdravniško preiskana in priporočena. Cena H litra i 65 Din, % litra i 85 Din. Dobiva se v vsaki lekar« ni ki drogerijL Ako tam ne dobite, obrnite se edino na GENERALNO ZASTOPSTVO s» SHS: drogerija *NADA», Kolar t Gaibrtč, Subotica, telefon st. 637. Deco, B pohaja t foie nad zanesljiveje obvarujejo prehlada, nahoda in influence okusne 74 Fašizem v tržaški pokrajini Trst, 25. majnika. Na letošnji glavni skupščini tržaške po* krajinske fašistične federacije, ki se je vr» šila ob soudeležbi predstavnikov vseh ci» vilnih in vojaških oblasti ter skoraj vseh podeštatov (županov) in zastopnikov raz* nih fašističnih organizacij in društev v pro« vinciji, je politični tajnik federacije, inž. Cobolli*Gigii podal razsežno poročilo o na* predovanju fašizma v tržaški pokrajini. Po tem poročilu je tržaška pokrajina z ozirom na delovanje fašizma razdeljena na štiri področja, dve kraški m po eno ob» mejno in furlansko. Prvo kraško področje obsega tržaško okolico z glavnima sredi* ščema Opčm^mi m Nabrežino. Opčine s Prosekom in Bazovico štjejo 624 fašistov, v Trebčah, kjer se fašij šele organizira, pa je 40 vpisancev. Nabrežinski fašij s kri* škim in devinskim odsekom šteje 150 čla» nov, ima pa tudi svoj «dopolavoro» (prosvetnozabavni odsek) s 300 člani, V Miljah šteje moški fašij 122 članov, žen* ski 57 članic, balilov je 110, malih Italijank pa 158. Drugo kraško področje obsega fašije v Sežani, Divači, Tomaju, Dutovljah Repen* tabru, Zgoniku in Senožečah, ki štejejo skupno 800 članov; med njimi je 180 mi* ličnikov, ženski fašij (v Sežani, drugje ga ni) seje 37 članic, «avanguardistov» (mi* ličnih pripravnikov) je 155, med njimi 120 popolnoma opremljenih, ki tvorijo prvo kraško centurijo, balilov je 826, malih Ita* lijank 731, fašistično učiteljsko udruženje šteje 42 članov, fašistična železničarska or* ganizacija 91, fašistična trgovska federa* cija 162, organizacija javnih uslužbencev 27, organizacija obrtnikov pa 62. Poleg tega ima Repentabor cvetoč sindikat kam* nolomcev, a poljedelski sindikati v sežan* skem področju štejejo že okoli tisoč čla* nov. Prebivalstvo se obrača v vseh svojih gospodarskih potrebah na fašije, »hoče se f>ribližati luči civilizacije, ki izhaja iz Ita* ije». Odstranilo je »prostovoljno« vse slo* venske napise. Postojnsko (obmejno področje) šteje sa« mo tri fašije: v Postojni, Prestranku in St. Petru na Krasu. V tem področju je »treba z vso krutostjo izkoreniniti plevel nekaterih maloštevilnih trdovratnežev in agitatorjev®. Področje šteje 343 fašistov, 190 balilovcev, 54 »avanguardistov*, 70 ma* lih Italijank, 934 članov fašističnih sindi« katov, 12 članov udruženja fašističnih uči* teljev, 62 članov organizacije javnih usluž« bencev, 110 članov železničarske organiza* cije, 85 članov fašistične trgovske federa« cije in močne organizacije »dopolavora», zlasti železničarske. Furlansko področje šteje osem fašijev, med njimi enega samega v slovenskem kra* škem predelu, v Doberdobu, za katerega pa tajnik ni navedel podrobnih številk. Vse področje šteje 1003 fašiste, 129 fašistk, 145 «avanguardistov». 715 balilovcev, 4S9 malih Italijank in 417 * Mi v Reko, fcjea- »o bi« twH sefo slovesno Jeti te so rasni govorniki sopert poudarjal nost oiMnejoega ozemlja sa Italijo io tejavtt, _ italijanski narod pod liktorskim srakam korak* naproti novi veliča« ki da d bo pribor« cado-KeaJe xa vse bridkosti prošlosd. 2ve£er »o s« rimski »člteiji virafM v Trst. naslednje«« Jutra p« so si ogledati kraška bojišča, Gorico in trfiSfco ladjedelnico ter so se preko Opčm vrni* v Trti, p— Za lavaa dela v btrl Je rimsko mtefairstivo »avnih del pred kakimi meseci dovofflto 9.300.000 Ur. Ker pa ta znesek nikakor ni zadostoval, h 4st» ministrstvo sedaj dovoElo Se osem mBiJonof lir m sicer z namenom, da se domačemu brea« poseVnesnu prebivalstvu pripomore do zaslužka (g se taiko zmanjša gorje, ki ga je povzročila stre« hovita suša, ki je fanq an.ičiii1q y Istri dtOfili JU poJtjStk« pr*detk% acBB »JUTRO« Si 129 - 9 Ne3eIJa 3f &L 1928 Kraljestvo mode m Plašči iz svile Bliža se poletje in prihaja Čas, ko bo je treba odločiti, kakšen površnik bomo nosili vrhu obleke. Modna dama se bo gotovo ozrla po selo priljubljenem plašču iz svile, ki je dvakrat praktičen posebno radi tega, ker se 'lahko nosi popoldne in zvečer. Tretja prednost tega plašča je v tem, da se ne nosi samo poleti, ampak, zlasti v primeru lepega vremena, do pozne jeseni. Najhvaležnei?a barva plašča je črna. Prl-leže m k vsaki obleki in jo prijetno dopolnjuje. Praviloma je tak plašč, ki je seveda Is težke svile, podložen i enobarvnim ma-terijalom, ki ga na pravlja nevtralnega in porabnega za vse priložnosti. Nosijo pa se plašči tudi v dragih odtenkih, posebno v bejžu in sivi barvi, ki »e poletnemu vremenu kaj dobro prilega. Sodobna modna tendenca veleva, da bodi piašč iz svile le skromno garniran. Par trak-eev, nekaj gub ali nekaj tres £e popolnoma ■adoetuje za oko. Le poredkoma najdemo bogatejjše aplikacija in zlasti fantastičnejšo Ijjarnituro iz trakcev. Osnovna oblika vseh iivilenih plaščev je ravna in spominja v glavnem na forme paletota. Zvončaste fazone se :redko videvajo, vendar ni mogoče reči, da bi 'bile izključene, ker tudi poletna moda ponavlja rada svoje predhodnice. Materijalije, ki jjh uporabljamo za nove plašče, so zelo različne. Poleg gladkih, svetilih tkanin (n- pr- satinastega krepa) katere- Lfubka linija poletne obleke Konec »srečnega konca«? Letos poleti se bodo nosile obleke zvon-fast« oblike, predvsem kreacije iz georgette In gaze pa tudi iz kitajskega krepa. Na tej §kici vidimo v levem primeru ljubko oblek-co i nazobčanimi volani, v sredi bujno obleko s trikrat obrobljenimi zvončastimi partijami, spodaj na desni pa model iz georgette s plisiranimi volanamL K tem oblekam, ki delajo damo zelo vilko, se nosijo Sirokokrajnd klobuki. Voitalrei Pes in konj Nekoč se je Zadig šetal ob gozdiču. Kar pridirja k njemu predstojnik kraljičinih sužnjev, za njim pa nekaj dostojanstvenikov, ki so bili očitno nad moč razburjeni. Begali so sem ter tja liki zmedeni ljudje iščoči najdražjo stvar, ki so jo izgubili. »Mladenič,« ga nagovori načelnik sužnjev, «ste morda videli kraljičinega psa?« Zadig odvrne skromno: «To je majčken vižel ali slednik, šepa na levo sprednjo šapo ter ima prav dolge uhlje.« — »Torej ste ga videli,» jekne načelnik sužnjev zasopel. •Nisem,* odgovori Zadig, »nikdar ga nisem videl in nikoli vedel, da li ima kraljica psa«. Po čudnem naključju je natanko takrat ušel najlepši konj kraljevega hleva iz rok hlapcu v Babilonske planjave. Veliki lovec in vsi drugi dostojanstveniki so se podili za njim v takih skrbeh ko načelnik sužnjev za kužkom. Veliki lovec se obrne do Zadiga in ga vpraša, ni li vider kraljevega konja. «lo je ga hrbtna partija je čestokrat garnirana ter ustvarja na ta način lepe kontraste, najdemo tudi bolj zrnaste tkanine, n. pr. crep marocain, pa tudi mrke, gladka svile kot so n. pr. kitajski in mc-ngolski krep. Tudi fantastične svile so tuintam dobrodošle. Taft in sicilijanski rips sta zelo priljubljena. Nekoliko razlage k našim slikam. Na levi vidimo aparten plašč, ki j« ravno urezan iz gladke svile. Hrbtna partija je okrašena s stiliziranimi ornamenti ter učinkuje zelo elegantno. Sploh se posveča hrbtni liniji modernega plašča več pozornosti, kakor sprednjemu delu, ki je gladek in enostaven. Druga skica potrjuje modno smer, o kateri govori pričajoči članek: Od vratu navzdol sega nekoliko čez boke skromna enakomerna dekoracija, dočim je spodnji del sešit v obliki pasov, ki se stekajo zadaj v obliki dvokrakega trikota. Tretja fazona nam kaže iz tafta ali fantastične svile. Plašči te vrste so posebno prikladni za kopališča in zdravilišča. Oblika je dokaj enostavna, na rokavih in na spodnjem delu vidimo okraske v obliki cvetic. Dokaz, kako prihaja do veljave ravna forma paletotov, nudi zadnja skica, ki predstavlja enostaven plašč, dekoriran samo s trakci iz istovrstnega materijala. Ta dekoracija je zelo učinkovita, čeprav je zelo enostavna. Takšen plašč je najelektnejši v črni ali temno plavi barvi, povdarek pa mu daje tesna čepica iz slame, ki bo prav česta prikazen na letošnjih poletnih promenadah. i Frizura za poletje prinaša zopet trajne kodre, ki se posebno prilegajo v dobi dopusta in počitnic. Ta frizura je hvaležna že z ozirom na kopalno sezono. Paziti moramo na to, da lasje prijetno izgledajo tudi če so mokri, kar se poleti često primeri. Tehnika trajnih kodrov je tudi že tako znana, da ne dela nobenih ovir. Naša skica prikazuje tri frizure. Zgo- raj vidimo gladko frhrirano glavo ■ kodri na tilniku, na desni strani enostavno frizuro s podolgovatimi kodri, spodaj pa na stran počesano večerno frizuro. Lasje so tukaj pri ušesih v zavogkih ln predstavljajo nekako prehodno frizuro h napol dolgim lasem. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. O. K. v H. Težjih stopenj napake radi konfiguraciji govorilnih pomožnih organov ni moči odpraviti. Z dobro volio in dosled-njo vajo, se da pa marsikaj ublažiti in doseči, najbolj pod vodstvom kakega učitelja za izgovarjalne napake. G. V. P. v M. Bolezen ni vsaj v nobeni neposredni zvezi s prestano hripo. Časih k> ie smatrati kot bolezen preosnove (puberteta) časih bolezni v želodcu in črevesju povzročajo izpuščaj. Skrbite za tečno in lahko prebavljivo prehrano, za redno odvajanje, za kure na zraku in solncu in za kopeli. Poskusite tudi lahko s kakim žveplatim mazilom. — G. F. N. v LJ. Nam ni znan noben tak zdravnik. Tudi si ne moremo misliti, kako bi se moglo od narave predolgovato ustvarjeno oko skrčiti na pravilno mero. — G. A. K. v M. Tako vnetice slepiča kot želodčne kolike lebko v gotovih štadiiih povzročajo slične simptome, tako da vedno ni moč napraviti točne diagnoze, zlasti ne v začetku obolenj Če trpite res na želodčnih kamnih se ni treba brezpogojno podvreči operaciji. Kamni se dado mnogokrat odpraviti tudi z zdravili. Obrnite se na kakega soeciialista za notranje bolezni, ki vam tudi pove, če je operacija potrebna ali ne. — Operacija je seveda resna stvar: da bi Pa bila izredno nevarna, tegale moremo reči. Zaradi operacije vam ni treba čisto nič romati v Gradec. Imamo sami prav dobre kirurge, ki tako operacijo, če je potrebna, prav tako dobro izvrše, kot inozemski zdravniki. — Kure z zdravili se dado izvršiti samo pod zdravniškim nadzorstvom. Zato vam takih zdravil ne moremo navesti, da bi Izvršili kuro sami na sebi. Zdravnikov imenoma principijelno ne nasvetuiemo. — G G P. v S. Ne prilagajte znamk, ker načeloma odgovarjamo samo v »Posvetovalnici«. Ne sprejemamo nikakega honorarja in nikakih gra-tifikacij. S pošiljanjem denarja nam delate samo neprilike z vračanjem! — G K. I. v S. o. S. Brez osebne preiskave ni moči ničesar točnega povedati. Vsekakor je pa stvar sumljiva po vašem opisu, zlasti če ti napadi prihajajo ponoči. Ni namreč izključeno, da bolehate na vnetju slepiča. Zaupaite se torej čimprej kakemu kirurgu ali pa se napotite v ljubljansko bolnico. — G. I. S. v M. Če čitate članke v »Zdravstvu«, uganete morda sami, da stori pojav v zvezi z etndo-krino sekrecijo. Stvar ie pač treba prenesti Pred kuro z apnom vas svarimo, ne glede da nima smisla izvesti tako hervično zdravljenje, ki more pomagati samo mimogrede. Kaj malega bi se dalo doseči z rontgeniza-cijo. G. M. D. na V. P- hi Hlo -bradavico nujno odstraniti, zato ni povoda. Verjetno pa je, da kazi obraz in res je, da poženejo iz tak.h izras.K> • v«:, u • sti razne, najmanj malo dobro aošle novotvorbe. Nasvetuiemo vam torei že. da daste stvar odstraniti. Obrnite se na kakega kirurga. — G E. V. 2. Silister Bayer jemljejo odrasli po 5 do 30 otroci 6—15 kapljic trikrat na dan po jedi. — Poskusite si ma-rati lice z 2% resorcinovim alkoholom. — Š. J. S. Pismeno načeloma ne odgovarjamo. — O podanem opisu ni moči ničesar niti ne — domnevati, za kaj gre. Poskusite pa vendar, če ie morda samo kaka raz-draženost pojavu kriva. Vzemite par dni 2—3 krat na dan po pol srama salola. Vrh tega pijte kako slatino. Če ne bo v kratkem boljše, zaupajte se zdravniku. — G T. R. Sv. T. Po vašem opisu trni bolnik verjetno na epilepsiji, morda na podlagi arterioskleroze. Točno pa na to odgovori samo osebna preiskava in tako opazovanie. — Kaj nai. pomenijo krči »pod mehurjem«, ne umejemo Tudi se nismo čuli, da bi se »zemice« pupiie (črno v očesu!) utripale. Vodite vendar bolnika k kakemu specijalistu ali ga oddajte v bolnico v Ljubljani. — G A. D. v R. Dozorelih mozoljev ne velia stiskati. Pustite jih na miru. posebno v obrazu, da se sami ob sebi posuše. — G. A. T. v T. Debelih lehti vam ne moremo odpraviti. KeT pravite da ste sicer precej sloki in suhi. izvira debelina pač iz ustroja, česar ni mogoče iz-premeniti. G M. R. na S. Tniekciie s para-finom lehko napravi vsak kirurg. ki ss peča s kosmetičnimi operaciiami. — G. V. V. v Č. Bržčas gre za začetek tuberkuloze Vsekakor ne zanemarite stvari in dajte bolnika čimprej dovesti h kakemu snecijalistu za notranje bolezni. — G K. S. v T. Za tak strah ni nobenega povoda. Le umirite se, stvar je čisto nedolžna. — G. B, C. v S. o P Nismo prejeli. Pismo se le moralo izgubiti. _ G. V. T. v U. M. Na vsako pismo odgovorimo tekom tedna, v katerem ga prejmemo. Na izid našega odgovora pa ne moremo vplivati. POSETITE LJUBLJANSKI VELESEJEM! a ne roke umiti od olja je navadno zelo teško. — Najlažje je, in v o Leg tega za roke popolnoma ne-škodljivo, če se vzame Ominol adso BERLIN (484 m 4 kw), FRANKEUR I (428 m 4 ki), LAN( iKNBERG (468 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRV 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw) tockhoi ,m a m*) m 30 kwl Izvleček iz večernih programov. Nedelja, 3. VI. BERLIN 18.: Koncert: 1. Verdi: cLa Travi-ata», fantazija. 2. Thomas: »Mignon«. 20.30: Bizetove skladbe: 1. Iz opere »Carmen*. 2. Arležanka, suita. — Le* cocqove skladbe: 1. Graziella«; uvertu-ra. 2. Iz operete «Mamsell Angot«. 3. »Girofle* » «Girofla», uvertura. — Joh, Straussove skladbe: 1. »Princ Metuza* lem», uvertura. 2. Nineta. 3. Diplomat* ska polka. 4. Valček. 5. Lahka kri, ga« lop. FRANKFURT 20.30: Koncert orkestra in solistov. LANGENBERG 17.30: Koncert pevskega zbora. 20.10: Fall: »Veseljaški kmet«, opereta v 3 dejanjih. STUTTGART 20.30: "Koncert solista E. Ar* nolda z Dunaja. — Mešan večer. PRAGA 18.: Večerni koncert solistov. 19.15: Zabavni večer. (Orkester, solisti, recitacije.) 21.: Prenos programa iz Brna. LONDON 21.05: Koncert: 1. Cajkovskij: Slovanska koračnica. 2. Tri pesmi za mezzosopran. 3. Weber: »Krotilec du* hov«, uvertura. 4. Arije za bariton. 5. \ViIHam Byrd, suita. 6. Tri pesmi za so* pran. 7. Ponchielli; »La Gioconda*. 8. Pesmi. 9. Gounod: Življenje in smrt ZAGREB 20.: Prenos opere »Carmen« iz nar. gledališča v Zagrebu. BRNO 19.: Klaviiski koncert — Chopin: L^spavanka in Scherzo. 19.20: Poljuden orkestralni koncert 21.: Prenos večernega koncerta z brn-ske razstave. BUDIMPEŠTA 19.30: MayeT*Forster: «Alt Heidelberg«. — Koncert ciganske ka» pele. RIM 21.10: Koncert instrumentalne glasbe. DUNAJ 19.45: Komorna glasba. Burgstal* lerjeve skladbe. 2. Cajkovskij: Godalni kvartet v Es=molu. 20.30: R. Stolz: «Eno samo no&», ope. reta v 3 dejanjih. VARŠAVA 19.50: Prenos iz opernega gle» dališča v Poznanju. STOCKHOLM 19.15: Junijski praznik. — 1. Gade: Na gore. 2. Beethoven: Iz pa» storalne simfonije. 3. Tri švedske pes* mi za sopran. 4. Alfočn: Zgodnja je» sen, švedska rapsodija Ponedeljek, 4 VI. BERLIN 20.30: Poljski' večer. 1. Rozycki: «Mona Liza». 2. Chopinove skladbe. 3. Karlovicz: Serenada za godalni orke» ster. 4. Chopinove skladbe. 5. Szyma» novsky: Tretja simfonija. konj, uren, da nikoli tega,« veli Zadig. (Slovan ni človek) ter psovka: cBiides Toth» (smrdljiiv Slovan). V učiteljskih družinah, ki so bile popolnoma slovanskega pokolenja, se je govorilo izključno le madžarsko. Madžarščino so učitelji in njihovi rodbinski člani uporabljali v občevanju s slovenskimi kmeti, obrtniki in z ostalo slovensko inteligenco, katera se je istotako odlikovala po madžarsko-nacijonalnem fanatizmu. S pomočjo učiteljev in duhovnikov, s pomočjo državnih uradov, veleposestniških uprav (tretjina prekmurske zemlje je bila last šestero madžarskih plemičev) in zloglasnih . Nikdar pa nisi čul iz ust Prekmurca, da je Slovenec. Bilo jih je sram, bilo jih je pa tudi — strah. Bali ro se onih, ki so vihteli še pred kratkim bič nad njimi in s katerimi Jugoslavija ni pometla, kakor bi bilo treba. Ti so krivili pred jugoslovenskimi oblastmi svoj hrbet, natihoma pa oznanjali ljudstvu, da pridejo Madžari zopet nazaj, in da bodo kaznovane vse cizdajice madžarstva». Ko so prišli prvi slovenski uradniki in učitelji v Prekmurje, se je pričela tiha in sistematična gonja zoper nje. Gosta mreža opazovalcev in ogleduhov jih je spremljala, da izve madžarski propagandistieni štab za vsak njihov korak in vsako besedo. Prilizovali so se jih baliumlhumlhumlumlumlum vali so se jim pod krinko lojalnosti, če so se jih bali. S satansko zlobnostjo so opazovali, kako so Slovenci domači med seboj, ne glede na razlike stanu in spola, in kako se je razvijalo med njimi iskreno, običajne družabne norme morda presegajoče prijateljstvo. Zlob-nost je trdila, da je videla, česar v resnici ni videla, pa j.e — hotela videti. Če se član-kar ni ničesar drugega naučil od Madžarov, naučil se je zlobe in obrekovanja, ker trdi o Slovencih, kar ni resnica. Peklensko zlobna je trditev, da so bili dobri uradniki in učitelji samo izjema, masa pa je bila manjvredna — ali ničvredna. dopisnik se torej izkazuje kot prav vrlega učenca Arpadovih sinov, ki kai, radi pozabijo, da je Madžarska klasična dežela nemorale in nezvestobe ... Glede očitkov, da so učitelji «vpilb proti duhovnikom, naj bo slovenski javnosti povedano samo troje: Prvič: Člankarjev namen je preveč prozoren, da ga ne bi spoznal tudi največji bedak. Išče si v vrstah pristašev SLS zaveznike in zaščitnike. Prepričan pa naj bo, da si bodo oni, ki j,ih ščuje na učiteljstvo, poiskali boljše informatorje nego je on. Vprašali bodo pač za mnenje tudi zavedne slovenske duhovnike in mogoče tudi nekega visokega cerkvenega dostojanstvenika, ki bo znal povedati mično povest o neki vlogi na rimsko kurijo. Če jim še to ne zadostuje, naj se obrnejo na g. narodnega poslanca Klekla z vprašanjem o dogodkih iz leta do osvoboditvi Prekmurja. Potem bodo razumeli, da je prišlo do nekakih nasprotij, a ne zaradi vere. Drugič: Javnost bo razumela, da je včasi dobro, ako se oglasi k besedi v cerkvenih stvareh kak učitelj, n. pr. da se mora tako iz versko- kakor iz narod no vzgojnega stališča o priliki slovesnega prvega sv. obhajila, katerega se je udeležila s svojimi starši in sorodniki več nego ena tretjina slovenskih otrok, govoriti ne samo madžarski, marveč tudi slovenski. V zlo se tudi ne more šteti onemu slovenskemu učitelju, ki je bil leta 1927. mnenja, da se mora n. pr. v popolnoma slovenski vasi Kobilje vršiti cerkvena propo-ved v slovenščini in ne v madžarščini, kakar se je to tam dogajalo. Tretjič: Slovenski učitelji se ne bojimo onega silnega cljudskega odpora», ki si ga je izmislil «"Slovenčev» člankar v svoji pre-bujni domišljiji. Ne bojimo se prečanske duhovščine, ki je pač marsikateremu Prekmur-cu trn v peti, katero pa mi v splošnem visoko cenimo. Najmanj strahu pa imamo pred člankarjem samim. Če pa hoče poizvedeti g člankar podrobneje o ljudskem odporu, a ne proti učiteljstvu, ampak proti duhovščini, naj • si poišče n. pr. v Dol. Lendavi pristaše SLS in naj jih vpraša, kdo je tamkaj agitiral pri občinskih volitvah proti listi SLS, sestavljeni od samega njihovega oblast nega tajnika. Hkrati se lahko obrne na iste pristaše g. Klekla, kako in zakaj je demokratsko učiteljstvo agitiralo tudi za navedeno lito za časa občinskih volitev v Dol. Lendavi in Dolgi vasi. Zakaj? Zato, ker se resnično narodno učiteljstvo zaveda svojih dolžnosti in težke svoje naloge v narodno ogroženem in od Madžarske zahtevanem delu Prekmurja, ker sta mu narod in država res ideal in ne objekt hlinjene ljubezni in izkoriščanja. Mogoče pa smo se pregrešili, ker smo ljudem pripovedovali, da niso Madžari in da je njih domovina Jugoslavija in ne Madžarska? Verjamemo člankariu, da noče prekmurska madžarofilska inteligenca občutiti tujega vpliva. Hvala Bogu ne vsa prekmurska inteligenca! So izjeme, ki so v Jugoslaviji kljub svoji nesrečni vzgoji našli svoje srce za svoj slovenski rod in tudi za nas ««prišle-ke». Njim zaupamo, ker so našli pravo pot. katero bodo hodili, zvesti narodu in državi. Gospodu člankarju pa bodi poTedano v brk, da bo kljub odpornosti z madžarofilske strani naša volia obveljala. Čas, ugoden za Madžare in njihove pristaše je minul. Nastopila je jugoslovenska doba. Gospodarji deželice, v kateri je samo 14 odst. Madžarov ali boljše rečeno madžarsko govorečih Slovencev, ki p^ imajo 14 madžarskih šol s 36 razredi, so po božjem in človeškem pravu Slovenci. Da pa nam ne bo zopet očital g. člankar v Sibirije in mučeništvo, mu povemo, da živimo kljub težkim razmeram v zadovoljstvu in harmoniji s preprostim člo- vekom slovenske in madiarske narodnosti. Nezadovoljstvo nas navdaja samo, ko izvemo za namere naših neprijateljev, katerim je lastna oseba več nego narod in država, ali pa, ko vidimo sadove madžarske propagande. . Da bi se naj mi polagoma, kakor se izraža g. člankar, polastili nekoč popolnoma slovenske zemlje, ter si počasi, neopaženo in natihoma kakor tatovi osvojili duše in srca slovenskih Krajanov in njih sodežela-nov madžarske narodnosti, je čudno odkritosrčno izražena želja člankarjeva. In zakaj? Ali naj sami Vašemu naziranju na ljubo ter na ljubo madžarofilom in Madžarski pomagamo ohraniti poslednji status quo ante iz leta 1918.? Ali naj prekmurskemu madžaro- filstvn na ljubo oviramo razvoj renaeijona- lizacije, da bi pridobili na času naši narodni in državni nasprotniki v Budimpešti in njihovi tukajšnji prijatelji za čas eventualne revizije trianonske pogodbe? Ne, gospod člankar, tega veselja ne napravimo ne Vam ne drugim Vašim somišljenikom. Res je, da brije v nistrstvib ne stradajo... Tudi v letošnjem proračunu je kredit za te doklade že odobren in blagajna ga ii^a na razpolago, da ga izplača, čim prejme to uredbo. Vlada torej ne žrtvuje niti pare Dr. Korošcu bi bilo torej dovolj, da urgirz sprejem, oziroma predložitev te uredbe fi-. nančnemu odboru in zadeva bi bila rešena. Toda gospod Korošec ima druge skrbi I S v o jim načelnikom je hoteJ poskrbeti nove met sečne mastne nagrade po 3000 Din, za ubo. ge provizijoniste pa nima niti toliko so čutja, da bi samo urgiral ^■ejem papirnati uredbe... Največja trgovska hiša na svetu t* »The Merchan-dise Mart« v Chicagu, največja trgovska hiša na svetu, k] Jo v kratkem začno graditi. Stavba bo stala nad poldrugo milijardo dinarjev. V Chicagu začno v kratkem graditi gigantski bazar (trgovsko hišo), ki bo po svoji velikosti dvakrat prekašala Furniture Mart, ki je danes največja trgovska hiša na svetu. Ta velikanska stavba, ki bo v dolžino obsegala dva hišna bloka, bo imela 18 do 23 nadstropij; v njej bodo kupci lahko dobili vse od draguljev in toaletnih artiklov do športnih predmetov in kuhinjskih potrebščin. S!tala bo 30 milijonov dolarjev ali 1.7 milijarde dinarjev. »The Merchandise Mart«, kakor se bo ta trgovska hiša imenovala, bo stala na zemljišču, ki meri nad 4 milijone kvadratnih čevljev ali 375 tisoč kvadratnih metrov (vsa Ljubljana s Spodnjo Šiško meri 3.795 ha ali 37,950.000 kvadratnih metrov). Vsako izmed 18. nadstropij bo zavzemalo nad 200 tisoč kvadratnih čevljev površine. Manufakturni oddelek bo vseboval tekstilne izdelke, krojačnico, igračke, čipke, rokavice, korzete, lepotila, sre-brnino, steklene izdelke, volno, pletenine, nogavice, čevlje, moško perilo, galanterijo, športne potrebščine, umetnine in antikvarijat, zlatnino in dragulje, potovalne in toaletne potrebščine, pisarniške in kuhinjske potrebščine itd. V vseh nadstropjih" bodo nad 650 čevljev dolgi hodniki, pravcati bulvari, na obeh straneh hodnikov pa izložbe. Posebnost trgovske hiše bo »Trgovski klub«, ki bo nameščen v stolpu (na sliki v sredi); v njem bodo saloni, čitalnice in pušilnice. Dalje bodo v nebotičniku številni restavranti, lunch-rooms, brivnice, pošta, telefonske govorilnice in brzojavni uradi. Razume se, da »Merchandise Mart« ne tx> brez velike dvorane za zborovanje, mitinge, trgovske konference, predavanja in gledališke, varijetejske in filmske predstave. Naša rudarska mladina ob morju Trbovlje, 31. male Drugi letnik rudarske nadaljevalne šot, v Trbovljah je priredil pod vodstvom učiteljev gg. Jesiha in Sušnika v dneh 24., 25 in 26. maja poučni izlet na Sušak. Izlet j« uspel nad vse pričakovanie dobro. Vožnja preko Dolenjske v Karlovec je seznanila izletnike z lepotami naše Slovenije, ki ie s svojimi ljubkimi vinorodnimi griči v resnem kontrastu s kamenitim in romantičnim hrvatskim Primorjem vzbujala zavest veličine naše domovine. Pri našem rojaku g. Dolničarju v obmejnem Karlovcu so izletniki v njegovi gostoljubni restavraciji imeli svoj prvi poldanski odmor. Večina izlet-nikov morja še ni videla. Kaj čuda torej, da je prvi pogled nanj. ko je vlak hitel od postaje Šlase izvabil spontani, veseli klici »Morje! Morje!« . . . Misli vseh so se pa na mah strnile f bojni koračnici »Reka. Trst Gorica — naša je pravica«, ki je tolmačila patrijotično mišljenje naših fantov rudarjev. V Bakru je sprejel izletnike učitelj g. Ki Dolenčič, ka jim je prišel s Sušaka nasproti in je ostal ves čas njih spremljevalec iu vodnik. Opozarjal jih je na zanimivosti proge proti Sušaku in Reki in jih dovede} v najboljšem razpoloženju na postajo Su« šak, kjer je sprejel izletnike slovenski ro« jak g. Depoli kot odbornik Izobraževalnega društva »Simon Gregorčič« na Sušaka Omenjena gospoda sta preskrbela cenend hrano v restavraciji »Kosovo«, kjer je po* zdravil izletnike g. Dolenčič in se mu J« zahvalil g. Sušnik. Slednjič so našli prenočišče, ki je bilo pripravljeno v gostoljubni gimnaziji. Naslednjega dne so si ogledali izletniki pod vodstvom g. Dolenčiča častitljivo cerkev na Trsatu. zanimivosti Fran* topanskega grada, obiskali so krasno po-copališče. V tvornici papirja so izletniki t največjim zanimanjem sledili ljubeznivemu pojasnjevanju in razkazovanju g. Inž, 3abiča o velikopoteznih tvorničnih napravah. G inženjer ie temeljito razloži! vso pot, ki jo prehodijo stare krpe. preden se spremene v najfinejši cigaretni in svileni papir. Menda je tvornica papirja na Sušaku ena izmed največjih te vrste v državi. Po iskrenem in prisrčnem slovesu so se izletniki odpeljali s parnikom v Bakar. Med vožnjo so si po možnosti ogledali parnik. V Bakru so našli slovenske diiake. ki so jih spremili na bližnjo postajo Sv. Kuzem. V veselem razpoloženju je tudi nočni povratek v Zagreb hitro potekel. V Zagrebu so si ogledali izletniki zoološki vrt v Ma-ksimiru, stolno cerkev, razne spomenike itd. Popoldanski vlak pa jih je pripeljal zdrave in zadovoljne v Trbovlje, kjer bo* do še leta in leta vzbujali spomine na prekrasne izletne dni in se bodo v temnih rovih. v osrčju Slovenije, spominjali solnč^ nega, gostoljubnega Primorja. Izletniki se toplo zahvaljujejo vsem. kj so jih gostoljubno sprejemali. Da je možno gojencem rudarske nadaljevalne šole prirejati poučne izlete, je zasluga predvsem odbora, ki postavi vsako leto v proračun tozadevne primerne zneske. Želeti bi bJlo. da se tudi v bodoče pospešuje izobrazba potom slicnih izletov. Slovenskim izletnik kom na Sušak pa priporočamo Izobražen valno društvo »Simon Gregorčič«, Id sku-i ša po vseh svojih možnostih ustrezati ro* jakom. { ♦ ♦♦»»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»m»m»«»»»»« I Zahvala. Podpisana Bartl Peterca. In Franc Zeleznik, nameščenca v Trbovljah, se tem potom naiprisrčneie zahvaljujeva preblagorodnemu gospodu dr. A. Cizelj-u, rudniškemu zdravniku v Trbovljah, za trudapolno operacijo, vso vnemo in vztrajnost v najini bolezni, ter popolno ozdravljenje. V Trbovljah, dne 1. junija 1928, Bartl Peterca, Franc Železnik. Georges Sourcel: V ognju v/ Zenevijeva ni mogla zaspati. Sama je bila prosila moža, da jo je ostavil in se v sosednji sobi vlegel k počitku. Tako je ležala to noč sama in je poslušala veter, ki je žvižgal okoli strehe lesene vile. Po glavi so ji vrvele žalostne misli. Prišla je semkaj bolj zgodaj nego po navadi, — tako se je bila naveličala Pariza in tako zbito, utrujeno se je čutila. Nadejala se je, da se bo popravila v samoti. A kaj bi — tudi sem je bila prišla za njim Marta Lioran, ta ne-vabljena, zahrbtna prijateljica, ki bi pred njo Zenevijeva najrajši pobegnila. Prispela je k njima danes, jutri pa bi imela nadaljevati neko — kdo ve kako potovanje. V resnici je bilo vse to samo izgovor: hotela je videti Roberta in ga znova užgati, znova zaplesti v svoje zločinske mreže. Pri večerji je igrala veliko igro zapeljivke: sladostrastni pogledi, pritajeni, kakor da bi tonili v nečem, medeni usmevi rn tisti bleščeči smeh, ki je ves zvonil in bil nič kaj v skladu z ostalimi gibi. Zenevijeva je dajala videz, kakor da ne bi opazila tega vedenja. Robert, t ki se je ulovil v sleherno zanko, pa je bil ves očaran. Ali naj bi se borila zoper njo? Čemu? Bila je utrujena, skoro obupaina. Robert jo sigurno ni prvikrat varal. Na skrivaj, v svojem srcu in telesu, je tolikokrat preživljala mučeniške muke. Danes se ji je videla zadeva nekam resnejša in se je jela bati najhujšega: da bo dokončno izgubila dušo, s katero se je čutila zvezano. On tamle še ne spi. Morda se ni niti vlegel. Zenevijeva ga je čutila z druge strani zida. Sigurno kadi svaljčico in je ves razvnet od bedaste želje. Nad njimi — v sobi v drugem nadstropju, spi Marta Lioran; mlada blevndinka Marta, žal, tako lepa . . . Odšel bo k nji, brez dvoma . . . Zakaj bi bil poslušal glas vesti? . . . Pod isto streho, kjer je žena ... Ko le žena zaspi . . . Vzlic temu, da Zenevijeva ni imela nobenih iluzij, se ji je srce na mah silno skrčilo. Skoraj bi bila izgubila dih, ko je čula, kakio so se polagoma odprla vrata sosednje sobe, nato pa so se oglasili pritajeni koraki po hodniku in po stopnicah. Koliko časa je pač jokala od bolesti, preden je občutila čuden vonj. ki jo je jel dušiti za nos in grlo. Skočila je po- konci in je urno odprla vrta in okna: glej, odsev ognja je obseval drevesa v parku. V hodniku bi jo bil skoraj zadušil oblak gostega dima. Ena edina misel je bila: Robert . . . Odhitela je po stopnicah v drugo nadstropje in je obstala pred znanimi vratmd. Z vso silo je udarila in zavpila: — Robert, gori! Odgovorila sta ji dva preplašena krika. Nastalo je besno tekanje po sobi, dokler se nisto vrata odprla. — Ne, ne tod — zadušili bi se. Prvo nadstropje je v ognju. To okno tukaj je edini up. Treba je skočiti . . . Robert, skoči! . . . Deset metrov. Robert je s pogledom premeril prostor. Lahko se pri skoku poškoduje, lahko pa se tudi ubije. Toda on je športnik in ima več verjetnosti, da bo uspel. — Dobro, — je dejal, — vzel bom veliko lestvico pri hlevu. Čakajte. Vi dve ne morete skočiti brez nevarnosti. Spustil se je po zidu in je nato skočil na vrt. Za hip je obležal nezavesten, nato pa je brž prišel k sebi in je urno zbežal k hlevu. — Moj Bog, če bo le prišel ob pravem času! — je šepetala Marta, ki so ji Šklepetali zobje. Na mesečini in v blesku ognja je bi- lo svetlo kakor podnevi. Robert se je na vso moč trudil, da bi postavil lestvico. Bila je premajhna in ni segla do okna A če se bo povzpel na zadnji klin, utegne doseči ... — Na pomoč! Na pomoč, Robert! K meni, Robert! — je vpila Marta, kakor da bi bila zblaznela od strahu. Tedajci pa jo je nenadoma postalo sram pred soprogo'in je šepnila: Ah, oprosti, Zenevijeva . . . Robert se je med tem vzpenjal po lestvi. Ko je stopil na zadnji klin, je dvignil-glavo k dvema ženama. Marta se je sklonila čez okno in je široko odprtih oči izprožila roke nasproti rešitelju. — Robert! Robert! Urno! Hiti! Za hrbtom ji je stala nepremična, nema in bleda Zenevijeva. Gledala je prizor in .se je prezirljivo smehljala. — Ne, ne vas, prva je Zenevijeva. Te besede so zvenele poveljniško, odločno, neizprosno. Marta je na mah Umolknila. Zenevijeva je vztrepetala, si oddahnila, kakor da bi se ji bil iz globine prsi znova vrnil dih. Videlo se je, da premišljuje. — Pojdi, Zenevijeva, rotim te: prva si ti, — je ponovil mož, ki se mu je mudilo. — Tu sem, — se je odločila ženi. In se je spustila v Robertove izpro« žene roke, k njegovim ustnam, mjego« vemu srcu. Robert jo je objeL — Samo da se lestev ne zlomi, — zamomljal. Nesel jo je po klinih oprez-; no in grozno počasi, — tako se je vsaj videlo Marti. Naposled je spustil na tlal svoje drgetajoče breme. In je ostal pri nji, napol onesveščeni* pozabljajoč, da ga čaka zgoraj druga žena, vsa premrla od strahu. Ženevije* va je znova odprla oči. — Urno pohiti, da jo rešiš! — je ve« lela. — Sktajni čas je že. In šepnila mu je tiho na uho: — Odpuščanm ti, ker me vendar 1$ ljubiš. ... Ko je Marta odšla . . . odšla zH vedno — sta se Robert in Ženevijevač razgovarjala ob pogorišču svoje vile« Zenevijeva je ozdravela in je bila zopet vesela kakor nekoč. Postavila staC si drugo vilo, ki ne bo tako zlahka! zgorela. Skušala sta si ustvariti tudi drugo trdnejšo srečo. — Kaj bi bilo, če bi bil prej rešil Marto? — jo je vprašal Robert boječe. Dolge obrvi so se na mah povesila na svetle oči: Odšla bi po stopnicah, ki so gorele| je odgovorila Ženevijev? «JUTRO» li 129 11 NcHclJt 3. J7T. 1928 «= 15.) brerimtv«, »trupi pchl M m pridobiva is kalcijevega karbida ia vod« ter služI aa razsvetljavo. 16.) Vaze! in je zmes pri 86—40 stopnjah Celzija topečih se parafinov, mehke lonsi-stence, ki ae pridobiva iz ostankov petrolej-ske destilacije (ameriSki, ruski, nemški, ga-liški petrolej) ln ki se potem očisti s pomnijo tveplene kisline, sode in živalskega oglja. 17.) Potom frakcljonirane destilacije is sirovega ameriškega petroleja, ki izvira is zemlje. 18.) Ultima eoosolatlo oorporls humani. (Poslednja tolažbe človeškega telesa.) 19.) Etilni alkohol, ki je zastrupljen s metilnim alkoholom in raznimi piridinski-mi bazami in služi le tehničnim svrham (gorivo). 20.) Potom destilacije prevrete sladkorne melase v Zapadni Indiji (Jamajka, Kuba). Ves rum, ki je pri nas v trgovini, pa je iz umetnih esenc. 21.) Ne, ker glicerin nI olje, pač pa dipri-maren — sekundaren alkohol. Kot izhoden materijal za tehnično pridobivanje glicerina služijo masti in mastna olja, ki so estiri alkohola (glicerina) z mastnimi kislinami, v glavnem palmitinsko, stearinsko in oleinsko kislino in vsebujejo okrog 10 % glicerina. 22.) Potom iztiskanja Jeter od rib ramih Gadus vrst (Gadus Morrhua, G. Callarias, G. aeflefinus). Vsebuje lipochrome, sledove joda in kot najvažnejši: antirahitični D vitamin. 28.) Soli mastnih kislin s alkaliji ali al-kalijskimi prstmi. Dobivajo se potom kuhanja (omilenja) is masti (loj, cenene vrste olja) s lužino. 24.) Z nitrobenzolom. 25.) Ker ga je iznašel Ehrlich, ki mn Je pomagal njegov asistent Hata in je bil sedanji Salvarsan 606. preparat, ki ga je napravil in se mu je posrečil. i Kopališče Kulturni pregled XIX. razstava Slovenskega umetniškega društva Istočasno s restrospektlvno razstavo na va-leeejmu ae vrši v Jakopičevem paviljonu razstava del slikarjev. Nand«ta Vidmarja, Draga Vidmarja ter kiparja Tineta Kosa. Kakor se na oni razstavi jasno kaže konec ekspresionizma, tako se na tej vidno pojavlja začetek novega umetniškega gledanja in ustvarjanja. Kar so ti trije razstavili, ni več iskanje in tipanje, temveč že samozavestno delo, ki s svojo solidnostjo, spričo razmeta-nostl, ki smo j|e bili do sedaj navajeni, zelo blagodejno vpliva na gledalca. Oba Vidmarja razstavljata dela, M (posebno nekatera večja) pričujejo v lsredni umetniški moči. Njihova dela nimajo v sebi teko zvane iskane duhovnosti, vendar pa s svojo zdravo realnostjo pritegnejo publiko nase. Ta umetnost se je približala masi, ki jo kot tako razume ln vzljubi. Početnika nove stvarnosti ne podčrtavata več programa, postala sta v izražanju že svobodnejša in širokogrudnejša. V slikarskem pogledu se čuti v njih delih nekaka vez med vzhodom in zahodom. Spričo tega so postali njihovi slikarski problemi popolnoma svojevrstni v naši oblikujoči umetnosti. Tudi tehnična obdelava slik je poleg te-ea solidna, kar gotovo da umetnini trajno vrednost. Njiju razvoj zadnjih le* je naravnost presenetljiv in že lahko danes trdimo, da sta v slovenski moderni tudi za javnost prebila zid ln ju po vsej pravici lahko prištevamo med vodilne mlajše slikarje. Kipar Tine Kos je razstavil dela, ki se slogovno povsem skladajo s slikarskimi deli. V teh delih se vidi, da se je osamosvojil. In-teresantno je, kako velika sorodnost je med trojico. Rasztavljeni kipi so po večini žgani v terakoto, ki jim daje silno privlačno preprostost ln značaj. Tudi za Kosa velja isto, kar sem trdil o Vidmarjih. Njegova umetnost je resnično doživljanje objekta; nikjer hlastanje po pretirani senzaciji. In to je moralo priti! Danes lahko zopet z velikim in upravičenim upanjem gledamo v novo bodočnost slovenske likovne umetnosti. K. K. poskusi, ki razen nekaj pokrajin odbijajo. Ja-kac ni razstavil tega, kar bi ga repreaen-tiralo. Razstavljena so le malo pomembna dela. Njegova znana grafika pa je izdelana le ž njemu lastno rutino in dovršenostjo. Zelo privlačni ao Zupanovi akvareli. Posebno koroški motivi so sijajni in gotovo bodo našli največ kupcev. Stiplovšek ima le dve deli, kakor da bi bili slučajno unešeni v razstavo. Zakaj ni razstavil novih del, v katerih se ie pokazal že dovršenega mojstra? Kot grafik pa gotovo spada med najboljše slovenske. Se rajnik ni pokazal bistveno novega. Najboljše delo je »Tihožitjem Olje »Deklica z oranžo« od Ivana Kosa js zelo posrečeno in se v nJem zrcali velik talent. Izmed ostalih so že razstavili Omahen, ki ima lepe pokrajine v ogljju, Maleš, Cargo, Kokalj in še precej drugih. S plastiko sta zastopana samo Kralja ln Dolinar. Splošni vtis te razstave je vsekakor ta, da je to desetletje domlnirala grafika. Dalje je ta razstava pokazala, da se je ekspresioni- \ zem pri nas razen nekaj izjem preživel in ! da vse sili v novo realnejšo smer. Vsekakor j pa priča ta razstava o veliki potrebi obstoja j umetniške organizacije in Umetniška matica j je s tem prvim svojim nastopom odlično demonstrirala važnost takšne inštitucije. K. K. na reki Va« t Karpatih. CSR. VuJk. žvepi močvirni vrelci iz srlobine 1000 m (67° C), z brezprimerniml uspehi Pri zdravljenju Revme — Ishiasa — Protina — Eksudatov. Idealno bivanje v hoteiih. Id so direktno zvezani s kopalnicami: Therma-Palace Ia Pro Pa tria ITa, po-Cenšf od Kč 45. Krasen oark. obalne in soinčne kooeH. zabave vsake vrste. Poiasnila tud! *!ede zdravljenja ▼ h!Sf: L Schreiber, Zagreb. Akademlčki trg l/n Kaj vem? - Koliko znam? Odgovori na 25 vprašanj iz kemije 1.) Robert Boyle (Bajl, 1626-1691). 2.) Iatrokemija je veda, ki se jle bavlla s kemijskim pripravljanjem zdraviL Philip-pus, Aureolus, Paracelsus, Theophrastus, Bombastus, Hohenheimski. (1493—1541). 3.) Francoz Antoine Laurent Lavoisier (Lavoazijč; 1748-1794). 4.) W8hler, 1828, s tem, da Je napravil umetnim potom mokračevino (urin). 5.) Ona množina topline, s katero ss dvigne toplota 1 gramu čiste vode za 1 stopinjo Celzija (mala kalorija; velika kalorija velja za 1 kg vode). 6.) Aparat, s katerim se po brzini kemičnega procesa presoja kemična sila svetlobe. 7.) Pretvarja ga v nestrupeni rdeči. 8.) Ker je v umetni svetlobi jake malo kemično delujočih (ultravijoletnih) žarkov, posebno v svetilnem plinu. 9.) Katoda je negativni, anoda pozitivni pol v galvanskem elementu. 10.) Raztvarjanje kemičnih spojin s električnim tokom je elektroliza, spojine pa, ki se tako raztvarjajo, so elektroliti. 11.) Solnce. 12.) Substance, katerih navzočnost nekatere kemične procese pospešuje druge pa zopet ovira, pri Čemer pa se same ne izpre-mene. 13.) Kemični preparati, ki s« v temi svetijo, ako so bili preje izpoetavljeni svetlobi. So to po večini spojine žvepla s kalcijem, stroncijem ali barijem, številke na urah in kazalci, ki se v temi svetijo, so pomazani g temi spojinami in ne z radijem, kot mislijo nekateri. 14.) Pepsin Je encim, ki se nahaja v !e-lodčnem soku in ob navzočnosti solne kisline peptonizira (prebavlja) beljakovine. Dramatično društvo v Celju Celje, 31. maja 1928. Občni zbor Dramatičnega društva, ki vodi celjsko mestno gledališče, se je vršil dne 30. maja ob skoraj polnošlevilnl udeležbi članstva in mnogobrojnem prisostvovanju prijateljev naSega gledališča. Številni pose* nečlanov dramatičnega društva je doknz, da vlada v Celju veliko zanimanje za naš kulturen zavod. Gledališče vodi od osvobojenja z velikimi žrtvami Celjskp dramatično društvo, čigar člani po večini uživajo upravičeo dober sloves igralcev in igralk. Poročilo odbora se je raztezalo na sezone 25-26, 26-27 in 27-28. ler posnemamo iz poročila blagajnika in tajnika velik napredek na kulturnem in obzirno gospodarstvo na finančnem polju. V sezoni 25-27 je bilo Din 75.666.65 dohodkov dočim so izdatki znašali 89.817.60 ter je imelo društvo Din 5.849.05 prebitka. V tej sezoni, ki je začela s Cankarjevim »PohuiSanjem v dolini šentflorianskK, so se vprizorila sledeča dela: Strahovi, George Dandin, Vragolije, Pegica mojega srca, Elga, Deseti brat (ljudska predstava), Obrt gospe Warren, Kar hočete, »Henrik IVc, Massene-tova »Manonr ter koncerta Zika ln Sancin. Razen Pohujšanja v dolini šentflorjanski, Eige in Desetega brata, katerega dela so bila vprizorjena z domačimi igralci, so gostovali člani ljubljanskega Narodnega gledališča. Celje je v tem letu imelo 11. premier in 2 koncerta. V sezoni 26—27 je bilo vprizorjenih 10 premier in sicer: Periferija, Nepošteni in Norec v domači zasedbi in režiji gg. Pfeifer-ja in Gradlšnik-a ter Skopuh, Drugi breg, dr. Knock, Slaba vest, Joy, Mirandolina in Stalni gost z ljubljanskimi igralci. Vsa ta gostovanja jle vodil iz Ljubljane prof. Šest, kateremu gre zaradi nesebične požrtvovalnosti pri aranžiranju gostovanj posebna zahvala. Blagajna izkazuje v Din 61 234.05 dohodkov in Din 59.025.05 izdatkov ter 2.209 Din pribitka. Z ozirom n adejstvo da je imelo Dram. društvo v teh 2 sezonah od Mestne občine poleg proste kurjave in razsvetljave ter gledališkega mojstra in raznih drugih javnih korporacij le neznatno podporo v zneskih Din 13.880 v prvi in Din 11.700 v drugi sezoni, je vprizoritev predstav od Shakespe-srea, preko Moličra, Goldonija, Ibsena, Sha-wa, do najmodernejših čeških in celo italijanskih pisateljev, vse hvale vredno ter dokazuje, da vrši naše dramatično društvo svojo kulturno nalogo v popolni meri. Za sezono 1927-28 si j|e Dram. društvo angažiralo za umetniško vodstvo priznanega režiserja in modernega inscenatorja, v osebi gosp. Vala Bratine, ki je ob sodelovanju celokupnega članstva dosegel lepo število 11 premier. Med temi je bila tudi krstna predstava Cerkvenikove »Roke pravice«. V Celju smo imeli letošnjo sezono Hlapce, Mogočni prstan, Mlinarja in njegovo hčer, Roko pravice, Magdo, Peterčkove poslednje sanje, Razporoka, Vstajenje, Divjega lovca, Pasion in kot zaključno predstavo Švejka. V sezoni je bilo 26 predstav. Čeprav izkazuje blagajna za letošnjo sezono Din 103.288.50 dohodkov so stroški vendar toliko večji, da ima društvo Din 12.814.65 deficita. Finančno so prispevali v sezoni: Mestna občina Din 21.000, Ljubljanska kreditna banka in Celjska Posojilnica po Din 1000. Dasi je oblastni odbor mariborske oblasti za Celjsko mestno gledališče votiral Din 10.000 še upravi gledališča te znesek do sedaj, ni bil izplačan. V novi odbor bo bili Izvoljeni: za predsednika g. Prekoršek in v odbor: ga. dr. Ka-lanova, ter gg. Gradišnik, Pfeifer, Hubert, Pere. Marolt, Bele in Sadar. V zatoiM »Domač« za prijatelja c v LJnMJanl Je pravkar izšel droben zvezek mladinske lirike »Dedek Jež«. Pesnik Gustav Strniša Je znan te re®nih slovenskih mesečnikov. V tel zbirki ie zbraJ več ko 20 izvirnih pesmi, ki govore otroškemu ofočatijn ki domišljiji- Verzi teko po večini gladko in se zlivajo v slike, ki so včasi prav plastične. Tu in tam postane nagajiv, večinoma pa ima ve,setle, lahke motive. »Dedek, Ježek, gozdni dedek, dober dan; kad pa dekiS, kai bo« ttvai. ves s šivankamii obdan ?» STifcar grafik C. Jnstfci Je ftustrtnal to rt; Irko s 5 Izvirnimi lesorezi, ki zavzemajo posebne strani in se knjiiid lepo podajajo. Zbirka se dobiva tudi v knjigarnah ta ta prijateljem mladinskega čf-va priporočamo v nakupi Najboljše, najtrajnejše, zato I najcenejše! Solnce mrtvih, roman groze Iz peresa Ivana Smeijova, eno največjih umetniških del povojne svetovne literature, je prav« kar izšel v hrvatskem prevodu, ki ga je da* ia na svetlo »Zabavna biblioteka« v Zagre« bu. Vaclav Tallch, sloviti dirigent. Je ts dni koncertiral s Češko filharmonijo na Dunaju. Izvaja! je Mahlerjevo Deveto sim» fonijo z zanimivo kontrapunktiko, Jirako« vo uverturo in Novakovo simfonično pesni« tev «Večno hrepenenje«. Uspeh je bil veli« kanski. Dunajska kritika, ena najbolj raz« vajenih na kontinentu, ne more prehvaliti Talichovega mojstrstva v dirigiranju m njegovih orkestrantov, ki so, kakor se izra« ža, rojeni glasbeniki. set, 40 slovenski matematik ln astronom, 42. barva, 45. četrt neapolitanke. Pomen besed: Vodoravno: 1. slovensko letalo, 8. elek« trama v Sloveniji, 9. kvarta, 10. stara zem« ljiška mera, 12. kovina, 14. nikalnica, 15. ljubljanski kavarnar, 18. grški glagol (de» lam), 20. ml., 21. planinski pastirji, 24. svo» jeročno, 25. žensko ime, 26. petarda, 29. ži« valski glas, 30. žensko ime, 31. glasbeni po« jem, 33. muza, 36. gozd, 37. francoski pisa« telj («La vie de Jesus»), 38 okus časa, 41. trab, 43. svetopisemska oseba, 44. število, 46. povratni zaimek, 47. kazalni zaimek, 48. kapa Navpično: 1. moško ime, 2. filmska tvor« niča, 3. evropsko gorovje, 4. datumska kra« tica, 5. slovenski slikar, 6. predlog z zaim* kom, 7. kakor 9 vodoravno, 11. avstrijski veleizdajaiec, 13. pesnitev, 16. rosa da (franc. fonet.), 17. jedilno orodje, 19 del roke, 21. časovni veznik, 22. svetopisemska oseba, 23. egiptski bog, 24. mesto v Belgiji, 27. del teže. 28 žensko ime, 29 romunska princesa, 30. moderna drama, 32. star (angl.), 34. moško ime, 35 slovenski nogometaš, 39. po« Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. deževje, 7. Turkestan, 8. miza, 11. moka, 12 Tigrovi (zobje), 17. jo, 18. L c., 13. Arabi, 15. Ala. — Navpično: 22. Evrazija, 3 eter, 4. Jutrovci, 5. atom, 6. unča, 9. it, 10. agora, 11. molba, 16. ki, 14. Alpe. Rešitev zlogovnice I. dekagram, 2. otava, 3. lira, 4. Zumbe* rak, 5. amonijak, 6. Nurmi, 7. Njegoš, 8. IrtiS, 9. stoletje, 10. Armenija, 11. Maori, 12. obžalovanje, 13. Kijev, 14. Amerika, 15. Risan, 16. Vrtača, 17. egoist, 18. Lermontov, 19. elipsa, 20. vitra, 21 Ahilej, 22. modras, 23. Uroš, 24 Salomon, 25. tožilnik, 26. Apa« tin, 27. Ninive. Gregorčičev citat ae glasi: Dolžan ni »a« mo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Čuvajte svojo lepoto kakor Suvate svode zdravje. VaSe Irce Je občutljiva mojstrovina, ki Je ne smete zanemarjati '<3^ CREME SIMON sestavljena J» preizkušenih obrazcih, odstrani » koie sleherni nedo-statek in ohranja lepoto, meh-kost ln vollnost ter brani, k da bi se tvorile gube. A V Podet s siilii Simon /' Pariz ^r' udarim kar po bližnjici —■ dekleta nima nobenega. Čudno! Pa je tako. Zakaj? Zato, ker vkljub svojim lepim očem, lasem in postavi nima korajže, da bi popra šal katero. Saj ga poznam že dokaj let, a da bi se kedaj čulo o kakem njegovem dekletu, ne vem. Čudež bi bil, če bi kaj takega ostalo skrito pri nas, čudež, večji od konners-reuth^kega. O, ta Rajko! Toda časi se spreminjajo in mi z njimi in Rajko je dobil — dekle. Kako in na kakšen način? Evo vam stori je! Ob cesti, na klancu, mailo više od tistega korita, kjer napajajo živino, stoji hiša z zelenimi oikni. Mala, enonad-stropna, pa čedna. Z oken padajo v košatih kitah nageljni, toliko, da ne na vrt, ki se razprostira za hišo. Tod, mimo teh nageljev vodi bližnjica v vas, zakaj cesta se ovija okoli hriba. Po stezi hodi vsak dan Rajk», ko gre na pošto v službo. Nagel ii diše opojno... za okni pa sedi Marija in šiva... — Zdaj boste razumeli, koga je Rajko vzel na piko. Dan za dnem hodi tod mimo. Srčno rad bi videl Marijo tn jo pobaral, kako ii je... in v tiste modre, nedolžne oči bi ji pogledal. Toda Rajko je plah. Ne upa se. Poprosil bi jo za nagelj, enega izmed tolikih, ki kipe po zidu navzdol! Ali poguma ni. Trden potna, že desetkrat pregnana in odklonjena in spet sprejeta ... tudi letos boš pokrivala na potih mojih avantur mojo odlično glavo... Proračun s£m! Rokavice itn svilene srajce in smoking in tabatiero... in ti, o »Putnik«, pripravi mednarodni list za vlake in paro-brode, za popotnika in viteza... Spet je prišel čas. ko je treba zaslužiti slutnji zlate ostroge, ki leže Bog si ga vedi kje onkraj meja v tujih deželah... TI pa, teater, oprosti! Maršalska palica leži povita v moji tornistri in kamor me povede pot, čim dalje in za čim delj, tem občutnejša bo tvoja teža, in spet se utegne zasukati, morda na novem meridianu, moja slutnja z imenom tvojim kot glava podlistka. opij... ena mojih znank mi je ljubeznivo servirala kokain in morfij mi je dal nekatero noč razmaha in fantazije ... Ne, ne govorim na tem mestu o vinu iz Korinta, in Cipra, ki ima okus po smoli, tudi ne o onem iz Frascatija Ln Caprija... vse to ni primera ... Užitek vseh užitkov je le eden: sestavljati red vožnje, iz drobnih številk odhodov in prihodov vlakov, parnikov v tuja mesta, portone in obale... Ne zaradi mest, ne zaradi spomenikov in pinako-tek, ne, anatema tisti, ki hodi na popotovanje samo zaradi tega... jaz pa hodim zaradi ljudi, zaradi usod, ki se križajo v kratMh tednih, morda v kratkih urah, z mojo ... Spomin na parnik, ki odhaja iz luke, pogled v kupe vlaka na sosednjem tiru mi odtehta vse starine' vseh muzejev tega sveta ... Zdaj ob tej uri. ko je stopila vame slutnja daljine, stopi vse drugo v ozadje... Zdaj je ni več zapreke itn Je niti biti ne more... To je klic krvi, ki gre preko vsega... Zdaj raste moja ljubezen samo do nečesa: do mojih kovče-gov... Zdaj, ljubčkl, pozabljeni na mojem podstrešju, zdaj ie spet udarila vaša ura... Zdai ^tonajo vezi, ki nas vežejo, jasno pred oči vašega gospodarja, zdaj spoznavate iznova milost in ljubezen, ki vam sije... In ti, čepica po- »Kako pravite, če se držim postrani. Vprašate, če sem bolan? Oprostite, dragi. Mene mislite? Ne, zdrav sem! Včeraj sem bil še bolan, danes pa sem raven in Bog se usmili onega, ki bi rekel, da hodim kot paragraf. Postavim ga pred svoj rapir in razen sunka v srce ga zadene še moje globoko zaničevanje.« Tak je odgovor, kadar šine vame slutnja. In danes se je dogodilo! Danes popoldne ob petih, ko sem še! iz teatra! S tem je konec sezone! Ali veste, kaj se to pravi? Ne, ne veste, saj to ni mogoče. To je isto kakor sfrčati na Mars... Konec sveta v teatru... zdaj lahko zvone zvonci, svetijo reflektorji, zdaj je to že samo gesta, gesta za abonente, solidna in točna... mojega srca ni več zraven... Servus, zvonci, servus reflektorji, kulise, partiture in rekviziti... jaz jemljem slovo od vas, ki ste mi tako ljubi in dragi kakor prva ljubezen... Zapustim vas, a se vrnem, vi to veste, ljubčki, zato prosim. nikake revolucije, nikakega upora proti moji sluntji — zato le mir! Zdaj pridejo na vrsto drugi ljubljenci, ki so tudi vam koristni... In imenujejo se vozni redi... Ali poznate slast vseh slasti...? Gori v Moskovskih kabakih sem pušil pri Kitajcih Rajko Je zal fant. Ko pravim ,zal', nimam v mislih samo njegovega lepega lica, živahnih oči, valovitih las, ampak vobče vse. kar količkaj pripomore k popolni moški lepoti. Lepa postava, lepa obleka. Vsega tega je na Rajku obilo. Le ene lastnosti, ki je tako rekoč privilegij mladega, lepega fanta, Rajko nima. Namreč — nisem prijatelj pripovedovanja po ovinkih, ampak jo JUTRO* St 129 i 12 , Nedelja 3. .VI. 1928 sklep napravi zjutraj: danes se zgodi! Pa gre mimo oken, sliši Marijo, kako govori v sobi, in... nagelji se smejejo... strah zapre Raijku usta. Ubere jo dalje... in kakor je danes, tako bo jutri, pojutrišnjem... Tudi danes je že v postelji sklenil, da spravi besedo iz sebe in poprosi za nagelj Skrbno se je oblekel, počesal lase kar najlepše in — v božjem imenu... Da bi te! Marija je pri oknu; zaliva. Ko začuti korake, dvigne glavo... Lepa je, ta Marija. Lica — nagelj, lasje — žarid, oči — nebo. Rajkfo prihaja vroče Pogleda se srečata. Hoče govoriti, a jezik mu je kakor prilepljen... Zdi se, da je uganila željo, ki mu leži v srcu, a se ne upa na dan. Reši ga: «« Dobro jutro, Račko! Moji nagelji vam ugajajo, kaj ne? Taka toplota je v Marijinem glasu. Kakor žamet je njena govorica. Rajko je presrečen. Jezik se mu razveže. «0, pa še kako mi ugajajo! Kolikokrat sem vas že mislil prositi, pa--« «Pa?» vprašuje dekle. «— pa se nisem upal, Marija!« spravi končno iz sebe. «0h, vi! Saj ni taka reč, nagelj. Zato vendar rastejo. Sicer pa, prosi se lahko, krasti se ne sme!... Katerega | pa?« vprašuje porednica z usti in očmi. Res v zadrego ga spravlja. «Enega. Naj bo že kateri hoče. Vsi so lepi. Za spomin in... jaz tako ljubim cvetice, posebno nagelje in» — še bi rad kaj povedal, pa mu ne gre. Gleda kito, ki pada po zidu in ročico, ki tiplje cvetove in išče, katerega bi odtrgala. Gleda njene modre oči in skoraj izgublja zavest. Prav nič ne ve, kako je prišel na pošto, z razcvelim nagel jem v gumbnici. Toliko pač: ko se je dotaknil njene roke, ga je prešinilo kakor elektrika. Toda občutek je bil prijeten, mehek, sladek... Mlada poštarica, koleginja, se je zavzela: «Oho, danes pa z nageljnom!... časi se spreminjajo... Nu, bomo že videli in — slišali!* Nekaj dni nato sta se srečala na cesti. Zvečer; on iz službe, ona po opravkih. « Dober večer, Marija!« «Dober večer! Kje imate moj nagelj?« «Doma. Spravil sem ga v škatlico, za spomin.« «Ta.ko? Lepo. Pa dobite jutri drugega, če hočete?« «Kaj pa nocoj? Ali smem iti z vami, Marija. Tako lepa noč je nocoj...« (Križ božji; le odkod je vzel fant to- liko poguma? Kako ti govori! Da res: časi se spreminjajo...) »Le,« je dejala Marija potihoma. V resnici lepa noč. Prijetna, topla, božajoča majska noč. Za vasjo so peli fantje. Kratka se je zdela Rajku pot, ko je hodil ob strani nje. Kar mahoma sta bila na vrtu. Marija je skočffla v hišo, on pa je šel po stezi in sedel na klo-pico ob koncu vrta. Cez trenutek se je Marija vrnila z nageljem v roki. »Nate ga! Pa lahko noč! Ste že pridni .. .« »Marija, počakajte! Alj pomnite, kaj ste mi rekli pred nefcaj dnevi . . . ko sem dobil prvi nagelj? . . .« >Kaj sem rekla?« »Rekli ste: prosi se lahko, samo« . . . »In? Samo?« »Nekaj bi vas prosil, Marija! Saj ne boste hudi, če vam povem . . . Marija! Tako rad vas imam . . . Dolgo že. Pa se nisem upal povedati. Prosil bi vas . . . če . . . če . . , vas smem poljubiti?« Tedaj je stopila k njemu Jn mu je šepnila na uho: »Naj bo, ker ste tako lepo prosili. Veste, Rajko . . . veš, Rajko . . . tudi jaz . . . oba sva bila enaka! . . .« Tako je dobil Rajko dekle in sedaj ima vse. česar treba zalemu fantu. nra Je bil srečko dal, seveda nI mogel molčati in tako je oblast zvedela za Leclerca in tako ga je tudi pozvala, naj bi šel v Pariz po dobljeno vsoto. Hočeš nočeš se je moral odpeljati in ni vedel boljšega, kakor da je denar naložil v neko banko. Od tega trenutka dalje pa ni imel nobenega miru več. Najprvo in še v Parizu ga je obiskal agent avtomobilske tvrdke, ki ga je obdelaval toliko časa, da je podpisal nakup avtomobila. Potem so prišli zavarovalni agenti in so ga tako zmešali, da se je dal še zavarovati. V popoldanskih urah pa ga je posetila elegantna dama, ki mu je odkrila, da je on nje «tip» in da si je vedno želela takšnega prijatelja- Ubogi milijonar-krojač je moral dopustiti, da ga je povedla v eleganten salon, kjer so ga spremenili v kratkem času v zlikanega gizdalina. Nato ga je dama povabila za — njegov denar v fino restavracijo, kjer ju je čakalo že kakšnih dvajset «prijateljev«, ki jih Leclerc nikdar prej niti videl ni. Iti so se začeli gostiti in piti, da še nikoli tako. Opolnoči so ga z damo celo zaročili. Drugo jutro se je znašel sam v svoji sobi in je moral z žalostjo ugotoviti, da ga je stala ta druščina malenkost 30.000 frankov. Prijel ga je takšen kes, da je kar naglo pobral šila in kopita ter ostavil Pariz in vse njegove zapeljivosti z »zaročenko« vred. Ampak v Roubaixu mu tudi že ni bilo več dobro postlano. Doma ga je čakalo nič manj nego 3000 pisem, v katerih so mu moža željne device razkladale svojo ljubezen in kupčijski ljudje svoje sijajne načrte za eksploatacijo dobljenega milijona, ne glede na številne prosilce, ki so opisovali svoje težave in moledovali za manjša ali večja posojila in darove. Ce bi hotel revež vsem ustreči. bi moral biti lastnik najmanj treh, štirih Fordovih premoženj. Pravijo, da se mu v možganih mrači in da hoče po vsej sili nadaljevati s svojim krojaškim poslom v istih okoliščinah kakor prej. A o svojem milijonu noče niti slišati. V počast ln spomin na mednarodno ollmpljado v Amsterdamu Je izdala holandska poštna uprava celo serijo novih znamk različne vrednosti, kakor nam kaže slika. Plcvnja s kolesom NeJd danski agrarec le Izumil zanimiv način čiščenja obdelane zemlje od plevela. Plevllcl vfsfjo med dvema kolesoma, pri čemer Imajo obe roki prosti. Njih delo zaleže tako dvakrat več nego po običajnem načinu. Katastrofa nemškega letala Potniško letate »D 583«, ki vozi med Dortmondom m Frankfartom, Je padlo pri Radevormwai«ta na tla la se nigaio. Pilot In dva potnika so agoreH. Slika nam kaže ostanke letala. Ladja, ki drsi na morju Neki francoski Inženjer Je zgradil to nenavadno povodno vozilo, ki se ne pogreza v vodo, temveč drsi po njeni površini. V kratkem bo poskusil ž njim vožnjo preko Atlantskega oceana. Ladja Izgleda tako, kakor da bi znala tudi leteti. Baje pa drevl z neznansko brzino. Milijon ga ne veseli Sledeča zgodba je gotovo zelo osamljena med kronikami vsega sveta. Mladi krojaški mojster Leclerc iz Roubaixa je prejel od nekega svojega klijenta namesto denarja srečko državne loterije. Nekaj dni pozneje je bral v časopisu, da iščejo človeka, ki je zadel glavni dobitek v vrednosti 1 milijona frankov. Zadela pa ga je njegova srečka. Leclerc je sklenil, da bo o stvari molčal — sam Bog vedi, zakaj mu milijon ni delal veselja. Toda klijent, ki Čebela na delu V laboratoriju za čebelarstvo v ameriškem poljedelskem ministrstvu je napravil prof. Leroy Miller zelo inte-resantne poskuse, da ugotovi, koliko zmore čebela s svojim delom. Upora-j bil je posebne oznake za posamezne čebele delavke in pa električen aparat, ki je registriral prihod vsake čebele v panj. Miller je dognal na ta način, da se od 2,434.666 čebel, ki so zletele iz panja, nekaj več nego 3% niso več vrnili. To so žrtve hipnih viharjev, prevelike utrujenosti, ptic i. dr. V svojem življenju izleti čebela delavka približno 3165krat in nektarja nabere okroglo 800 miligramov. Treba je torej 567 čebel, da naberejo funt nektarja ali več nego 1000, da spravijo funt medu v panj, kajti dva funta nektarja izdata za funt medu. Uspehi posamezne čebele torej navzlic vsej pridnosti niso bogve kako veliki, ali skupno delo deda čudeže. Valovna nrav elektrike dognana Fizikoma Davisonu in Gernerju se je slednjič posrečilo, da sta s pomočjo kovinskega kristala razklonila električni tok in dokazala, da ie elektrika v bistvu neko valovanje. To dognanie br> morda-postavilo na glavo vse naše dosedanje pojmovanje o tej stvari. Dokazalo bo morda, kaj je elektrika. O slednji se je sedaj domnevalo, da sestoji iz neskončno majhnih sestavnih delcev, ki jim pravimo elektroni. Ti teko po žicah in tvorilo na ta način električni tok. To pojmovanie elektrike je sedaj utrpelo hud poraz. Z eenijalnim poizkusom sta imenovana fizika doka-, zala, da je elektrika sorodni Dojav kakor svetloba. 2e Frauenhofer je opazil. da se svetlobni žarki, ki pronicajo skozi prav tanke špranje, uklonijo in da se na zaslonki mesto ene same črte ookaže več svetlih črt. To je opazil čisto slučajno. Gledal je nekoč skozi kurie oero proti luči in je videl plamen v mavričnih barvah. Bela svetloba plamena se je v finih presledkih med dlačicami peresa razklonila v vse mavrične barve, ka-. tere tvorijo kakor znano belo svetlobo. Da bi dosegli ta efekt, so oozneje fi- Usodepolen p apežev križ Med tem ko svet nestrpno pričakuje prvo vesrt, ki bi povedala čisto določno in sigurno, kaj se je zgodilo z Nobilovo ekspedicijo, prihajajo na dan vedno nove podrobnosti iz časa njenega zadnjega poleta in druga je bolj pesimistična od druge. Najboljši poznavalci polarnih krajev povešajo glave; stari, utrjeni možakarji, ki poznajo »belo peklo Arktide« v vseh njegovih grozotah in skrivnostih, so izgubili zad- Ga. Karlota Nobilova lena generala Nobila, ki čaka s strahom vesti o usodi izgubljenega zrakoplova. njo nado, da bi se kdaj odkrila usoda ponesrečenega podjetja. V to pesimistično razpoloženje se vmešava hidra praznoverja. Posebno vlogo igra pri tem papežev križ. Znano je, da je imela Nobilova žena pred odhodom svojega moža hude sanje, radi katerih je prosila moža, naj nikar ne jemlje s seboj tega papeževega daru in raj ga ne vrže na Severni tečaj. Nobiie ni uvaževal te prošnje. Posadka in drugi ljudje so opazili, da je bil pred zadnjim startom zelo nervozen in potlačen, kakor da ga navdajajo hude slutnje. Ko se je prikazal zadnjikrat pri oknu gondole, se je nasmejal s čisto spačenim, utrujenim smehom, s smehom, v katerem ni bilo niti sence zmagoslavne zavesti. O tem smehu izjavljajo vsi, M so ga videli, da ga ne bodo nikoli pozabili. O takšnih stvareh si šepečejo danes špicbergen-ski lovci in rudarji ter ugibajo vse mogoče. Fantastični načrt V zadnjih časih je snoval Nobiie prav čudne načrte, ki še bolj potrju- jejo mnenje ,da ni imel svoje razsodnosti v polni dblasti. Tako je hotel na Severnem tečaju izkrcati osem alpin-cev, da bi se peš pretolkli do obljudenih krajev. Larsu Hansenu je Izjavil, da ga vzame s seboj na tečaj, če prevzame vodstvo te skupine. Izvedba takšnega načrta bi pomenila gotovo smrt devetih ljudi in je samo odobravati, da so ga alpinci kakor Hansen gladko odklonili. Kakšni so bili vzroki katastrofe? Eden izmed zadnjih radiotelegramov z »Italie« je javil, da je zrakoplov ze lo trpel radi ledenih skorij, ki so se luščile pri zvišani temperaturi od njega in ki so jih zračni vrtinci iz propelerjev zaganjali s silno močjo znova proti plašču ter ga luknjali. Poleg tega so sporočili tudi to, da so motorji poškodovani. Če ni bilo kaj hujšega, je bil Nobiie torej prisiljen, da pristane. A hipni premolle njegovih radioapara-tov kaže, da se ta pristanek v severnem ledu ali kjerkoli že ni mogel izvršiti brez nesreče. Ta hip so na delu tri rešilne ekspe-dicije, ki preiskujejo zapadni del Špic-bergov, kjer bi bilo še najbolj verjetno, da je »Italija« pristala, in še največ upanja, da je morda pristala brez katastrof. V treh, štirih dneh bodo te preiskave končane — a vse kaže, da brez pozitivnega uspeha. Kaj pravijo laški znanstveniki? V laških znanstvenih krogih se pojavlja silna razburjenost proti ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki mu očitajo, da ni dal ekspedicije zadostno pripraviti in je poleg tega Nobilu ukazal, naj vzame inostrancev kolikor mogoče malo s seboj, Norvežanov pa še celo ne. Nobiie je večkrat ugovarjal, da je navezan na Norvežane, ker imajo v arktičnih zadevah največ strokovnega znanja. Končno pa se je uklonil diktatu Mussoliniju, ki je hotel s samimi Italijani »osvojiti« tečaj. Za znanstvene cilje samodržcu ni šlo; bilo mu je samo do političnih. In tako je postal sokriv katastrofe, ki je zadela *Italio«, njeno posadko, pa najbrže spravila ob življenje. Lov na žive predpotopne zmaje šele pred nekoliko leti smo zvedeli, da bivajo na malem otoku Komodu, vzhodno od Jave, čez tri metre dolgi kuščarji, potomci nekdanjih geologič* nih zmajev. Med tem so organizirali razne ekspedicije, čijih namen je bil ta, da bi ujeli kakšen eksemplar teh strahotnih živali. Pravkar je izdal An* glež Burden knjigo, v kateri opisuje svoje doživljaje na takšnih lovih. O prvem srečanju ž njim pripove* duje sledeče: «Tu se je prikazal siv in velik nestvor. Zlezel sem na ugodno mesto, pri čemer sem bil zelo oprezen, da bi me ne videl, kajti oči teh bestij so ostrejše od oči vseh zverin. Kuščar je počasi lazil skozi grušč gorskega obronka; solnce je izžarevalo svoje po* ševne žarke, tako da je spremljala čr* na senca temno žival. Bil je pravcat fantastičen vtis; predpotopen nestvor v tej predpotopni okolici.® Požrešnost teh reptilov opisuje zelo zanimivo. Nekoč je zmaj napadel ko* nja in si odtrgal velik kos njegovega mesa iz bokov. Drugič je drug eksem* plar požrl cel zadek merjasca s kopiti in nogami vred do hrbtenične kosti. Najlažje je ujeti žival pri takšni požr* tiji, ker je zelo zdražljiva in se večkrat od razburjenja zaduši, če jo zalotiš s takšnimi grižljaji, v gobcu. Lov pa je silno težaven in nevaren. Običajno zva* bijo zverino v jamaste pasti, kjer jih potem zvežejo z vrvmi. Potreben je se* veda dober metalec lasa. Burdenova ekspedicija je imela takšnega strokov« njaka, po imenu Defossea. «Malajci», pravi avtor, «se niso drznili bližje nego na par pedi od živali. Tedaj je prišel čas za Defossea. Hladnokrvno je sto* pil s svojim lasom na bojišče. To vam je bil nenavaden par, stari lovec in njegov nasprotnik, ki se je zdel ves divji in ki mu je pena dobesedno lila iz gobca. Toda Defosse je bil pameten. Prvi met ni uspel, tako je ovil vrv še enkrat z istim mirom, kakor da se va* di. Zmaj je sekal s svojimi kremplji divje okoli sebe. Defosse se je po* stavil čisto blizu za njim in mu vrgel laso okoli vratu. Konec vrvi smo pri* trdili okoli nekega drevesa. Potem smo mu z drugo vrvjo ujeli rep, da ni mo* gel s tem orožjem napraviti nobene škode. In sedaj je bil razorožen.« Olimpijske znamke Birmanske oblekce svilene, etamin, popelin v veliki izberi ter vseh velikostih že od Din 90 naprej kupite edino le pri tvrdki BELIHAR & VELEP1Č Ljubljana, Mestni trg 13. — Oglejte si izložbe! — a ziki uporabljali fine umetno napravljene mrežice, ki so pa odpovedale, če so bili žarki, ki naj bi jih razklonile. Drav kratki. S takšnim razklonom je doslej vedno uspel dokaz, če so ti ali oni žarki valovne ali nevalovne nravi. Rontgen-ske žarke se je posrečilo razkloniti z kristalom, ki se Po svojem sestavu ponaša kakor silno fina mrežica, čije zanke so posamezni molekuli. Na isti način je uspelo Davisonu in Gerneriu razkloniti elektronske toke in dokazati, da tudi ti niso nič drugega kot valovanje — da torej sestoji elektrika samo iz elektronskih valov. Dokaz je sprožili celo vrsto novih vprašanj. Kako naj si na Dr. razlagamo radijeve beta-žarke, kako katodne žarke itd., po novem načinu? Na vsa ta vprašanja bo treba dati točne odgovore šele potem ko bo fizika ovrsrla sedanjo teorijo o elektriki ter io nadomestila z popolnejšim znanjem. Mlada plavalka Mlada Suzana Ca-mus je zmagala \ Parizu na plavate: tekmi na 50 m, ki so jo priredili za dekleta pod 15. letom. Plavala je tako dobro, da ji prerokujejo vsi sijajno kari je r o v plavalnem športu. Srbski bet je v krempl jih grdih oderohov Ze leta in leta jih vladne stranke vlečejo, da jim bodo pomagale feio lamed glavnih političnih vprašani t Srbiji tvori problem razdolžitve kmeta. Srbijanski kmet Ja v mnogih krajih po vojni popolnoma zapadel v roke oderuhov In i;e nahaja danes v naravnost obupnem gospodarskem položaju. Razni konzorciji, pri* vatntki ln banke imajo srbskega seljaka popolnoma v krempl jih. Večina teh kmečkih dolgov je Izdana na menice, na katere se plačujejo naravnost strašne obresti, 40 odstotkov Je normalno, a v mnogih slučajih dosegajo obresti 50 do 60 odstotkov In še Teč. »Zelenaši«, kakor Imenuje srbski seljak oderuhe, držijo menice, ki igrajo tudi pri volitvah veliko vlogo, trdno v svojih rokah NIČ izrednega nI, da bogati kandidatje pokupijo po okrajih menice najuglednejših kmetov in potem pritiskajo ž njimi uspešnejše nego x vsakim drugim agitacijskim sredstvom. Ta metoda razkriva tudi tajnost marsikatere poslanske Izvolitve in v Narodni skupščini s prstom kažejo na oosamez-nlke, ki so dobili mandat, ker drže v svj^lh rokah veliko število kmečkih menic. Nedavno so listi poročal! iz Sabca. kako so tamkajšnji radikalski ln demokratski velika« deloma z uspehom skušali preprečiti, proti obema strankama naperjeni zbor na ■ta način, da so po vaseh pretili z iztožbo meničnih dolgov. Mnogi računajo, da gredo v milijarde vsote, ki jih srbski kmet dolguje oderuhom; ako se pomisli še strahovita obrestna mera, potem razumemo, xakaj Je pri prošlih volitvah W»o najjačje agttadjsko sredstvo i radikalov 1 demokratov v Srbiji, da se bodo razveljavili kmečki dolgovi. Volitve so profie, a g. Vukičevič ln njegovi so na obljube popolnoma pozabili, dokler ni nastal v Srbiji nov pokret, kmečko gibanje, ki ga vodijo radikalski dlslden-t| ln pa zemljoradnlkl In ki postala obema vladnima strankama zelo opasno. Pod pritiskom tega pokreta Je stopilo vprašanje ureditve kmečkih dolgov zopet v ospredje. Med obema vladnima strankama Je pričel originalni konkurenčni boj, kdo bo mogel sebi pripisati zaslugo za zakon o razdolžlt-ri seljaštva. Zmago so zaenkrat odnesli demokrati. Karakteristično Je, da se vlada sama ni upala izdelati tozadevnem zakonskega projekta, temveč da Je pristala na to, da tak načrt izdela poslanec Kosta Thnotl-jevič, eden izmed demokratskih prvakov. Te dni Je g. TImottJevič dogotovil svoj projekt »zakona o dolgovih In razdolženjn poljedelcev«, ki Je zamišljen kot obči državni zakon. Projekt Je Interesanten po svoji vsebini fn Je važen z ozirom na celokupno gospodarsko stanje v državi Nanaša te sicer na poljedelce v celi državi, toda prikrojen je za specljalne prilike v Srbiji ■ter predstavlja na eni strani poskus olajšati neznosne denarne obveze srbskega kmeta, na drugI strani pa rešiti »zelenašem«, kar ie rešiti da, po velikem delu na državne stroške. Načrt Je razdeljen na tri glavne oddelke. Prvi vsebuje določbe o likvidaciji dosedanjih kmečkih dolgov, drugI predpisuje odredbe glede bodočega zadolževanla poljedelcev, tretji pa predvideva posebno državno pomoč za poljedelske kredite. Sokol Zbor sokolskih novinarjev v Ljubljani V nedeljo »e Je sestalo ▼ LJubljani sokoisko novinarstvo. Zbrali so se bratje zastopniki sokolskega tiska lz Beograda, Zagreba, Osijeka, Mostarja, Maribora, Celja, Novega mesta in končno V9i iz Ljubljane, da se na svojem prvem sestanku porazgovore in dogovore za nadalje o smotreno delovanje kot novinarji med Sokolstvom. Za to sejo je bilo pripravljeno nekoliko referatov, ki so seznanili prisotne o stanju sokolskega tiska vobče, o delovanju sokolske poročevalske službe med članstvom Ln v javnosti ter nekoliko predlogov, kako delo razširiti in poglobiti. — Z dosedanjim začetnim delom v vseh ozirih smemo biti le deloma zadovoljni, na-daljni uspehi so odvisni od marljivosti in požrtvovalnosti sokolskega novinarstva in celokupnega članstva. Sestanek > otvoril brat starosta JSS G&ngl, ki Je pozdravil vse prispele sokolake novinarje, nakar je povzel takoj besedo prvi referent, br. Baiželj, da pojasni dosedanje delo. ki je bilo storjeno na polju sokolskega mladinskega tiska. Kakor znano, izdajja Učiteljska tiskarna v Ljubljani list za sokolski naraščaj, >SokolIča< in list za deco »Naša Radost*. Oba lista prinašata članke in drugo gradivo r slovenščini in srbo-hrvaščiai, imata sedaj že nekaj stalnega sotrudništva, vendar pa obstoji želja, da bi se krog sodelavcev razširil, kar naj JSS potom svoje novinarske organizacije uredi. — Kot drugi referent je bil določen urednik »Sokolskega Glasnika« br. Siber, ki Je zbranim delegatom pojasnil najprej hlstorijat preosnove tega lista v letu 1928. Nato se je podrobno ba-vil z dosedanjimi uspehi preosnove in pokazal na dejstvo, da število naročnikov - posameznikov raste, število skupnih naročil pa Jp nekoliko nazadovalo. V splošnem se je sicer število naročnikov na »Sokolski glasnik« od lanskega leta dvignilo, vendar bo treba po nekaterih župah in po mnogih društvih še mnogo dela, da se doseže primerno, Številu celokupnega članstva odgovarjajočo tiražo. Glede oglasov za list le bil dosežen primeren uspeh le iz Slovenije, četudi se nudijo ravno v tem pogledu društvom mnoge ugodnosti. — Ako pa naj postane »Sokolski Glasnik« celo tednik, kar zahteva že sedaj cela vrsta društev, je nujno potrebno, da se stori vse za materijalno osiguranie bodočega tednika. — Isti poročevalec ie nato kratko referiral tudi o stanju »Prednjaka«, nakar je pojasnil *avezni gospodar br. Cobal gospodar, stanje saveznih glasil, ki Je sicer mnogo povoljnejše kot je bilo poprej, ven- Likvidacija dosedanjih kmečkih dolgov Zakon se nanaša le na one dolgove, za katere Je poljedelec prejel gotovino. Dolgovi pri Državni hipotekami banki, pri Narodni banki, prt Poštni hranilnici ta pri poljedelskih zadrugah ter zadrugah za poljedelske kredite ln pri okrainih fondih so izvzeti Za likvidacijo kmečkih dolgov se uvaja neke vrste moratorij. Nemenlčne dolgove Je poljedelec (ako niso dogovorjeni ugodnejši pogoji) dolžan Izplačati tekom petih let, in to vsako leto po eno petino. Obresti ne smejo biti večie od 12%, katerim se sme prišteti še dogovorjena pro vizija največ 2 odstotka. Kdor zamudi dva plačilna roka, od tega sme upnik zahtevati Izplačilo celokupnega zneska. Za menične dolgove veljajo Isti roki. Istočasno pa dobi menični dolg, ako Je kontra-hiran pri denarnem zavodu, značaj hi potekamo obveze. Na take menice bo dajala Državna hipotekama banka denarnim zavodom na njihovo željo v tekočem računu kredit do 80 odst. menične vrednosti. Ako so upniki privatne osebe, pa niso svoje terjatve priglasili davčni oblasti v svojih davčnih napovedih, izgube pravico tožbe za te terjatve. Ako Je poljedelec. ko stopi zakon v veljavo, že obsojen zaradi denarnega dolga, se eksekuclia odgodl za eno leto. Bodoče zadolžitve poljedelcev Projekt predvideva, da se more poljedelec v bodoče za gotovino na menico zadolžiti le pri poljededskl zadrugi in zadrugi za poljoprivredni kredit, pri Poštni hranilnici, pri Državni hipotekami banki in pri Narodni banki In to le po maksimalni obrestni meri do 12 odst. in provizije 2 odst. Druge menice so neveljavne. Državna pomoč za poljedelski kredit V svrho financiranja moratorija za poljedelske dolgove predvideva Timotijetvičev projekt obsežno državno pomoč. Predvsem predvideva neke vrste razprodalo državnega premoženja. Vlada se pooblašča, da proda veliko državno tovarno sladkorja v Beogradu ln da v zakup za dobo do 90 let ogromno državno veleposestvo Belje, nadalje, da razparcelira in proda državna zem Ulšča, t kolikor JI niso nujno potrebna. Denar lz teh operacij gre fondu za poljedelske kredite, kateremu naj se tudi izroči polovica državnega deleža na dobičku Narodne banke, polovica čistega dohodka Poštne hranilnice in državne Hipotekarne ban ke ter polovica dohodkov državne razredne loterije. Povrh se še vse oblastne hranilnice obvežejo, da morajo dve tretflnl svcjih denarnih sredstev izročiti poljedelskim zadrugam za polj opri vredne kredite svojega teritorija. Oblastne hranilnice ne smejo re-posredno poedincem dajati nlkakih kreditov več, niti na solidarno obvezo, niti na skupno Jamstvo, niti na lombard. V bodoče se smeta v enem ln Istem kralu ustanavljati tudi po dve zadrugi za poljoprivredni kredit Projekt podrobno predpisuje, kdo Je v smislu zakona poljedelec in odreia, da oddajajo o tem spričevalo občinske oblasti. dar pa tudi s sedanjim položajem ne smemo biti povsem zadovoljni. Po veh treh referatih se Jfe razvila obširna debata, ki so v njo posegli bratje: dr. Kovačič. dr. Fux. Djikič. Svaigar. dr. Mur-nik, Brozovič, dr. Dragič, Bajželj Siber, Ma-muzič in brat starosta. Po sklepnih besedah br. Prunka se je sklenilo, da se mora po vseh župah vse storiti za razširjenje sokol-kega tiska bilo mladinskega, bilo članskega in strokovnega .V to svrho se mora stvoriti tidna in dobro delujoča sokolska novinarska organizacija v posameznih društvih, župah in pri savezu. Glede mladinskega tiska so bili napravljeni še posebni sklepi, ki bodo imeli, ako se posreči gospodarska izvršitev, velik pomen za razširjenje mladinskih glasil. Važen Je bil referat br. dr. Kovažiža iz Maribora: Sokolstvo in dnevni tisk. Poročevalec je najprej prikazal, kako se je tekom let stvorila pri slovenskem dnevnem naprednem časopisju sokolska rubrika ter je izrazil željo, naj bi se čim prejp poskrbelo, da se obstoječe razširi in tako izpopolni, da bi sčasoma dobili pri vseh večjih listih v državi posebne sokolske priloge, ki naj služijo za obveščanje široke jugoslovenske javnosti o delovanju Sokolstva. Slovensko časopisje pa naj pri tej akciji prednjači, kakor je že dosedaj. — Vsi tozadevni predlogi poročevalca so bili po kratki razpravi soglasno sprejeti. Po razpravi In sprejetju osnove za novi pravilnik o sokolski poročevalski službi, ki ga je tolmačil br Silber, je poročal savezni prosvetar br. Jeras o knjigi, ki jo namerava jugoslovensko Sokolstvo izdati o priliki desetletnega obstoja naše države. V njej naj bi bilo razvrščeno vse ono ogromno gradivo, ki nam priča, kaj so storili jugoslovenski Sokoli za razvoj jugoslovenske državne misli pred. med In po vojni. Tudi v tem pogledu je bilo doseženo popolno soglasje, nakar Je zaključil br. starosta dobro uspelo zborovanje z pozivom za pozitivno delo in skorajšno svidenje na prihodnjem zboru sokolskih novinarjev. Občni zbor Jugoslovenske sokolske matic® se Je vriHfl v sredo. 30. maja, v prostorih JSS. Zbor Je otirorŠ predsednic upravnega odbora br. dr. gubic, ki Je podal poročilo o dosedanjem delovanju zadruge. izdalo se Je dosedaj troje sokolskih knjig: J- Bajžetl: »Vežbe za deco«, »Slovarček strokovnih telovadnih izrazov« te »Sokoisko pesmarico« pod uredništvom br. Ferda Ju-vaneca. Zanimanje a Sokoisko matic« med San-stvom sokoHdh društev nI bflo baš zadovoljivo, zato se tudi njeno delovanje radi pomanjkanja denarnih sredstev nI moglo teko razmahniti, kakor bi bilo nnino potrebno. Zadruga poseduje precejšnjo zalogo knjig te ima tudi nekai denarnih sredstev, ki pa za delo nikakor ne zadoščajo. BJasaJttŠko poročilo }e poda! br. Paraer. Občni zbor I« odobri poročil, nakar so m vršile vo- _______ ______Is MudcornesB odbora, Id so izpadi* naslednje: predsednik br. Oangl, podi predsednik far. Kajzelj, tajnik br. Svaigar, blagajni br. dr. Fux, odbornika br. dr. Fran Kan-dare te VMko Rakec. V nadzorni odbor so bdi ovoUetu br. Franke, Ko«tnapfel te Simončič. Ljubljanski SokoL V izpopolnitev poročita o jubilejni javni telovadbi Ljubil. Sokola v nedeljski številki našega lista naj ie omenimo, da Je pri telovadbi s priznano marlj.rvos.tifo sodelovala sodba Dravske dr/izaVske oblasti pod osebnim vodstvom »oapoda višjega kapelnfca dr. J. Celina. Javna telovadba celjskega Sokola se bo vršila ▼ nedelo cfoe 10. Junija popoldne na dvorišču mestne cenovne Sokolski praznik r Maribora. V dneh 16. in 17. junija bo, po pripravah sodeč, največja sokolska prireditev v Mariboru po velikem pokrajinskem zletu L 1920. Poseben zletni odbor je na delu, da zlet čim dostoj-nejše izvede. Na sporedu so tekme, ki se jih udeleži do 800 tekmovalcev, 16. junija zvečer akademija v Narodnem domu, na glavni zletni dan 17. junija pa povorka po glavnih ulicah, ob 15. velika javna telovadba na prostoru L SSK « Maribora*, zvečer pa koncert na vrtu Narodnega doma. Prijavljena je velika udeležba iz vseh 83 društev mariborske župe. Sokolska Ž upa Strossmajerjeva • sedežem v Osi jekrn priredi v nedeljo 3. Junija svoj prvi župni zJat v Vinkovcih, kjer razvije vinkovšfco sokoisko društvo svojo zastavo. Sodelovanje so ob-ijmbile sosedne župe ReogTad, Zagreb, Novi Sad, Bjelovar te Tuzli. Viado bo zastopa*, na ssteflu minister vojne ta momarice, minister prosvete ta narodnega zdravja. Poleg sokolskih oddelkov vseh kategorij nastopi tudi del osiješke te vin-kovške garniiziije ter mornarji iz Boke Kotorske. Osrješka župa Je svoječasno ob priliki hrvatskega separatističnega gibanja zete tnpela na cepljenju vrst, nato pa Je po reorganizaciji pričela delovati s podvojeno sito. Delo Je seda) tako daleč dozorelo, da se je lahko mislilo na prireditev prvega župnega zle.ta. Naraščajsld zlet mostarske župe v Dubrovniku. Dne 3. Junija se bo vršil v lepem te zgodovinsko pomembnem Dubrovniku prvi zlet naraščaja župe Alekse Santiča, kjer bo sodelovala tudi Soiska mladina iz mesta te bližnjih naselbin v polnem številu. Slavnosti bodo otovorjene z raznimi telovadnimi akademijami na predvečer, drugi dan pa »e bo vršil ves Javni nastop naraščaja te šolske mladine na stadionu v Lapadu. Šolska mladina, dijašlivo in naraščaj bo najprej tekmoval, nakar se izvede popoldanski program z leta. Pri prireditvi bo sodelovalo večje število sokolska piihalaJh godlb, prirejena bo sokolska razstava, po završeni lavni telovadbi pa »e vrši na Seted&tm kralja Aleksandra velika narodna veselica in zabava z raznimi zabavnimi točkami, ki Jih izvede naraščaj sokolskih društev. JSS bo zastopal br. Joras. Dopisi Radovljica. Danes se bo vršila velika efektna tombola Sokolskega društva -v Radovljici. Do pol 4. ure popoldne je še čas seči po tablicah, ki prineso lahko galvni dobitek: krasno spalno opravo iz trdega lesa, lepo rejeno kravo, šivalni stroj ali kolo in poleg tega še neštete druge lepe in drage dobitke. Torej ne zamudite prilike* ki vam nudi za tnali denar res vredne stvari PETROVCE. Znano JagosloveMko gostoljubnost sta zopet posvedočifo gospod te gospa Krape!, restavraterja v ljubljanski »Zvezdi«, t brezplačno pogostitvijo učencev VI. razreda petelski dolini leži precej pozabljen kraj Sv. Peter. In vendar je ta lepi kraj tafco pripraven za letovišč ar je, ki si iščejo po trudapolnem delu počitka te miru! Dve maia rečici Sotia te Bistrica nudite posetni-kom dovodi kopalne priložnosti. Krasne teletme točke za ljubitelje turizma te solnca so btee^teke vinske gorice, datje bizeljski grad tod. Grebeni Sv. Gori, polni zdravilnih ultra viol e*ri8) žarkov, so pospeševat«lij zdravja posebno za botae na pljučih. Kraj ima vodovod z izborno gorsko pitno vodo. Letoviščarjem so na razpolago krasna solnčna stanovanja z izvrstno brano po zeHc nizkih cenah. Za zvezo z ostalim svetom skrbijo avtolteije na vse strani. Iz Sv. Petra v Rogaško Slatino te Grobelno dve uri, dalje v Zagreb preko Krapinskih toplic te Klanjca dve uri, v Brežice preko bizeljskih holmov ena ara. Skratka, Sv. Peter pod Sv. Gorami naj bo posetna točka za letošnjo leto. Kdor bo enkrat okusil dobroite bivanja v tem dšvnem. romantičnem kraju, polnem solnca te zdravja, te se bo vračal leto za letom in naše dobro slovensko ljudstvo sa bo sprejelo kakor brata te mu s svojo ljubeznii-vostijo napravilo bivanje za užitek. ČRNA PRI PREVALJAH. Naše sokoisko društvo je uprizorilo na svojem odru dne 20. maja igro »Španska muha* v režiji br. inž. Uršiča. To je bila letos že tretja i®ra, če izvzamemo ponovitev ene prejšnjih. Vloge so bile Jako srečno metoUene, igralci pa nad vs« pridni. Prvovrstna sta bila kot gospod te gospa Cekin br. Le-ddnek te gdč Korenova. Doeti smeha Je povzročil br. Mauhler v vlogi raJ^Sega Zajca. Pripravlja se sopet nova predstava. Imamo lep oder s pridnimi ieralci, vzorno vpagano knjižnico v rokah kr. Zupana te niz predvidenih predavanj, tako da lahko rečemo, da te fe z letofajim letom prosvetno dek) našega droStva povzpeto aa isto stopnje kakor ioša telovadba SV. LOVRENC NA POB. Tekanje Sokoisko društvo je priredilo ne binkoSbri ponedeljek ljudsko igro o-gu, nižja chassis, Fisherjeva karoserija napravijo PONTIAC-«a odličnejšim in elegantnejšim. Graditelji PONTIAC-a so združili s tem tudi mehanična izboljšanja, tako da j« mogoče sedaj opravljati PONTIAC-a še taglje kljub večji moči — pri isti ekonomičnosti v obratovanju. Tisoči kupcev, kateri iščejo lt zanesljivi 6cilinderski voz, izberejo PONTIAC-a. Vedo, da ima edino-le PONTIAC izmed vseh vozov is-te kategorije tako dovršeno konštrukcijo, todiko lepo zu- nanjost in bogato opremo vst to pri skrajno nizki ceni. Oglejte si samo ta voz! Opazili boste takoj izredno linijo, izbrane barve, najboljšo notranjo opremo in skrajno dovršen osi najmodernejšega motornega vozila. Ugotovili boste vse te prednosti pri raz-noličnih odprtih in zaprtih modelih tega voza. Naš avtoriziran zastopnik Vam bo vsak čas radevoije predvedei na Vašo željo ta voz. Zahtevajte gu, nižja chasds, Fischerjeva kamo-poskušno vožnjo, pozor! 15 in 17 ran široko gramofonske plošče, ki igrajo delj kakor 20 cm io stane 1 cen« timeter samo 1 Din, □e dobite nikjer, a prvovrstne ploščo znamk «His M aster'« Voice». «K)deon», cColumbia», «Poly» dor», «Homokord», «Fonotipia», dalje ameriške, francoske, ološče samo pri gra« m ofonski tvrdki A. RASBERGER, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. 6301»a PONTIAC SIX PROIZVOD GENERAL MOTORSA li Glavno zastopstvo la zaloga rezervnih delov V. & M. BAREŠIČ & Co. ZAGREB Kraljice Marije 34. — TeL 27-44. LJUBLJANA Dnnalska cesta 12. — TeL 2292 PLANINKA zdravilni prenavlja. Cisti la osvežuje kri. Izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje Sre-ves, napihovanje, obolenja mokračoe kisline. Jeter, žolča io iolčni kamen Vzpodbuja aprt* hi izborno učinkuje pri arteriosklerozi. •Planlnka« C a I Je pristen v plombiranih paketih po Din 20 z napisom proizvajalca Lekarna Bahovec Ljubljana, Kon«. trg (Dobi se t vseh la-karaab.) Vreče noT« la raMfene vaefc mt ksc uto za embalažo tma vedno t salo? MIRKO MLAKAH Ljubljana Sos^er« 11 STAMP1UK sokuc; * rč Pozor obiskovalci Liubljanskega velesejma! Avtomobilske in motocikelske interesente vljudno vabimo na ogled velike razstave tvetovnaraariffi, IrvttKtetnffi avtomobilov: femuzin in odprtih; osebnih in tovornih PEUGEOT, od najmanjšega do največjega. 3 ESSEX SUPER - S1X aroerikanskrh 6ciMnderskih. AUSTRO - HAT 1 3/4, do 2-, 3- in 5tanskih. Na xaJog! svetovnoznani športni avtomobil BUGATTI in AMILCAR VSI REZERVNI DELI STALNO NA SKLADIŠČU, svetovnoznanih kvalitetnih motociklov z ki brez pdkofflc: A. J. S. angleška zmagovalna znamka 1- in 2ciliiKlerskih. EXCELSIOR and HENDERSON amerikan&kih 2- In 4 tifoiderskih. < GILLET belgijskih lcrMnderskih. GRIFFON francoskih lcdlanderskih. NAJNIŽJE BREZKONKURENCNE CENE I Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 11. — Paviljon »G«. 7447 Kadar najbolj cveto cvetice v loncih, so tudi najbolj potrebne hrane. iNajboij priooročljlvo je, da hranite Vaše cvetice s KANIPOS rastlinsko bo!Jo, po priključenih navodilih. Omot 12 50 in 42 D n-— Naprodaj v lekarnah in drogerijah ter trgovinah semen. Po |>ovzet'U razpošilja Z. ŠUMAHER. kem. in far. labo atorij, Crvenka SHS Brez kakrinekoli izgube na gojenju perjadi že 40 let uporabljajo pri-poznani ,Koko" prašek za živino. Če ga le malo pridenete redni hrani, že boste videli usoeh. Kuretina se odebeli in tudi bolje nese. Je tudi najsigurnejle zdravilo ptoti raznim bolezn m Univerzalni učinek je pravi blagoslov na dvo-tišču. Omot 10—43 al 115 D n. Objava f Up ~ava Državnih Monopol* razpisuje drugu ofertabru licitaciju za nabavku raznih požarnih sprava za potrebe raznih mono« poJskih ustanova. Licitacija če ae održati na dan 6. Juda 1928. g. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne. Svaki ponudjač dužan je De00.............»000081 II ..............i......O.......MOOCCOOOOCOO«OOOC Ruria očesa NajboljSe s-dstvo proti kurjim očesom CLAVEN le mast Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali na« ravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak £ lekarnar, SISAK. Zima za modroce najboljša to oalceoelša pri M. M A S T C R L tovarna Ume StražISfie ori Kranj* D. M. C. enamovaaee bel in bar van, Peri-prejlca §t. 5 lo 8, kvačkaaec št. 30—100 te MOULINE v veffld Izbiri ia najceneje pri OSVALD DOBEIC Trgovina galanterije In pletenin Ljubljana, Pred Škofijo 15. 4613 J. Stjepušln, Zagreb Jnr)ev*ka ollca 97 prtporoi« najbolje t&mtrartcr struna, partiture, iolt Is MU1« potreb-Kine c* vsa glMbi!* Odli-kovaa na rlikl OenikJ frank«. na pa Itlolol Vreče od ni. Vreče od sladkorja. Vreče od kave. Rabljene odeje, Mehka drva. Izven kartelat Lahek avtobemeta Dtn 9.50 za kg, odgovarja po Hitrih Din 6.85 za It. Catok (kgntov /klldi/či Meinel & Herold Tovarna glazbil, gramofonov in harmonik Maribora " a Ra/poMlia. p?vovr/tn« kvaliMn«. izdelke pojipedno ni/klh cenah. htkp 100.000alubil /mo prodali v pretekierakU ]ordofc&2uje /oiidnoi/1 n&TB IvnOu m ni/i« ž«n« f [Zahtevajte n«gr veliki bmpla&nl ltaUlog Gits^e. ddaljevi-. 4 - , P. n. obiskovalce Ljubljanskega velesejma in ce» njeno občinstvo vljudno opozarjamo na veliko izbiro laki po najnižjih cenah. Prodaja detail in engros trgovcem po izredno ugodnih plačilnih pogojih. PETER P1RC CO, d. z o. z. tvornica perila LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 25. 7377aj Mandoline od Uo-Din.-^ Prodam poceni manjšo Vpra Sanja na oglasni oddelek .Jutra* pod .Žarnice* 743/ I 7435 Zahvala. Vsem, ki so o priliki smrti mojega nepozabnega soproga Franca rvafs gostilničarja bi posestnika v Središču Izrazili svoje sočutje, vsem slavnim društvom in korporacijam in vsem onim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, prisrčna moja zahvala. Središče ob Dr, 30. maja 1928. LUCIJA HORVAT-ova, vdova Zgoraj naslikano otroSko JEDILNO ORODJE V TOKU dobite * a s t o n t od družbe Nesite, ako pošljete na spodnji nas;ov 50 belih etiket v francoskem btsedilu, opremljenih s tvorniško znamko .GME200* ki so naleoljene na vsaki škatljici N ESTLE-jeve OTROŠKE MOKE. Prosimo obenem za navedbo krstnega imena Vašega ljubljenčka, ki se bo brezplačno graviralo v nož, vilice in žlico. 142a Gen. zast. za kral}. SHS. NESTLE Martideva vi. 11 ZAGREB, Pošt pretlnac 371 Sodna prodaja 7429a Esslingske rolade so samo s patent .BENCZE' mehunastim klinčičem neporušljive Stari sistem Patent .Bencze* E E f iO Edina tvornica ANTON BENCE I SIN, tvornica lesenih rolojev Vel. Bečkerek. Zahtevajte ponudbe. Agenti se sprejemajo. avtomo Dne 21. Junija 1928. ob 9. dopoldne se bodo prodajali v Zireh v avtogaraži Avtomobilne družbe po sodni dražbi sledeči avtomobili: 1. 1 osebni »Turino Fiat« 15 Ter. za 10—12 oseb, odprt malo rabljen, cenjen 20.000 Din. 2. 1 luksuzni »Chevrolet«, šestsedežni, z lepo karoserijo, po generalni reparaturi nerabljen, cenjen 12.000 Din. 3. 1 avtobus »Saurer«, 360—40 HP, za 18—24 oseb, s pokrito karoserijo, s polnogumijastimi obroči, cenjen 40.000 Din. 4. 1 avtobus »Saurer«, 35 HP, za 16—20 oseb, pokorit s polnogumijastimi obroči, cenjen 12.000 Din. 5. 1 avto »Issoto Freschini«, brez karoserije in pnevmatike, z dobro ohranjenim motorjem, cenjen 5000 Din. 6. 1 tovorni Froes Bflssing. 36 HP, 2—3 tonski, generalno popravljen, s polnogumijastimi obroči, cenjen 12.000 Din. Dalje 4 karoserije, 2 avtomagneta, 4 cilindri Saurer, 1 kompletna železna stražnica, 1 elektromotor, razni deli avtomobilov ter vsakovrstno orodje za ključavničarsko in avtomehanično delavnico. Izklicna cena bo cenilna vrednost. Ponudbe pod Vs cenilne vrednosti se ne bodo sprejemale. Podrobnejše informacije se dobe v pisarni notarja Frana Tavzesa v Logatcu kot upravitelja konkurznega skflada Avtomobilne družbe y Zireh. «JUTRO* St 129 15 Ne3eIJa 3. 5T. 1928 Vljudno naznanjam, da sem otvoril detajlno in engros specialno trgovino lastnih vrvarskih izdelkov v lastni hiši v Celju, Kralja Petra cesta št. 33 - , „ , , Centrala: Ljubljana, Sv. Petra c. 31 Cenj. občinstvu in gg. trgovcem 1 1 se priporoča Podružnice: Maribor, Vetrinjskaul.20 I. N. Adamič 6635-1 Kamnik, Sutna 4 Svetovno znane originalne amerikan. kopalne obleke Jantzen1 prt l jfagdiH IJabljana 7400 ta B 7J 2 53 S MfiapiTi NAKUP-PRODAJA STARINSKIH UMETNIN LJUBLJANA 3U PETRA CESTA 2k £ £ 0 734 ! K 1 mu Kredita Vseh vrst mizarski in bolarsK! stran posamezni in univerzalni i vgrajenim motorjeir ali brez njega 49 PolnoMliR! Welker Werke f. Wachsiešn, Wien Luxenburgerstrasse 14. postane zopet kakor nova ako pustite isto kemično čistiti, barvati, g-plisirati in likati v tovarni gj Jos. REICH, Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 gl SPREJEMAL1SČE ŠELENBURGOVA ULICA 3 ri Izvršitev v 24 urah. Postrežba točna, jr nš Cene zmerne. 2 g gij Plisiranje najnovejših vzorcev [jt BSiBttiSaBžffffiKSMaMeaBBSBHBiSffiaBSBBBHBffiaBS DIREKCIJA DRŽ. ŽELEZNIC V SARAJEVU. Dir. št 14.475/28. Gradbeno oddeljenje direkcije državniK železnic ▼ Sarajevu razpisuje ta natečaj za popolnjenje izpraz« njenega mesta nadzornika mostov s sedežem v Sara« jevu s prejemki po zakonu o državnem prometnem osobju. SploSnl pogoji za nameščenje so: 1.) Da je prosilec državljan kraljevine Srbov, Hr* vatov in Slovencev. 2.) Da nI mlajši od 25 ln starejši od 35 let 3.) Da je dovršil osnovno šolo in obrtniško z lz* učeno kovaško ali ključavničarsko obrtjo ali pa 4 sred* nje šole ali enega od navedenih obrti. 4.) Da ima najmanj 3 leta uspešnega dela T kateri* koli tovarni železniških mostov in to kot mojster^mon* ter in da je bil delovodja pri montaži najmanj dveh železnih konstrukcij. 5.) Da je opravil vojno obveznost 6.) Da je telesno in moralno sposoben za rršlteT eksekutivne železniške službe in da ni podvržen vrto* 'glavosti, za kar mora doprinesti zdravniško spriče* valo. Lastnoročno pisane prošnje z vsemi potrebnimi do« kumenti naj prosilci pošljejo Direkciji drž. železnic Sarajevo, gradbeni oddelek najkasneje do 30. junija 1928 do 12. ure. 7381 Sarajevo, dne 25. maja 1928. Ti dobro vpeljana z vel kim krogom stalnih naročnikov v Zagrebu, se vskd preselitve v inozemstvo zelo ugodno proda. Sestoji iz br^otifkalnega stroja 70 X 100, Viktoria 41 ><57, Libertia 23X33, stroja za rezanje papiTja 71 cm, stroja za spenianje 12 mm, stroja za perforiranje 70 cm ter kompletne priprave za izdelavo gumijastih pečatov i. t. d. 7354a Resna vprašanja sprejema D. KOBLIŠEK, Zagreb, Sajmište 56._ Specijalna mehanična delavnica za popravo vseh pisalnih, račun skih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni LUD. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ul. 6/1. Tel. 2980 3 avtom, regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje in dobavlja G. F. SCHNEITER, Skofja Loka podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cenel Zahtevajte ponudbe! Prvovrstne reference' Gradianska pivovarna d. d., Daruvar, Slavonija PIVO V,H0 SLiUG^KA LIKERJI fiftalinov sok TVORNICA ŠPIRITA I RAFINERIJA, Daruvar-Badljevina Zastopstvo za Slovenijo v LJubljani, Karlovška cesta št 2 im 1 lom i I fr. HiMli ia snažno in trpežno pleskarsko delo da ostane lepo in čisto Vam jamči ivrdka pleskarja »r» ličarja Liiihifana Karel Kotnikova uleca št. 3 motorna kolesa brezkonkurenčna v kvaliteti in ceni. 7424a 350 ccm sv. Din 13.200-— 599 ccm ohv Dšn 19.200"— Tudi na obroke po dogovoru. 0g.eite si posa.no |J_ ^ ^ ggg Jj ^ Prodajalce sprejnr emo pod ugodnimi poqoji> POZORl I POZORl P. o. DovoHnJem si cenjenemu občinstvu vljudno sporočiti, da sem otvoril v Ljubljani, Komenskega ulica št. 36 svojo pisarno, ki se bo pečala z agenturnlinl ln komisijskimi posli vseh vrst, nadalje z raznimi Informacijami, preskrbo raznih trgovskih naslovov, posojil, Inkasom I. t d. Za naklonjenost se cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem 7007a JOSIP TURNAR. kamnoseška industrija ustanovljena 1860. Ljubljana, poleg gl. kolodvora Cerkvena častna dela: altarji, prižmee, obhajilne mize itd. Marmornate plošče za pohištvo, elektromonterje, strojarje, trgo/ske pulte, mesnice, kopalnice, stopnišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapel t Marmornati kamni za salone in elegantna stanovanja. Kameniti lijaki za kuhinje. I31a ZELO ZNIŽANE CENE I I>~okol«M, novi modeli UDOl, motor]!, otrrtk) ■ Igratni rou&U, o«jooTeJii 4iT»Inj »troji ta gn«nn»tl> k« Mlebflin Poaeben od vrste brej obveze ta kupčijo za zdrob filter, detesenr In ventilator rabljene toda v dobrem stanju kupi m. Ponudbe s točnim opisom in z na vedbo cene na 7o65 Glzela paromlln, Viroviflca. Špaga-motvoz Pravilni slovenski Izraz za »špago« le »motvoze. Sedal to veš. drael čitateli a tTeba je. da tudi veš. da se izdeluie naibofiši motvoz in vsi vrvar-skl izdelki v domači slovenski tovarni sred: Slovenile v: Tovarna motvoza In vrvarna d. od dr Domine & Ge., Pari«, f to rananjo mnito doaeletr prt najiakiiljalijib gradit, larldno obliko ta polno formo Garnitura 85 uin. — Ceotifolia, k o« met. ca rod, Zagreb — lllea broj 37. Zahtevajte brezplaSne Unatrovane prospekte! D Trgovsko hišo na prometnem kraju najra:e na Gorenjskem ali Noranjskem kupim. •64 Mesečni promet od 60 do 100.000 Din. Samo resne ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod „Resna kupčija." Ustanovljeno lota 1879 6 1/-* Telefon štev. 2553 Ključavničarstvo Hvgusf Martin£i6 LJUBLJANA, Rimska cesta 14 Prvo ta edino pod]et]e za napravo Jeklenih valjčnih xa- storov v Sloveniji, priporoča napravo novih valjčnih zastorov ta pooravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje ta se priporoča za naročila »oinčnih plaht, okrižii vsake vrste, od Driproste do najbogatejše Izpeljave, škarlasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, oredpečnike iz železa bakra L t d. L t i. Stalna zaloga štedilnikov v priznani, vestni in solidnj izvršitvi! v Spaga-motvoz Pravilni slovenski lrra« za »špago« je »motvoz«. Sedal to veš, drael čitateli. a tTeba je. da tudi veš. da se Izdeluje nalboliši motvoz In vsi vrvar-ski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije r: Tovarna motvoza In vrvarna d. d« Grostmlie ori Ljubljani, ki razstavlja na veleselmu v paviljonu I 554—558. Svoji k svojim! Kupim oelotno napravo Najpopolnejši so svetovno znani protzvodi oc» ais* Automobili vseh vrst za vse svrhe najnovejše konstrukcije: Osebne type: 509A, 533, 520 Tovorne Fiat tyje: 50yF, 503 F, 507 F, 603 Nedosegljivi specijalni izdelki tovornih automobilov posebne tipe za autobuse: Soc. an. „SPA" Torino type: 250/10, 30, 31, 34. Soc. an, ff s. I. M." Milano Stroji za čiščenje cest, Požarne brizgalne Plačilne ola|šave Zahtevajte ponudbe Plačilne olajšave Zahtevajte ponudbe TRIUMPH-RUT0 d. z 0.2. LJUBLJANA MARIBOR Duna ska cesta 36. tel. 2187 Frančiščk3nska ul. 13. Brzojavl: TRIUMPH-AU TO tel. 133. 7432a i. Mla, M 54. liri >rtporota kot itara ladelo valniea tvoje oajboljS« Ua -mrlce vieb mL Ceniki q> -upolago. 184 ► Ležalne stole A Din 150*- po povzetju D n 160*— Žimnice .matrice), posteljne mrele teiecne postelje filožljve). jtomane, divane ln tapet ligke Udelke nndl najceneje Rudolf Radovan Upetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma. 80 Vsak naj čifa Številka 1 Din NaroCnlna: mesečno 4 Din, četrtletno 10 Din. polletno 20 Din Naročajte iti širite , t* K t i> A K U P O M jgfjtt calmgb sratnib bnoSivvLnli itrojev tuJnovejS. ianajdbe moderne Mjbnlke. H» ta stroj livaU •opoinoma enostavno vsa .tovrstno blago, nažitke m i'pke • tlkcak Šivom, ve čete VMenlne, gumbe ln /amhnice Pouk v veienju ftrsiplaCen. — Prodaja tn«i' na obroke. Ceniki franko «lrihun%» F B L.. Ljub-jaaa, K&rlovska cesta 4 iS za vsako svrho ia sa vsakogar s prestava, i ni, — kickstartarjem kompletnim orodjem franco Ljubljana za časa velesejma Din 7.400 mesto Din 7800.— prompt. no dobavljivi od 8 ki a* dišča generalnega za. stopstva O ZUZEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 7447 73 iu« gina tudi rabljeno) ev. samo kotel brez naprave, kakor tudi majhen 4 sedežen avto v brezhibnem stanju event. samo šasijo brez karoserije. Ponudbe pod „Gelegenheitskauf" na upravo -Jutra* 7373-a inn mmnmmimin: nc Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki samo Glavni trs 119 O s t an k i za polovično ceno. '«if n n innnnrwTTi-inrii imiimum. "v Smirkovo platno Steklen papir Flintpapir I v polah in pasovih „Naxos" šmirek Carborundum brusilne plošče za industr jo in trgovino ima veliko zalogo in nudi po na,nižjih cenah Feliks Toman ml. LJUBtJANA, Resljeva c. 30. Dobro blago, prijazna postrežba! Nizke cene! ARIJA ROGELJ dobro znana, že 29 let obstoječa matra-fakturng trgovina v LJUBLJANI, SV. PETRA CESTA it 24 vljudno naznanta, da Je prejela za pomlad dansko ln poletno sezijo veliko i®biro razno«« vrstnega blaga, kakor svilo, etamin, batist, cefir, aksfort. Nadalje priporočam veliko zalogo šifona, bele, modre in rujave koo« tenine, platna za rjuhe, izgotovljenlh oblek, predpasnikov, krasnih bluz, rokavic ia nogavic, pavole in drugih v manufakturno stroko spadajočih stvari. — Imam tudi lepa blago za narodne noše! — Najlepša prilika za nakup blaga za birmance! — Ker ja moja zaloga povečana in ker je moje načelo bilo že od nekdaj »cenjena odjemalca z dobrim blagom in pa z majhnim dobičkom postreči«, sem prepričana, da bode vsakdo pri meni kupil, kdor bo posetil mojo trgovino. — Kdor še ni moj odjemalec, naj sa o vsem prepriča! 6632 Špaga-motvoz Pravilni slovenski teras sa »špagot le »motvoz«. Seda! to veš. dragi čitateli. a treba Je. da tudi veš. da se tedeluie nalboliši motvoz ta vsi vrvar-skl izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarna motvoza ta vrvarna d, d. Grosuplje nrJ Ljubljani, ki razstavlja na veleselnra v paviljonu I 554—558. 8voji k tvojimi Ing. G. TBnnies, LiubUana 7445 Paoilion G na sejmu. P doiro žgano opno ▼ komadih nudi po konkurenčni ceni PORTLAND-CEMENTNA TOVARNA D. D. DOVJE-MOJSTRANA (Gorenjsko) 6538 . | s: priporoča rvofci v državi SHS prtooznano. nalboIS« vpetiano ta vremensko najbolj odporno iaporit strešno in zidno opeko prvovrstne kakovosti m ki »T«fi svoje visoke žgaln« temperatur« oadkriljaj« navad« do ilovnato opeka, ki mcer t najmanj dvojnem obstanku. Ia Iaporit zarezna strešna opeka, sistem inž. »StetabrOck«; » * prešana opeka, sistem Wlenerberger; » » dvojno zarezana prešana opeka, sistem Leiters-beri; » » bobrove! (stran*) t dvomi nosovi; » • strojna zidna opeka, 184 ks pritiska ns cth'j » » radlal tn votla zidna opeka L t tična, b&ržunasto nežna kot malega deteta a izgled tica pomlajen je za mnogo let. Ne* brojne priznanice služijo vsakomur na uvid Garnitura Din 92—. Centifolia kosmet. za« vod, Zagreb, Ilica 37 Zahtevajte brezplač. ne ilustrirane prospekte! L Mikuš s MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic i zdravja Mi dobre orefiavc AS Satkc priti* i« aapifeojeo}« v k-kxtcn po Jedi, kisd okos v utlfa? AH trpite aa saj>eki. rrtosLavostl j« ne-iPaajH? AM TSM mafijo riavoboi, boteči-M v iciodcm ki lakotaicak? Afl Ima«« kožo« fcpuiiad« ki aioaofte, U so a« pojavi* vsled *L*bt prebave! Uverke se tudi Vi, da preiskoieoa tdra-vflaa speciiaitteta PLeoJ-elLksir srejule prebavo ta Vam povrne zdrav}«. PlgoJ Izdeluje ki pošilja po poŠti prod po-vietju s Bavodciom o t&oraM lekarna SEMEUC, Dubrovnik 1 111 Orhfcaiaj ia/voj£ek a S stekleafcaai s omotom in poštnino vred 106 D to, 6 steklenic 249 Dta, a 1 steklenica 40 Dša Moofobrotne sabvaJe prihajajo dnevu« o nspH&ieni ifinko FTGOLA Izkušnje, pridobljene v teku 32 let in sredstva General Motors, so zagotovila novemu Oldsmobile prvo mesto, ki ga je dosegel že v letu 1896. Novi Oldsmobile je odlično prestal vse najvestnejše preizkušnje tudi do najslabših cestah. Z izdelovanjem prvega Oldsmobfla leta 1896. je napravila Olds Company »lino delo, ki je svoječasno vzbujalo občudovanje. Danes je Oldsmobile s pomočjo General Motors popolnoma preoblikovan ter med vozovi svoje kategorije zavzema zopet prvo mesto, ki mo je pripadalo že leta 1896. Stremljenje izdelovateljev Olds -mobila je bilo vedno to. da povečajo veselje In zadovoljstvo vozača tega voza. Da se doseže popolna tišina, počiva motor na blazinah iz kavčuka, vezava je pokrita na isti način in tudi vsi sklepi so opremljeni z dvojnimi blazinami. Karoserija je Izdelana tako, -da je onemogočeno vsako Škripanje. Novi Oldsmobile tvori z radiatorom novega tipa in pa z izredno elegantno ter mehko oblikovano linijo nove karoserije, neprekosljivo harmonično enoto. OLDSMOBILE SIX IZDELEK GENERAL MOTORS Glavno zastopstvo: VIKTOR BOHINEC, Ljubljana Dunajska cesta 21 6555 a feletrgovina I. C. MAVER, Ljubljen 7450 Ustanovljena 1834 UFHKTURR En gros En detail Zaloga čevljev tvornite F. L POPPER, Chrudin laBHBH HB t>o39 a PoseSniki velesejma »interesent je! . Ne zamudite prilike, oglejte si našo zalogo zadnjih novosti! „Elektrola^ najnovejši in najpopolnejši GRAMOFON. Kologalna zvočna jakost presega vse dosedanje proizvode. BREZ KONKURENCE! Za dvorane — kino — restavracije — kavarne — in zabavišča. — Nadomestuje popolnoma dober večji orkester. Z prospekti radi postrežemo! Velikanska zaloga električno posnetih prvovrstnih gramofonskih plošč samo iz svetovno znanih veletovarn, z posnetki celemu svetu znanih pevcev in drugih umetnikov, klasične in moderne godbe - SLOVENSKIH NA JEVOV - hu moristike, zamorskih pevcev in njih glasbe td. Vse v gramofoni jo spada i oče predmete, posamezne dele dobite samo v naši trgovini v naši delavnici za montažo gra- E ofenov se izvršijo tudi vsa popravil« eeno bi strokovno. A, RAS8ERGER — Ljubljana Taviarieva ui. $ Edina spedjaina trgovina modemih, na viJku tehnike stoječih GRAMOEONOV in ORAMOFONSKIH PLOŠČ, KOVČEGASTIH APARATOV, brezhibno delujočih GRAMOFON-AUTOMATOV. Za vsak prodani aparat dveletno jamstvo. Ceniki zastonj. Razstava aparatov, predvajanje v Tavčarjevi allei 5. Ne kupujte drugje dokler ne slišite naših umotvorov. Mi ne prodajamo papir, lepenke, marele, predpasnike, pečatnega voska ampak samo GRAM FONE DL<. SCE -n k temu spadajoče predmete. Kostanjev taninski les n smrekove ikorje oziroma treslo plačujem po najugodnejših dnevnih cenah in takojšnjem na željo akre- ditivnem plačilu. Ernest Marine, Celje, Zrinjskega al. 4 Telefon interurban štev 136. i>4&6 . ! IVAN ZAKOTNIH SI MESTNI TESARSKI MOJSTER Telet«« M 87» ▼saksmtaa tesarska del«, Boderae lesen« starb«, •strešja m palače, kiše, vile, tovarne, cerkve ia ivoatke; s trapi, razna tla, stopale«, ledenica, pari-U«ai, verande, lesen« »graje L t i Oridba Icseiu« aostav. Jcmv i« allsor. Parna laga. a-» Tovarna furnir?*. ] Na veliko! 4) g 4) 8 H «518 a BRACA LASAN točita zajamčeno pristna dalmatinska vina Odlikovana v Šlben;ku z zlato kolajno. Na drobno! rs A B A V Ljubljani se prodaja vino: • 2 v Spodnji Šiški št 17 (prt Anžoku), t Kersnikovi j 2 ulici 5, na Dunajski cesti štev. 31. a Za obilen poset gostiln se priporočata Brača Lasan. Orangeade, Citronade, malinov sukus in ekstrakte za pokalice izdeluje v najfinejših vrstah in prodaja po zmernih cenah tt ALKO (I 130 a tvonia keejaka, fikeria, rama is udnife sokov LJUBLJANA ■mm itni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju) ■ Obrestovanja vlog, nakup la prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de. viz In valut, borzna naročila, oredujmi In krediti vsake vrste, eskomot in In. kaso menic ter nakazila v tn. ln Inozemstvo safe • Itd. Itd. Rrenfavlr*! Krnlft L|nMf«na — T^teton 5t 2040 2457 KUR Interurban 270« Špaga Grosuplje: 6 tLiifo sUmlko- JUTRA t* zakl^ico dxuc prui, uzkLotu, lista, ob r/ uri,. P&TUVift. rprt^th, otflaJ-4, bocLa pcu-obccsu, v naslednji, sUmlku losta,. TaUforL sbuuLka, 1492 JLnL opLasc, ki iluzijo u posredovalni, uusoujaLru ncuruju. občuutua. utaJta btstda. 50par. Ua^JumjJL zM**k Vin Pristojbina. zasifrrrDiiVf-. Zenitu-dopuovanja,in oglasi, trgovskima ah. rddaauuga zsuiZaja, vsaka butda Dut t^-Hajmanjsi, uiutk Duuto^.PruUfbina mhfroDuvs^Ur* prtttmbi iu: Jie vpodah obarum, z ttaroiLLoa^uetrs* ogLan. ju. prtobc^o- Taltforb sbmdka, 2492 VE Natakarico U serviranje, veičo tudi nemščine, sprejmem za pen-sijo ob Jadranu. Vprašati ra Miklošičevi cesti 36/1, levo. 19823 Fotograf, pomočnika prvovrstnega za rs« dela, Išče za takoj Ui pozneje ia stalno službo Nasl D P.ovšek, foto-atelje t Ljubljani. 19760 Učenca (a usnjarsko obrt, ■ veo oskrbo v hiSi sprejme Jeglič na Grosupljem. 19579 Služkinjo tanesijivo in poštena, 1 razume dobro kuhati I opravljati druga b o l j i hišna dela, sprejmem taka, v bol j So hišo. Starost do 38 let. Zahteva se zmoi-noflt ia dobra spriševala. — Nastop 8. julija. Naslav oglasnem oddelki »Jutra« 1M39 Brivski pomočnik vojaščin« prost, soliden ia prvovrsten delavec, vešč tudi bubi, dobi pod najugodnejšimi pogoji stalno službo. Nastop 1. julij; R. Kreutz, brivec, Sevnica 19904 Praktikanfa a dobrimi spričevali trgovske akademije, sprejmem v pisarno po končanem šolskem letu v veletrgovino R. Stermecki, Celje 19494 Klnooperater ki je zmožen samostojno voditi podjetja, dobi službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen* 19836 Učenca Ji boljše hiše. ki ima veselje do tTgovine ter primerno šolsko izobrazbo — sprejme takoj trgovina t leieznino Anton Brenči? t Ptuju. 19369 Kravarla Rimskega ali oženjenega, sprejmem. Naslov v oelas. oddelku »Jutra«. 19872 2 vajenca Ea elektrotehniko trs strojno ključavničarstvo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19953 Učenko sa strojno pletenje sprejmem takoj Naslov v ogla«. «... oddelku »Jutra«. 19956 ! ™oino ravoije, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20041 Brivskega pomočnika za dama. prvovrstno n?o< sprejme Pajo Husak, moški in ienakl frizer v Subotici. 19S79 čevljar, vajenca po dogovoru s hrano ln -tanovanjem v hiši sprejme Senik, Maribor, Tržaška cesta 1. 19971 Gdč. k otroku inteligentno Nemko sprejme k triletni deklici trg. družina v Zagrebu. — Francosko ali angleško govoreče Imajo prednost — Naslov ali ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »St. 24«. 19964 Plačilno natakaricc Pisarniško moč mlajšo, začetnico, ki bi bila zmožna knjigovodstva in strojepisja. iščem za takoj ali s i5 junijem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožnost 909» 19909 Brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj Dragan Lisac, Hrast- nik. 19903 Več šivilj ki so vešče šivanja pflete-nin na roko in na specijal-ite stroje, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek ♦Jutra«. 19898 Mesarski pomočnik vešč prekaievilec, dober in samostojen — dobi stalno službo Plača po dogovoru, nastop takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 19840 Učenca poštenega, sprejmem v trgovino meš. blaga. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 20117 Mizar, pomočnika za splošno delo sprejme takoj Ivan Bitenc, Streliška ulica 24 20042 Trg. učenca ki ima tee veselje de trgovine i mešanim blagom in je t dobrim uspehom dovršil 2 razreda meščanske šole, sprejme tvrdka Karel Rojnik, Slovenjgradec. 20006 Stroj, ključavničarja in strugar?3 ki Ima tudi šofersko skušnjo, sprejmem v stalno službo. Ponudbe na železarno A, Pogačnik, Ruše. 19996 Kontorlstlnjo dobro računarico in samostojno korespondentinjo takoj sprejmem. Ponudbe na Elektrarno v Rušah. 19997 Praktikantlnja absolventlnja trg. šole, a znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika, »e sprejme za pisarno Ponudbe na Tekstilbazar — Krekov trg 10,1. 20121 Strojnika mlajšo moč, popolnoma Iz-vežbanega za opravljanje strojev v pivovarni na Hrvaškem, z večletno prakso sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja poslati na poštni predal 138, Ljubljana. 20098 Natakarico ki položi 8000 Din kavcije, sprejmem takoj na račun, liaslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20030 Kmečko deMe pošteno, ki bi se ngilo gostilniške obrti, t kuhinji in postrežbi, sprejmem. Poštenje predpogoj, ker bi ji zaupal ključ od kleti. Naslov pove oglasni oddelek »Jut-ra«. 20031 Čevljar, učenca »prejme J. Zoreč, St. VH pri Stični. 20087 Učenko it ta mesec sprejmem za strojno pletenje, poti plačilu za 4 tedne, ki »o garantirano vsega nauči Po zaključ&u ji preskrbim službo. Plačati je samo 501' Din Naslov t oglasnem odroti dobri provisiji tvor niča pijač — Ponudbe ood '.načko »Zanesljiv 28» n» nclasni oddelek »Jutr«. 80100 Novost Zastopnlke(ce) za nov, popolnoma bres- Tiosti s sliko in naznanilom konkurenčni, praktiftemu dosedanje službe ter staro- crospodinjstvu neobhodno . _T ___ »ti nn o trla s. oddelek Jutra potrebni predmet, sprejmem j tikant. Naslov pri po družno5'fro »Znosna simpa- Ponndbe na oglas, oddelek nioi »Jutra« v Celju t:?na» 20099 > »Jutra* pod «40%«. 201001 20010 Mlad trgovec miren, agilen In selo soliden, želi mesto samostojnega vodstva ali nekaj sličnega pri trgovskih podjetjih v mestu ali provinci. Na razpolago 25.000 Din kavcije. Poseduje samo najboljše pismene in ustmene reference. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dober organizator«. 20003 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca sprejme takoj z oskrbo v hiši Martin Gjurin, brivec, Kamnik. 19981 Dijak trg. šo'e n. letnika, želi službo v pisarni. Zmožen je knjigovodstva. slovenskega In srbohrvatskega dopisovanja ter stenografije. V slučaju, 'a se mu sasigura »talno mesto, gre tudi kot prak Natakarica simpatična, stara 25 let, dobra servirarica, išče za takoj službo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Izven Ljubljane«. 20062 Športni čoln prodam. Poizve se v trgovini Vehovec, Sv. Flori-jana ulica 5. 20060 Motor 220 volt, 4 k. s., clrkulaT- ko za žaganje drv in struž- Jugovlčevo Salvator -trišče da ▼ petih minutah dadek tir. 6 Din Barva t* •irovo maslo to ta Ur Din 5 Prašek ta prlpremo «iro roga masla 5 Din Spre) memo preprodajalce — Lekarna Jugovid. Novtsad — Zahtevajte vzorce ta pošljite v pismu 10 Dia. 17824 Košnjo (8 orala) oddam 5 minut od pokopališča Sv. Križ. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19885 Samoborskega vina večjo količino prvovrstne-sa ima naprodaj H Praunrperger, Samobor 19877 Otroški voziček športni, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20067 Tehnične knjige različne in Esselborn, Elek-trotechnlk proda po telo ugodni ceni Hinko Sever, antiquariat, Ljubljana. Stari trg 84. 19935 Večje število knjig prodam radi odpotovanja v inozemstvo. Prijatelji knjižnic sezite po ugodnem nakupu. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«. 19961 niša nova, enodružinska, t zidano verando in električna razsvetljavo, sadnim vrtom ln njivo, naprodaj Pojasnila daje P. Porenta, Glince pri St. Vidu. 20080 Lepo hišo y Mariboru v kateri Je dobro vpeljana gostilna in pekarija, radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20000 Hiše drnltnsk«, dvonadstropne ki trinad stropne, dobičkanosne vilo s plod ovitim posestvom, v Mariboru proda Realitetna pisarna v Ljubljani, Kolodvorska ulica 29. 20058 Vilo hišo aH stavblšče kupim. Ponudbe: Ljubljana, poštni predal 883. 80057 Veliko preprogo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20075 3 spalnice kompletne, trde, fine, fino kompletno jedilnico v sta-roneinškem »logu, nove nico za les," vse v dobrem krožne škarje (Kreieschere), stanju prodam v Zg. Šiški, ' železno stružnico, dvojno Celovgka cesta štev. 49 s-trugars-tvo. • 20061 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kuptt-najceneje » najvt-fiji vrvtr ni » Jugoslaviji Tovarn* motvoza in vrv*rna d d Grosuplje prt Ljuhlian! -Komisijska zalosra Franc Palme Ljubljana. Gospo-, po 35 Din; Večje število stavbišč ob Dunajski cesti. Bežigrad, Rožna dolina. Trnovo, po ugodnih cenah. Poleg tega v Ljubljani razne druge stanovanjske ln trgovske hiše. vile. na deželi veliko število hiš, gostiln, trrovin. kmečkih posestev, industrij itd. 20071 Jelševe plohe in hlode kupim takoj — Ponudbe t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «Jelševina». 19S22 Hrastove hlode deske in frize knpujem pro. ti takojšnjemu plačilu. Ivan Šiška, tovarna parket Mehanično tovarno v krasni legi tik kolodvo- n% ^ Ljubljana. Mera, prodam vsled »^f<>?ti tkkova ulica 14 19344 in bole*ni. Posredovalci izključeni. — Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prilika*. 199S4 Gradbenega lesa in desk različnih dimenzij potrebujemo 8—i vagone. Ponudbe ležeče ob križišču Zidani J9 poslati na Stock Cognae most-Zagreb-LjubljanarMari- Medicinal, Požega, Slavo- Krasno posestvo Ivoriščem ta cesčnst vrt za t os te V gostila! vsa Novo hi§o z gostilno, v prometnem kraju Ljubljan« oddam v najem osebi, ki kna osebno pravico. V hiši je tudi lokal za trgovino. Na nepodpisane ponudbe se ne ozira. Dopise na oglasni odd-elefe »Jutra« pod šifro »Ugodno 30«. 19994 Vila na Bledu 10 minut od Jesera, mirna in • solnčna lega, cvetlični, zelenjadni in sadni vrt ter njiva, priVižno 4000 m«, s 5 za letoviščarje kompletno opremljenimi sobicami in kuhinjo, elektriko, vodovodom naprodaj ali v zameno ta majhno posestvece pri železnici. Dopise na naslov Kašovic, Bled L 80069 oddelku »Jutra*. >or, na glavnem trgu mesta »b Savi Obstoji is 8 dvonadstropnih hiš V eni je moderen hotel s lastnim vodovodom. s napeljavo gorice ta mrzle vode, s elektriko, kjer je 80 opremljenih sob v I. ta U nadstr. V pritličja gostilniške »obe, velika dvorana za društvene prireditve, kuhinja, jo-iilna shramba. 2 kleti, mesnica s traven »padajočim kotiom, velika ledenica, v l. ta U nadstropju verandi in balken Je ta zaloga pive nija. 19927 Drva bukove ta hrastove, odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V Seagnetti v Ljubljani — ta gorenjskim kolodvorom. 84 Ljubitelji psov! ladilniknm n.. •„., na Rimski cesti št 17 — hladilnikom Beer Bar and '•ache Bar, vse v najboljšem dvonžče--tanju. — V ozadju ležeča 'vonadstropna hiša s tremi 19844 Pse rasnimi stanovanji, eno je I takoj na razpolage, veliki volčje pasme, prav« vrst«, rospodarski prostori s pral- prodam. Poisv« te na Tr- nico r hiši. vodovod, go- žaški cesti 6. 20063 -iiodarska in rin»ka klet — _ primerna sa vinsko trgovi-io Pcleg 16 oralov sveta, LOvskI irav vse poleg hiše. travni- _ . «... kov, vrt ta gozd 400 sadnih UOrdOn-SettTI dreves, na vrtu cvetličnjak trije, mladi, krasni ta či-< rasna lega, vse brez dol- stokrvni. se oddajo 10 jura. Naprodaj skupno ali pa nija 1928. Naslov v oglas, tudi posamezno Plačilni po- oddelku »Jutra«, oziroma roji ugodni Naslov v ogl. ponudbe pod šifro »Gordon- 19524 Settri«. 19931 Majhen trf. loka! f u~imi taksi Po—dbs M oglasa! oddsUk »Jutra« pod ftttro »L«kal». 19609 3 pisarn, prostore f irfeofc«« prttlMSJU, T ire-to.1 imU odd*in i 1. »T-rvum mm stalni »olldaJ Jrrlki. ki mirna prevelikega strankinega promet*. — Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod »Stalno ia «o- Poslovne prostore a. Aleksandrovi eesti H. 5 t 'prHlliju oddam i 1. av-fuitom V. L »088 špecerljo «r»ii meeta, ni »k* Bajem-niaa, takoj oddam Potreben kjupitil do 16.000 Din. Ponudb« na ogli«. oddelek •Jutra« pod Žlfro »Dobro Idoča*. 10055 Delavnico In »prejemnico T srlllMja aH I nadatropju I i S • a t rtrogem centra mesta ta boljfto obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod i lir* »Takoj tU L tTf«tt>. 19977 I^)kal r delavnico ▼ prometni mil cl iščem u holjle obrt. Event presi-4an, Modno aH manufak-tarna talofro prervsajnem, pflsfsm odstopnino. — Po-feudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod iifro <1. av-1988*. 19976 Večji lokal t novogradnji aa MlkMH-t«r<1 sesti oddamo l 1. av-raitora Ponndbe »prejema Pokojninski lav od, Gledati*)* aJiea 8/IV. »>083 Pozor, pečarji! Cgodna prilika! V najem •delam bito • p**Jo ta Žg» bJ» ilovice. tam« 15 minut oddaljeno. ▼ telo prometnem kraj* vm ▼ dobrem stanju — Pojasnila daj« Iran Mater Ljnbno. po i ta Poda ari, Gorenj«ko. 19MS Trgovino ■ meianiaj blagom. ■ nalogo ln Inventarjem, v io-dnMrijeke« okraj« ( 1800 prebivalci m veliko okoll-oo. oddan v naj«« proti prevrotjn uiloff ▼ gotovem p'a? 11« Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Najem 910». 19910 V najem Ama sa 15—80 let, »rent. prodan stalno rodno moč, turbinsko napravo 18 k. »., i električno ra*r»*«l}«T», S lU-rbe t ali brei aemljlšča. pri lelezniškem postajališču b» defelni eeeti Pripravno za sanatorij. industrijo in obrt. Informacije daje lastnik Indihar, Eakorca-Kranj £0085 Kovačnfco minam v naj»m sa pro- Belnem kraju. Naslov pove oddelek »Jutra. eooe« Pokamo In branjerfjo dotiro tdočo. radi bolerai takoj oddam < reem inventarjem ta 5000 Din. Odkupnina ta inventar »e lahko erent. tndi plačuje na obroke. Najemnina tnala 800 Din mesečno Dnevni promet okoli 500 Din Pojasnil« daje Josip MaHzen — Br Jernej, pofita Loče pri Poljčaaah 80004 Pekovski pomočnik »asuafct, prvovrsten delavee ▼sume dobro idočo pekarno r aajea aH aa račun Gre tor!l v boljlo pekarno ko* poslovodja aH predpečnlk. Ponudbe na opravo »Jutra« ▼ Mariboru pod «8t. 8750. MlMkl>. 19999 Trgovino Sa <«hli, • prometom Din 20.000, rzamen v najem — OViMlt. tndi kuoim. Ponudb« •a oglasni oddelek «Jtrtra> po »ob, kabini« ia veranda, » kopalnico in vrtom takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelka Jntra«. 19860 Lepo stanovanje S »ob, kuhinje la pritiklin, rUokopritlične, »oblino, 10 minut od glavne poite oddam t. Julija. Predplačilo ta eno leto. Naotor r oddeUn m (na dvorUSu). — v oglasnem oddelku 20090 Opremljeno sobo t elektr. razsvetljave takoj oddam v Goepoaki ulici H. 10/1. 19988 Sostanovalca ijmera ta 150 Din Wa-!ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19991 rt Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom in elektriko, parketirano, poleg električne postaj« takoj oddam — Poizve »e v oglasnem oddelku »Jutra« 20020 Sostanovalko »e moro«« itvHJo, .. . po nitki ceni mlada vdova roizve »e 8. junija Centa na Loko 18. 20070 Prazno sobico tračne — Miza poite aH Zvetde 1 i č e cel dan odsotna gospa. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cista*. 20050 Šivilja Se> daa odsotna, IMe preprosto sobico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod •šivilja 95«. 19895 Sobo do smrti ta 15.000 Din — eventuelno s hran« oddam starejšemu gospodu Ji dami. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod iifro »Posebna plača«. 19857 Iščem sobo v sredini meeta. i strogo separlranim vhodom. ta 15. Junij. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod iifro »P. B.» 19975 Sobo oddam gospodični aH gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19978 Prazno sobo išče bolj« gospod Naslov r oglasnem oddelku Jutra 19949 Dojenčka »prejmem v prav dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19893 Gospodje ln dame s« »prejmejo bUzu artilerijske kasarne na prvovrstno domačo hrano t vsakodnevno močnato jedjo. Cena nitka! Nuslov v oglas, oddelku »Jutra«. £0082 2 gospodični sprejmem takoj aH pozneje na stanovanje tn hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19995 2 gospoda aH gospe s stalnimi mesečnimi dohodki ali manjiim premoženjem, sprejmem r popolno oskrbo v lepem trgu ob Savi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »M. K.» 20014 Trgovec dobro situiran. v lepem to prometnem kraju Slovenskih goric, iiče tnanjs * gospodično, ozir. vdovo srednjih let — t nekoliko premoženja In ki bi tnala voditi večjo gospodinjstvo Prednost imajo trgovsko naobražene — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 2200«. 19733 Mlad trgovec posestnik lepe trgovske hiše, v industrijskem kraju Slovenije, leH resnega znanja s trgovsko naobrateno gospodično Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost«. 20116 givnia samostojna, i lastnim stanovanjem ter premoženjem, iell znanja t dobrosrčnim in simpatičnim go«podom, starim od 30 let naprej — Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra* pod »Znanje« 19451 Mladenič z dežele Čedne zunanjosti, star 25 let, ki v kratkem času prevzame veliko posestvo z gostilno in trgovino, se želi seznaniti z gospodično lepe zunanjosti in čiste preteklosti, v starosti od 16 do 21 let Naslov v oglaa. oddelka »Jutra«. 19697 »Sreča 1928« Dvifaite pismo. 9001* 7. 3. 25 . VIM — kvaletea ss« TL Silne rad bi govoril • Teboj. Svidenje mogočef T so javi, kdaj. Uea TI bo Troj 90119 Debeiočrkar Dvignite IM v oddelka »Jutra«. 19007 Poznanstva isM premotua fospodltaa isobrateaim »tarejiim. t samsktm •taroji gospodo« vdovcem. Dopise na Oglas, oddelek »Jntra« pod iifro »Iskrenost 100«. 90044 Dve mladenki simpatični ia iatatig«ntaL, želita dopisovati t boljšima gospodoma. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod značk« »Tanja, Vlasta«. 19809 Ne vem aH J* nesporaium aH Wat Pričakovala 6. Zel« potrta! Ljubimi 19916 Izjava. jih koli način napravil na moje ime. Fran Hajnšek, učitelj v 8v. Jurij« ob jut žel. 19911 Kdor re kje ee nahaja gospod Drago Modero. bivSi trgovec v Laškem, naj to naznani proti vrnitvi etročkov na naslov V Mauko, Sv To-mat hL Orm. 19905 Mla 7 Prosim oddajte dogovorjeno čimpreje mogoče odvetniku. Nujno. Hvalal 19876 Gostilničar ks UM posestnik v prometnem kraja lepega trga v Sloveniji, vdovec, 98 let »tar, t enim otrokom, lepe postave, teli znanja c gospodično ali vdovo ki Ima nekaj premoženja ia veselje do gostilne — Dopi«« t sliko pod »Gostilničar« na oglasni oddelek »Jutra« 20009 Veleposestnik rdovec. teli tnanje t dekletom aH vdovo, staro od 35—40 let radi takojšnje ženitve Samo resne ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod »Resna takoj-5nja ienltev*. 19678 Trgovec star 28 let t vpeljano modno in manufakturno trgovino » najlepšem kraju Slovenije, tiče družabnleo s 150—800 000 Din, v »vrhe povečanja trgovine Zenl-terv ni izključena. Le resne ponudbe » polnim naslovom in če mogoče s sliko poslati na oglasni oddelek •Jutra« pod »Sreča 99« — Tajnost lajam iS ena. 20036 Vdova šivilja dobra gospodinja, i nekaj premoženja, stara 86 let — žeU tnania t gospodom njel primerne starosti, r 0108 Vata — odeje sprejmem v delo ia predelavo. Bolna ulica itev 19. 9010« Dežnike popravlja to Ude!«}« nove Ivan Pavlin, Trnovo, Raa-potna ulica & 20019 Fotograf, obrtni Ust prepustim oeebi. ki žeH izvrševati fotografsko obrt. Po strojev (muilel 10). — Glav no tastopstvo ta 81ovenijc Ludovlk Žitnik meh delavnica , Ljubljani Kolodvorska ul. 26. Sprejema t špecijalno po pravljanje pisalne stroje - V zalogi barvni trakovi, ogljeni papir, papir, tvitk 'td. 79 oaoBoioio Lisičje, polhove Hožr ■a vm drage od divjačine Kupuje to taneeljivo dobre Jl-8a D Zdravič. Ljublja na. Florijanska ulica it 6 47 oboiobobc3 Jeciion!D se temeljito to trajno odvadite. Najboljia priznanja in reference od tdravnikov in privatnikov Med drugimi: »S posebno hvaležnostjo Vam sporočam, da se is-oornem uspehu Vaš« metode pri mojem nečaku Šalim.« M. Zupane — »Potrjujem Vam. da mi je bilo r štirih tednih jecljanje popolno odstranjeno« — M Droršak — Prijare vsaki dan od 2.-3 Paul» Kovač, špecijalistinja za govorilno gimnastiko, Sv. Petra nasip K. 17/IL 6566-a TrlcIklJe s skrinjieo ia aapisom tvrdke, sa prevatanje blaga, pripravne ta trgovce, pekarne to mesar;«, isdeluje »Tribuna« F B L., Ljubljana, Karlovska «est» 4 46 GOSI-UDlNjt poskusite LklMt&t isatao vodstvo sa podt>-4 on;* drv la oremoga -'^BtevajU PUaee ori V a ■»tr I2i Srlti se ie užitek, ako brusite britev na Akra-bru silnika Jamčim Vam ta ved io dobro rezilo, brez vsakegii dnizega brušenja -Cena za manjše 30 in 50 Din. Cena za veči z ročaiem bO in 75 D;n Plačati je napre' in priložiti poštnino s čekom štev 35.734 SNUR, Prospekti grat. in fr Siav^ Orahovica. • iOLINA PRODAJ« 4VTOIHOBIIOV t> druga roke: Oakland Šport Too rina 1926. odprt" S tedeieo, teh dobre ofaraojetia. Din «0.00« ei Chevrolet Tod riot-o«. 1927. od Ecrtl 5 sede tat telo Iobro obrt ajenem itMjl, ®s tO rožeoL od Ola <0 WHI—dS.IMMi -ei Chevrotat To« Hag-ov. 1926- do 9rr »hrtaleal. od Din ?nn