ZZZ. StevflKo.
I UnUoL t sredo. 29. min m
LD. imo.
„Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: v npravnlštvn prejeman:
celo leto.......K 24 —     celo leto.......K 22-—
pol leta četrt leta na mesec
12-6 — 2 —
pol leta četrt leta na mesec
11-5*50 1*90
Dopisi naj se franldrajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica ftt. 5, (I. nadstropje levo), telefon št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemil nedelje In praznike.
Inseratl veljajo: peterostopna petlt vrsta aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. UpravniStvu naj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratl itd. to je administrativne stvari.
—————   Posamezna številka velja 10 vinarjev« 1 Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85.
»Slovenski Narod41 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                   za Nemčijo: celo leto.......K 25-—     cdo leto.......K 28-^
pol leta četrt leta na mesec
13-
660 2 30
za Ameriko in vse~ druge dežele: celo leto.......K 30 —
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo: Knaflova ulica št 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
U boju 30 proulco.
Narodnonapredna stranka je vstopila v deželni zbor z namenom, posvedočiti pred celo deželo svojo pripravljenost in svojo dobro voljo za delo, za resno in stvarno delo na skupno korist vsega prebivalstva. Takorekoč v zadnjem trenotku se je odločila, da opusti vse, kar bi moglo nanjo zvaliti odgovornost, če bi deželni zbor bil oviran pri delu ali ee bi sploh ne niogel delati.
Predpogoj vsakega dela je seveda, da postopa prezidij deželnega zbora pravično in lojalno in popoluo-ma nepristransko in dalje, da večina deželnega zbora brezpogojno respektira praviee manjšine in ne stori nič krivičnega  ali celo protipostavnega.
Videti je pa, da imajo klerikalci o pravici in pravičnosti, kakor o reflektiranju postav ravnotako čudne pojme, kakor Cočov France o spodobnem obnašanju.
Večina ima dolžnost skrbeti, da 6e nič ne zgodi, kar bi manjšini potisnilo bojno kopje v roke. Večina je odgovorna za to, da deželni zbor dela in večina bo tudi odgovorna, če deželni zbor ne bo delal; če pride do boja, nastal bo samo vsled krivične-ga, pristranskega in nezakonitega postopanja deželnozborske večine.
Narodnonaprodni poslanci so s svojim postopanjem dokazali, s kakimi nameni so prišli v dež. zbor. Nasprotno pa so klerikalci pokazali, da vlada pri njih razpoloženje, ki mora prisiliti narodnonapredno stranko, da se posluži sredstev silobrana.
Pomisliti je samo eno: Na pre-zidiju sedi ošabno dež. glavar, ki s pozo kakega dosluženega šaušpilerja zagotavlja, da bo vedno lojalno postopal. Dejanja njegova pa se ne strinjajo z njegovimi besedami. Evo dokaza! V zadnji tajni seji je Demšar po domače Cočov France z živinsko surovostjo napadel dr. Novaka. Morda bi ga bil še zaklal, ko bi ga drugi ne bili na stran potisnili. A pri vsi svoji lojalnosti mu dež. glavar še ukora ni dal in se menda popolnoma strinja s »Slovencem«, ki je navdušeno pozdravil to.'ovaja vredno dejanje Demšarjevo ter mu zaklical: Zdaf Buh vrlemu poslancu Demšarju, ki je postopal tako, kakor je naj-umestnejše  postopanje    z liberalci.
Po »Slovencu« je toraj najumestne-je postopati z liberalci na ta način, da se ga s polenom udari po glavi ali pa mu zasadi nož v trebuh.
Za Demšarjevo rokovnjaštvo, ki bi je vsak parlament izvzemši samo kako cigansko korporacijo z ogorčenjem obsodil, ni imel Suklje niti graja Ine besede, nego je včeraj ves čas še v zaščito jemal tega tipičnega re-prezentanta klerikalizma.
Dalje! V postavi je zapisano, da določa dnevni red dež. glavar. Koder hoče večina mirno delati in ji je na tem ležeče, da manjšina nima vzroka nastopiti bojno pot, tam se deželni glavar vedno dogovori z vsemi strankami glede dnevnega reda. Nazor, da manjšina nima ničesar govoriti glede določitve dnevnega reda, je že premagan in povsod na svetu so pomanjkljivosti veljavnega zakona izpopolnili s tem, da so uvedli konference klubovih načelnikov, v katerih se določi program delovanja. Ni dvoma, da bo sčasoma tudi uzakonjeno načelo, da ima manjšina ori določitvi dnevnega reda svoje pravice, ki so se ji drugod že faktično pri-poznale.
V kranjskem dež. zboru je v časih klerikalne obstrukcije imel takratni deželni glavar Detela uaj-nežnejše ozire na klerikalce. Štel si je v dolžnost, da stoji nad strankami in da je manjšini strogo pravičen. Bil ji je včasih še dosti več kot pravičen. Nobene stvari ni ukrenil, da bi prej ne bil obvestil klerikalce in se ž njimi domenil.
Tisti časi so minuli. Klerikalci in njih deželni glavar postopajo tako, kakor da je napredna manjšina popolnoma brezpravna. Dnevni red se določa ne da bi se kaj vprašalo manjšino in na dnevni red včerajšnje seje je deželni glavar popolnoma protizakonito postavil celo različna ustna poročila.
Dr. Tavčar se je temu uprl in zahteval, da mora dež. glavar postopati po postavi, na kar so se dotična poročila seveda morala odstaviti z dnevnega reda.
Ti dogodki če niso trngični ali simptomatični so in pričajo, da je pri vsi prizanesl jivosti narodnonaprcd-ne stranke postalo nasprotje v dež. zboru skrajno napeto. Bliskati se je že začelo — če bo tudi grmelo, za to bodo odgovorni klerikalni nasilneži.
Zakaj je no] 3!o<tovlna, zemljepis In matematiko poučuje tudi v u Jjlh razredih slovenskih srednjih sol v slouenJflm?
Z odlokom z dne 25. okt. 1907., št. 2575 je visoko c. kr. naučno ministrstvo določilo, da se imajo razven nemščine v višjih razredih naših gimnazij še tudi nadalje poučevati z nemškim učnim jezikom zgodovina-zemljepisje in matematika. — Zato so se v začetku 1908. leta slovenski srednješolski strokovni učitelji teh predmetov v svojih odsekih o tem posvetovali ter se enoglasno izjavili na sledeči način:
Zgodovina, zemljepis in matematika se morajo tudi v višjih razredih naših gimnazij poučevati v slovenskem jeziku, in sicer iz naslednjih, po dolgoletni izkušnji na tem polju pridobljenih razlogov:
1. Zgodovina   in   zemljepis sta
učna predmeta, ki se podučujeta zaradi predmeta samega, nista pa sredstvo za izpolnjevanje v znanju nemškega jezika.
2. Zgodovina nima samo namena, da podaja dijaku neko kopico zgodovinskih dogodkov, ampak mora predvsem vzgajati značaj, vplivati blagodejno na srce in dvigati etično pojmovanje učencev, kar se pa da doseči le v materinskem jeziku gojenca.
3. V nižjih razredih gimnazije se poučuje ista snov v slovenskem je-ziku. V višjih razredih pa naj se razumevanje zgodovine poglobi, česar se nikakor ne more doseči z nemščino; zakaj praktična izkušnja kaže, da ubija hitri prehod iz slovenščine v nemščino gojencev duh, namesto da bi ga razvijal. Gojenec še ne obvlada jezika za samostojno izražanje lastnih misli, kar ga sili, da se uči predmete brezmisclno na pamet. To mu jemlje toliko časa, da mora ali zanemarjati druge predmete in tudi telesno vzgojo, ali pa da postane, ker je z delom preobložen, nezmožen za nadaljevanje svojih študij. To učenje na pamet tudi ovira
logično mišljenje in ne krepi vsebinskega pojmovanja nemških izrazov. Nemška beseda in večkrat tudi cela stavkova misel je dijaku prazen fantom brez vsebine in brez duha«
4. Ker dijak slovensko misli, šele iz slovenščine prevaja v nemščino, trpi pri tem znanje slovenskega in nemškega jezika. Dijak se ne izraža s temeljito gotovostjo ne slovenski, ne nemški, da, pogosto se opazuje, da je naravna posledica te dvojezičnosti samo jecljajoč govor. Zaradi tega ne govori dijak, ko zapusti po osmih letih srednjo šolo, pravilno ne slovenski, ne nemški.
5. Dvojezičnost v šoli upliva tudi neugodno na razvoj značaja, ubija enotnost naziranja, izkratka napravi iz človeka dvoživko, kar gotovo ni v korist ne ntnroda,   ne države.
6. Da bi se učili dijaki nemščino s pomočjo zgodovine, bi le tedaj mogoče bilo, ako se vpelje konverzačua metoda. To pa izključuje že visoko število učencev, zlasti pa preobširna predpisana snov. Važnejši zgodovinski dogodki se lahko z nemškim učnim jezikom obravnavajo pri pouku nemščine, za katero treba itak izpremeniti učni načrt in Čitanke.
7. Da bi se vpeljal, oziroma pri-držal jezikovni dualizem v šoli, je iz pedagogičnega stališča obsojati; sklicujemo se na merodajna mnenja vseh znanstvenikov in najodličnejših pedagogov, ki vedno povdarjajo, da naj se dijaku daje srednješolska izobrazba  izključno le v materinščini.
8. Vsi drugi narodi naše države imajo popolne šole v lastnem jeziku. Edino Slovenci, — narod, ki šteje 1,300.000 duš, — ima še in naj celo obdrži nestvor utrakvističnih šol. člen 19. osnovnega državnega zakona pa jamči vsem narodom avstrijske države, torej tudi Slovencem, da si postavijo na podlagi materinščine temelj vsej vzgoji in izobrazbi.
Isti razlogi veljajo tudi za matematiko. Zlasti še povdarjajo profesorji matematike tole: Matematičnemu pouku pripada važna naloga, navajati učence k samostojnemu in logičnemu mišljenju, olajševati pravo umevanje naravnih zakonov in pospeševati pravilno in jasno izraže-vanje misli. Kako naj doseže dijak smoter, če se mora vedno boriti z jezikovnim izrazom? Matematika je že sama obsebi dovolj težavna,kaj šeta v
tujem učnem jeziku! Matematika se tudi vporablja pri naravoslovnih vedah. Če je za te namenjen slovenski jezik, je isti tembolj potreben za matematiko.
Končno še bodi omenjeno, da ima matematika takorekoč svoj posebni jezik v svojih obrazcih in formulah, ki se bistveno razločujejo od vsakdanje konverzaeijske govorice, tako da se pri pouku matematike prav malo pridobi za jezikovno spretnost v nemščini. Torej bi od nemškega učnega jezika v matematiki dijaki imeli le škodo na strokovnem znanju in preciznem logičnem mišljenju, brez primernega dobička za znanje nemščine. Spretnost v nemščini mora dijakom dati razširjen in reformiran pouk nemščine!
Z ozirom na omenjene razloge bo visoko c. kr. naučno ministrstvo ugodilo — tako se za trdno upa — peda-gogično - didaktični zahtevi po slovenskem učnem jeziku tudi v omenjenih predmetih na višjih razredih naših srednjih šol. Za zgodovinski in za matemat. odsek:
Dr. Žmavc.
Pripomba. Nov učni načrt za pouk nemščine na popolnoma slovenskih gimnazijah, izdelan po g prof. Štri^ofu in odobren v odseku germanistov ter namenjen našim slovenskim gimnazijcem omogočiti popolno priučenje nemščine, je »Društvo slov. prof.« predložilo že meseca februarja 1909. I. visokemu c. kr. naučnomu ministrstvu v odobrenje. — Prošnjo, da se vpelje slovenščina kot učni jezik za vse predmete tudi v višjih gimnazijskih razredih, pa je poslal istega meseca na isto ministrstvo vis. dež. odbor kranjski. — Pričakovati je torej, da vendar enkrat dobimo slovensko srednjo šolo; kajti brez slovenske srednje šole ostane slovensko vseučilišče vedno utopija! Dr. Ž.
Deželni zbori.
Češko.
Praga, 28. sept. Posredovalni poskusi princa Lobkovica so se izjalovili. Deželni zbor ne bo imel nobene seje več, temveč bo odgođen.
Praga, 28. sept. Takoj po od-goditvi bo dež. zbor razpuščen, in ista usoda bo zadela najbrže tudi državni zbor, ker se bo kmalu pokazalo,   da ne more delati,   kajti Čehi
LISTEK.
Za stavo.
Slika. Spisal Vilko Mazi« (Dalje.)
»Kaj skimavaš, Rus, pij rajši! Eno bomo rekli, kaj?« drega kontrolor, ki bi rad razživil družbo.
»Menda mu pa spet roji po glavi kak gozd. Ti preklicani lesotržci so vedno v špekulacijah, še pri kozarcu!« se pošali davkar. »Pusti, pusti zdaj številke, pa ga obrni —■ eks!«
»Ali verjamete Vardjanu?« spregovori slednjič Rus in objame z dlanjo kozarec.
»A to mu je rojilo po glavi!« se začudi sodnik, ki je bil suh, kakor bi ga potegnil iz herbarija, s svojim no-sljatim glasom. »Kaj boš dvomil Tomaž! Res, ali ne res, to nas vendar ne bo motilo. Stvar je malenkostna in ni nikak problem. Ergo! . . .«
»Jaz ne verujem in ne verujem. Zakaj pa bi hiteli pravzaprav hladni mimo malenkosti!« se kapricira Rus. »Jaz sera že od nekdaj detajlist!«
»He, bomo pa zaprisegli Vardja-na«, odloči hudomušni kontrolor. »Dacar, prinesi sveče, pa križ, sodnika imamo tu! Alo, Vardjan, ie bližje!«
Žganj ar v kotu se široko po-smehne in zmaje z glavo.
»Zaprisegati ga baš ni treba«; pravi Rus, »kdor ima navado lagati« tudi v prisegi laže«.
»Jaz lažem?!« plane pokoneu Vardjan, ki je pazno poslušal vsako besedo. Pijača je govorila v njem, alkohol. »Dobro, kaj stavite, gospodje, da grem nocoj opolnoči . . . no, kamor kdo hoče.«
»Na Sleme v mrtvašnico t« vpraša nezaupljivo Rus.
»Magar. Tema je, pa bom Šel. Koliko stavite?«
»Beži, beži, kdo ti bo pa verjel, da si bil res gori! Kdo bo pa šel za tabo?« se smeje neverni lesotržec.
»Ni treba nikomur hoditi za mano . . .«
»Seveda, da nas boš še lažje nalagal!« modruje davkar.
»Kaj nalagal! Čakajte no, da izgovorim ... Vi greste lahko ven na hodnik, od tam se vidi naravnost v okno mrtvašnice. Ko bom prišel gori, vnetil bom vžigalico, da se bo okno posvetilo in znali bote, da je Vardjau gori.«
»No, Rus . - .?« dregajo gospodje.
»Prav! Tu je dvajset kron stave!« vrže Rus na mizo bankovec in izprazni kozarce.
»Pri meni pa dobite denar, Vardjan, kadar se vrnete«, pravi kontrolor in vtakne bankovec v žep.
»Samo, če mi ga bodete res dali? . . .« se nasmehne žganjar neza-upno, ker se mu je ta pot zdela pre-malenkostna, da bi zaslužil toliko stave. Rekel pa vendar ni nič. »Če bo, bo . . .« si je mislil.
»Dali — Seveda ga bom dal! Saj vendar nismo otroci!«
»Kajpak, da boi dobil«, potrju-
je Požirek. »Gospodje niso umazani!« mu šepne na uho.
»Ampak za en frakljič bodete pa res dali gospodje, ko se vrnem, ali ne? . . .« se pogaja Vardjan, ki še vedno ne verjame, da je stava resna.
»Lej ga!« se togoti Rus, »ali res misliš, da brijem norce! Kar sem, sem stavil; sajme vendar poznaš, kdo sem! Ali sem te opeharil za en vinar, ko si mi prodal gozde? . . .«
»No, no, vse pošteno . . . vse prav . . . torej opolnoči grem na Sleme«
»Pa saj bo vsak čas polnoč«, momlja sodnik,   ko pogleda na uro.
»No, pa grem ... še ta požirek! Čez pol ure bom na Slemenu . . .« Vzame palico in zapre duri za sabo.
»Hej, Vardjan, pa kaj straha prinesi sabo!« vpije za njim dacar . . .
♦ . *
Lepa je Travna dolina. Kdor jo je imel priliko spoznavati, zdela se mu je na prvi pogled dolgočasna in pusta, a kmalu se mu je priklenila k srcu, da bi bilo trpko, ko bi se moral poslavljati od nje.
Res, da se ni videlo iz doline ni kamor v svet, ker so jo obrobljali krog in krog gozdnati griči, toda oko in dušo je dovolj mamila lepota, ki jo je po dolini samej pil pogled. Najbogatejši razgled se je odpiral z Griča ali pa s Slemena, ki sta se zdela spomladi človeku, kakor dva ljubka polotoka, prijazno moleča iz košatih gozdov v morje zelenih poljan Travne doline, ki je v sladkem nemiru
valovalo globoko doli od zore v mrak. Stala sta si drug pred drugim tako blizu, da bi ju človek skoro prekoračil. Kadar je oživljal dolino lep, solnčen dan, zdela sta se ti dva prijatelja, drug drugemu podajajoča roki v jutranji pozdrav ... v večerno slovo . . . Prek njiju je plavalo šepetanje, je dehtela pesem iz gozda v gozd. Priletel je ptič na Sleme, vstavil se na zidu pokopališča, malo se je ozrl po križih, mirnih in nemih ... pa je strepnil s perutkama in se preselil na Grič. Stokrat je pre-brenčala čebela tisto pot, obiskala tožne čase in perigone po gomilah in se vrnila mirno v panj . . .
Včasi se je človeka lotila otož-nost, ko se je vil po ozkih serpentinah sprevod. Vsakdanje misli so se razkropile in motalo se je krog duše tisto vsiljivo življenje, ki se ga človek tako zelo rad   ogiblje . . .; glej,
nekoč!--krsta bo romala po teh
ovinkih . . . zazvonil bo — žalosten glas se bo razlil po dolini, izgubil se
bo v gozdu   brez  odmeva--zdr-
čala bo ruša — nekaj solz bo orosilo gomilo — morda nobena . . . pri-frfotal bo ptič — zdrgetal na zidu, privzdignil perutki — in odfrčal . . . brez spomina------!
Ponosno, bahato se je vspenjala Požirkova hiša nad skromnimi sosedami sredi Griča. Bela je bila, na dva stropa, z rdečo streho in zeleno obrobljenimi okni, da so jo zagledalo oči s slehernega kotička Travne doline. Zadaj proti Slemenu se je opri-jemal stene širok hodnik, kamor so se navadno stekle vaške ženske, gledal sprevod, ko se je počasi pomikal
na Sleme po tisti žalostni poti, ki jo je bilo od tu lahko natanko pregledati. Sicer si opazil malokdaj živo dušo na hodniku, kvečjem, kadar jo mati Požirka razpenjala po vrveh mokro perilo, da se je na vetru hitreje sušilo, ali pa„ če je kdo poklical hlapca doli v hlev.
Semkaj so se preselili ta večer gospodje kmalu ko je odšel Vardjan.
Nekaj klasov je Še ležalo neobe-ljenih po tleh.
»To bomo pa pozneje,« je dejal Požirek. »Zdaj pa pojdimo še mi pogledat, kako bo Vardjan brkljal gori na pokopališču!« Vstali so in odšli za gospodi.
Noč je bila temna, ker so pre-pregali nebo težki jesenski oblaki in je bil mlaj. Toliko, da se je videlo ped pred sabo —
Učitelj je primaknil stol tik Anice. Na tihem je proslavljal temo, oblake, mlaj inVardjana, ki se mu ni smilil, ko so ga vsi drugi pomilovali na neprijazni poti. Z Anico sta sedela k sreči sama na enem koncu hodnika, ker se je družina priklopila h gospodom, ki so si znesli stole na nasprotni konec. Anica je najbrž mislila, da sedi še kdo domačih blizn nje, toda ko je Čula, da se je ta ali oni oglasil daleč od nje, hotela je zbe-žati k materi, ali k sestrama, a zdelo se ji je to na eni strani nespodobno in prezirljivo napram Svetliču, na drugi strani pa jo je bilo preveč strah, da bi ae ganila s stola. Pogrešal ju pa ni nihče, ker so bili vsi zaverovani, kdaj se posveti okno mrtvašnice.
(Dalje prihodnjič.).
A
•toj© prej ko slej na stališču: brez deželnega zbora ni niti državnega zbora.
Dalmacija.
Z a d e r, 27. sept. Posl. Bian-kini je utemeljeval svoj adresni predlog: dalmatinski dež. zbor mora lojalno pa jasno povedati kroni svoje stališče napram položaju, ki ga je ustvarila aneksija Bosne in Hercegovine v narodnostnem in državno-pravnem oziru, ter željo, da se združijo vse dežele, v katerih prebivajo Hrvati in Srbi.
Štajersko.
Gradec, 28. sept. Posl. Vrečko utemeljuje svoj predlog za podpore po ujmah prizadetim južnoštajer-skim krajem v slovenskem in v nemškem jeziku. Potem so se obravnavali še nadaljni nujni predlogi za podpore itd. Na dnevnem redu je med drugim predlog posl. dr. Korošca v zadevi za splošno in enako volilno pravico v dež. zboru in enak jiredlog soc.-demokratičnih poslancev.
Koroško.
Celovec, 28. septembra. Na današnji seji so se obravnavali nekateri predlogi gospodarskega značaja. Nato so se pridelila poročila dež. odbora posameznim tozadevnim odsekom.
Lex Axmman-Kolisko.
Dunaj, 28. sept. Vlada ne bo nobenega zakonskega načrta, ki bi bil slične vsebine kakor lex Axmann-Kolisko predložila cesarju v sankcijo, ker bi tak zakon nasprotoval državnim šolskim zakonom.
Ogrska kriza.
Budimpešta, 28. sept. Z današnjim dnevom je oficijelno konec koalicije. Stranka neodvisnosti pro klamira to kot velik uspeh svoje dosedanje politike in je mnenja, da je izključeno za vedno kako skupno postopanje nje same z ostalimi strankami.
Budimpešta, 28. sept. Dr. \Vekerle bo jutri ali pojutrišnjem Šel k cesarju, da bo vzel na znanje cesarjev sklep o demisiji kabineta. Kossutha bo cesar sprejel šele po Wekerlovi avdijenci.
Dnevne vesti.
!+ Občinski svet ljubljanski ima v petek ob 5. popoldne izredno sejo. Dnevni red prinesemo jutri.
-f- Prihodnja seja dežel nesra zbora bo v petek, pa bode zgolj formalna, ter bode trajala kakih deset minut, da se spravita v prvo branj e lovski zakon in občinski red.
rr »Slovenec« upije, da zapravlja dr. Tavčar deželni denar, ko je zahteval, da naj deželni zbor zboruje po predpisih, kateri so še vedno ve Ijavni. »Slovencu«, ki je svoj čas tako živahno zagovarjal več let trajajočo obstrukcijo klerikalnih kriča-čev, se ta neumna jeza prav slabo poda, tem slabše, ker je dr. Šusteršič še pred kratkim zastopal v zbornici enako stališče. Vzlic temu pa bodo klerikalni sleparji gotovo še nadalje rožljali z verigami, s katerimi so prikovani na korito S. L. S.
-f- Deželni odbor je zavrnil pritožbo proti zopet nem u nastavljeni u občinskega tajnika Novaka.
-f- Interpelacija poslanca Višni-karja in tovarišev zaradi zgradbe belokranjske železnice. Z državnim zakonom z dne 30. decembra 1907, št. 281 d. z. se je zagotovila naprava normalnotirne železnice od Novega mesta proti Karlovcu (belokranjska železnica) in od Knina do deželne meje proti Pribudiču na državne stroške. Stroški za prvo železnico so bili proračunjeni na 18,400.000 K. za drugo na 11,400.000 K. Belokranjska železnica bi morala biti izgotov-Ijena leta 1910., p se zgradba še danes ni oddala, marveč se še vedno meri in trasira, akoravno bode preteklo kmalu dve leti,odkar se je predložil načrt zakona. Podpisani tedaj poživljajo c. kr. vlado, da naznani, iz katerih vzrokov se pričetek zgradbe belokranjske železnice zavlačuje že drugo leto in zakaj se zgradba do-6edaj še ni oddala? — Podpisi.
+ Ne bojte se za nas! Kaj bi klerikalci dali, če bi mogli v narod-nonapredui stranki napraviti razdor. Zdaj, ko jim tako hudo prede, ko so vsled nezmožnosti svojih voditeljev zašli do vratu v blato, bi bil zanje tak razdor prava rešitev. Zato tudi hujskajo. A nič se ne bojte za nas. Eno je, kar združuje vse neklerikal-ne elemente, od konservativnega krila do skrajnih radikalcev, to je spoznanje, da je kranjsko klerikalstvo najpodlejša in najostudnejša stranka, kar jih zemlja nosi. To spoznanje združuje na skupno delo vse, ki jim je mar obči blagor, vse, ki žele dobro deželi Kranjski in slovenskemu prebivalstvu, vse ki imajo kaj čuta dostojnosti, vse, ki so ljudje in ne Demšarji.
-f- Kurz za ubijalce. Srečni nastop poslanca Demšarja v deželnem zboru je vzbudil v klerikalnih vrstah nepopisno veseljei  posebno ko je še
v
»Slovenec« zaklicali Zdar Buh Demšarju, s poleni in z noži nad liberalce. Čujemo, da bodo klerikalci priredili poseben kurz za ubijalce. Vaditelja bodo lahko dobili s Češnjice, teorijo pa bo predaval dr. Lampe. Tak kurz bo zelo pomnožil fttevJlo čukov.
+ Gangl in Sehwarz. Včerajšnji »Slovenec« kar v treh noticah napada posl. Gangla, češ, da je v za-dnji seji deželnega zbora delal globoke poklone pred deželnim predsednikom. Te notice je napisal nekdo, ki nima o dostojnosti nobenega pojma in ki meni, da se kaže olika samo v pretepavanju. Kaj se je zgodilo! Pred začetkom seje je nesel posl. Gangl deželnemu glavarju neko prošnjo. Ko je šel mimo Schwarza, ki je bil obrnjen proti njemu, ga je pozdravil, kakor je navada med olikanimi ljudmi, ta pa se je za pozdrav zahvalil, kakor je zopet običaj olikanih ljudi. Olika zahteva, da se pozdravljajo možje, ki se poznajo in ki so večkrat že občevali med seboj. Tako se pozdravljajo tudi poslanci raznih strank med seboj, če se jim ni politiško nasprotstvo izpremenilo v osebno sovraštvo, kakor n. pr. pri Lani petu. Koncem seje, ko je Ganu i poslušal čitanje interpelacije, je pristopil k njemu baron Schwarz in mu je izrekel sožalje ob smrti njegovega očeta, ki mu je umrl pred 14 dnevi. To so storili tudi g. deželni glavar, g. dr. Šusteršič in še nekateri poslanci S. L. S. Posl. Gangl se je baronu Sehwarzu, kakor vsem drugim za izrečeno sožalje dostojno zahvalil, ka*~ kor je prav in lepo. To je bilo vs€ Dr. Lampetu se seveda ni mogel, kef^ Lampe ne pozna tudi ob takih prilikah nobenega takta, čeprav je Gan-glovega očeta dobro poznal in je bil večkrat v njegovi hiši — zato ga je pa tudi takoj po smrti, ko se še ni shladil v grobu — s primerno sirovost jo udaril v »Slovencu«. — Vsak dela tako, kakor pač zna. Ne objavljamo tega, da bi morda hoteli Gangla opravičevati — saj tega ni treba — ampak te vrstice naj služijo v dokaz, kako nizko je privedla slepa politiška strast nekatere ljudi. Sirovi so in sirovi ostanejo!
+ K poglavju »deželna električna centrala«. V tozadevni brošuri čitamo: »Ondi se zgrade dve centrali ena nad in ena pod Kranjem. Po predležečih projektih se dobi v obeh centralah pri normalnem vodnem stai:.ju okroglo pettisoč konjskih sil.« Tako v brošuri. Torej pri normalnem vodnem stanju! Kaj pa pri minimalnem? Poznamo vodno stanje pri teh projektih in vemo, da je bilo letos pozimi tako malo vode, da bi se ne bilo dobilo niti en tisoč konjskih sil iz obeh central! In to celih 5 do C, mesecev! Stari ljudje pravijo, da se je svoječasno Sava tod skoro posušila. V deželnem zboru se je reklo, da ima deželna centiala že za več tisoč konjskih sil odjemalcev. Kako pa naj dežela da pozimi in ob suši več tisoč konjskih sil, če jih nima? Ker o kaki akumulaciji vode ni govora, ali hoče v teh grabnih postaviti parne stroje kar za več tisoč konjskih sil za rezervo? Ali hoče tovarnarjem plačevati v kritičnih zimah in ob suši velikanski penale? Ali naj takrat tovarne in delavci stoje? Ali naj pri takem deficitu tovarnarji dobljeni penale zopet vrnejo dežeii pri davkih v obliki zvišanih deželnih d okladi Ali naj tovarnarji izgube vsled ne-d ostajanj a moči svoje odjemalce 1 Neštevilno veščakov je že izreklo svoje prepričanje, da ti projekti niso sposobni za prenos električne energije. Lepa stvar je podjetnost, vendar naj se taki veliki projekti snujejo hladnokrvno, nikdar pa ne 2 vročekrvno naglico. Zatorej: gospodje pamet! da ne bo po dovršeni zgradbi skoro vsako leto pobila toča vse dežele v obliki centralnih deficitov !
+ Kanalizacija v Ribnici. Z ozirom na našo včerajšnjo notico o interpelaciji v tej zadevi pripomnimo, da leži zadevna prošnja že nad dve leti pri okr. glavarstvu v Kočevju, in ne pri deželni vladi. Ako dela že razpis obravnave nepremostljive težave, kaj bo še z izvršitvijo?
-f- Za poštne nadkontrolorjc so imenovani poštni kontrolorji Anton Sto k , Aristid Bracchetti, Gregor Bartol, Ivan Z a n d e g i -a c o m o v Trstu, ter poštni oskrbnik Alfons Schlechter v Kopru.
+ Iz šolske službe. V brezplačno šolsko službo je vstopila učiteljska kandidat inja Irena Petschnig v Kamniku. Na isti šoli je imenovana Angela Kenda za prov. učiteljico. Za prov. učiteljico v Šmarju je imenovana Berta Valenta. Mesto obolele učiteljice Ludovike Tschretnik je imenovana za Col suplentka Marija Grilje. Mesto obolelega Henrika Pa-ternosta pride v Senožeče učiteljska kandidatinja Terezija Grebene. Učiteljska služba se definitivno odda na šestrazredni ljudski šoli na Viču. Prošnje je vložiti do 28. oktobra £' 1. na okrajni šolski svet v Ljubljani.
— Slovensko gledališče. V no* bo to, dne 2. oktobra se otvori sezona
slovenskega gledališča z znamenito dansko dramo »Revolueijska svatba«, ki jo je spisal Sophus M i c h a-e 1 i s. Plemiča Ernesta des Tressail-lesa igra g. 11 i č i ć, Aleino de J/ Estoile gdč. Kandlerjeva, kon-ventovega komisarja Montaloupa g. Skrbinšek in republikanskega poveljnika Marc - Arrona g. N u -čič; večje vloge igrajo dalje novo-an gaže van a naivka ga. Iličićeva, novoangaževani režiser g. V e r o v -šek, g. B o h u s 1 a v f g. Povhe, g. Danilo in g. Bnkšek. — V nedeljo popoldne se igra prvič Ne-stroveva burka »Utopljenca«, bogata komičnih situacij in satire na prijateljstvo. Glavne vloge igrajo: gosp. Povhe, g. Verov8%k, g. Na-č i č in gdč. W i n t r o v a. — V nedeljo zvečer se poje prvič v sezoni velika romantična opera »Lohen-grin« Rik. \Vagnerja. Kralja poje g. H o 1 z i n g i r , Lohengrina g. F i a-1 a , Elzo gdč. L v o v a , Telramunda g. pl. V u 1 a k o v i č , Ortrudo ga. Nordgartovs, kralj, glasnika pa g. L i p n i c k y.
— Dar. Mesto venca na rakev umrlega g. dr. Milana Hribarja je daroval g. P]lija Predovič 30 K »Ciril a Metodovi podružnici« V Mostah. Isti »Družbeni« podružnici je daroval g. Zaljubljen 1 K 36 v od mari-jaš-igre v gostilni pri g. Goršiču. Obema plemenitima darovalcema izreka odbor toplo zahvalo z željo, da najdete mnogo posnemovalcev.
— Omizje »Dolga vas« je darovalo »Družbi sv. Cirila in Metoda« v
'blag spon lin t dr. Ivana .Mrtema Hri-
^^^"ftl^gkf kuhinji/ »faomoVina«
je daroval g. Haram basa, časteč spomin umrlega prijatelja dr. Ivana Milana Hribarja 10 K.
— Dr. Oražen je odpovedal službo zdravnika v deželni prisilnici. — Služba se razpiše in letni njeni dohodek se zviša na 2000 K.
— Ustanovni občni zbor »Sokolske župe Ljubljana I. v Ljubljani se
je vršil v nedeljo dopoldne ob prav obilni udeležbi v Meščanski pivnici. Otvori] ga je predsednik pripravljalnega odbora br. Adolf Petrin, kateri je, prav prisrčno pozdravil navzoče zastopnike bratskih društev Sokola I., Sokola II. in Sokola v Št. Vidu. V nadaljnem svojem govoru je omenjal razvoj slovenskega sokol-stva, kateri se je od svoječasno obstoječega južnega Sokola tako razvil in je tako važen faktor, da mora danes vsakdo ž njim računiti. Spominjal je brate na oni veseli pojav v slov. sokolstvu, ko se je ustanovila »Slovenska Sokolska Zveza«. Mi pa danes ustanavljamo prvo slovensko župo Ljubljana L, katere prvi člani so društva Sokol L, Sokol II. in Sokol v Št. Vidu. Glavni namen župe je, da spoji več društev, in da pošilja župni vaditeljski zbor venkaj svoje vaditelje. Nato je prebral br. Zor-čič župna pravila, ki so bila soglasno odobrena. Potem se je vršila volitev predsedstva. Soglasno in z vzklicem so bili izvoljeni bratje: starosta Adolf Petrin, I. podstarosta dr. Jos. Pipenbaeher, II. podstarosta Fran Šusteršič. načelnik dr. Pavel Pestot-nik, tajnik Nande Svetiič, blagajnik Fran Medic, zapisnikar France Marn, predsednik župnega izobraževalnega odseka prof. Breznik, namestniki so bratje: Julij Brilej, Milan Pol i čar, Janko Trček, pregledniki računov so bratje: Stanislav Jesenko, Jos. Pečnik in Vinko Zorčlč. Na predlog brata Medica se je določitev članarine prepustila odboru. Ker se ni nihče več oglasil k besedi zaključi starosta zborovanje z željo, da delujejo vsi člani na to, da bode župa vzsrledna in da si pridobimo novih društev.
— Telovadno društvo Sokol II. je založilo po načrtu domačega umetnika g. V. Novaka lične sprejemnice, katere dopošlje prihodnje dni bratskim društvom na ogled, da jih blagovolijo naročiti.
— Izredni občni zbor »Glasbene Matice«, ki se je vršil včeraj zvečer v društveni dvorani, pomenja za Slovence ogromen korak naprej na priju glasbe. Predsednik g. prof. Štri-tof je v svojem otvoritvenem nagovoru omenjal, da je društvo že dolgo gojilo željo po izpopolnitvi v vseh svojih panogah: glasbeno - literarni, šolski, koncertni in knjižniški. Podlaga je ugodna, primanjkuje pa sredstev, neugodne so bile tudi politične razmere in vlada ni bila društvu naklonjena. Vse zapreke so zdaj večinoma odstranjene in našel se je tudi nekak ključ, ki naj bi razrešil vprašanje ustanovitve jugoslovanskega konservatorija v Ljubljani. Predlog, s katerim stopa odbor pred občni zbor, je sad dolgoletnega premišljevanja in temelji v tem, da se na dež. zbor pošlje prošnja za večjo podporo v s vrbo preureditve »Glasbene Matice« s pomočjo »Cecilijanskega društva« v popolen konservatorij. Deželni zbor bo vlogo principijelno rasli in nato bo dež. odbor stopil v pogajanja z obema drušvoma. Vloga se glasi sledeče: »Visoki deželni zbor skleni: 1. V Ljubljani je čim prej ustanoviti deželni glasbeni savod, ki
naj se polagoma in po potrebi razširi v popolen konservatorij. Podlaga mn bodi šola »Glasbene Matice« in orgljarska šola »Cec. društva«, ki se združita in v svojem pouku do kon-serv. višine dvigneta. 2. Deželni odbor se pooblašča, da stopi v tozadevni dogovor z obema društvoma, z »Glasbeno Matico« in s »Cec. društvom«. 3. Dogovori naj se 6učejo v tem okviru: a) obe društvi ostajata še nadalje društvi z dosedanjimi svojimi delokrogi ter sta izključno lastnici vsega svojega premičnega in nepremičnega premoženja. — b) Dohodki obeh društev se vporabljajo še nadalje v dosedanje svrhe; za pokritje primanjkljajev v dež. glasbeni zavod s konservatorijsko višino razširjene šole »Glasbene Matice« in or-gljarske šole »Cec. društva« pa skrbi dež. odbor bodisi iz dež. premoženja, bodisi da izposluje primerno zvišano državno ali drugotno podporo. — c) Vodstvo in uprava konservatorija se podredi stalnemu kuratoriju, v katerega imenujejo svoje zastopnike vsi oni faktorji, ki dejansko vzdržujejo onservatorij; ti so obe imenovani jrlruštvi po svojih odborih, država, ležela, stolno mesto Ljubljana in kdorkoli bi še izdatno in trajno prispeval k vzdrževanju podjetja. Število članov kuratorija se primerno po višini prispevkov repartira med vzdrže vatel je. — č) Konservatorij se opremi s kar možno popolno glasbeno knjižnico, ki bi omogočila spopolnje-vanje glasbenih študij. — d) Ker je neizogibno potrebno, da konservato-rijski učenci v spopolnitev svojih študij tudi mnogo koncertnih izvajanj slišijo, v Ljubljani kot malem mestu pa takih koncertov ni v povoljni množini, zato naj se koncertno delovanje »Glasbene Matice« razširi in kot integrajoč del konservatorija z njim združi. To razširjenje naj se izvrši na ta način, da se poleg pomnoženih koncertov pevskega zborr. »Glasbene Matice« omogoči kar možno mnogo koncertov tujih umetnikov in da se tudi »Slov. Filharmonijo« v primeren stik spravi s koncertnim oddelkom konservatorija. — e) Delovanje konservatorija kot šole iu koncertnega oddelka mora stati izven vsake politike. — f) Ako bi se kdaj izkazalo, da je vzdrževanje konservatorija in v. njim združenega konc. zavoda v nameravani obliki ne možno, postavita se obe društvi v se danje stanje.« Vloga nato z obširnimi stvarnimi in statističnimi podatki utemeljuje to prošnjo. Ko so bili še nekateri gospodje posegli v debato je bil predlog odbora soglasno sprejet. Druga točka dnevnega reda, namreč sprememba pravil, se je odložila na poznejšo dobo, ko bo rešena vloga na dež. zbor.
— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, je priredilo 26. t. m. poslovilni večer v restavraciji »Nar. doma« svojim bratom pevcem, ki odhajajo k vojakom. Večer je uspel zelo dobro. Zbralo se je mnogo prijateljev društva, sami za slov. pesem navdušeni ljudje. Brat podpredsednik Magister je otvori 1 večer, je pozdravil goste ter gospe in gospice veseličnega odseka, ter bratom prihodnjim vojakom zaklical »Srečni, zdravi do sko-rajšnega svidenja Na zdar!« V imenu k vojakom odhajajočih odgovoril je brat tajnik Jan Zorko. Govorili so še potem bratje H. Seljak, Av. Štam-car, A. Pintar. Gosp. podporni član Havliček je čestital društvu na tolikih uspehih v tako kratki dobi kar društvo obstoji. Konečno je brat n. Magister izrekel vsem gostom najlepšo zahvalo za udeležbo, nakar se je pri krasnih pesmih razvila najlepša zabava. Opazilo se je tudi. da je tekom večera pristopilo k društvu lepo število podpornih članov. V slovo je zadoncla »Lepa naša domovina«.
— Novo industrijsko podjetje. Pod tem naslovom priobčili smo leta 1902 in 1905 podrobnosti o načrtu, kojega je izdelal in v svrho dobave koncesije oblasti predložil nad-inženir Žužek. Šlo se je za dobavo vodne sile na Savi v Medvodah oziroma Tacnu pod Šmarno goro. Danes, po preteku štirih oziroma sedmih let nas projektant obvešča, da je dobil koncesijo za izvršitev tega načrta. Ker se gre tu za dobavo 1500 konjskih sil in to v obližju mesta Ljubljane, koder se nahajajo največja tovarniška in obrtna podjetja, in se ravno sedaj bavi deželni zbor z napravo deželne centrale, katera naj bi dosedanja podjetja ojačila poleg tega pa tudi nova osnovati omogočila, zdi se nam primerno, da spregovorimo nekoliko o tem načrtu. — Prvotni načrt iz leta 1901 zasnovan je bil na širši podlagi kot sedanji, moral je pa projektant svoj načrt umakniti, ker so bile zahteve nekega mlinarja tako ogromne, da pod takimi okolščinami načrt sploh ni bil izvedljiv. Takrat bi se bilo dobilo z lahko do 2700 konjskih sil. Po sedanjem koncesijoniranem načrtu zajezi se Sava v Medvodah približno 1 km pod utokom Sore s 114 m dolgim jezom na zatvornice, katera konstrukeja omogoČuje po poln orna odprtem jean  odvajati vsakakoršno
visoko vodo brez škode obrežju in vodni posesti. Zajezena voda odvaja se na levem koncu jezu po 12 km širokem in 2 km dolgem jarku do Tacna oziroma ondi projektovane električne centrale in od tod po 25 m širokem in 300 m dolgem odtoku zopet v reko Savo. S to napravo dobiti je 6 m strmca in pri uporabi 25 do 30 kubikmetrov vode v sekundi od 1500 do 2000 konjskih sil. V elektrarni projektovani so 3 dinamo stroji po 750 kg neposredno zvezani s turbinami in regulatorjem za proizvajanje elektrčnega toka, ki se bode prenašal proti Medvodam in pa Ljubljani in oddajal za stroje in razsvetljavo. Ob enem se bode električni tok tudi uporabil za gonilo zatvornic na velikem jezu v Medvodah tako, da se bodo iste auvoma-tične odpirale. Glede troškov prora-čuneni so isti na en in pol milijona kron, kar bo omogočilo oddajati tok po primerno jako nizki ceni.
— Razstava slovenskih umetnikov ostane le še ta teden otvorjena. Zaključek je nepreklicno v nedeljo 3. oktobra ob 3. popoldne.
— »Dijaški Almanah« za leto 1909 10 je izšel. Vsebina je prav bogata in zanimiva in zato je upati, da bo naše napredno dijaštvo rado poseglo po njem. Cena izvodu je 1 K.
— Nov plesni učitelj. Deželna vlada je podelila g. E. Rozmanu koncesijo za pouk v plesu. Kako potreben je bil učitelj, ki bi poučeval v slovenščini, tega pač ni treba po-vdarjati. Opozarjamo torej občinstvo in zavode na novega uč}telja.
Prememba posesti. Janko P o-p o v i č, trgovec z živino kupil je te dni od trgovca Josipa Jelačina posestvo na Rudniku za 70.000 K.
Sokolu na Igu so darovali Ivan Gerbec 30 K, Alois Minatti 30 K, Minka Govekar 3 K, Anton Jesih 5 kron, Martin Zdravje 50 K, Martin Furlan 30 K, dr. Matej Hudnik 20 K, Anton Jere 10 K. Vsem darovalcem, ki so podprli mlado sokolsko društvo v njegovem loškem boju za obstanek, iskrena hvala! Da bi bilo še obilo posnemovalcev! Na zdar!
Odbor.
Nočni čuvaj — tat. V soboto 18. t. m. smo prinesli iz Šiške notico s tem naslovom. Da ne bo neljubih pomot, konstatiramo, da ta nočni čuvaj ni identičen z g. Iv. Kramerjem, bivšim nočnim čuvajem v Šiški.
Iz Št. Vida smo prejeli: Sklice-vaje se na § 19. tiskovnega zakona prosim, da sprejmete naslednji popravek dopisa, »Klerikalna strahovlada«, priobčenega v »Slov. Narodu« št. 214 z dne 20. septembra t. 1.: Ni res, da mi je gospod nadzornik Gabršček dal besedo, da dobim izpraznjeno mesto; res je pa, da sem vedela, da mesta ne dobim in zato tudi nisem šla v šolo, kakor je napačno poročal »Slov. Narod«. — K S a 111 e r.
Z nožem. Dne 26. septembra t. 1. ob 11. ponoči je nastal med premo-garjema Ernestom Pogačnikom i it Stanislavom Bregarjem v kleti gostilničarja Franca Birtiča v Hrastniku prepir, kateri je s tem končal, da je Pogačnik sunil Bregarja z nožem v prsa in v trebuh in sicer desetkrat. Bregar je smrtno ranjen, ter bo skoro gotovo umrl. Občinska redarja sta bila takoj na licu mesta in sta iskala po Hrastnikiu in Ojstrcm storilca, katerega sta pri nekem pre-mogarju v Hrastniku skritega zasačila in aretovala. Aretovanec je }.V. c. kr. okrajni sodni j i v Laškem oddan.
Na naslov tržaškega poštnega ravnateljstva. Piše se nam iz Divače: Nejevoljni poslušati še zmiraj pritožbe o draginji cd strani tukajšnjih poštnih uradnikov, opozarjamo poštno direkcijo tržaško ter trgovinsko ministrstvo, naj vendar ukrene potrebno, da se enkrat reši tiste ples-njive akte radi 20% kraške doklade, kateri akti ležijo več kot leto dan pozabljeni v kakšni omarici, ali morda celo v peči poštnega ravnateljstva. Naši poštni uradniki morajo na vsak način dobiti zahtevano kraško dokla-do, kajti zadnja instanca je že stvar rešila! Ako v teku enega meseca direkcija tega ne nakaže, obrnemo se na vse slovanske poslance, da pride stvar v parlament. Potem bodenio še druge razmere razkrili. Mislimo, da bode vendar  enkrat zadostovalo
Divačani.
Bob v Kamniški Bistrici. K zaključku letošnje turistovske sezone priredi »Slov. planinsko društvo« v nedeljo 3. oktobra društveni izlet v Kamniško Bistrico, kjer bode za goste pripravljen »bob«. Vršil a se bode prava planinska veselica. Priporočamo, da gredo izletniki z večernim vlakom ter prenoće v Bistrici; dovolj časa imajo pa na razpolago tudi dotični, ki porabijo v nedeljo jutranji vlak, ker dospejo že pred 12. uro k izviru. Povratek iz Bistrice med 4. in 5. uro popoldne v Kamnik ter z drugim večernim vlakom v Ljubljano. S pijačo, z mrzlimi in gorkimi jedili bo najbolje preskrbljeno.
Mostni nar v Krškem je postal Gregor Kokalj.
^ OT. Benkovi* capnsfT Brnite*
{Včeraj 36 bila sklenjena pogodba, s katero je dr, Benkovič svojo odvet« niško pisarno oddal dr. Lud. Stiker-ja iz Celja, ki jo prevzame čez šest tednov. Slovenci v Brežicah so prav veseli, da dobe namesto dr. Benkovi-ča tako narodnega moža, kakor je dr. Stiker, Dr. Benkovič se. preseli y Celje.
Izpred mariborskega porotnega
sodišča. Včeraj sta sedela na zatože-ni klopi oba Štefana Doberšek, oče in sin, radi hudodelstva goljufije, po-jvzročene s požigom. Sin Štefan je botel letošnje poletje v Ameriko, toda denarja ni mogel dobiti. Oče 3e imel svojo bajto zavarovano pri graški vzajemni zavarovalnici za 1000 K. Da bi dobil denar, je sin pregovoril očeta, da je zažgal svojo bajto. Obtoženca dejanje priznata. Oče je bil obsojen na pet, sin pa na 10 mesecev težke ječe. — Dne 28. t. m. se je zagovarjal 201etni kočarjev sin Josip Schmied iz Kicarja radi hudolstva uboja. Dne 1. avgusta t. 1, je prišlo med fanti pri nekem vino-toču v Kicarju do prepira. Schmied je stekel do bližnje hiše, pograbil kopačo ter z njo nazaj pritekel. Udaril je Alojzija Goloba s tako silo po glavi, da je čez nekaj minut umrl. Schmied se zagovarja s silobranom. V Boj med civilisti in vojaki. V. noči 27. t. m. je prišlo v neki mariborski gostilui med delavcema Ivanom K u r t n i k o m in Josipom Kanclerjem ter med podčastnikoma Alojzijem S c h o h e r j e m in Ivanom S t e i n e r j e m do hudega pretepa. Steiner je ves divji mahal s svojim bajonetom tako, da je pobil mnogo posode; polomil je tudi nekaj stolov. Pozneje je priša policija, ki je s pomočjo vojakov porinila delavca na cesto. Kancler se je čez ne-kaj časa vrnil, toda vojaki so takoj navalili nanj, ga krvavo pretepli in ven vrgli.
Lakkoživka roparsko zadavljena. Pod tem naslovom včeraj priobčeno vp«t o Mariji Matias v Trstu je treba popraviti. Pri obdukciji se je namreč dognalo, da Matias ni bila zadavljena, marveč je umrla vsled zastrup-Ijenja z alkoholom. f*    Iz morja so potegnili včeraj zjutraj truplo OOletnega krošnja rja Josipa T o r c e 11 o iz Trsta. Ker je bil zvečer zelo pijan, je gotovo y pijanosti zašel v morje.
Tržaško nemštvo napreduje. Pri trgovskem in pomorskem sodišču se Je vpisala dne 25. t. m. družba: »Er-ste osterreichische Hotelgesellschaft inTriest«. Namen družbe je ustanavljanje hotelov in drugih enakih naprav, nakupovanje zemljišč itd. Poslovodja in zastopnik je Aleksander S c h a 1 k iz Opatije. — Slovencem bode treba biti budnim pred nemškim volkom.
Elektro-Radiograf-Ideal, Franc-Jožefova cesta 1, zraven glavne pošte, ima od srede, dne 29. septembra do petka, dne 1. oktobra 1900 sledeči spored: Sin oskrbnika. (Drama v 20. slikah.) Predor Loitschberg. (Interesantno. — Po naravi.) — Eosseth. — (Drama. -— Dolga, lepa umetniška projekcija.) Izredno potovanje. Vsak petek sodeluje pri predstavah »Slovenska Filharmonija«.
Prvi kinematograf Pathe, prej Edison. Dunajska cesta št. 22, ima cd srede, 29. septembra do petka 1. oktobra sledeči spored: Razstava otrok. (Po naravi.) Nadležni sosed. ■(Komično.) Ribolov z dinamitom pri Salomonskih otokih. (Po naravi.) Francoski kralj Ludovik XI. (Zgodovinska drama.) Mi že poplačaš!!! — Vsak ponedeljek sodeluje pri predstavi »Slov. Filharmonija«.
Mrtvi roki je zapustila umrla Marija K u k e c iz Ljubljane in sicer: škofovim zavodom 1000 K, cerkvi na Viču 3000 K, cerkvi v Spod. Šiški 2000 K, cerkvama na Brezjah in na Rožniku po 000 K in Vinceuci-jevi družbi y Ljubljani 1000 K, skupaj 8200 K. Ta Marija Kukec je šla gotovo gorka v nebesa!
Kolo ukradeno je bilo dne 22. t. m. lesnemu trgovcu g. Jožefu Zupanu y, Dovjem. Kolo je »Puchove« tovarne, je prostega teka, velike prestave, črno pleskano ter zvonec nc lunkcijonira. Vredno je 200 K. Tatvine je sumljiv nek okoli 30 let star tujec, k je pravil, da je tenorist in ■notuje peš proti Trstu. Govori laško in nekoliko nemško. Pred nakupom be svari. *
Konja ukradel je dne 18. f. m. nek individij posestniku Petru Pa-n j a n u v Kvasiti pri Črnomlju. Ker "so tatu takoj zasledovali, je konja popustil in zbežal.
Dva nabiralnika sta bila dne 24. t. m. ukradena v župni cerkvi v Moravčah, y katerih je bilo do 12 K denarja, nabiralnika sama pa sta vredna 10 K. Orožništvo je enega osumljenca aretovalo, drugega pa še zasleduje.
Mučen samomor. Leta 1888. W Kamniku rojena natakarica Ivana B a c h at o y a je služila do minole-ga tedna !P neki gostilni v Preski in svojemu   gospodarju napravila pri-
manjkljaja ll6 Kf katere mu je obljubila plačati. V soboto je pa v samomorilnem namenu pila petrolej in ker si s tem ni mogla v svojem obupu življenja končati, se je polila potem s petrolejem ter se zažgala. Prepeljali so jo v soboto v deželno bolnico, kjer je v groznih mukah v nedeljo izdahnila. Vzrok samomora je bila neozdravljiva bolezen.
Nesreča. Danes zjutraj so se na Dunajski cesti splašili konji hlapcu g. Andreja Me j a č a iz Komende, ko je peljal vino. Hlapec je pri tem prišel pod voz ter si zlomil nogo. Poškodovanca so prepeljali v deželno bolnico, konji in voz pa so v varstvu.
O, te ženske! Pri zgradbi tovarne za surogate sta si dve ženski skočili v lase ter se obdelavale z ženskim orožjem — z nohti — tako, da sta se razšli obe z razpraskanima obrazoma. Ženski je bil k temu na-kačil nek delavec.
Aretovana sta bila včeraj dva delavca in en hlapec, ker so te dni pri stavbi tovarne za surogate napadli nekega fanta ter ga i nožem in z v robcu zavitim kamnom tako poškodovali, da je moral v. deželno bolnišnico. Poškodovanec se je preje v neki gostilni na Martinovi cesti vmešaval med nje ti so šli potem, ko *!e lokal zapustil, za njim ter do-šedši ga, stresli nad njim svojo jezo. Aretovanci pridejo pred sodišče.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 49 Maeedoncev in 103 Slovenci, nazaj so prišli 4 Hrvati. 25 Kočevarjev se je odpeljalo na Dunaj kostanj peč.
Izgubila je zasebnica ga. Jožefa M e 1 i n o v a novo zlato brožo z briljantom. — Čevijarjeva žena ga. Jožefa Tavčarje y a je našla črn dežnik.
32116 5M.
* Izseljevanje bosenskih Moha-medanov se prične v kratkem v večjem obsegu. »Srbska riječ- javlja, da je mnogo družin prosilo za potne liste.
^Zločini v Ameriki. Pred dobrim tednom je neznan Italijan odpeljal iz U tiče, N. Y., tri italijanske otroke. V začetku se je mislilo, da jih je odvede! kak član tajnega društva »Črna roka«. To pa najbrž ne bo resuič-no, kajti starši nesrečnih otrok izjavljajo, da niso dobili nikakih izsi-ljevalnih pisem in da tudi nimajo nikakih sovražnikov. Otroci so izginili zvečer, našli so jih šele zjutraj okrog 5. ure v nekem jarku zunaj mesta. Sedemletna Tereza je bila ustreljena v srce, šestletna Frančišska v levo roko in njen 21/- letni brat pa v trebuh. Frančiška je bila vsled izgube krvi tako oslabljena, da ni mogla ničesar govoriti. Ko se je nekoliko okrepčala, je povedala, da jih je izvabil neki mož, ki jim je rekel, dn jim bode nekaj kupi!. Ko jih je pripeljal v jarek, je začel nanje streljati, potem je pa odšel. — V New Jor-ku se je zgodil pri belem dnevu drzen roparski napad. Pred prodajaln i-co nekega Jankelsa se je vstavil avtomobil, iz katerega so izstopili i rije možje. Šli so naravnost v prodaj?]Ini-co. Eden je obetal pri vratih, dva pa sta šla stikat po predalih. Gospodar in njegova dva uslužbenca se niso upali ganiti, kajti vsak ropar je držal nabit samokres v roki. Ker sta roparja v predalih le mri Jo d- »i In, sta preiskala trgovca samega* Našla sta pri njem 358 dol. Ko so roparji opravili svoje delo. so sedli na avtomobil in oddirjali. Trgovec in njegova pomočnika pa so.veseli, da so ostali živi. — Italijanska »Črna roka« si je poiskala zopet novo polje, da zamore izvrševati svoja hudodelstva: Lopovska italijanska družba se poteguje za svoje rojake tam, kjer so baje ti oškodovani po drugorodcih. Ce-orge Sirovič, stanujoč v hiši št. 503 zapadna 151 ul. v New Jorku, soured-nik nekega lista in tudi pevec pri 1 ta lian Opera Co., je dobil pred kratkem grozilno nismo, da ne čaka nJ2-ga, njegove soproge in oletnega sinčka nič dobrega, če ne prepusti svojega prostora pri italijanski operni družbi kakemu Italijanu, kateremu edinemu pripada. Sirovič se za grozilno pismo ni zmenil in je zahajal vsaki večer v Academv of Music. Pri povratku v sredo zjutraj okrog ene ure je zadel na dvorišču hiše na neko nezavestno ženo. Hitel je v svoje stanovanje, da bi o tem obvestil svojo soprogo, a je našel doma samo dečka. S svetilko se je potem vrnil na dvorišče in sedaj je videl pri luči, da je njegova lastna žena, ki je nezavestna, s trdo zamašenimi ustni i ležala na tleh. S pomočjo policaja je spravil Sirovič svojo soprogo zopet k zavesti. Sirvič je pripovedovala, da je tekom noči udri v stanovanje nek elegantno oblečen gospod, ki jo je prijel in ji privezal okolu ust ruto, gotovo napojeno s kloroformoin. Padla je v nezavest in ne ve ničesar povedati, kaj se je potem z njo godilo.
* Krave dobe tekmeca. Ker se je pričela v New Jorku in po vseh drugih velikih ameriških   mestih   vse- ;
stranska kampanja proti nečistemu kravjemu mleku, katero je čestokrat polno raznih bacilov, se je prebivalstvo pričelo pripravljati na to, da bode vživalo tekočino, ki je slična, oziroma popolnoma taka, kakor pravo, naravno mleko, ki pa vendar le ni mleko.Vsled tega se je že vstanovi-lo v Nebraski več družb, katere bodo izdelovale pijačo, ki bode nadomesto-vala mleko. Krave v Omahi in okolici sicer niso prav nič slabše, kakor one v New Jorku, vendar je pa bila agitacija proti tuk. kravam izdatno živahnejša, kakor proti newyorškira in tako se je prebivalstvo končno prepričalo, da dobiva dan za dnevom s svojim mlekom na bilijone bacilov in drugih mikrosopičnih živalic. Posledica tega je bila, da je prebivalstvo mesta Omaha skoraj popolnoma ostavilo rabo mleka in da zahteva sedaj za to primerno nadomestilo. Tako so nastala podjetja, katera izdelujejo mleku podobno pijačo. V kratkem bodo v mestu nastale tovarne, v katerih se bode izdelovalo to nadomestilo. Nek podjetnik naznanja, da bode izdeloval mleko v tabletah, katere bodo tako velike, kakor denar po pet centov. Vsak komad takega mleka bode naravno veljal tudi pet centov. Ko se taka tableta razpusti, da natančno četrt litra mleka, katero bode natančno tako, kakor ono, kojega dajejo krave. Tablete bode vsakdo lahko nosil seboj v žepu. Ako bode kedo lačen, treba mu bode le seči v žep in pojesti eno tableto, nakar bode tako sit, kakor po navadni večerji pri Delmonico ali pa v Astor Hou-se. Zopet drugi podjetniki bodo izdelovali takozvani mlečni prašek, v katerem so vse one snovi, kakor v navadnem kravjem mleku. Vsi podjetniki izjavljajo, da bodo zgradili svoje tovarne tekom tridesetih dni, tako da se zamore potem pričeti z rabo umetnega mleka. Vsi tudi izjavljajo, da bode njihov produkt izdelan iz kemično čistega mleka, živalsko masti in sladkorja. Mleko se ne bode ski-salo niti v najbolj vročem vremenu in bode posebno pripravno za rabo na parn ikih.
etefonska in firzoiavna
v«
!lUl
f Volitev na Goriškem«
Gorica, 29. septebra. Izid defini-tlvnega. skruti ni ja. je naslednji: Oddanih je bilo 21.210 glasov; cd teh jih je bilo veljavnih 21.051. Absolutna večina znaša torej 10.527. Dobili so: agrarni kandidat je dr. Franko 9358, Križnic 9429 In Š t r e k e 1 j 9343 glasov; klerikalni kandidat je dr. Fon 10.471, Jerič 10.534 in M a n f r c d a 10.477 glasov; soeijalnodeniokratlčni kandi-datje: Marica 1081. dr. T u m a 1088 in Vrč on 1083 glasov, končno je dobil neki Kocjan 25. Absolutno večino je dosegel samo klerikalni kandidat Jerič, ki je zmagal s sedmimi glasovi in je torej izvoljen. V ožjo volitev prideta agrarca dr. Franko in Križnic ter klerikalca Fon In Manfrcdo. Opomniti je, da je zrna-gal Jeric le, ker se blizu 2000 volil-cev ni udeležilo volitve.
Deželni zbori, Dunaj, 29. septembra. Vlada se Še ni odločila, kako postopati glede na to. da so se končno razbila pogajanja medčehi in med Nemci za stran premirja v dež. zboru. Vobče se misli, da češki dež. zbor sploh ne bo imel nobene seje več, nego da bo zasedanje za sedaj odgođeno, eventu-valno pa dež. zbor že v kratkem raz-puščen. Ker pa vlada neče, da bi se odgodi te v češkega dež. zbora smatrala za izjemno naredbo in nekako kaznovanje Čehov, bo najbrž tudi nekaj drugih dež. zborov poslala na počitnice. Med temi se imenuje tudi kranjski dež. zbor, glede katerega so vladni krogi po nastopu klerikalnega poslanca Demšarja in po postopanju dež. glavarja Šukljeja mnenja, da skoro gotovo ne bo mogel mirno zborovati, odločenega še ni nič.
Ogrska kriza«
Budimpešta, 29. septembra. Listi se obširno bavi jo z razpadom koalicije madžarsko strank in so vsi mnenja,da je bit*to nesrečen eksperiment.
Budimpešta, 29. septembra. We-kerle se je danes odpeljal na Dunaj, da pripravi kar treba za avdijenco Fr. Kossntba. Vendar se sodi, da se krona pri tej avdijenci še ne odloči, nego šele čez nekaj dni.
Zarota v Srbiji? Zemun, 29. septembra. Tu se zatrjuje, da se je v Belgradu posrečilo priti na sled zaroti zoper kralja Petra in dinastijo Karogjorgjevieev. Duša te zarote je baje bivši minister G e n č i č , ki ga dolže, da je tudi vodil zaroto zoper umorjenega kralja Aleksandra in Drago. Advokat Novakovi«, intimen prijatelj kralja Petra, je izročil kralju dokaze, da se je Genčič že dogovoril z različnimi oficirji, da odstranijo Karagjorgje-
viee In posade na prestol angleškega vojvodo Connughta, sorodnika angleškega kralja. Neko ujeto pismo Genčičevo baje potrjuje to namero*
Upor v Albaniji*
Solun, 29. septembra. Džavit pasi se vkljub vsem naporom doslej ni posrečilo ukrotiti upornih Albancev. V zadnjem času se zdi, kakor da bi s svojimi operacijami slabije uspevali, kakor se je preje splošno sodilo. Vest o krvavo odbitem Džavitovem naskoku na Ljamo se potrjuje. Dja-vit ima občutne izgube na mrtvecih in ranjencih. Število padlih se ne da dognati, ker ni od Džavita nobenih poročil, število ranjencev pa se da približno določiti. Tekom sobote so namreč iz Mitrovice po železnici pripeljali v Skopi je okrog 100 ranjencev. (Na kolodvoru sem jih sam videl!) Ranjence spremljujoči vojaki pripovedujejo, da jih je v bitki mnogo padlo tako na turški, kakor na albanski strani. Laglje ranjene turške vojake so pridržali v Prizrenu, težje ranjene pa so prepeljali delomi v Skoplje, deloma v Solun, ker nedostaje Džavit paši tako na zdravnikih, kakor na sanitarnih četah. Med transportom v Solun je umrlo več vojakov in so jih tu popolnoma na tihem pokopali. (Sem sam videl!)
Solun, 29. septembra. V soboto zvečer je na progi Skoplje - Solun popolnoma pogorela vas v bližini postaje Krivoljak. Zapalili so jo makedonski četniki - vstaši. Ogenj so baje zanetili Bolgari in sicer iz maščevalnosti, ker so prebivalci dotične vasi simpatizirali z Grki. ^     Skupščina Mladoturkov.
Solun, 29. septembra. Zadnje dni zboruje tu skupščina mladoturŠke stranke. Razprave so proglašene za strogo zaupne, da je težko poizvedeti za kakšne podrobnosti. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo skupščina sklenila razpust vseh »klubov za edinstvo in napredek«, da s tem omogoči oblastveni razpust vseh drugih narodnih klubov, ki provzročajo v zadnjem času Mladoturkom velike preglavice. Za ta slučaj so tako Bolgari, kakor Srbi, kakor se zatrjuje z avtoritativne strani vašemu poročevalcu, sklenili, da takoj prične s snovanjem ustaških čet- in z revolucionarno propagando v Makedoniji. Zdi se torej, da bo revolucionarna propaganda v kratkem v Makedoniji zopet oživela, ako se ne bodo Mladoturki premislili že sedaj izvesti prelom z narodnostmi, ki pa je sicer itak ne-izogibljiv.
Poslano.*)
Liubeznjivemu „SLOVENCU"!
»Ljubi resnico, to ljubo hčerko božjo«.
Resnico bi pisal sobotni »Slovenec« ako bi mesto hujskajoče resnici ne odgovarjajoče notice tole poročal: »Ljubljanski trgovec Rohr-niann, ki kupuje vže od leta 1831. razun nekaj drugih pridelkov tudi divji kostanj, prosil je pred leti občinski svet, da bi mu oddal v najem pobiranje divjega kostanja na vsili javnih mestnih prostorih in drevoredih rastočega. Tudi druga večja mesta oddajajo pobiranje kostanja v najem. Občinski svet je sklenil, da se ponudba sprejme, vsled katere se ne bo občinsko premoženje zmanjšalo, pač pač pa za 1000 kron zvišalo. Zahteval je le, da R. primerno kavcijo položi, kar se je seveda tudi zgodilo.
Ko so vsi trije ljubljanski dnevniki ta sklep obč. sveta objavili, pritožil se je g. Leuz (kojega Nemci izgovarjajo »Lojc«, reete seveda Leveč, ki se je pa pozneje v Celovcu naselil in se ne nahaja več v Ljubljani) proti temu sklepu na obč. svet ljubljanski. Le-ta je priziv zavrnil. Istotako ni ugodil prizivu deželni odbor. Pravni konzulent je pa g. Leuzu odločno odsvetoval stvar do upravnega sodišča tirati. Pobiranje divjega kostanja ima torej Rohrmann v najemu. On izdaja otrokom takozvane licence po vzorcu, ki se je na magistratu določil. Brez teh licenc ne sme nihče divjega kostanja na Rohr-mannu v najem danih javnih mestnih prostorih pobirati, še manj pa tresti ali pa celo, kakor se je letos opetovano zgodilo, veje lomiti. Vsaki pobiralec brez licence se policijsko kaznuje, nabrani kostanj se mu pa kot prilastitev tuje lastnine odvzame.
Kakor druga leta hodili so tudi letos že od 10. t. m. naprej otroci po licence, toda trgovec R. jih ni hotel dajati v očigled nezrelemu sadežu. Vsakemu — bilo jih je nad sto — dejal je, da kostanj še ni zrel, naj se pa oglase koncem meseca. Letošnji kostanj bo zrel vsled neugodnega vremena najmanj 14 dni pozneje. Nezreli kostanj pa postane plesnjiv in js potem brez vrednosti. Otroci so pa tudi brez licenc kostanj klatili, pustošili drevorede in še to malenkost «— letos je kostanjeva letina vsled mnogo viharjev, ki so sadež % dreves
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko« kolikor določa sakoa.
zbijali,    zelo  slab«  ^- prodaju* otrokom potuho dajajočemu inozem* skemu   trgovcu,   pruskemu Nemca Georgu Meyerjn iz Bremena, ki se jr držeč devize:  »Vom  Belt  bis snrl Adria«, pred par leti naselil v TrstdP in pomagajoč zidati nemški most do Adrije tudi v Ljubljani  otvoril fili-jalko v Levčevi hiši. Že minoli torek povedal je Rohrmannu njegov uslužbenec,   da pusti Meyer po nekem delavcu v veži Le v če ve hiše kostanj kupovati. V četrtek se je R. o tem pri-šedši po Resljevi cesti osebno prepričal  in ko je šel proti jubilejskemu mostu je videl, da pelje nekaj otrok na vozičku   kostanj.   Pristopil je k njim,  jih vprašavši,  kje so kostanj nabrali. Ko je neka večja deklica odgovorila,   da  so  kostanj otresli na Operkarski cesti,  vedel je,  da je to njegova lastnina.   Dejal je dekletu, da ne bo nobene   ovadbe napravil, ako pelje kostanj ž njim, kar je leta tudi storila. Hlapec nesel je vreči na tehtnico,     Rohrmannova starejša hčerka ju je stehtala in plačala gla» som tehtnične knjižice za 84 klg. po dva vinarja 1 K 68 vin.   R. plačuje sicer divji kostanj z dežele po 5 K za 100 klg.,   večje partije celo do 6 K, toda za pobiranje tega kostanja, ki je njegova lastnina,   plačuje, ko sadež zrel za delo tri vinarje za kilogram, za večje partije tudi štiri krone za 100 klg.   Kostanj, ki ga je pripeljalo ono dekle, pa ni bil Še popolnoma zrel. Treba bo nezreli sadež, ki postane plesnjiv, odbrati in zato plačalo se ji je samo  po dva vinarja za klg.   Rohrmann je torej prisiljen po svojem konkurentu — ki prav dobro ve,  da se ne nahaja na zasebnih vrtovih ljubljanskih niti dva tisoč kilogramov divjega   kostanja in da je ves drug nabrani kostanj prilastitev Rohrmannove lastnine — moral začeti proti svoji volji kostanj kupovati, dasi je imel namen, to stoprav s 1. oktobrom storiti. Ako bi šlo po R, volji bi kostanj   kot  zrel sadež sam ' odpadel, R. bi dajal za delo (pobiranje svoje lastnine)   otrokom  tri vi J1 narje za klg., za 100 in več klg., pa celo po štiri vinarje.   Ta zaslužek je tako velik,   da priden otrok lahko v par urah zasluži dve kroni in tudi še več, ker je kostanj težak,   kar je neprimerno boljše plačano, kakor drai-gi kosci,   katerim je R. moral letos pet kron na dan   plačevati in poleg tega   jim   še vino dajati.   Mnenje o; oderuštvu (!)    prepušča R. z mirnog vestjo sodbi čestitega občinstva. Somišljeniku »Slovenčevemu« gospodu. Zirkelbaehu,   ki   se  je Rohrmannu predstavil kot pod faktor »KatoliškeV tiskarne« — in opetovano zatrjevalf da njegovi hčerki ni treba kostanjav pobirati, ker ima hvala bogu on že toliko   zaslužka,   da jo lahko z vsem preskrbi — očetu onega prej imenovanega dekleta — in mu zagrozil, da ga bo po časnikih raztrgal, kateremu je pa R. hladnokrvno odgovoril^ da mu je na prosto voljo dano, ker ne,: pusti svoje lastnine konkurentu prer-dajati — pa svetuje R.,   da  naj bo prihodnjič bolj oprezen in si ne dela toliko potov,   ter ne zapeljuje časnikarjev k resnici   ne odgovarjajočim noticam.« x Ako bi »Šlovtenec«   tako pisal, prihranil bi svojemu somišljeniku' ovadbe,   katerim bodo sigurno sledi« la kaznovanja, svojemu odgovornemu uredniku,   s katerim se bova pa na pristojnem mestu pomenila nepo-* trebna pota, sebi pa pečat narodnega izdajsvta,   ker mu je,   kakor   se iz. predstojećega razvidi   ljubši prote-stantovski pruski Nemec, nego domaČ slovenski trgovec,   kateri   pa ne bo presedlal in postal na starejša leta njemu na ljubo brezznačajen falot in kateri se drži vedno gesla:   rajši be' rač, nego brezznačajen uskok. $ Heil protestantovska-katoliška zvez£
»Mever Slovenec«! i Heil Hohenzollern vom Belt bis znj
Adria! (3650)
V Ljubljani, 27. septembra 1909;
Viktor Rohrmann. >
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila ln Metoda M
Mesto venca na krsto dr. I. M. Hribar jim darovali so: gosp. Ivan Murnik..ces. svetnik v m Radovljici 20 K. — O Al  SŽtskalj, drevni | poslanec, 10 K. — Gdč. Cvetka Zadelova tr \ Gorice 10 K (kot svojemu krstnemu botru). — G. Josip Uaauš, ravnatelj .Slavije" v Zagrebu 30 K. — G. Josip Kozak, obč. svetnik 10 K.
— G. filjp ?tip*hW, jstflvhfrnik 25 K. — Cen j, rodbina Kernova v Cerkljah 20 K. — G. I. R. Hoieyar, lekarnar na Vrhniki 20 K, skupno 14MnoiT
Slovenski reald lanskega HI. razreda 11 K mesto 13, ker je bil neki prispevek zahtevan nazaj. — Iz vesele družbe v Veliki Loki K 601.
— Ob priliki odhodnice gdč. Francke R., bilo v Gorici nabrano 3 K. — Rodoljubi iz Cola nabrali 2 K 60 v. — Skupaj 167 K 61 vin. — Srčna hvala! J 1
Za Utitalfakl konvikt Rodbina ^ersehe v Gorici 20 K, mesto venca na krsto »milega g. Gangla v Metliki. — Srčna hvala I — Vsoto smo izročili g. J. Dimniku v Ljubljani.
Jouvan^nf
_ . . .jbljani 10 K
mesto venca nt grob prijatelja in sošolca dr* J. M^Hribarja^— Srčnalrvala!
amorfna*. UčiteljsEf zbo7me*taega deknalega liceja in višje dekl. šole 32 K. mesto vt koto dr. L M. Hribarja. — Srčam kvasa.
Gotovo al do
ponora, ifaaje im aoT\ U
Joče, ako ea nimisa i njim, kadar irga^ lakot to ndravtlo vpliva na Stvoa Irrepilno In to satorej
K1-90.
■ahtevati jo izrecno MOLL-e? preparat, ■ varnostno mamko m po*
6 8-13
Priporočamo našim rodbinam
kotittsho cikorijo. ?
Rogaški ,,Styria vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam in krču Zdnmlfti Brightovim vnetjem obisti prifurcčem kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi sočna kislina tzvrchl sladkorni griži
rtrnilnl jjjjjfc zaprtju 3247- 5 bolečinam na jetrih.
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Gstrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo. Bolniki naj se torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In to je: Sevdlin".
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 29. septembra 1909. Termin.
Pršenica za oktober 1909 za 50 kg K 1403
„      , april       „   za 50 kg K 1402
Rž „ oktober    9    za 50 kg K   9 53^
Koruza    „ maj „    za 50 kg K   1'—
Oves      , oktober .   za 50 kg K 737
Efektiv.
5 vin. nižje.
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 306-2.      Srednji zračni tlak 736 0 mm.
o
Stanje barometra v mm
Nebo
28. 2 pop. 9. zv
»
29.
7. zj.
7352 7348
12 8 sl.szahod 110
734 4    10 4
slab jug
dež
oblačno
Srednja včerajšnja temparatura 116% norm. 131°. Padavina v 24 urah 9 6 mm.
ČilIIfin51 zmožna južnoogrska vinska •wUSImlim| kitarska uprava išče za prodajo svoje prve vrste starih in novih vin, konjaka, slivovke in diugih žganj v vseh okrajih kakor tudi v vsakem mestu in manjšem kraju spretne okrajne zastopnike ozir. krajevne zastopnike proti proviziji. Ob porabnosti pozneje event. nastavljenje proti gotovi plači.
Ponudbe na naslov: Benko Mihalv, vinsko kletarstvo, Pečuh (Pecs), Južno Ogrsko.   3654 6
Wgrl[i9ifnska blagajnica
Štev. 3, izborno ohranjena, se C0H6
proda
Kje, pove upravni!t.o »Slovenskega Naroda«. 3652—1
Proda 80 radi smrti gospodarja
nova dvonastropna
hiša
št. 14 na Poljanskem nasipu v Ljubljani z velikim dvoriščem in vrtom pod zelo ugodnimi pogoji*
Pojasnila: Poljanski nasip hfi. štev. 12 I. nadstropje. 3597-2
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbe-lega K 2*80, belega K 4, finega K 8, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega* puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje ^s*5KKSW
nega rdečega, modrega, belega aH rmene-ga inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika I80x 116cm z2blazinama, velikost80x58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3-50, 4. — Pernice 180x140 cm velike K 15, 18, 20; vzglavnica 90 x 70 ali 80x80 cm K 4*50, 5, 5-50. Spodnja pernica iz gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naročilu od 10 K dalje. M. BIBSin v Oeienici Stev. 1012.
Csikl les. Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. Ceniki o žimnicah, odejah prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastoj ii postiise presto. 3653-1
Klavir
dobru ohranjen, %% ksspi«
Ponudbo a označeno  ceno na upravništvo »Slov. Naroda«.
Skoro nov
3658 3648
secenoprmla
h lani« Terezije iBliZU
Hotel Tivoli
8419 15
od 2*5: IZ napie].
Odrasle In otroke
v •
gospodična iz Florentinskega, kjer se kakor znano, najčisteje izgovarja ta jezik.
Vse drugo se poizve v Dalmatinovi ulici št 7, I. nadstropje od 9. do 10. dopoldne. 3647 1
Naznanilo!
Od danes naprej prevzemam naročeno blago samo po povzetju« 3645 1
Davorin Podlesnik,
trgovec z mešanim blagom
v Radečah pri Zidanem mostu.
Stanovanje
in sicer eno s 4 sobami, kopalno sobo in prihkiinami; in eno s 3 sobami in
pritiklmami
se odda sta za novembrov termin
v   novozgrajeni   hiši   na Ellzabetnl
cesti števe 5. 3646 1
Pojasnila  daje lastnik hiše Fran
Medic, Poljanska cesta štev. 37.
izprašani optik
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 2.
Javna zahvala.
Moj mož Janez Kopač p. d Balan-tač na Dobračevi št. 70 je bil zavarovan pri banki »Slaviji« za življenje. Dne 10. avgusta t. L pa je nanagloma preminil. Z dne 27. septembra t. L pa mi je glavno zastopništvo banke »Sla-vije« v Ljubljani izplačalo polno zavarovalno vsoto.
Za povsem povoljno rešitev izrekam tem potom
»Vzajemni zavarov. banki Slavili t Pragi"
in njenemu general, zastopništvu v Ljubljani
javno zahiralo
ter obenem priporočam to zavarovalno banko vsem družinam in posestnikom.
Na Dobračevi, pri Zireh dne 27. septembra 1909. 3660
Marijana vdova Kopač.
Mizarska zadruga v Solkana
tprtjate Mro isvefbaae aosi
mizarje
Svarim
prtom vsakega, meji ioni icioki, rojeni Milaveo sui mojo ime dati kate posojilo ali kaj enakega, ker saa>Jo Jas nisem
3659
Lukovica, 28. sept 1909.
Alojzi] Cerar.
trgovec in posestnik.
Fran Bojnik, izdelovatelj slamnikov, klobukov iz volne in klobuče-vine za dame v Domžalah 8, naznanja da začne s 2. Oktobrom L L in potem
vsako sredo In soboto,
oa Vodnikovem trga v Ljubljani prodajati
klobuke
za gospodo, damo in dečko,
vse po novi modi.
3655
J. Zamljen
fe*l|anU mlater
f Uublool, Kongresni trg sle?. 13
se priporoča za vsa v svojo stroko 349      spadajoča dela. 39
Dzflelnje prave gorse in telovadske čevlje.
i.
Krasne
cn
BLUZE
največja izbera v svili in drugem :-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, parilo In otročja oblokoe
priporoča po nafnlžlih
M. KRIŠTOFI Č
STARI Tli «.18.
Ugodna prilika!
Eden do dva vagona izvstno ohranjenih, zelo močnih       3649 2
od finega špirita
skoro novih, enkrat rabljenih od 300 do 400 litrov in od 6—700 litrov, za vino zelo priporočljivih, Odda takoj po jako nizkih cenah tvrdka
Iv. L Hartmanna ud. fflvg. Tomaffi
Marije Terezije cesta it 2.
Vsa
368 30
prevzema
ter Mi laje materijal Josip Puh
Ljubljana,
Gradaške ulice št. 20.
Ceno! — Solidno 1
Št. 29.514.
Razglas.
3662-1
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil v stoji seji dne 21. septembra, da je v mestni občini ljubljanski pakirati V eUtlti
ske namene tudi v dobi prikodnjik dosotik let, to je od i. januarja 1910
do konca leta 1920 od dohodkov najemščin naklada v teti visokosti kakor doslej, torej tako, da so najemščine pod 100 K popolnoma - prsato, in da je od najemščine od 100 K do vštetih 200 K plačevati na leto po 2 vin. naklado od vsake krone najemščine, in od najemščin nad 200 po 4 Via. naklade od vsake krone najemščine.
To se v smislu § 43. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljub* ljano daje javno na znanje z d ostavkom, da je pritožbe zoper ta sklep vložiti pri podpisanem magistratu t 14 dnevnem zapadnem roku. t. j. dO 12. €' '
bra lotos.
Mostni magistrat ljubljanski
dne 29. septembra 1909.
.    Župan; trmi MmT L l>
Gospodična
izurjena v šivanju in risalnem kroju, želi takoj službe t privatni, boljši hiši V mestu ali na deželi.
Ponudbe se prosi pod 'Šivilja*
poštno ležeče Ljubljana. 3601—3
Za L oktober ali takoj litem
lepe meblirano sobo
s posobnlm vbodom v obližju Zveide.
Ponudbe pod „ZvOZda" na uprav. »Slov: Naroda«. 3635—2
Za kotel na Jesenicah se tiče
takoj
3618 2
natakarica
na racnn. Biti mora slovenščine in nemščine zmožna in imeti nekaj kavcije. Ponudbe sprejema Štefan Kve-
stek, Sv. Ivan, Bohinjsko jezero. Sprejme se takoj spreten
pri Franu Golobu, mesarju in pre-kajevalcu v Spodnji sliki pri LJubljani* Vstop in plača po dogovoru.
3643-2
Pozor lovci!
Psica
Vpraša se pri kliniku, PredO-
vičevo selo it 12. 3656 i
ličeni
komlja
inteligentnega, v konfekcijski stroki dobro izurjenega trg. sotrudnika, dobrega prodajalca. Plača mesečno 200 do 250 K in provizijo. Nastop 1. Januarja 1910 ali prej. 3617—3
0. Bernatović
t LJubljani, na Mestnem trgu 5.
Velika razprodaja!
4 pari čevljev
za samo 6 K 75 vin.
Ker je več velikih tvoraic ustavilo plačila, so mi poverili, da velik oddelek Čevljev še daleč pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam vsakomur par moških in par ženskih čevljev iz črnega ali rjavega usnja s kapicami, za zavezovanje, z močno zbitimi usnjenimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, vele-elegantnih, ličnih in lahkih. Vsi 4 pari za samo 6 K 75 vin. Za naročitev zadostuje dolgost. Po povzetju razpošilja  razpošiljalnica čevljev
A. Selb, Krakov it 332.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, riziko torej izključen. 3614
V najem se oddajo takoj
prostori
za obrt ali trgovino
ob glavni cesti v Idriji, v katerih se nahaja že 51 let dobroznana žganjema, iganjetoč in trafika. Na
razpolago je vsa priprava za žganj e-kuho. Obenem se oda ravnotam lepo
stanovanje in vrt
pripraven tudi za vrtnarijo. 3621—2 Vpraša naj se pri lastnika klic it 226 v Idriji (Podgorimi).
HOTEL „ILIRIJA"
IiMnnki in« fl. 21
Todi se vsak dan svsio msrino In fone franat pivo (s ls M on a-koTo), najfinejša motliika, Majorska in dolenjska vina, dobijo ae ob
vsakem dssu mnogovrstne tolika te SO po najnižji oeni. — Opoldanski In
od 62 b naprej.
Posor!
Kegljišče
M «Ma i« u MtalMf tonam
Za oeajeai obnk a» najatiadaeje
Vajenca
za krznarsko obrt *
lite Anton Krojil ¥ ljubljeni, WolIOVO Ulice itOV. S. — Hrana in stanovanje prosto. 3584—3
Lepo
s posebnim vbodom se odda v Sodntjski ulici it 9, I. nadstropje.
__3599 -3
Proda se skoro nov
pianino.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3568—2
DIJAKE
iz trgovske Šole        3625 9
sprejme oa hrano in stanovanje
Janko Likar, mestni učitelj Prečne ulice itev. 2, n. nadstr,
Slugo
ki je ve§£ nemščine in ima veselje do stvari, išče zdravnik v Trstu. Na«
stop takoj. Plača 30 K in vse prosto.
Oglasi na dr. Blefweisa, Ljubljana, Cigaletova ulica 7. 3612-2
Sprejme se vestna, starejša
v stalno službo v Ljubljani.
Ponudbe poštni predal 29 v Ljubljani. 3623—3
Sprejmem takoj
3569-3
za finejša dela. Prikrojevanja zmožni imajo prednost. Delo stalno, plača dobra.
Ivan Smrekar
čevljarski mojster v Mokronogu.
Proda se pod jako ugodnimi pogoji lepa zbirka slovenskih in nemških
knjig
in dobro ohranjeno
kolo „Styria"
Natančneje pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3613—2
75.000 ur!
1 ura samo 2 kroni.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šlezijska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro ankerico z lepo verižico za samo 2 kroni kakor tudi 31etno ga' rancijo. — Po povzetju razpošilja
Prusko-slezijska razpošiljevalnica
F. Windisch, Krakov U/30.
NB. Za neugajajoče denar nazaj. 3649
Drva.
Slav. oboinstvu naznanjam, da se
od danes naprej dobivajo drva
lepa, suha, bukova ss kurjavo po 22 do 24 paloev dolga od pol sežnja naprej v vsaki množini.
Priporoča se vljudno ss oenjena naročila
Karel Meglic
Ljubljsns, Imenska cesta itev. t
v Jakopičevi hiši. 3223-9 - ,c-»
J?esna
Šenitna ponudba
Trgove, star 24 let, j lepo nor vourejeno, dobro idočo trgovino v lepem industrij a Inem %rqju na /franj-j^tm, 59 jfe/tf seznaniti v svrho ta> koiinjm jfemrue s pridno, poštenog* spico v starosti 20 do 24 let, # ima ne^aj tijoi /(ron premoženja ter ver SoUo do gospodinjstva, ojiroma a\ trgovino.
Jf osno ponudbo s jfifo ki Jt vrne, med so blagovolijo poSdjati do tO. oktobra 1909 pod »Promet 50,000"
3S71*-*
1^1746
22416
7E
1016
14
3496
ISBOSaVJaB:
i L" I "L J) v.nig w tili
[eztoni italiane.
oDversazione, gram matica, litteratura.
joouncia dal 15 dl questo mase,
Dalmatinova ulica 5 al pianterreno.
Vodovodi
kanalizacije, hopoliike naprave
Inženir-hidrotekt
«3 34
Konrad tachnik, £jnbljana
Bcttkovcaovt ilicc Ittf. 4.
Brco Jari: £ackaik-Qabljiax
•«mmm«mmmaamaammmmmmami
Projekti in izvršitev pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob povefllfJ gradbe SSUBtonj).
Speletič & Remžgar
Rimska cesta št. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča
dela v Ljubljani kakor na deželi.
Delo solidno!        1290-27      Cene primerne!
551
Nc V 151/9/8
Ci
Pri podpisanem sodišču se bode oddala
fino 13. eitcte 1909 i 10. ftpals v soiii kt 19
avezancu Adolfu Kreuzbergerju na podlagi določbe c. kr. okrajnega glavarstva Kranju z dne 14. junija 1909 štev. 757 4 pristoječa
loneeslga za napravo ©&r!s©ga obratovaiišda svrfco napeljave eSefcfridna luči in sila v
zvesto Srant
potem ja^aie sl3*axibe v najem.
Najmanjši ponuciek znaša 600 K, varščina 300 K.
C. kr. okrajno sodišča v Lfubijani oddelek V,
dne 21. septembra 1909.
i.
I
19 «
tez srbeflce!       Eroz Mtil
To se doseže a stalno vporabc dx\ B^li&aO
■fl *p ^ •**£
II
su**
liDL
Naj plemeni tej Še in naravno sredstvo za cdgojo las. Lsaenadi s svojim uspehom!
pa ai?mo kmm J;dp, D^iig« Jsinž? erlshtostc
krilil GRASD PRIX
Dobiva se v psrtjuoerijab, dr<-žvrijali, brijaćnioah in lekarnah.
GU?m zestos 22 Avstre-OftTBfeo:
M. HOFFMANN & KOMP.
Bsifn 92 I.I  i864-5
C. kr avstrijske
■v
državne železnice
^kre*l.f,ia'w-#*im o«l Cđnod iz Ljubljane (tni. iei.)
F'C3 zjutraj* Osebni vlak v   smeri: Tržič, niče,   Trb;ž,   Beljak, jnl  žel., Gcrico, drž. žel., Trst, c. kr. drž. Žel., Beljak (čez Podrožico), Celovec.
*25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,
:dolfovo, Siražo-Toplice, Kočevje. *2Q dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jese-;c. Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin (!'40 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, iSenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Govico, -ž. žel., Trst, c. kr. dri. žel, Beljak, (čez jdrožico), Celovec. ii popoldne.   Osebni vlak v smeri: Gro-aplie, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. '23 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, dri. žel., Trst, c kr. drž. zel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
•23 zvečer«   Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž,   Beljak,  (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin '40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, por.oči.  Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. Jtr. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (če* Podrožico) Prago, Draždane, Berlin. |i*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. drž. Žel., (od 30. m3ja le ob nedeljah in praz-niiih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1 julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
pdke* tz Izubijane (državne železnice) t
'*8 zjutraj: Osebni vlak v Kamnik, 1*05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. PO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
I lO'OO ponori: Osebni vlak v Kamnik,
(Le ob nedeljah in praznikih)
Pri noć v Ljabljano (tcine železnico
7M2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždar Prage, Beljaka, juž. žel , Trbiža, Jesen'-: Gorice, Trsta, Tržiča.
3*52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strei* Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlin* Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žeL čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel. Jesenic, Tržiča
2*£S popo>dne: Osebni vlak iz Kočevja Straže-Topiic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*15 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre žico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča.
6'40 zvečer: Osebni vlak is Berlina, DraJ dan, Prage, Celovca, Beljaka, (Čez Podro žico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, ju* žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro žico), Trsta, c. kr. drž. Žel., Gorice, dri žel,, Jesenic, Tržiča
9-07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straž?
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Ila08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca (Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri
žel., Gorice, drž. žel.. Jesenic.
Prihod v Llublfano (državna ielosnlos)
Oa46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika. 10*59 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika OMO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika 9*50 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. (Le ob nedeljah in praznikih).
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj* evropejskem časa
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstn
H Volk
1 Šoštanju. Štajersko
7(emična
pralnico
urejena m najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča asa snsisnjs •032 vsakovrstnih obtok itd. 30 Sprejemalnica sa Ljubljano prt
I. MfiSlItĆU
vrofaćn, Miklošičeva nest« ftt 10.
Slovenski e'ekrotehnk £jub!jana, gradišče 17.
Uvaja vsakojakf elcktrosirrnalae nspr&ra, kot svonila, telefona, eltkt. kllutavntte za ul*g*tne n navadna     rat«,    preskuse ~ anfe
Strelovodom, nasvete za nj h popravo, oziioma oskrbi popravo in novourtdbe.
Izven Ljubljane se priporoča za cvafanjie i«k   teč iii
ikkt. naprav za luč in moč.
Na razpolago dobro in zanes Ijivo blago.
PokTfite me. oko je nt eleHtriCnl 0Dfci malen. 2795-10
naauanja si. p. n. občinstva, da se 356  40     nehaja njegova
a m
MU
rt
na Karlovski cesti št 2,
cvetlični jniofl
pa pod Trančo.
Izdalovmnle šopkov, vencev Ltl Oacsno delo ta znerae cene.
Velika zaloga suhih vencev.
:: fosannlo nmroćiia todsor a
lis debelo ta drobno po niskih
j oenah priporočam svojo bogsto založeno
trjovlno
z solanterusklm to vseh ^rst kromarsKIm Dlasom 354 In pletenlnomL ^
Devocionalije
in vse vrate blago aa fcoija pota.
TNnltto zaloga krni. glavnikov.
^Inlon Škof
A Irmsst Jevmlkaiisv saslirdnfk a
DiDosko L, vUfl foiHlBt M r
9
00
Atelile ..Ulktor"
fotosroEIai! umetni zavod
= Jeethovenove ulice štev. 7. =
JUU ajfc jflSa ^V*   W W
JSj    J§m đfc
•Sv* *rs* w
Moka in otrobi!
SI. občinstvu, zavodom in cenj. trgovcem naznanjam, da sem otvori!
trgovino z moko ^gf
na Emonski cesti št. 2.
mm—  Moko izdelujem iz priznano najboljših ogrskih pšeničnih vrst.
Cene zelo ugodne, postrežba točna. 3657—1
Vinko Zorčič, Ljubljana, Emonska cesta št. 2.
Št. 4682/09.
3644-)
G. kr. tobačna tovarna v LjnMJaal razpisuje s tem za dražbo sledečih odpadkov in drugega starega blaga pismeno konkrenčno razpravo:
300 kg ličje pletenine,
2,600 500
1.800 1.100
3.200
2.100 700
2.300 200
13.000 600
39 99 99 II 19 99 93 99 99 99 99 99
odpadkov irojnika,
99
99 99
99
3200 4500
4000 4100 2700 400 680 100 100 700 400 35 2400
99
99
ff 99 99 99 99 99 99 99 99 99 99
domačega platna, jutnega platna jutnega p3atna, črnega fiodnačsiega platna, jutnih niti j&stnih vrvic, vrvi,
vrvic (motvoza) papirja finega, belega, papirja navadnega, mešanega, cigaretnega, nečistega, nadalje že rab'jene jutne embalaže, še pripravne za zavijanje, in sicer:
4600 kg okoli 19000 kosov prevlek, tanka in redka tkanina, 140—180 cm dolga, 80 cm Široka,
okoli 9000 kosov prevlek, pleteninasta tkanina 180—220 cm dolga, 23—35 cm široka,
okoli 13C0 kosov prevlek, pleteninasta črna tkanina 180 do 220 cm dolga, 23 - 35 cm široka, litega železa (odlomkov), starega, nepovitega, litega železa, ožganega,
kovanega železa, mešanega z žico in veznim železom, železne pločevine, stare in nezavite, cinkove pločevine, stare in nezavite, medene pločevine, stare in nezavite, medi, stare m nezavite, železnih iveri v zabojih, medenih iveri brutto za netto, medene pletenine, stare in nezavite, odpadkov Stekla V sodih in zabojih, brutto za netto. Pismene, s pobotnico kake c. kr. blagajne o 10% vloženem vadiju, opremljene in z i K za polo kolekovane ter na naslovni strani zavitka z na«
pisom „Ponadba za prevzetje odpadkov" označene ponudbe, se morajo vložiti pn Ga kr. tobačni tovarni v LJubljani najpozneje
os 2
a
o
M
a
o
o
do dne 19. oktobra 1909 opoldne.
1 Za vložitev vadija se morajo porabiti trije predpisani zaznamki (po*
ožni formularji), ki se dobivaio pri c. kr. blagajnah.
Ponudbe sa lahko stavijo na prevzetje posameznih odpadkov ali pa vsega biaga, vendar se morajo navedene cene glasiti v številkah in besedah za vsako posamezno vrsto razpisanih predmetov za i meterski stot in lOCO Ca kr
tobačna tovarna v Ljubljani.
Zdražitelju se prepuste samo razpisane množine starega blaga, ne pa tudi one, katere bi se znabiti med tem časom dalje nabrale.
Ponudniki se morajo v svojih ponudbah izrecno zavezati, da spravijo, v slučaju, da postanejo zdražitelji, blago najkasneje v toku treh todnOV po sprejemu zadevnega obvestila proti prejšnjemu plačilu iz tvorniških prostorov.
Ako se ta pogoj ne izpolni, zapade vadij, ne da bi se erar s tem od« povedal pravicam, pristoječim mu po dvor. komor, odloku z dne i2, avgusta i825 in § 908 a, b, v drž. zak.
Razpisano blago se lahko ogleda vsak dan med navadnimi uradnimi vrami in se po ponudbeni razpravi ne bode oziralo na poznejše ugovore radi neugajajočega blaga.
Ponudniki jamčijo s svojimi ponudbami do odločitve c. kr. glavnega ravnateljstva tobačne uprave na Dunaju o končnem uspehu ponudbene razprave.
V slučaju sprejema katere ponudbe se pridrži vloženi vadij kot kavcij r do popolnega breztožnega konca kupčije.
Pri nesprejetih ponudbah se vrne vadij takoj po odločitvi o uspehu rasprave.
Na ponudbe, katere ne odgovarjajo označenim pogojem in se prepozno ▼lože/ sr ne bode obiralo.
G. kr. tobačna tovarna v Ljubljani,
dne 25. septembra 1909.
27 8-16
\l fcrastovega lesa, npkaj skoro novih, d 2-0 —400   700, 1200   3000, 5000
htrov proda po nizki coni«
PRAN CASCIO
obijana,  Šelenbnrgova ulioa it 6.
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
n.lniik« nlavnifia K 3.000.000. Stritariava ulica Stev. 2. R«*.rvni fond «90.000 krao.
Delniška glavnic. K 3,000.000
Podružnica v Spljeta.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podražnioa v Celovcv.
Podružnica v Trsta.
Sprejema vloge u kipce b u tekoči racu. tor jfk obrestije ot h* vlojt j» tista
14-111
4V
XuWje tal mtofa. srečke tat vretaostie mirie nek vrst
78
vsako drago opeko
Kdhierjeva cementna strešna opeka z zarezo
Ivan letati* na fitlncah pri Cjnbtjani.
Varstvena znamka.
lVtaUIaat
Ravnotam m dobi todi navadna
bffl MTOM ▼ najboljši kakovosti — Vprašanja je nasloviti na: Ivam Jelnila v/
1653—46
Podjetje betonskih stavb
Bratje Jernvnlli & Pontello
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena.  Cena najnižja.
Jamstvo. Zastopnik svodov patent ,.Thru!". 4518—43
Slovenska tvrdka čevljev
domačega ia tvorniškega izdelka
1¥1ATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v f jublani
se slavnemu občinstvu priporoča. 347—39
fo meri naročena dela se najsoliBneje izvršujejo •   .-.  /.    v lastni delavnici.   .\  .\ /.
Jfrasne damske klobuke
kakor tudi jor deklice in otroke,
najnovejše mode, v največji izbiri,
po zelo ugodnih cenah
priporoča
Jrfodni salon P. }/{agdić
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
3550-4
ORJ
1449-31
najboljšega sistema, telezae blagajne, stavb, potrebščine, mline in stiskalnice za grozdje in sadje in vso drago ieleznino
dobavlja po najnižjih cenah
slovenska veletrgovina z ieleznino
Fr. Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta L
vseh sestavov postavlja
Češki specijalni zavod: strojna tvornica
Jan Štefka
Praga-Kral). Vinohrady, Fričova nlice it 892.
Pncphnncr •     stavbe železnih rastlinjakov rUaCUIIUM. In „ju, opremljanje s teplo vete.
€tažna kurjava s štedilniki za stanovanja z 2,4 ali 6 sobani. Železne konstrukcije streh, mostov itd.
3381-6
tffotaa
prilika
Jfaroćite takoj!
X X X X X X X
X
JCodnt salon
Častitim damam priporoča
: klobuke:
le najfinejšega okusa
3da Škof-Vanek
pod Jrančo. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni Zako trii venci s trakovi in razne cvetlice, z doma .zgotovljene, z
X^ ^snf     "aia^ ^mJ*
a^^     a^^      a^a i^*«
pristni kranjski
lanenooljnati firnež
Oljnate barve
v posodicah po 72» 1 hg hahor tudi v vetjih posodah.
fasadne barve
a hiše, po vzortih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
laki
pristni angleški a vozove, a pohištva in n pod«.
Steklarski Mej
(Ut) prisaaao te
prelshoseao aa|eol|sl.
prve vrste
Karbolinej jKavec (gips)
za poiobarje in za stavbe.
Čopiči
219-75
tesaccfa izdelka za zidarje a za vsako obrt
pilptriti
yTdol| 5(aaphnanii
v QnbQaot
Cenjenim gg. akademkom  in vsem na Dunaju živečim Slovencem in Slovenkam priporočam
trgovino s papirjem
z bogato zalogo razglednic, zvezkov, svinčnikov« pisarniškega ta ovil« ine ga papirja, risalnega orodja in dragih Šolskih potrebščin najboljše kakovosti.
Duisj Ullf., 3(ochgasse it. 25.
3548—2
£3
IL
5
e
8
x3
I
]l
Modna trgovina
F. JUST- MASCHKE
Ljubljanay Židovska ulica štev. 3., Ljubljana
2621 13 priporoča častitim damam po najnižji ceni ravnokar došle
dunajske in  pariške kakor tudi raznovrstnega drugega
modnega ttlaga
za dame in otroke      Žalni kliiM vedno na razpolago.
Popravila in naročila točno in vestno.
irpij=ni——
modele zimskili klobukov
j!
Na drobno in debelo!
■t is
Zavratnice (kravata)
Iz prve iDSoslovonske tuornlce T. Hlekožo g Uuslftni
se dobe v glavni zalogi pri -365—7
Ludoviku Dolencu
v Ljubljani, Prešernova nlica 14.
Na debelo in drobno!
Pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kranjsko
za prava
860-63
Puchouo Kolesa
Pnch-,Special' K 150
_      Ker prodajam brez potnikov, £  vsled tega blago veliko ceneje.
flCUriCr"-kOlO     K  115  £ Ceniki zastonj in poštnine prosti
najboljše pnevmatike letttoffeijne    \ z odlični™ sP°štovaDJem
9^JKi4^ od * Fr- Čuden
Za prekupovalce ista cena, kakor  L mM in frgovec v Llubliaai,
v tovarni.                   ■ w              * -
Priznano nizke cene!
^ ■ MIH1M VMSJIJVllM |fl U MM J H
N najnovejše konfekcije
H za dame, gospode, delce, dečke in otroke. Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana
Mestni trg atev. 5.
9644 4
Izdajatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar,
Lastnin« ia tisk »Naroda« tiskara««
2215
7E4
C1+C