Bay jro GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Ut. 25.- VIDEM, 16. . 30. NOVEMBRA 1953. Leto IV. — Štev. 77 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500— lir, 6 mesečna 300,— lir. Čemu, čemu vaš hrup in divja sila, oj severni in južni naši vragi? Vsa vaša moč zdrobila se vendar bo ob mali, pa nepremični skali ; in rodoljubje nevkročeno, sveto, s katerim vsako je srce vneto, naposled vendar zmaga z nebeško pomočjo za vragom vraga. Ivan Trinko Raznarodovanje škodi Motaj nrin lerov razliudenia v Bene M Sloveniji PRI NAS n97.napminoalr.8n1 imaJ Vl[li i\Jl V I 1 Ulil 1 UL Vt v lil ik I JL/ vil v um vi v r vii iii IN PO Ljudje, ki danes vladajo v Italiji še vedno niso doumeli kako škodi njihova raznarodovalna in diskriminacijska politika nasproti Slovencem v Italiji v največji meri njim samim. Tudi če javno priznajo, da je »kakšna črna p.ka« — kakor so se izrazili predstavniki italijanskih strank v Trstu v svoji spomenici poslani Organizaciji združenih narodov in v kateri prikazujejo položaj tega mesta ____ v pogledu postopka s slovensko narodno manjšino, ki živi v v.demski pokrajini, ne napravijo ničesar, da bi to črno piko odpravili. V zadnjih dneh se je razširila novica, da je prišel v naše kraje nek vpliven rimski parlamentarec, da bi se na mestu prepričal če to odgovarja resn.ci. Ime tega parlamentarca, ki nam je sporočil svojo željo, da bi se približal kakšnemu slovenskemu predstavniku iz Beneške Slovenije, nam je še neznano. Zanima nas, kakšen je njegov namen in če bo njegovo poizvedovanje v resnici napravilo konec težki pomanjkljivosti italijanske vlade v pogledu ravnanja z narodnimi manjšinami. Vse do danes nas uči izkušnja, da so take intervencije parlamentarcev služile bolj povečanju pritiska na naš narod. To dokazujejo tudi intervencije v parlamentu takih predstavnikov, kot so Carron in njegovi tovariši, ki so vedno zahtevali od vlade, naj zgradi nove šole v Beneški Sloveniji, toda italijanske šole, ker grozi tej deželi »slovenizacija«. Stvar pa je vsekakor treba vzeti v rer sno presojo, ker menimo, da mora prav v sedanjem trenutku biti resno ocenjeno tudi naše vprašanje. Nedavna intervencija zastopnikov slovenske narodne manjšine v Italiji pri OZN ne more biti stvar zase in omejena. Vlada bi se morala prepričati o potrebi spremembe politike nasproti Slovencem, ki živijo v Italiji. Vsemu svetu je že znana resnica, da morajo Slovenci, ki prebivajo v videmski pokrajini, živeti v največji jezikovni sužnosti in žalibog tudi njihovo mišljenje ni svobodno. Kdor koli pri nas bi pripadal kakšni slovenski politični organizaciji, hi ga smatrali kot protiitalijanski element. Slovenske pridige kakšnega duhovnika so nekaj nezaslišanega za gotove italijanske politične kroge. Nekateri italijanski časopisi so celo obtožili nekega župnika iz Beneške Slovenije, da spletkari proti državi samo zaradi tega ker je pridigal in učil moliti svoje vernike v njihovem materinskem jeziku. Tiste pa, ki so zahtevali manjšinske pravice, so označili kar za veleizdajalce. Logično, da vse te podrobnosti ne morejo ostati nepoznane. Ljudstvo dandanes ni več, kot je bilo nekoč, ampak opazuje, presoja in pokliče še druge naj presodijo. Resnica se tako razširja pri nas in tudi onstran naših meja. Logična posledica je, da tako stanje škodi italijanski vladi in njenemu prestižu, bodisi v njeni notranji, kot v zunanji politiki. Ne dovoliti pouka v materinem jeziku tako majhnemu številu Slovencev, ki predstavljajo komaj 0,1 odstotek celotnega prebivalstva italijanske republike, je vse prej kot demokratično. In potem si še upajo voditi obrekovalno kampanjo nasproti našim jugoslovanskim sosedom, češ da preganjajo Italijane, ki žive v Jugoslaviji. Toda Italijani, ki žive v tej državi so zaščiteni in tamkajšnje oblasti celo podpirajo pouk njihove kulture in njihovega jezika po šolah. Nikomur ni prišlo na misel, da bi nad njimi izvajal kakšno raznarodovalno politiko. To nam Potrjujejo tudi dopisniki velikih italijanskih časopisov v svojih dopisih iz Jugoslavije. Zakaj ni bila italijanska vlada zmožna, da bi dala Slovencem, ki žive v videmski pokrajini, tistega, kar so že docili Italijani v Istri? Pred, sto leti je bilo izseljevanje skoraj nepoznano - Množično izseljevanje v oddaljene dežele je doseglo velik obseg - Borimo se za to, da bi nam bil zajamčen obstoj v domači hiši - Vlada bi se morala zavedati svojih dolžnosti in omejiti izseljevanje Beneška Slovenija Je kot znano precej cbsežno ozemlje, ki sega od reke Idrijie do gore Quarnan. V irimerjavi z njeno površino, okrog 600 kv. km. je gostota prebivalstva precej nizka. Venddr pa nimamo v tem pogledu točnih statističnih pedatkev. Pri \seh štetjih, ki so-bila izvedena v Italiji, ni lila Beneška Slovenija nikoli vzeta v jištev kot posebn-t teritorialna enota, ker je zaradi njen-, geografske konformaiije vsaj tretjina njenih vasi, ki gravitirajo na furlansko nižino, so del jezikovne mešanih občin in so vse številke, kt se jih tičejo navedene skupaj s furlanskim prebivalstvom na dotičnern okolišu. Nekaj podatkov o gostoti slovenskega prebivalstva imamo samo z-i tistih deset občin, ki so naseljene izključno po Slovencih. Po zadnjih podatkih bi bila ta gostota na kv. km naslednja : Sv. Peter 121, Sovodnje 82, Podbonesec 18, Dreka 82, Grmek 68, Sv. Lenart 70, Srednje 68, Tipana 82, Brdo 38 in Rezija pristaniško mesto Trst, aa bi tam obnovili zalogo svojega blaga. V Reziji živijo še dandanes starejši ljudje, ki se spominjajo, kako so si njihivi starši naprtili r.a hrbet zal oj limonov in ga nesli vsr do Dunaja, kjer so razprodali svoje blago. Vso pot so napravili peš in tudi dobro zaslužili. Nekateri videmski časopisi, ki so polemizirali z nami v zsoivi množičnega izseljevanja Slovencev v Inozemstvo, opravičujejo .ta pojav kot splošen pojav, ki ga je treba pripisati pi večanju prebivalstva in nezadostnim ekonomskim virom rače dežele. Ta trditev ne drži ker da' našnji ekonomski viri niso nič manjši, ket so bili pred sto leti, medtem ko se ie prebivalstvo po nekaterih občinah zmanjšalo kar na polovico. Tipanska občina n. pr. je leta 1866 štela 4 700 prebivalcev, danes pa jih ima komal 2.862 (po podatkih ljudskega štetja iz leta 1951). Koliko je izseljencev iz Beneške Slovenije, nam ni bilo možno ugotoviti, ker VAŽNO PRIZNANJE Prvi vtis svobodnega človeka, ki pride v cono B ali v tiste jugoslovanske kraje, kjer je v večini ali pa vsaj v znatnem številu italijanska manjšina, je zadovoljiv. Po cestah, trgovinah, na ladjah, v pristaniščih, no hotelih, na športnih igriščih se sliši italijanska govorica; napisi na trgovinah so zelo pogosto v italijanščini; napisi po uradih so nasplošno dvojezični.... Tam so italijanske šole, kinodvorane, ki predvajajo filme v italijanščini; po cerkvah se moli in pridiga po italijansko, na pokopališčih imajo tudi novi spomeniki italijanske napise kakor oni starejši. Tam imajo italijanske kulturne krožke, italijanska umetniško-kulturna delavska društva, italijanske knjigarne in celo tednikč in dnevnike v italijanščini, kot »Voce del Popolo« na Reki. ITALO PIETRA v svojem dopisu z Reke objavljenem v »Corriere della Sera« dne 1. septembra 1953. La prima impressione di un uomo libero, entrando nella zona »B« o nelle località jugoslave che comprendono una maggioranza o una rilevante minoranza italiana, è soddisfacente. Per le strade, nei negozi, sui battelli, nei porti, negli alberghi nei campi sportivi, si sente parlare in italiano; le insegne dei negozi sono, molto spesso, in lingua italiana; i cartelli degli uffici sono generalmente bilingui.... Ci sono scuole italiane, cinematografi che presentano film doppiati in italiano; nelle chiese si prega e si predica in italiano; nei cimiteri i marmi nuovi sono coperti di scritte in italiano, come quelli vecchi. Vi sono circoli italiani di cultura, società artistico - culturali operaie italiane, librerie italiane e, addirittura, settimanali e quotidiani in lingua italiana, come »La voce del popolo« di Fiume. ITALO PIETRA in una corrispondenza da Fiume sul »Corriere della Sera« del 1. settembre 1953. 18. Ce pria erjamo te številke z onimi po drugih deželah, ki ima.io iste gospodar ske in zemljepisne značilnosti kot Beneška Slovenija, vidimo, da je to poseben pojav samo za našo deželo. Vzrok takemu itanju je treba pripisati v prvi vrsti inni.žičnemu cdhodu naših izseljencev v zadnjih časih. V preteklosti, ul; točneje pred sto .rti, je bilo prebivalstvo pri nas mnego števjipeje kot pa je dandanes. Tedaj je bilo izseljeništvo omejeno na posamezne, kimaj zaznavne pri mere in še to samo v nekaterih občinah v zapadnem delu dežele, kjer so ekonomske prilike najtežje. V Nadižki dolini ni bilo niti sledu izseljevanja delovne sile v inozemstvo. In tudi tisti redki izseljenci, ki so zapuščin1 deželo, šo bili predvsem krošnjarji. Zlasti so se odlikovali v tej vrsti potujoče trgovine Režij v ni, ki so jih poznali tudi v dunajskem Pratru že v začetku XVIII. stoletja. Pozneje jim je izdala Marija Terezija za njihovo potovalno trgovino poseben cesarski patent, pod obliko »milostne koncesije«. To obliko dejavnosti ti rej nikakor ne mm n.o smatrati kot pravo izseljevanje. Potujoča trgovina je oala možnost tistim, ki sr se z njo ukvarjali, da so se vrnili k svoji družini vsakokrat, ko so se vrnili v Furlanijo ali pa ko so šli v ni nobene statistike, ki bi se nanašala izključno na Slovence. Vsekakor pa nam lahko služijo kot dovoljno merilo podatki o tipanski občini, ker je ta pojav več ali manj enak tudi po vseh ostalih naših občinah. Na primer v Bidu, da omenimo še en primer, imamo sedaj 2.288 duš stalnega prebivalstva. V preteklem septembru se navaja za to občino kar 620 ljudi v inozemstvu (27 odstotkov vsega prebivalstva). V tej številki pa ni vštetih kar 172 družin, ki izhajajo iz te občine, pa nimajo več v njej stalnega bivališča. Ce jih prištejemo k omenjenim 620 izseljencem, pridemo do zaključka, da imamo samo iz te občine preko 1.300 izseljencev, ali skoro polovico prebivalstva, če računamo, da so leta 1911 našteli v Brdu 2.942 prebivalcev. Morda je v občinah Nadižke doline izseljeništvo manjšega obsega, ker leže občine Podbonesec, Sv. Peter Slovenov in Sv. Lenart v dolini ln obstaja tukaj cementna industrija, ki nudi delo nekaj sto delavcem in tako pripomore k izboljšanju gospodarskega stanja. Toda ostale občine, ki so ločene in brez kakršne koli industrije, kot so zgoraj navedeni primeri Brda in Tipane, postajajo vedno bolj redko naseljene. Re3 je, da je zemljepisni ustroj Beneške Slovenije glavni vzrok za množično izseljevanje prebivalstva. Toda to bi moralo vzbuditi pozornost. oblasti in jih.pri-praviti, da bi izdale potrebne ukrepe za odpravo takega težkega stanja. V naših gorskih krajih ni velikih kapitalistov, Ki bi lahko ustanovili kakšno industrijo. Zemlja nosi le malo ker zaradi njene posebne lege in mogoče pri obdelovanju uporabljati strojev in dostikrat niti ne pluga. Ta zemlja rodi slabo in zahteva skrbno obdelavo ter mnogo dela malih posestnikov, ki jo sami obdelujejo. Dohodki teh malih posestev ne zadostujejo za najnujnejše potrebe današnjega življenja in zato je gospodar prisiljen poiskati zaslužka v inozemstvu, da bi z njim nadoknadil tiste dohodke, ki jih ne more dobiti iz zethlje in so mu potrebni za vzdrževanje njegove družine tekom leta. Mlajši ljudje ■ se večinoma ustanovijo za stalni v inozemstvu in čez nekaj lasa pokličejo za seboj še svojo družino. C e bo šlo v takem tempu naprej, se bo zgodilo, da ne bo imela Beneška Slovenija čez 50 let nobenega drugega prebivalca, kot samo obmejne finančne straže. Nujno je torej potrebna intervencija: vlade, ki mora poseči vmes in pomagati našemu narodu z učinkovitimi ukrepi. Predvsem je potrebno organizirati industrijo. Deiavcem je treba nuditi možnost dela in zaslužka doma, ker se lahko le na ta način omeji izseljevanje, ki je zadobilo v zadnjem času tako velik obseg. Tej svoji dolžnosti se država ne more izogniti, ker gre za obrambo neke etnične skupine, ki ima enako pravico do življenja, kot ostali državljani republike. Po drugi strani pa pozivamo vse zavedne Slovence naše dežele naj storijo vse, da bi s primemo propagando med prebivalstvom zmanjšali izseljeništvo, ki grozi z uničenjem našega naroda na tej zemlji, kjer živi že nad tisoč let. Pravica do življenja na naši zemlji nam je zajamčena tudi v republiški ustavi. To je tisto, kar moramo prej ali slej doseči. J. K. Za rešitev tržaškega vprašanja Dne 15. t. m. je v Beogradu govoril predsednik FLRJ Josip Broz-Tito, ki je obširno obravnaval predvsem tržaško vprašanje. Poudaril je, da bo Jugoslavija pristala na rešitev tega vprašanja edino če bi konferenca, neposredno zainteresiranih držav odločila, da se samo mesto Trst pod določenimi pogoji izroči Italiji, zaledje pa, ki je izključno slovensko naj se priključi Jugoslaviji. POVi&ANJE NAJEMNIN — Italijanska vlada je podaljšala dosedanjo stanovanjsko zaporo do 1. septembra 1957. Najemnine so bile povišane za 25%, in sicer » \ takem naslednjem Irtu. Ako najemnik dekaž?, da je v težk:b gospodarskih raa-irerah se najemnina poviša za 10%. Za plesne dvorane, kinui atografe, kavarne, luksuzna restavracije velike krojaške delavnice, modne trge v ine, klube Itd. se najemnina poviša za 40%. ZASTOJ PROIZVODNJE TESTENIN V ITALIJI - V Kampanji so zaprli 53 tovarn testenin. estmo je brez dela 6 tisoč delavcev italijanski izvoz testenin te s.adel na mečno konkLrer.ro v inozemstvu. V tujini vstajajo domače tovarne. brezposelnost po državah -Meseca marca tekočega leta je bilo brezposelnih: v Franciji na 21,500.000 deia/-nega prebivalstva 300.000 brezposelnih (1%), v ZDA na 63,000.000 delavnega prebivalstvi 1.674.000 brezposelnih (2,6% », v Belgiji na • milijone delavnega prebivalstva 189.581 (4.7%), v Veliki Britaniji ra 23,45'JOOO delavi ega prebivalstva 432.000 (2%) v Italiji na 23,CP0.00o delavnega prebivaistva 1300.000 ( 7,7%), V 2 ahodii N*rrčiji na 22.351.CC0 delavnega prebivalstva 1,142.000 brezposelnih (6,2%), v Kanadi na 5,4(0.000 delavnega prebivalstva 170.000 biezposelnih (3.4% r. ZA POMOČ GOSPODARSKO NERAZVITIM DRŽAVAM — Na gospodarski seji komiteja OZN so Lftanovili komisijo» predstavnikov, ki naj bi proučila različne predloga glede ustanovitve posebnega sklada za pomoč gospodarsko nerazvitim državam. AMERIŠKA POMOČ IN ITALIJANSKA PLAČILNA BILANCA — Italija je v preteklosti krila primanjkljaj plačilne bilance z ameriško gospodarsko pomočjo. Ta pomoč je zdaj prav majhna, vendar priteka še nekaj denarja od pomoči, ki je bila že odobrena. V osmih mesecih tega leta je tako prišlo v Italijo 101,6 milijona dolarjev. BARVNA. TELEVIZIJA — V Ameriki so oddali po televiziji pivi barvasti film. Iznašli so nov magnetični trak, ki bo imogočil, da bodo lahki televizijske programe gleóal* l uaisi *' barvah, bodisi v frnobeli verniki. ZBOROVANJE MEDNARODNE ORGANIZACIJE ( iATT — V Ženevi je bilo končano Vlil zasedanje predstavnikov držav, ki so podpisale generalni spora-uvm o carir.an in trgovini ter tako pristopile k mednarodni gospodarski organizaciji GATT. Zasedanja se je udeleže, vaio 33 predstavnikov držav, ki so včlanjene v tej mednarodni organizaciji. Izvoljeno je bilo revo predsedništvo, ki mu predseduje kanadski delegat Dan Wil-gersnn. iiiuiliiiiii.i,uliliumi,m.miiiii m i m in i,mi m 1111 inn m 11 n m i i n i um 11 mi n 11 um i l n i n n i l i i Illumini Tudi furlanski jezik preganjajo Glasilo etnične in jezikovne furlanske manjšine »Patrie dal Friul« piše v svoji zadnji številki, potem ko razpravlja na široko o postopanju s Furlani in potem ko ugotavlja, da so otroški vrtci pod upravo ONAIR-a, počitniške kolonije, osnovne šole in srednje šole organizirane tako, da bi bastardizirale furlansko ljudstvo, med drugim tudi naslednje vrstice, ki jih objavljamo brez posebnega komentarja : »Moramo poudariti, da se je italianska vlada s preganjanjem furlanskega jezika postavila najprej proti Bogu, ki je dal vsakemu narodu svoj jezik; postavila se je tudi proti mirovni pogodbi, ki ukazuje zaščito narodnih manjšin ter je proti italijanski ustavi, katera v členu 6 pravi: »Republika ščiti s posebnimi predpisi jezikovne manjšine...« Nemce v Južnem Tirolu poučujejo v nemščini, prebivalce v Val d’Aosti v francoščini, Slovence na Goriškem v slovenščini, Ladine pa v ladinščini. Zakaj se torej Furlanov ne poučuje v furlanščl-ni? Kakšne vrste rimske pravice je to, če se prepoveduje celo navaden tečaj furlanske kulture, ki je deloval ob sobotah popoldne in ki ni stal vladi niti vinarja? In kakšna demokracija? Potem pa se oni v Rimu pritožujejo zaradi načina, kako postopajo z Italijani na drugi strani meje, kjer lahko vsaj govorijo in se učijo v svojem Jeziku. Ti gospodje pozabljajo, da velja tudi v Italiji pregovor: »Ne delaj drugim česar ne želiš, da bi bilo storjeno tebi.« SV.LENART SLOVENOV Rojstva in smerti v naši fari U trimestni junij-julij-august se je u naši fari rodilo šest otrok, umrlo pa je pet oseb. Rodili so se tile: Tomazetič Lucijana hči Guida an Juša Nerine iz Dolenje Mjerse; Pertoldi Lucija hči Alda an Pich Margerite iz Skrutovega; Garbari-no Klavdij sin Danteja in Zanini Armi-de iz Skrutovega; Zanuto Ivana hči Gina in Kjačič Ide iz Ošnjega; Tomasi Ecij sin Kamila an Terliker Terezine iz Utane; Cassina Pavel sin Alberica an Jurman Marije iz Gorenje Mjerse. Umrli so: Kjabaj Virginija stara 85 ljet iz Ošnjega; Terliker Roza stara 79 IZ NAŠIH VÀ SI so med uojskó pustil vojaki, an zatuo pride večkrat do nesreč. Takuo se je pretekli tjedan hudo ranila Bemjak Marija - Skinen, iz Gorenjega Brda, ko je nevjedoč skupaj z darvami potaknila pod kotóu ’dnó bombo. Na srečo je bomba razneslà kotóu, če ne bi ženo ubilo. Par eksploziji je Bemjakovo močno ranilo u glavo an se bo muorala zdravit več časa. Cas bi biu, de bi oblasti poskarbjele, SLABA LETINA KOSTANJA Naš kamun je zlo bogat kostanjovih gozdou an pardjelek kostanja nam je nimar pomagu za se preživljat čez zimo. Ljetos je biu pa zlo slab pardjelek, kostanja je blo malo an še tist ves piškou, de ga nejče nobedan kupit. Zadnja lje-ta so kostanjeva drevesa ušafala bolje-zen kankar an zatuó od sada naprej ne bomo mogli več računat na tist pardjelek. NOU VOZNI RED AUTOBUSA STARA GORA - ČEDAD - VIDEM Do parvega decembra bo veljou tale vozni red za autobus, ki vozi iz Vidma na Staro goro: iz Vidma bo vozu na Staro goro usak dan ob 8,05; iz Čedada ob 8,25 an 10,25. Iz Stare gore pa se bo vraču u Čedad ob 9,30 an 12,05 uri, u Videm pa ob 12,05. SV. PETER SLOVENOV »Messagero Veneto" piše da je italijanski radio kriv, če znamo slovensko BLI2A SE ZIMA AN S TJEM DOUGI VEČERI, KI JIH BOMO PREBILI ZBRANI OKUOL OGNJIŠČA ljet iz Gorenje Mjerse; Garjup Alojzija stara 72 ljet iz Dolenje Mjerse; Florjanič Felicita uduova Kjačič stara 75 ljet iz Utane; Skounik Paulina stara 41 ljet iz Hrasto v j a. V TUJINI JE UMRU Zvjedli smo, de je umrù u Ameriki Ru-kli Ivan (Sivac), star 63 ljet iz Ošnjega. Renki Rukli je št: pred dostimi ljeti črjez morje s trebuhom za kruhom. Nimar je želeu, de bi se na stara ljeta vamiu da-mù, a ta sreča mu ni bla dana. Naj mu bo lahka tuja zemlja! MOTORIZACIJA U NAŠIM KAMUNE U starih časih so naši očetje an dedje hodil nimar po nogàh, pa čeglih so šli ■deleč. Se so živi tisti, ki so hodil po Au- striji, Sloveniji, Hrvatski si služit kruh an so uso pot nardil po nogàh, danàs pa ni več takuó. Use se je moderniziralo an motoriziralo. Nobedan bi ne jau, de u takim malem kamunu ku je naš je tekaj kamjonou, automobilou an mo tociklou. Do ljeta 1945 par nas je biu samuó ’dan automobil an ’dnà moto, donàs pa jih je več ku trideset. Imamo 6 automobilou, 6 kamjonou an 25 moloc iklet. GRMEK Je umru u Ljubljani inž Maks Ktodič PTetekli tjedan je umrù u Ljubljani inženir Maks Klodič, sin znanega renke-ga profesorja Antona Klodiča iz naše vasi. Maks Klodič se je rodiu u Trstu an je postu slaven inženir za gradnje želj eznic an je napisu tud razpravo o bohinjski željeznici, ki gre skuoz Soško dolino u Trst. Use svoje življenje je biu zaveden Slovenec kot njegou oče. Po očetovi smarti, ki je umrù ljeta 1914, je Maks Klodič dau natiskat očetou rokopis douge pesnitve »Livško jezero«. Renki inženir je biu za dosti ljet direktor držaunih željeznic u Jugoslaviji an sada je biu u penzjonu. Pokopali so ga u Ljubljani, kjer živi tudi njegova družina. KLODIC — Nje dougo od tega, ki je umrù naš vaščan Jožef Klodič — Tedo-lenji, star 80 ljet. Renki je biu dobar an deloven mož use svoje življenje. Pokopali so ga na domačim britofu. Naj mu bo lahkà domača zemlja, družini izrekamo naše sožalje. BOMBA EKSPLODIRALA POD KOTLOM Po tej zadnji uojski se po naših krajih večkrat dogajajo nesreče zavoj neprevidnosti. Kot je znano par nas se še ušafajo posjerode bombe an orožje, ki de bi se poučilo ljudi o nagobamosti bomb. Nekatjere bombe so narete takuó, de jih je teàkuó spoznat, ker imajo razne oblike an nekatjere so podobne kosu lesa. Samo na tajšno vižo se boju preprečile nesreče. PRAPOTNO Zgradili boju nove šuole Zvjedali smo, de boju u našim kamune drugo ljeto zgradil dve nove šuole. Za napravit tisto djelo je daržava določila 12 milijonou lir. Sadà imamo samo dva lokala za šuole, kar pa nje zadost za tekaj otruok an za nekatjere vasi je tud preveč deleč an zatuo bi bluo prou, de bi nove šuole zgradil tam, kjer jih ni. Zadovoljni smo, de boju nardil šuole, de se boju naši otroci učil u modernih lokalih, a tiste bi muorle bit slovenske u tistih vaseh, kjer govorijo slovenski. Ne stuojta se smejat. Zadaržita se no malo an preberite tele besjede, ki jih je pisu italijanski fašistični žornal »Messaggero Veneto« : »Al se splača de bi se tekaj milijonu zapravilo za propagando an za uzgojo, kadar Italijani Nediških dolin muorajo se naučit slovensko za poslušat radio« (Vale proprio la pena spendere milioni per propaganda o per attività educativa, quando gli Italiani delle Valli del Natisone devono imparare lo sloveno per ascoltare la radio....). Usak komentar bi biu odve, če bi ne bli prisiljeni od hinauskega guorenja tistega žornala, ki usàk dan izbruha kandle an kandle strupa. Enkrat je pravu, de mi njésmo Slovenci an de sloven-skéga jezika ne zastopimo, sadà pa prav, de smó parmuorani se naučit slovenski jèzik zak drugač ne muoremo poslušat radio. Ml’ ne vjemó kaj mislijo tisti od »Messaggera«. Morebit, de jim manjka malo pameti, ker če bi ne bluo takuo, bi ne imjel tekaj za norcà ljudi. An pravit okuol an pisat/ de u Nediški dolini, če znamo slovensko je tuo zavoj te-gà, ki se muoramo naučit tega jezika za poslušat radio, če rejčt prou imjet za norcà ne samo nas Slovence, ampak tud Italijane. Tuo povjemó, ker ga ni Italijana, de bi ne vjedu, ki u Nediški dolini živijo sami Slovenci an če poslušajo slovenski radio je tuo zavoj tega, ki italijanski jezik le za silo zastopijo. Gradnja nove cjeste Tele dni boju začel djelat cjesto, ki bo pejala iz Sv. Petra u Klenjé. Tuo bo za REZIJA Seja občinskega sveta Dne 6. t. m. se je pod predsedstvom našega župana g. Letiča in v prisotnosti tajnika zbral občinski svet, ki je razpravljal sledeče: Po poročilu župana o upravnih zadevah so predložili in sprejeli naši občinski svetniki proračun za leto 1954, ki znaša 37,459.745 lir. Nato so imenovali občinsko volilno komisijo za leto 1953-54, za katero so bili izvoljeni tile svetovalci: Pugnetti, Madrassi, Negro, Madotto Renato kot efetivni člani; kot pomožni člani pa Zanetti, Quaglia, Di Battista in Chinese Jožef. Občinski svet je tudi potrdil obnovo najemnine za dobo pet let občinske zgradbe v kraju Tiga za finančne straže. Letna najemnina znaša 120 tisoč lir. Sklenilo se je tudi, da se povišajo mesečne plače delavcem, ki prižigajo in ugašajo javne električne luči v vaseh in zaselkih. Določili so tudi tarifo za trošarinski davek (imposte di consumo) za leto 1954. Končno so sprejeli tudi načrt za razširitev šolskega poslopja v Osojanih, ki ga je napravil arhitekt Della Mea iz Vidma. Čakalnica na avtobusnih postajah Pretekli teden so pričeli graditi čakalnice za potnike na avtobusnih postajah. Te čakalnice bodo na mostu, ki vodi preko reke Rezije in na križišču Tigo. To delo je prevzela zadruga »Candon« iz Alesso pri Trasaghis. Stroške za to gradnjo bo krila občina. Te čakalnice so bile zares potrebne, ker so morali ljudje čakati avtobus v slabem vremenu pod dežjem in na mra- ljudi iz Klenja velikega pomjena, ker do sadà so muorli hodit po slabi gorski poti, po katjeri se sevjede ni moglo nič vozit an 'so muorli nositi use na harbtu. Klenjani so več desetletij prosil, de bi se jim nardila cjesta an sadà je končno bla uslišana njih prošnja. Del stroškou za nardit cjesto bo plaču naš kamun, ostalo pa daržava: Trošta-mo se, de boju par tjem djelu imjel za-posliteu več nših mož. NOU KAMUNSKI ZDRAUNIK Zvjedali smo, de je naš kamunski zdraunik dr. Faustico Sione dobiu kon-kors u Fiumicello na Laškem an zatuó je pretekli tjedan zapustu naš kamun. Na njegovo mjesto je parSù dr. Grassi Giovanni. Želimo mu, de bi se dobro počutiu u naših krajih. STANOVANJSKA KRIZA Kakor znano, se je u zadnjih ljetih u Sv. Petru zlo povečalo prebivalstvo an zavoj tega je nastala huda kriza za imjet hišo. Ceglih so zgradil u zadnjih časih nekaj ljudskih hiš, popravil več starih hiš an nardil nove, je še nimar več družin brez hrama an se muorajo an de boju povečal hišo, kjer je kamunski zavod. Pred kratkim je biu imenovan dr. Domenico De Leo, ki je učiu u Sv. Petru, za šuolskega direkterja u Fagagni. tajpana Končno bo popravijena cjesta Zvjedali smo k’ par videmskemu tehničnem uradu (Genio Civile) no djelajo prodžet za regulirati cjesto, ki od našega kumuna na peje u Neme. Po tjem prod-žetu no če beti odpravljene use rive an žvolte, ki no anjelé djelajo tekaj težau judem, ki no muorejo po njej voziti. To djelo no če začeti drugo ljeto na pomlad an par njim to če beti okupanih več stotin djelouceu. PLATIŠČE — Ljetos so napejali telefon tu dvje vasi našega kumuna: tu Vi-skoršo an tu Prosnid. Pletiščenji nje-smo bli nič pruot temu, saj telefon o Ijepo stoji tu usaki vasi, a mislimo pa, de mi smo ga mjeli bizunjo glih takuó. tuo naj bi se kumun interesóu še za nas, kot Prosnid an Viskorša, če ne več. Za-ker po resnici povjedano ve marnò dost’ manjuk komoditadi koj Viskorša. SKODA ZAVOJ NEURJA — Zadnje neurje je našemu vaščanu Ivanu Kor- : mons nesló 100 presežnih metrou drv an zatuó je iméu skoraj pou milijona škode. Drva so ble zložena ob Nadiži an so ble za prodat. ČEDAD Senjen Sv. Martina Pretekli tjedan smo imjel praznik sv. Martina, ki je naš patron. Ta dan je biu tud velik ljetni sejen, ki pa ni biu nič kaj živahen zavoj velike gospodarske krize, ki je nastala u zadnjih ljetih po use j naši okuolici an posebno u Nediški dolini. Ta dan so tud dal premjp nar-buojšim mlekarnam u Nediški dolini. FOJDA Za gradnjo cerkve u Čeneboll Za gradnjo cjerkve u Ceneboli je bluo danih 10 milijonou lir. Cjerku u tej vasi, kot je znano, so jo začel djelat ljetos na pomlad an bo u kratkem nareta. Tisti soudi sevjede ne boju zadostoval za zu, ker tam okrog ni nobene hiše ali zavetja, da bi mogli stopiti pod streho. TELEFON V STOLBICI Pretekli teden je bila dokončana napeljava javnega telefona v naši vasi. Te-leionska kabina je nastanjena v gostilni »Giusti«. To javno delo je bilo zelo potrebno, ker smo imeli doslej telefon samo v Ravenci, ki je pa precej oddaljen od naše vasi in se ga oddaljeni zaselki, kot na primer Korita, niso mogli posluževati. Skoda zaradi neurja V naši dolini je bilo pretekli mesec hudo neurje, ki je povzročilo dosti škode. Zaradi dolgotrajnega dežja se je v kraju »Gost« utrgala z gore velika skala in se privalila na vodovod, ki dovaja vodo lokalni električni centrali. Omenjena skala je razrušila zid in zasula cesto, ki vodi v Liščeca. Promet je bil zaradi tega dalj časa ustavljen in ustaviti so morali tudi električne turbine. Skoda, ki jo je utrpela električna dražba SFE znaša nad pol milijona lir. Bomba eksplodirala pod kotlom V preteklosti smo že pisali, da so dolžili botaničarko Ano Smith iz Sv. Jurija, da je povzročila smrt neke ženske iz Furlanije, češ da jo je zdravila s strupenimi želišči. Ker je bilo ugotovljeno, da omenjena zelišča niso mogla povzročiti smrti, je bila dolžitev neupravičena in zato Smithova ni zakrivila kaznivega dejanja in oblasti so arhivirale tožbo. Prijavili pa so jo sodnim oblastem, ker botaničarka ni diplomirana in zato nima dovoljenja, da bi zdravila ljudi. CRNI VRH stiskat po Dodstrešjih an kljeteh. Sadà je bla nareta spet ’dnà ljudska hiša, prosilcu je b!o z'o vehko, stanovanja pa samo tri. De bi se zmanjšala ta kriza za hiše, bi muorli nardit še več takih ljudskih hiš, ker tiste, ki so jih do sadà nardil, njeso zadost. Sklepi našega kamunskega sveta Pretekli tjedan so imjeli naši kamunski svetniki sejo, ki so med drugim rešil tele probleme. Najparvo so po dougi di-so guoril gor mez lousko rezervo, ki kot skusiji sprejel bilanco za ljeto 1954. Potlé je znano je našim kmetom nardila veli-kcf škodo na puoju. Sklenil so, de boju imenoval posebno komisijo, ki bo imjela komplt za konstatjerat kulku škode je nardila divjačina an za poraunat tisto škodo. Kot je znano je naš kamun dau na fit lousko rezervo an zanjo je tud ušafu dobre soude. Zatuo ima dužnost, de bi se kmete plačalo. Potlé so imenoval prof. Walterja Zam-parutti-ja za člana upraunega sveta (Consiglio direttivo) kamunskega zavoda namjesto prof. Passoni, ki je šu proč iz Sv. Petra. Sklenil so tud, de bo kamun dau 20 taužent lir šuolskemu patronatu notranjo opremo cjerkve an zatuo boju muorali ostale stroške plačat domačini. KAMUNSKA ZEMLJIŠKA MAPA Ni dougo od tega, ki je bluo publikano na uradnem listu (Gazzetta Ufficiale), de je bla odobrena nova katasterska mapa našega kamuna. Nova mapa se deli u dva dela: sekcija A, ki obsega usa zemljišča kamuna prjet ku so vas Pod-VTata priključil Fojdi; sekcija B, ki obsega samo zemljišča vasi Podvrata. BRDO Slovenji smo an Slovenji bcmo nimar No pravijo nekateri Lahi, kar to jih* komodà, ki tu naši dolini no žive sam0 Italijani. Kar invecit to se za se špot z nami djelati, no pravijo, ki smo »šklavi«-»Sklavi« ve njesmo ma Slovenji sm° simpri bil an čem0 beti. Majedan u ne bo rješu nas kambjati. Kar ne parSlà naša zemja dal 1866 po Italijo, par nas njebo 'dne fameje, ki na tu kiši čekarej tal jan al’ furlan. Ot tàboto so pasa1* 87 ljet an čeglih njesmo mjeli škuol t*1 našim maternem jeziku, judje so par nas ostali Slovenji. An tu cjelim našem ku' muni to je nje fameje, ki tu kiši na ne čekarej slovenj. Štev. 77 MATAJUR Stran S Vsako leto po radiu in tisku razglase, kdo je dobil Nobelovo nagrado Vsi ra-c ijski posli falci in Ltatoi časnikov pa ne vedo, ktk) je bila ta največja in najpomembnejša nagrada ustanovljena. Alfred Nebel se je -< ail dne 21. oktob.M 18S3 v Stockholmu. Pridno jt študiral kemijo in leta '.862 je r-kufal uporabiti Dva dokumenta iz dobe Beneške republike iborože.ii spopadi in vojne. ' ? Prvih pet Nobelovih r.agrad so razdelili 10. decembra 1901. Mirovno nagrado je debil takrat ustanovitelj Rdečega križa. Si icar-Henry r«unai.t Vsako leto seveda iz vseh dežel kar dežujejo predlogi, da ni komisiji olajšali odločitev, kdo naj dobi Nobelovo nagrado. Komisija je sestavljena iz znai stot nikev, k) uh določa švedski parlament. Pregled doslej podeljenih Nobelovih nato ad nam pokaže, da vodijo v fiziki Ve'ika Eritaiija, v kemiji Nemčija, v literatu!i pa Francija. c>. ■ Odprava nekaterih bremen Slovencem To spodaj objavljamo v originalu dva zelo zanimiva dokumenta iz XVI. stoletja. Prvega je izdal proveditor v Čedadu in z njim odpravlja nekatera bremena katerim so bili podvrženi Slov. v čedadskem okraju. Drugega je izdal notar iz Čedada in v njem se zahteva od slovenskega prebivalstva tega okraja, da popravi cesto, ki veže Čedad z Nemčijo. Merso et Landro so imena za današnje Mjerso in I.andar. ki sta bila v tistih časih sedež znanih beneških bank ali skupnosti. A ouelli che vederanne la presente cosi ricercato dalla Maj ca Con.mui)ità di Cìvic.al del Friuli arri li et chiara fede faccio io Sebastiano Fustino D. deputato al scoder le tanse della contadinanza del piano nel territoiio de Cividal del Friuli. Come le ville di esso territorio nel piano sono al n. di 2iì, et sono descritte nelli fuochi della Patria <*ei Friuli, et perciò con essa Patria pagano ogni mese le tai-se ordinarie del soldato alla Eer.ma Signoria; fanno soldati, galeotti, guasta- i n m 11 n mi n n ili n 11 mi m 11 n: 111111 ■ iiiiiiiimiiia ii iiii i ii iiii iiiiim i m ili ini ii ■ im iiiii i imi ni iiiiiiiiiiii lini iiiiiai'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lai.iiiiiiiiiniii REZIJANSKA GOVORICA ALFRED NOBEL rUroglicerin za razstrelivo. Nadaljnii poskusi na tem področju so ga privedli do odkritja dinamita. Ko je leta 18.i7 dal svetu to izredno močno razstrelivo je mislil, da je s tem storil uslugo mirnemu ni predi. u. Toc a namesto da li človeštvo uporabilo dinamit za to, da bi si olajšalo delo, ga je za«elo takoj uporabljati v vojni namere. Nebel je s svojim odkritjem mnogo zaslužil in ko.je 10. decembra 1390 v San Remu umrl, je zupustil približno 31 milijonov švedskih Kron V oporoki je oclocil, raj obresti od njegovega premoženja uporabijo vs.tko leto za nagiado ljudem, ki so si na raznih področjih človeškega dela pridobili največ zaslug. V poštev pridejo s mn znanstveniki, strokovnjaki in sploh ku1.-turni delavci, ki se posebno odlikuje|o na pedročju fizike, ken.iic, medicine in literature. Raten toga pa lahko dobi Nobelovo r.rgrade tudi človek, ki si je pridobil velike zasluge za svetovni mir. Alfred Nobel, ki se je vse živhenje zavzemal za prijateljstvo in sodelovanja med narodi, pa o trajnem miru ni bil prepričan. Tik pred smrtjo je rekel, da se bo človeštvo neogibno pogreznilo v barbarstvo in splošno razdejanje, če svojega načina življenja ne Lo bistver.o spremenilo. i ato naj bi njegove nagrade pospeševale zlasti napore, da se preprečijo Rezijani govore neko narečje, ki ga popolnoma pravilno prištevamo k sfoveš>4 ikemu jeziku, čeprav ima neke značilno, s ti, ki približujejo srbohrvaščini. Njegova posebnost, ki je ne najdemo v omenjenih jezikih in niti ne pri drugih iridci-evropskih jezikih je tako imenovana sa-moglasniška harmonija, po kateri bi se dalo soditi kot trdi učeni poljski filolog Baudcuin eie Ccurten&y, da je imelo to narečje stik z kakšnim od turanskih jezikov, ki imajo isto značilno 1 armonijo. Ce hoiemc razrešiti problem izvora ve in tudi orugih posebnosti, moramo vzeti v obzir, da so juini Slovani (Bolgari, Srboh-iati in Slovenci) govorili isti jezik vse tja do VI. stoletja. Tedaj so začeli prodirati navzgor po dolinah reke Drave m Save in ohranili so svoje originalno ime Slo/eni, ter prišli tudi v na^e krar je. Najprej so prišli sem v družbi Avarov ii: Langobardov, pozneje pa tudi sami; tako so končno stalno zasedli Julijsko ■ predgorje i:.i Rezijo. Opustili so bojevanje in s» stalno naselili ter se posvetili mirnemu delu, zlasti živinoreji. Zaradi posebnega značaja dežele, so živele posamezne skupine ločene med seboj in zgubile stik s svojimi rojaki na vzhodu. Rezijani so ostali fe bolj kot drugi zaprti v svoji dolini. Omeniti je treta, da se ti razlikujej i tako po narečju, kot po običajih in po antropoloških značilnostih ne samo od -Slovencev v Nadižki, ampak tudi od svojih sose lov v Terski dolini. Iz tega ii morda Kdo sklepal, da so prišli v te kraje ločeno ir, morda celo s turanskimi elementi, če niso z njimi že prej skupaj živelj (n. pr. z Huni ii> z Avari), ali pa da so našli 06tanke teh že v deželi ob svojem prihodu Taka domr.eva bi lahko obrazložila turanski vpliv na njihovo narečje. Ostale jezikovne posebnosti je lahko raztožiti z izolacijo, v kateri so Rezijani živeli in kateia je bila vzrok ločenega razvoja njihovega narečja. Naj bo že kakor koli. gotovo pa je dej- stvo, da so Rezijani del slovenskega naroča, ker s;> se Slovenci edini pomaknili \ alpske doline vse tja do tirolskega in nikakor ni verjeten poznejši prihod srbo-hrvatskih elementov / Rezijo. Logično je torej, «la spada rezijanski dialekt k slovenskemu jeziku Nekateri so mislili, da izhaja iz ruščine, toda to je lantastična trditev, ki jo je lahko izrekel samo tisti, ki prav nič ne pozna slovanske jezike. Posebnosti, ki približujejo to narečje srbohrvaščini so zlasti naslednje: na- vadni soglasnik č in zloženka d j (dž), ki jih nimamo v slovenščini; samoglasnik • namesto slovenskega polglasnika è odgovarja staroslovanskemu jat; končnica nekaterih samostalnikov na oc, namesto na ec; i-oleg tega pa še raba imperfekta in aorista (navaden pretekli čas), ki jih slovenščina že več let ne uporablja in jih je nadomestila z enim samim preteklim časom s uomožnikom lifi. Svojevrstna j.osetnost tega dialekta je razlika med jasnimi samoglasniki (a, e, i, o, u) in temnimi samoglasniki (fi, oe, ii, y), katere zadnje vplivajo na soglasnike, ki so z r jimi povezani. Značilen ie tudi nosni e. Posebno izgovarjavo ima i, ki je med slovensko in češko izgovarjavo te črke. Samoglasniška harmonija, ki smo io zgoraj omenili, obstaja v tem, da se previadajoči slog neke besede združi z ostalimi. Tako imamo n. pr. besedo žena, ki ima v rodilniku žene, v dajalniku ženi itd. s kompletno asimilacijo ; ali pa beseda otrok (rodilnik otroku itd.), z delno asimilacije v kateri se temno o spre meni v jasn: o, kjer je končnica v rodilniku jasna in zahteva tudi razjasnite/ drugega samoglasnika. Omeniti je treba še’ dva nedoločna glagola: nistit (nesti) in ričit (reči), z relativnimi aktivnimi preteklimi deležniki: noesal, nesla, roekal, raklà (nesel, nesla; rekel, rekla). Druge manjše značlnosti bi lahko tudi omenili, vendar to ni potrebne. Narečje sledi v svojih glavnih pravilih slovenski slovnici, ki nima smisla, da bi jo tukaj razlagali, niti v najosnovnejših obrisih. V stiku s furlanskim in italijanskim jezikom je tc narečje Sjrejelo iz teh dveh številne besede, ki pa sledijo pregibanju in morfologiji slovenščine. Drugače tudi ne bi moglo biti zaradi popolne različnosti relativnih slovničnih zakonov. Ce torej ni spicjelo morfologičnih sprememb, je pa vendar to narečje sprejelo kakšno posebnost iz skladanje ; n. pr. • rabo rodilnika osebnega zaimka njega, nji, namesto odgovarjajočega slovenskega svojilnika njegov, njen ; raba nekaterih predpon na italijanski način, n. pr. od z rodilnikom, kjer se v slovenščini rabi o z mestnikom (rumnnit id njega — namesto slovenskega govorit « njem); raba za z nedoločnikom namesto slovenske sestaVe da bi z aktivnim preteklim deležnikom, n. pr : za užvivat (namesto slov.: da bi užival). Zadnja značilnost narečja, katere izvor pa ni znan, je načir: štetja števil 60 in 80. Za prvo se reče: trikratdvujsti (trikrat dvajset); za drugo pa se rabt štrikratdvujsti (štirikrat dvajset) Za vmesne številke se prišteje številke od 1 do 19, n. pr. trikratdvujsti anu dan (trikrat dvajset in eden«, trikratdvujsti anu dva itd. Rezijanska govorica ima tudi spremem be po različnih krajih, kjer je v rabi. Tako lahko razločimo tri ali štiri skupine. Za objasnitev vzemimo n pr. kakršnokoli besei««, kot n. pr. slovensko ime pes; to se v Njivi izgovarja pas, v Osojanih pos, pri Sv. Juriju pis in v Stolbici pes. Rezijansko narečje je temeljito proučil univerzitetni profesor dr Baudouin de Courtenay, član carske akademije v Petrogradu, kateri je dolgo časa bival m »d Rezijani, se popolnoma naučil njihovega narečja in ga objasnil v številnih in važnih svojih spisih. Ivan Trinko dori, et aggiuntano a cavar i canali per venir dentro via da Venetia in Friuli, «t altra le dette angurie conducono il sale a lo Clar.mo Regimento de Cividal Con la sua corte, olle quali angarie non concorrer o li Schiavoni delle centrate di Antro et San Lur.arrto. Et di più concorrono anco detti del i '»no come membri del territorio de CivF'ai per la sua par-tione a tutte Vangarle ili essa città de Cividal, ciò e al cavar celle fosse, condur sassi, so.bt.lon, calcina et legna per la fortification delle muraglie di quella * al far de eradizzi per le Torri et muraglie: il tutto secondo il bisogno, et come ci ciò ne’li litri delle tanse et angarie appar. Et in fede della verità ho 'atto la presente di mia mano. Da Cividal del Friuli all! 10 giugno 15 ri. MARCLS CORNELIUS Prcviscr Civitadit Fori Julij. Attestamur fidemque iacimus indubiam universis et singulis presentes inspectu-ris, qualiter premissa scriptura est scripta Ex.is Dni. Feb ni Filitini LL Doc. huius Civitatis pront idem D. Seb.nu*. nobis affirmavit et. prcnt habui"'”« in-formationem ab habentibus cognitionem de eius caracteribus, in quorum iidem.. Ex Civitate Fori ’v'ij die 10 Junii 1571. VALERI! fi GARBO Cane. Slovenci primorani popraviti cesto, ki vodi iz Nemtiie Cosi ricerchato dalli intervenienti della Mag.ca Comunità dl Cividal di Friuli, Io Mercurio Vemrio cittadino et nodaro collegiate di essa citu. faccio ampia et indubita fede a qualunque officio et magistrato della Inclita Città di Venetia, qualmente il Castalde cello IU.no Dominio in cuesta citta che é di presente, et quelli che per li tempi passati sono stati, comandano et hanno comandato alli Schiavi delle contrade di Merso et Landre, che quando occorre il oisogno debbino accorciare la strada che vieas dalla Alle-.nagna per Questa città; et per sue fatiche esso Gastaldo A solito dare per loro regalia ina et ita quantità -li pane et vir.o. Et cosi bo visto osservare essendo io stato cancelliere sotto diversi C-astaltìi anni XV inttii. In quorum fi-dem.... Ex Civitate Fori Judj, die X junij 15K. Idem qui supra Mercurius Ven*.-rius crllegiatus fidenr. facit «;t scrlpsit et sutscripsit manu prò. pria. JVAN TRINKO: MAŠO [^ASILAWCD minili iiiiiiiiiiii m il mi uhi iiiii min in iiii ii ii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiii imi i il iiiiiiiiim im mm mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiii CRTICE IN SI.IKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Ovčji kaplan »Pa jih ne bom. še doma sem se pridno uCil, kaj pa v Čedadu!« Marsikaj so še izpregovorili. Nazadnje je rekel oče: »Alò, spat! Mati, poskrbi, da ne bo jutri nič manjkalo; ti pa, Pepič, glej, da česa ne pozabiš. Deček se je poslovil od starega strica, k) ni maral tako zgodaj vstajati. Malčica sta že spala in ni ostajalo drugega, nego spraviti se v posteljo. Dolgo se mu ni hotelo spati. Vse n.u je rojilo po glavi. Sam ni vedel, ali bi bil Vesel ali žalosten. Ce je pomislil, da bo študent, da postane gospod, da gre v mesto, da je v mestu vse lepo, da ho tem doli videl še komedije in da bo imel tudi veliko slovenskih tovarišev, kakor so mu pravili, in bodo nekateri ž njim stanovali, da pride o malih in velikih počitnicah in tudi o drugih prilikah domov in ga bedo vsi gledali in občudovali itd.... če je vse to in erako premislil, ®e mu je prav lepo zdtto in bil je zadovoljen. Toda iti cd doma med tuje ljudi in 6og ve med kakšne ljudi! Ne bo mame ne bo domačih! Ne bo navadnih tovari- šev, ne bo navadnih iger ;n zabav ! Ne bo veselja na pašnikih ne domačih travnikov, ne bo gozdov in potokov ! Ne bo znane cerkvice vrh hriba! Ne bo!... ne bo!... To ga je žalostilo; ležalo mu je na duši kakor kamen in ni mu dalo, da bi s«; brezskrbno raderai. — Pa se privadim — je mislil — ini pa, saj ne grem za vedno ! Tembolj se bom« veselil o počitnicah. Tudi me pridejo obiskat oh sobotah, ko je tedenski semenj. Tudi daleč ni; od nas se Čedad prav lepo vidi, torej se mora tudi naša vas videti iz Čedada. In pa kdo mi bo branil, da ne pridem domov, če treba, še vsako nedeljo? Tako se je tolažil in se pomiril m sprijaznil z mislijo, da mora iti, nakar i-n irno zaspal. Drugi dan so ga prebudili že od treh. Težko mu ie bilo, pa se je vendar spravil na noge. Umil se je in oblekel popolnoma nanovo od nog do glave, da je bil skoraj gosposki, kar ga je oživilo in razveselilo; samo škoda se mu je zdelo, da ga tovariši ne bodo videli, ko pojde. Oče je bil tudi že napravljen. Mati je pripravila belo kavo in belega kruha. Oba sta slastno pojeJa. Potem so vsi skupaj pre- gledali, ali je \se v redu in gotovo. Mati je dajala poslednje nasvete in priporočila, dokler ni naposled prišel trenotek ločitve. Veselost je pri dečku nakrat izginila. Stoprav sedaj se mu je ločitev jasno in kruto predstavila. Vzbudil se je kakor iz neke omotice. Milo se mu storilo; nekaj mu je mlado dušo zagrabilo in srce stisnilo. Solze so mu zable oči. Materi se je nekam enako godilo. »Z Bogom!... priden boci!... ne žabi!..« je sunkoma in ginjeno komaj izgovorila. Sina je prekrižala in zajokala. Fepič ni mogel odgovoriti. »No, no! Kaj bosta!« je rekel oče, »saj ne gre v Ameriko ali Bog ve kam!« Zadel je kovčeg in velel dečku, naj vzame dežnik in majhen zavitek. Postelja in druge potrebnosti so bile že na mestu. »Alo, v božjem imenu !« Mati je vsa v solzah poljubila dečka in popotnika sta stopila čez prag. Spremila ju je nekaj korakov, izrekla zadnji z Bogom in zrla za njima, dokler se nista izgubila v temi. Kotarjev pes je zalajal, češ, kdo se potepa tako zgodaj? Drugi so se mu odzvali in nastala je pasja muzika. Da bo lepše, so se vzbudile in zablejale tudi Končnikove ovce in zabuhle neke krave. Potnika pa sta zapustila majhno vas in se prhnila molče d di po poti. »Ali si kaj pozabil?« je vprašal nakrat oče. »Ne!... Ne ven,!« Potipal je po žepih. »Jej, nož sem pozabil v starih hlačah.« »No, da si se le zmisnl! Hiti ponj; počakam te tukaj.« Deček je rad zletel domov, da zopet vidi mamo. »Mati božja! Kaj je?« je vzkliknila iz-nenadena, ko je stopil v hišo. »Nič; nož sem pozabil. Čakajte, zgoraj v hlačnem žepu je.« Mati je zletela ponj in mu ga prinesla. Zopet : Z Bogom ! Zopet ; pride.) bodi, in deček je zletel že malce bolj boder in jasen in dotekel očeta. Hladni zgodnji vetriček je tihj šumel v kostanjevju in skozi listje se ie že svetila jutranja zora. V dolini je žuborela majhna reka in tu pa tam je zabrlela kaka lučica. Fla sta hitro; deček se je bil že raztresel in razvedril, da je začel kramljati o tem in onem. Oče mu je kratko odgovarjal, ker je imel svoje misli. Prišla sta v dolino. Oče je že prejšnji dan poskrbel za icz. Ko sta se oglasila pri dotičnem vezniku, ni bilo treba drugega, nege nepreči. Deček se je medtem czrl nazaj in domača gora je siala veličastno pred njim, že precej razsvetljena od jutranjega svita, liopct se mu je storilo milo in čudno pri srcu; vsa zgovornost mu je nakrat pcšla. Ko so stopili v voz in so konji potegnili, se je velik kamen zavalil dečku na dušo. S;le zdaj si je bil v svesti, da gre zv pravo od doma. Obrnil se je in zagledal vnovič «;o-ro: par solza mu je spolznilo po licu. Bito mu je nekam tako kakor obsojenemu v pregnanstvo. Ali se še kdaj povrne do- mov? Ah, mama!... Ah, dom!... Ah, domače trate! Ah ovčice, pohlevne ovčica in brezskrbno pastirsko življenje! Nič več ne bo vsega tega! žal mu je bilo za vse in kesal se je že, da se je dal premotiti. Oče in voznik sta se pomenkovala; deček pa se je tiho razjokal. Voz je drdral naprej ob reki, ki je šumela med vrbjem, a dečkove misli, dečkove želje in vsa dečkova duša je silila hrepeneče nazaj, nazaj v planinski raj!.... Fo dobrem polurnem teku so prišli do Mosta. Tu je že od starodavnih časov konec slovenskega ozemlja. Deček je to vedel. V strahu in obupu se je zadnjič ozrl na oddaljeno domačo goro. Zagledal je rojstno vas, ki se je kakor nalašč smehljala v zgodr jem solncu. Ni se mogel premagati in je zaplakal. »No, liž muša! Kaj boš še jokal, mesto da se veseliš?« mu reče oče, »glej, Čedad se že vidi! Fol urice pa smo na mestu.« Fepič je le ihtel. Čedad ga ri več zanimal; sovražil ga je! Solnce se ie že krasno vzpenjalo nad gore. Cesta, v katero sc se bile strnile pri Mostu ša druge, je bila oživljena. Vozovi so ječali pod natovorjenim blagom in šuirno drobili nasuti grušč; koleseljni so drčali mimo in ljudi tudi ni manjkalo, ki sc peš hiteli v mesto. Vse to je dečka polagoma raztreslo in umirilo. Prišli so v Čedad in se napotili na stanovanje. Gospodinja, poštena Slovenka, je prijazno sprejela novega šolarčka in ga spremila z očetom v določeno sobo, kjer sta bila nastanjena že druga dva. (Nadaljevanje sledi.) ZA NAŠE DELO Vinski cvet ali kan Največkratna bolje,"» n ki iride u naši 4 krajih na vino je vinski cvet ali kan. če sedi njeso popounoma pcuni an če je 1 njih vino, ki ima u tebi malo alkulja, pridejo r.a varh neke bakterje, ki so kot ’dna bjela tanka lisica. De se ustavi tisto boljezen, je trjeba poskarbjet, da je sod pouhan vina. če pa tuo ne muorete • utrdit, je trjeba prazni prastor u sod i napounit z žveplenim dimom. Tuo se nardi prou takuo kot par žveplanju praznih sodou. Tiste batterie spremenijo alkul, ki je u vinu u vodo an og,.'kou dvokis an uničujejo use sostance, ki oajtjo vinu savor an muoč. Dostikrat se laiino bouno vino spremeni u kis, ker so tam tud ocetna bakterje. De se vino ne pokuar. muorate za'tuč nimar gledat, de sc sodi pcuni do varila, de ne muore ajar notar, če je pi vinski cvet pariti na vino ga muorate nitro odpravit. U tak sod dejte lijak (pletita), ki ima dcug tubo, de gre pod vino. Skuoz lijak natočite tekaj vina, 'de bo sed pouàn. \ inski cvet pride takuo na varh, ne de bi se pomjriu z vinom, ki ste ga parlili. Potlé uzomite čisto cunjo an oou pobrišite tisto ii.ielo kožico an nalite na varh vina še malo čistega cveta. Uiite tud malo alkulja. a ne naraurost u vino, ampak počas ob kiaiu po dogah u sed. Napajanje ouc Pozimi napsjajte ouce samo pc ankrat na dan. Odrasla an zcrava ouca nuca na dan 1 do 2 litra vode, če ji dajete pa samo suh fuotar, ji je trjeba dat malo več vede. Več vode kot j«, nuca, se ji ne smi-je dajat. Narbuojša pijača za ouce je 'lista voda a« dobro ie, če variete u njo malo soli, Djelo u sadounjaku U sadcunjaku je tale mjesac use pouno djela. Kar pride mra2. začno parhajati iz zemlje samice ifemine) znanega škol-lijca zimskega pedica Samica znese po 1 staro lubje an druge razpoke svoja jajčeca iz katjerih se pntié na pomlad izležejo gosenice al s 3 parstuotno raztopino »antiparazita« S sadno strgu-ljo al željezno drevesno krtačo odstargaj-te z drevja ves mah an lišaj. U tjem času lahko tud pognojite sadnemu drevju an prekopljete drevesne kolobarje. Drevje zavarujte tud pred zajci. Tuo nardite takuo, de ckuol debla parve-žete slamo, sjeršče, »laske al kej drugega. Divjake, ki ste jih izkopal u jeseni zakopajte u zemljo, a ne u fašinah, de ne boju ušafale mufa korenine. ... u vinogradu vinograd še rt sn.ije počivat, ampac muorate izrabit use l,epe dneve za djelo. Djela, ki jih buoste nardil sada okuol virnik so tale: okopavanje an gnojenje, obrjezovanje <'.< izmenjava slabih koli-čeu, popravila zidou, ki zadaržujejo zem lio, de je ne odnaša daž an kepanje novih vinogradou. Usa tista djela čejo dosti časa an dosti djehunih moči, zatuo djelajte že sadà, de bc na pomlad že use parpravjeno. Skarb za živino Kar začne zmarzovati an pride slana, ne gonite živire več na pašo, ker bi jo napenjalo an breji krave bi povarglé. Kar začnete dajat samo sul iuctar mu> -ate bit zlo pravidnt r.e use naenkrat, ampak počas po no malo. Skarbite, dr ne bo breja živina na prepihu an de no imjela pod i abo :.imar suho steljo. Kar je krava storlà, dižinietajte preča teletu popkovino, de se ne inflama an začne gnojit. De se tele ne presesa, naj u začetku sesa Je usaki dve uri. Hljeu naj to čist, ker je živina pozimi limar zaprta. ?.’o pomaga, de se hljevi usako jesen pobjelejo z japnom. čistoča je polovica zdravja tuo ne vaja sami za ljudi, ampak tud za živino. Parpusčajte samo popounoma dorasle svir.je. Sorodni plenu niteu se posebno par p t set ah zlo slabo obnese, če čete, de leju praseta imjeli 11 sti Špeha, un začnita pitati, kar so stari eno ljeto Fuotar za kokoši pozimi Narbuojši fuotar za kokoši pezimi je ječmen, ušenica al ovi-s če bi.osta dajal kekošam ušenieo, je ouojš, de jo prej namočite u vedi, ovsu pa premješajte malo ječmerovili (tretou. Dajajte kokošam ankrat 'dno zrnje, drugikrat pa drugo zrnje, nimar pa usako zase. Od mehkega fuotra je r artucjši kui ar. krompir, ki ga malo osolite, zmečkate, pomješate z otrobi an zamjesite z hliprt vodo. Povarh ne. ga je trjeta dajat kokešam tud malo ;e-lenjave, kakor na primer listja, ztjé an drugega. Kup na debelo U vinccr&du so sadà viniikc prazne an od njih spada proč a» meno listje. Vinji-ke se parpravjajo za zimski počitek, a Hill! Illll Mil lili 111111111111111 II I II II II II II!Ili I III! Il III I III II II! 11 M 11111111111 II 11111111111 Ulil | Ulili I II! I,l,l.lil! IU 11 u II 1111 U 11 III! Ili 11II ||! ululili lllllllll! ce je grabljevina, ki jo na pomlad pograbite s traunikou an senožet. Tista stelja je zlo umazana od zemlje, n ufova an infetana od bukterjou. Frou takuo slabi stelja za mouzno živ ir,c je krompirjeuka' al fižolova slan n. Kajšna muora bit stelja & Skoraj pousod par nas parmanjkuje stelja an še tisto, ki imamo je iz gozda. S tjem, de se pograbi listje u gozdu, re uzame gozdovom narauni gnoj an drevje ne raste takuo kot bi muorlo. Povarh ii-stega muorate viebit tud, de gozdna stelja ni prou dobra za napravit hljeuski gnoj an za naredit gorko ležišče živini. Ponavad je gozdna stelja že nagnita, umazana od umije an mokra. U njej ie use pouno bakterij, ki lahko pridejo u mljeko an se takuo potlé hitre pokuar. Par nastcljanju se tiste bakterije uzdig-p.ejo gor an če se sobri potlé mouze, pridejo naraunost u mljeko. Listje tardegu lesa tud ne popije mokruoto an pokriva zlo slabo kravjak, takuo de se živina umaže kadar Ifcgne, posebno vime. V imi, ki je umazano od kravjaka je zlo težku, umiti an zatuo je mljeko infetano. Pa bo jàu kajšen od naših tralceu, d: s čim nuj nt.stel j a živini, de bo prou. Za naše kraje je tuo rjes zlo težka rječ. Nar-buojša stelja za živino je žitova slama, a tud tiste je par nas zlo malo, ker se ne sejo costi žita. Kaduč. čč riastejat «jelo ljeto s slamo jo muora kupit od furlanskih kmetou. Zapuomnite si, de muora bit slan,a suha, ne pa mokra an pre ležana. Slamo za nasteljat je trjeba zrje-zat na icakih 30 centimetru na dougo, ker takuo zrjezana slama buojš popij j gnojnico, se prej spremeni u gnoj an .e jo tud buj lahko kida. če irrate mal j slame, jo zmenjujte najbuj na koncu ležišča. Namjesto slamo lahko nucate tud gozdne trave, mah al praprot. Tiste trave muorajo bit sevjtde suhe an zdrave. Tud tiste reči je tucjš, de zrježete prej ku jo ložite pod živino. Narbuj slaba stelja za krave mljekari- Nasteljajte nimar po mouži. Pred na-st el jan jem stresite iz stelje prah, sevje-de ne u hljevu. Odrasla živina nuca usak dan tri do šest kil slame, kar je odvisno od doužine ležišča. 'luiini 111111 m i min na a i imi i ii ii iiiiiii imi i iiinn imimi n 11 n i ■■ ■ n ■■ ■ ■ ■ i min mn um m mi m V Ce konja boli trebuh Od usjeh živali je konj narbuj delikaten za trebuhne toljezni. Tuo je lahko zastopit, če se pomisli, de je konj, buj kot druge živali, izpostavljen škodljivim uplivom. Takuo na primer imajo konji večkrat premal i cč \ ka, de bi u mjeru prebavil (digerire > Mutar. Učasih pre-grjete napajate z marzio vodo al pa jih pustite, de prepoteni stojijo na vjetru ai dužii. Povarh tega se konja tud največ izkorišča (širuta) za težka djela, dostikrat se mu naloži na voz tud več kot muore ulejčt. Tud če njema ta pravega fuotra, kot je frišan sjtrek, frišen oves (vena\ mlada tìjete'ja, se želuodec po-kuar. Večkrat pa teli konja trebuh za-tuó, ker ima g'iste. Konj je naret takuo. de ne muore von metat kot druge živali Njegou želuodec. ki ni velik, se ne mui re sprazr.it skuoz požiraunik, ker je taki o naret de se par nepetem želuodcu idpaitina pežiraunika stisne. Konj ima tud oouga an tanka čreva, ki so obješena na dougo opornico. Ne smijemo se zatuó čudit, de konji dosti več tarpijo za tretuhnimi bol jezni kot druge živali. Narbuj hitra an narbuojša rešiteu par napenjanju je veterinarjova pomuoc. Veterinar spusti konju p'ine (gas) s tro~ karjem an hitro ozehavi Tista operacija ni ragotarna, če jo l ardi veterinar. An. kul ne smijete poskušat predret konja sami, ker je konj zlo delikaten za infekcijo. Dok ne pride veterinar konja masje-rajte s .kafroucem, ga i c krite z odejo an ga gonite po poti. Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 41 z dnem 26.7.1950 ŽIVINA ZA ZAKOL po kg-. Krave L. 170 do 215 Voli » 235 » 240i Jenice » 230 » 250 Ovce » 150 » 160 Koza » 90 » 100 Praseta » 300 » 320 Teleta » 380 » 420 po glavi Jenice breje Junci Praseta (12-20 kg) PERUTNINA - ŽIVINA ZA REJO Krave mlekarice L. 127000 do 130000 » 126000 » 180000 » 100000 » 140000 » 4000 » 4500 ZAJCI - JAJCA po kg. Kokoši L. 550 do 600 Piščanci » 625 » 67!» Race » 400 » 450 Purani » 500 » 570 Gosi » 450 » 500 Zajci » 400 » 450 Jajca (usako) » 35 » 3S ŽITARICE po kuintalu Ušenica L. 6700 do 6800 Sjerak » 4600 » 4901) Ušenična moka » 8200 » 9400 Sjerkova moka » 6000 » 6200 Ušenični otrobi » 3700 » 3800 GRADBENI LES po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 15500 do 16000 Orjehovi hlodi » 18500 » 20000 čerješnjovi hlodi » 17500 » 19000 Smrjekovi hlodi » 15500 » 16500 Jesenovi hlodi » 18500 » 19500 Borovi hlodi » 11500 » 12000 Kostanjevi hlodi » 14500 » 15000 DRVA po kuintale Bukova (suhe) L. 950 do 1050 Bukova (surove) » 800 » 900 Mehka drva » 650 » 750 Bukovo oglje » 2700 » 3000 SER AN MASLO Mlekamiško maslo L. Sir do 2 m j esca star » Domače maslo » Sir čez 2 m j esca star » po kg. 970 do 1000 420 » 460 850 » 900 650 » 680 MENJAVA DENARJA Zlata Sterlina 650» Napoleon 560» Dolar 635 Sterlina karta 166» Švicarski frank 147 Belgijski frank 12,2» Francoski frank (100 fr.) 160 Dinar 92- Avstrijski šiling 2* Zlato po gramu 745 Sreorb po gramu 18 jEjudska pravljica:Pr0brÌS3IlÌ kHH6t ÌF1 IT16ÒV6Ò o .u Nek kmet gre v gozd, da naseka drv krat mu prilomastita nasproti velik med- ker vidi, da ga hoče medved raztrgati, za zimo, ki Je že pred vrati. Kar naen- ved in divji prašič. Mož se ju prestraši. Ko vidi, da so mu trenutki šteti, prosi medveda, da mu dovoli pomalicati in potem ponudi kos klobase tudi svojemu na- sprotniku. Medvedu se klobasa dopade in ga vpraša kje rastejo in kmet hitro po- kaže na divjega prašiča. Da bi prišla do klobas ubijeta divjega prašiča in potem začne kmet sekati drevo, da bi zakuril ogenj. Ker Je drevo zelo debelo, prosi medveda, da bi mu pomagal razklati deblo. Medved vtakne svoje šape v precep in kmet sedaj spusti klin, da pripre medvedu t!àce. Kmet se zadovoljilo smeji, ko ubije kosmatinca in se vrača z divjin* prašičem in medvedovo kožo domov.