NAŠ Glasilo občine Vrhnika Leto xviii, št. m marec 1991 YU ISSN 0351-6180 6. APRILA VAS VSE VABIMO, DA Počistimo pred svojim pragom Na pobudo vrhniških Zelenih, videti pa je, da so zdaj poprijeli prav vsi, ki jim je okolja kaj mar, bo 6. aprila 1991 (to je sobota), če pa bo zelo slabo vreme, teden dni kasneje, v vsej vrhniški občini velika očiščevalna akcija. Od šolarjev, ki bodo še posebej vneti, do odraslih, ki jih motijo smeti, bomo vsi čistili povsod, kjer se je nabralo kaj smeti, bomo vsi čistili povsod, kjer se je nabralo kaj smeti, polivinilastih vrečk, druge navlake in bržčas bo kraj spet sijal, kot ni še nobenkrat. komunalci s svojimi vozili in bodo smeti odpeljali tja, kamor sodijo, na občinsko smetišče. Vabijo tudi avtoprevoznike, naj se ta dan pokažejo s svojimi vozili. V očiščevalno akcijo se bodo vključevali tudi drugi: dogovorjeni so že s planinci, ribiči in lovci. Ti že vejo, ker so ve- Pomagajmo si z rojakom Ivanom Cankarjem, ki je takole popisal vrhniška ekološka vprašanja. Če ste kdaj brali o enajsti šoli pod mostom, ste si bržkone zapomnili tudi na-. slednje stavke: »Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali tako bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli. Kakšna čuda prečudna hrani ta goli, posušeni prod! Očem, ki jih iščejo, srcem, ki verujejo vanje, se kažejo čuda ob vsakem pogledu, ob vsakem koraku. Polomljen, star lijak, obroč kolesa, preluknjana ponev, počeni lonci, vilice s poldrugim klinom, pipec brez ročnika - sam Bog nebeški vedi, odkod se je bilo vse to nabralo v Ljubljanico! Ali vsaka stvar posebej je bila čudo pre-čudno in je imela svoj važen pomen. Šimčevemu Lojzetu se je celo posrečilo, da je našel denarnico; res ni bilo nič v nji, denarnica pa je vendarle bila...« Od tistih dob je seveda preteklo že precej Ljubljanice iz vseh njenih izvirov, bili sta dve vojni in po zadnji silen razvoj. Če so vode, jaški in druga zbirališča smeti in vsakovrstne krame v Cankarjevih časih še zmogla prikriti vse odpadke, pa jih danes ne več. Zato bo sobotna akcija - če bo uspela, in na prebivalcih vrhniške ob- Uredništvo vošči bralcem vesele velikonočne praznike čine je, da uspe, bo občina pospravljena, kot že dolgo ni bila. Kdo vse bo vključen? Najprej šolarji vseh treh osnovnih šol: one v Dragomeru, šole Ivana Cankarja na Vrhniki in borovniške osnovne šole. Učenci od prvih do četrtih razredov se bodo odpravili pospravljat pod vodstvom svojih učiteljic. Učenci višjih razredov bodo počakali v krajih, kjer so doma, učitelji bodo prišli k njim in jim povedali, kaj pobirati. Na občini že pripravljajo »črni seznam« točk, ki jih bo treba očistiti. Za otroki, ki bodo spravljali odpadke na kup, pridejo liko v naravi, kje so tako imenovana črna odlagališča, ki jih je treba čimprej pospraviti. Na pomoč nameravajo poklicati tudi gasilce. Tudi sedeži krajevnih skupnosti bodo vključeni v veliko spomladansko pospravljanje: tam bo zborno mesto za vse druge prebivalce, in tam jim bodo tudi povedali, kjer lahko kaj koristnega postorijo za čisto občino. Kjer bo čiščenje težje, bodo na pomoč priskočili komunalci. Dogovorili so se tudi z vojsko, ki naj počisti okrog vojašnic in povsod tam, kjer ne bodo dela zmogle mlade roke vrhniških osnovnošolcev. Štab TO vrhniške občine bo dal na razpolago svojo lado nivo s prikolico, da bodo odpadke odvažali s teže dostopnih krajev. Podružnica Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke na Vrhniki je tudi obljubila podporo svojega članstva: od kmetov predvsem pričakujejo, da bodo pomagali s traktorskimi prikolicami pri prevozu odpadkov. Potrebovali pa jih bodo tudi tam, kjer bo treba na vitel kaj potegniti iz teže dostopnih ali globokih mest. Na občini tudi razmišljajo, da bi tisti dan dežurali pri telefonu in zbirali prošnje za odvoz večjih kosov, ki jih komunalci sicer pri rednem odvozu odpadkov ne odpeljejo. Letos se na Vrhniki obeta, da bo gostila udeležence-svetovnega kongresa oblikovalcev: zato je odločeno, da kraj poskuša zaživeti bolj kvalitetno, kot je živel doslej. Zato bi bilo prav, ko bi po tej veliki očiščevalni akciji ne zasvinjali kraja spet tako, da bi bilo vse delo 6. aprila zaman. Na občini so odločni: če bo v prihodnje krajevna skupnost popustila v vnemi za čisto okolje, bo morala na svoje stroške očistiti vsa črna odlagališča smeti. Ti stroški pa niso majhni. Te dni še usklajujejo zadnje nadrobnosti akcije 6. aprila. V prihodnjem tednu, tri dni pred čiščenjem, bo zadnji sestanek, na katerem se bodo dogovorili o zadnjih nadrobno-stih in uskladili akcijo do konca. Zato bodo imeli na dan »X« na sedežih krajevnih skupnosti natančne podatke o tem, kjer naj kdo čisti in kje ga najbolj potrebujejo. Zato torej - ko dobite ta časopis v roke - ste povabljeni, da pridete. V čim večjem številu. Dodatne nadrobnosti pa vam bodo sporočene na »krajevno običajen način«. POPIS PREBIVALSTVA! Obveščamo občane, da bo popis prebivalstva v Sloveniji od 1. do 15. aprila. Priporočamo, da za dobro izvedbo popisa občani opremijo stavbe s hišnimi številkami na vidnem mestu ob vhodu in jih tudi obnovijo če so nečitljive. POPIS PREBIVALSTVA Komisija za raziskavo povojnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti, imenovana pri Skupščini občine Vrhnika, obvešča občane, da v okviru svoje pristojnosti zbira podatke in pričevanja o krajih grobišč, številu žrtev, o okoliščinah, v katerih so bili izvršeni po' "ji, podatke in pričevanja o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznika ali skupine in drugih nepravilnostih v povojnem času. Zaradi večje verodostojnosti podatkov želimo, da je vsako sporočilo dopolnjeno s podpisom in naslovom pričevalca, nepodpisanih sporočil ne bomo upoštevali. Naloga komisije je, da pridobi temeljne podatke za zapolnitev praznin, ki obstajajo v obstoječi dokumentaciji, svojo pozornost usmerja k pričevanju tistih, ki so bili neposredno udeleženi v tragičnih dogodkih, njihovih svojcev, očividcev oziroma tistih, ki so neposredno seznanjeni z obravnavanimi dogodki. Ugotavljanje morebitne odgovornosti bo komisija prepustila republiški komisiji. 2 MAREC 1991 NAŠ ČASOPIS PIŠE PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA V taboru ustvarjalnih V življenju človeka je nekaj dogodkov, ki zares zaznamujejo njegovo življenje: - spočetje, - rojstvo, - izbira šole in poklica, - iskanje službe in zaposlitve, - izbira življenjskega sopotnika in kraj, kjer si ustvarimo dom, - rojstvo otrok in njihova vzgoja, - upokojitev, - smrt. Lahko se vprašamo, ali so to res dogodki, ki si jih izbiramo sami? Koliko je še sopotnikov v življenju, ki usmerjajo našo pot, koliko je dogodkov, ki spreminjajo naše načrte!? Zame osebno je bil eden takšnih dogodkov dogajanje prejš jega leta! Pred enim letom sem še delal v razvojnem odd iku manjšega podjetja in le moja želja, da življenje pri na1 potrebuje spremembe, me je pripeljala do delovnega mesta predsednika Izvršnega sveta. Usoda!? Naključje!? Božja previdnost!? Kaj drugega??? Ne vem! Toda v zadnjem času se večkrat sprašujem, katere in kje so tiste spremembe, o katerih sem premišljeval? Odgovor na to vprašanje sem nepričakovano dobil na prvo marčevsko nedeljo, ko je na Vrhniki obhajal zlato mašo misijonar v Indiji gospod Cukale. V začetku maše je namreč o njegovem delu spregovoril tudi naš župan, gospod Kvaternik. In tukaj je bil tisti odgovor, ki sem ga sam sebi večkrat postavil: Morda je bila nova maša gospoda Cukaleta zadnja priložnost (v letu 1940), da je vrhniški župan spregovoril v cerkvi. Do letos! Kajti ta marčevska nedelja, ko so stari možakarji v cerkvenih klopeh šepetali: »Kdo pa je to?« in je eden izmed njih spregovoril: »Naš župan, a ga ne poznate?«, trenutek, ko so se njihovi pogledi popolnoma drugače obrnili proti oltarju, to je bil odgovor, ki sem ga iskal. Spremembe so! In zgodovina bo pokazala, ali bodo te spremembe za nas pomenile trenutek, ki se ga bodo naši otroci, vnuki in drugi zanamci spominjali s ponosom ali sramovanjem. In nihče drug, samo mi sami lahko s svojim delom dosežemo, da bodo na nas ponosni. Vse vsakdanje skrbi, tudi naši problemi z občinskim proračunom, so zelo hitro pozabljene. Toda nekatere ostanejo. Lahko ostane občutek, da pri nas v Sloveniji vseeno živimo bolje kot v drugih delih Jugoslavije, da imamo kljub vsemu še dovolj tehnoloških in delovnih možnosti, da v naslednjih desetletjih dohitimo Evropo, v katero si nekateri želimo. V naši državi začenjamo ločevati med delom in socialo. Marsikoga to najbolj boli, kajti prej je bilo to enotno združeno v gospodarstvu s polno zaposlenostjo. In danes? Vedno bolj bo opazna ločnica med ustvarjalnimi, ki bodo zase in za svoje bližnje poskušali narediti čim več tudi samoiniciativno, in med čakajočimi, ki bodo še naprej čakali na to, da jim bo nekdo prinesel delo pred nos. In ne čudite se, če bo večina drugih postala problem, ki ga bo reševala socialna politika. Torej je tudi od Vas odvisno, v katerem taboru boste. Če boste v taboru ustvarjalnih, Vam bo država ponudila pomoč pri razvojnih programih, da se boste lahko postavili na lastne noge. Če pa boste ostali med čakajočimi, boste doživeli bridko izkušnjo, ko Vam bo država pomagala samo prek socialne politike. In le v slabo uteho Vam bo lahko misel, da je za takšne razmere kriv kdo drug in ne Vi! Vili Granda NA OBISKU Vabilo mladim Vrhničanom V preteklih letih se je zgodilo toliko stvari, kot se poprej ni v štirih desetletjih. Prebuja se prava slovenska pomlad, ki jo čakamo v želji po lepši prihodnosti in samostojni državi. Nič ne vemo, kaj mladi mislite o vsem tem, zato vas Slovenska demokratična zveza (SDZ) Vrhnika vabi, da napišete sestavek na temo: »SLOVENIJA - MOJA DOMOVINA«. Vabimo vse mlade, ki radi pišete, ne glede, če so vaši starši člani katere od strank ali ne, vseeno nam je tudi, če ste Slovenci ali pripadniki drugih narodnosti. Napišite svoja občutja in zapažanja iz vsakdanjega življenja in okolja, skratka: prepuščamo vam prosto pot, vodilo naj bo le naslov. Zapise pošljite na naslov občinskega glasila Naš časopis do vključno 31. maja 1991. Slovenska demokratična zveza Vrhnike bo tri najboljše nagradila. Za SDZ Frančiška Celarc Gostje iz Gonarsa Predzadnjo soboto v marcu, 23. marca, so Vrhniko obiskali predstavniki pobratenega kraja Gonars iz Italije. Prišel je tamkajšnji župan v spremstvu štirih občinskih svetovalcev, ki so zadolženi za posamezna področja družbenih in gospodarskih dejavnosti. Pogovori, ki so potekali najprej v Močil-niku, z vrhniške strani so se jih udeležili med drugim predsednik in podpredsednik občinske skupščine Franc Kvaternik in Tomaž Mesec, predsednik izvršnega sveta Vili Granda in sodelavci, so pripeljali do nekaterih skupnih ugotovitev, odprli pa so tudi možnosti za na- daljnje sodelovanje med krajema. V Gonarsu imajo namreč dve kar veliki sejemski prireditvi na leto: prva je kmetijski sejem, vsako leto v februarju, druga pa jesenski sejem. Gostje so obljubili, da bodo vrhniškim podjetjem in zasebnikom omogočili udeležbo na teh sejmih pod pogoji, ki priti-čejo pobratenim krajem. Posebno zanimanje so pokazali za vrhniško sirarsko tradicijo in povedali, da obstaja možnost za prodajo sira tudi na italijanskem trgu. Zanimanje pa so izrazili tudi za masivno pohištvo, ki bi ga bili pripravljeni sprejeti na tamkajšnji trg, pozanimali pa so se tudi, kdo bi bil lahko med tukajšnjimi kooperanti tamkajšnjih podjetij. Po pogovorih so si gostje iz Gonarsa v spremstvu gostiteljev ogledali vrhniško sirarno, obiskali v Cankarjevem domu velikonočno razstavo in si ogledali salon Industrije usnja Vrhnika. V pogovorih so tudi ocenili, da je sodelovanje med športnimi društvi že zdaj uspešno, pokazali pa so nedvomno zanimanje tudi za delovanje vrhniških kulturnih skupin, (tj) Iz dela občinske skupščine Na februarski seji občinske skupščine je največjo pozornost vzbudila razprava o odloku o proračunu skupščine občine. Med druge zanimivosti pa sodi to, da družbenopolitični zbor ni bil sklepčen in je moral zasedanje »ponavljati«. Zasedanja se je namreč udeležilo le osem od sedemnajstih delegatov zbora, kar ne zadošča za sklepanje. Seje so se udeležili samo Pavel Brade-ško, Janez Drašler, Franjo Modrijan, Branka Alič, France Kvaternik, Tone Jesenko, Andrej Peklaj in Jože Drenik. Na naslednji seji (11. 3.) je bilo navzočih trinajst delegatov. Proračun Občina je po podatkih republiškega sekretariata za finance očitno najbogatejša občina v Sloveniji, je dejal predsednik izvršnega sveta Vili Granda. To ni res, zato je občina na predsednika republiškega izvršnega sveta naslovila protestno pismo, s katerim zahteva, naj se vrhniški občini dovoli višji obseg proračunskih sredstev, kajti po republiških podatkih dovoljena sredstva bi zelo zavrla dejavnosti. Protestno pismo so delegati podprli, odlok o proračunu pa bo na dnevnem redu marčevske seje. Občinski praznik Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta sicer sprejela pobudo o spremembi datuma občinskega praznika (10. maja namesto 6. maja), ki naj bi bil v 45-dnevni javni razpravi. Družbenopolitični zbor pa je nato na seji 11. marca sklenil, da se predlagani osnutek odloka umakne iz javne razprave, v dneh okrog 10. maja pa naj se organizirajo Cankarjevi dnevi. Člani socialistične stranke, »POZOR«! Predvidoma 5. aprila bo zbor članov socialistične stranke Slovenije - območni odbor Vrhnika. Vse člane in simpatizerje stranke vabimo, da se udeležijo ustanovitvenega zbora območnega odbora SSS Vrhnika, ki bo v prostorih bivše OK SZDL, Cankarjev trg 8. Točno uro in datum bomo posredovali naknadno z vabili in plakati. INICIATIVNI ODBOR SSS - Vrhnika IZ DELA STRANK Zeleni Akcija čiščenja vodotokov in divjih odlagališč v občini, ki je bila napovedana za 23. 3. 1991, je zaradi tekme v smučarskih poletih v Planici prestavljena na 6. 4. 1991. Pri čiščenju bodo sodelovale krajevne skupnosti, osnovne šole, športna društva, ribiči, lovci, teritorialna obramba, Komunalno podjetje Vrhnika, Društvo upokojencev, vabljeni pa so tudi vsi krajani, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. O datumu koordinacijskega sestanka bodo vsi sodelujoči pravočasno obveščeni. Pripravljajo tudi okroglo mizo o problematiki vrhniške oziroma regionalne deponije odpadkov. Obširneje bomo o tem pisali v naslednji številki. Prav tako bomo poročali o delu Ekološke komisije pri Skupščini občine, ki obravnava celotno ekološko problematiko vrhniške občine. Zeleni Vrhnike se srečujejo vsak petek, ob 18. uri, v pizzeriji Boter, večji sestanki pa so vsak tretji torek v mesecu, prav tako ob 18. uri, pri Botru. Vse, ki jih kakorkoli zanimajo ekološki problemi, vabijo, da se jim pridružijo kot člani ali sim-patizerji. Če vas zanima delo v eni od naslednjih programskih skupin: ekološka paradigma, ekologija in politični sistem, rešimo štorkljo, Slovenija brez neurejenih smetišč, energetika in okolje, ekonomija in ekologija, rešimo gozdove, pravo in okolje, varujmo vode, ekologija in mir, kultura, za zdravo hrano, promet in okolje, medicina in okolje, ekologija ne pozna meja, zelena vzgoja in izobraževanje, zeleni informacijski sistem, ekologija in tehnologija, ohranimo gorski svet, ekološko oblikovanje, jedrska elektrarna Krško, ohranimo Kras, ohranimo morje, rešujmo okolje pred nekontrolirano pozidavo, prostorska problematika, javno zdravstvo, se oglasite na sedežu Zelenih Slovenije, Komenskega 7 v Ljubljani ali pokličite njihovo telefonsko številko 312-368. (m. š.) mSmmmm- I Jjf y ___j&Oki Vrhniška podružnica kmečke zveze je 12. marca organizirala pogovor o denacionalizaciji, zadružništvu in gozdarstvu, ki je pritegnil ljudi za polno malo dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Gost večera je bil predsednik družbenopolitičnega zbora republiške skupščine dr. Ludvik Toplak, pravni strokovnjak, ki se je doslej poglabljal v vprašanja zadružništva, pogovor pa je vodil novinar Mitja Kreft, tudi sam dober poznavalec zadružnega gibanja. Značilnost večera je bila, da se pogovora o denacionalizaciji niso udeležili samo prizadeti, se pravi tisti, ki so na svoji koži čutili vse eksperimente in ukrepe povojne kmetijske politike, temveč tudi mladi, na katerih bo slonelo slovensko kmetijstvo. Dr. Toplak je uvodno predstavil denacionalizacijo kot prvi korak v popravljanje krivic; zakonski osnutek ne predvideva vsega, zlasti ne izsiljenih arondacij v začetku šestdesetih let. Če tega ne bo urejal zakon o denacionalizaciji, naj bi to urejal zakon o kmetijskih zemljiščih. V drugem delu uvodne besede je dr. Toplak predstavil zadružništvo, njegovo gospodarsko In socialno vlogo. Med zanimivo postavljenimi vprašanji se udeleženci večera niso ognili osnutku zakona o gozdovih, ki po mnenju mnogih gozdarjem še vedno odmerjajo odločilno vlogo, manj pa lastniku gozda. (Ij) NAŠ ČASOPIS MAREC 1991 SVETOVALNA KMETIJSKA SLUŽBA Smernice za delo do leta 2000 če je bilo v 70. in 80. letih delo pospeševalne službe usmerjeno predvsem v pospeševanje povečanja pridelave hrane z uvajanjem sodobne agrotehnike (mehanizacija, kemična zaščita kulturnih rastlin pred pleveli in boleznimi, gnojenje z mineralnimi gnojili) in uvajanjem najsodobnejših tehnologij pridelovanja krme (siliranje, dosuševanje krme), bo delo na novo formirane svetovalne službe moralo biti usmerjeno predvsem v svetovanje, kako čim ceneje pridelovati hrano ter ekološko obdelovati rodovitno zemljo. To je temeljnega pomena za preživetje človeštva na našem planetu. Če bo izdelan nacionalni - slovenski program pridelovanja hrane v našem prostoru, potem bo v tem načrtu našlo vrhniško kmetijstvo svoje mesto oziroma zadolžitev za nadaljnjo usodo prehrambne bilance slovenskega naroda. Menim, da je opredelitev slovenskega kmetijskega prostora z razvrstitvijo v ravninski svet, hribovit svet, svet z omejenimi dejavniki, višinski svet ter strme kmetije, ki ga je v zadnjih petih letih izdelal Republiški center za pospeševanje kmetijstva, dober temelj za izdelavo tako pričakovanega nacionalnega programa razvoja kmetijstva. Prepričan sem, da bo vrhniško kmetijstvo tudi v tem programu opredeljeno kot dovolj značilno okolje za nadaljnji razvoj živinoreje. Ne samo, da je govedoreja v tem prostoru tradicionalno prisotna z Zadružno mlekarno in s sirom ementalcem, z dobrimi proizvodnimi rezultati v produkciji mleka pri kravah v kontroli A; tudi naravne danosti, ki razvrščajo naš občinski prostor v območje z omejenimi dejavniki za pridelavo hrane, dolgoročno dajejo prednost govedoreji, torej prireji mleka in mesa. Svetovanje bo usmerjeno predvsem v prirejo mleka in mesa na način, ki bo kmetijam dolgoročno zagotavljal obstoj, torej proizvodnjo na najcenejši možni način z uporabo sodobnih tehnologij. To pa za hribovit svet pomeni izkoriščanje travnatega sveta s pašo in košnjo, strokovna in smotrna raba mineralnih gnojil, kar pomeni dolgoročno zmanjšanje rabe dušika, predvsem na površinah, ki se pretežno izkoriščajo s pašo in eno košnjo. Te kmetije bodo dolgoročno vezane na dokup manjkajoče energije za zimsko prehrano. Svetovanje tem kmetijam bo temeljilo na spremljanju tehnologije pašno-košnega izkoriščanja travne ruše z letnim izračunom uspešnosti po Falke-Geithovi metodi na pilotnih kmetijah. Izkušnje s teh kmetij pa bo treba razšiti še na vse druge. Veliko strokovnega dela in sodelovanja znanstvenih institucij bo potrebno na področju izboljšave botanične sestave travne ruše s pravo tehnologijo paše ter z obnovo travne ruše na vse poznane načine. Za vse našteto svetovanje je na voljo dovolj domačega znanja in izkušenj, kar je potrjeno tudi v tujini. Pridelovanje zimske krme v območju hribovitega sveta bi moralo biti pogojeno s potrebami matične mlekarne po kakovostno neoporečnem mleku za proizvodnjo sira ementalca. To pomeni razvijati tehnologijo sušenja krme na klasičen način (manjše kmetije) ter sušenje krme z mrzlim ali dogretim zrakom na sušilnicah. Poleg živinoreje, kot temeljne dejavnosti na kmetiji, bodo v prihodnje delo v gozdu ter druge dopolnilne dejavnosti pomemben vir ustvarjanja dohodka na povprečno velikih kmetijah. Zato bo treba svetovalno delo usmerjati tudi v to dejavnost. Kmetijska proizvodnja na Barju in njenem obrobju je tradicionalno povezana z rejo govedi rjave in svetlolisaste pasme. Na tem delu naše občine pa obstajajo tudi druge, mi jih imenujemo alternativne možnosti izrabe kmetijske zemlje, ki pa se zaenkrat kažejo le v bolj ali manj uspešnih poskusih. Taka je proizvodnja vrtnin, zdravilnih zelišč ter proizvodnja plantažnih ameriških borovnic. Na posameznih delih Barja so tako rekoč idealne naravne možnosti za te načine kmetovanja. Če se bo pokazalo večje zanimanje med lastniki zemljišč za take oblike kmetovanja, se bo svetovalna služba temu prilagodila. Sicer pa ostaja Barje in obrobje v največji meri kmetijski prostor za pridelovanje krme za govedo in v manjši meri tudi krme za konje. V zadnjem obdobju smo kmetijci ovrgli znano tezo, naj celotno Barje postane njiva. Nasprotno, menimo celo, da se morajo njivske površine dolgoročno zmanjševati (na račun zmanjševanja setve krompirja), povečati pa se morajo s hidro in agromelioracijami travnate OSNOVNA SVETOVALNA SLUŽBA Svetovalec: Janez Drašler, Verd 37, Vrhnika Sedež službe: Vrhnika, Cankarjev trg 5 Telefon: 752-339, 751-029, 751-442 Uradne ure: ponedeljek od 6. do 9. ure torek od 14. do 16. ure sreda od 6. do 9. ure četrtek od 6. do 9. ure petek Obseg delovanja: celotno območje občine Vrhnika. Poleg ožjega območja občine Vrhnika delo naše svetovalne službe zajema še naselja: Podpesek - 8 kmetij, Zaplana - 5 kmetij, Lavrovec - 4 kmetije, Šentjošt - 3 kmetije, Samotorica - 5 kmetij, Brezovica pri Lj. in Vnanje gorice - 20 kmetij. površine, na katerih bo mogoče pridelovati kakovostno krmo za govedo. Svetovanje na tem travnatem ravninskem svetu bo temeljilo na izrabi teh površin s pašo in košnjo, vzporedno pa z najsodobnejšimi načini (s specialnimi se-jalnicami) uvajati kakovostno obnovo travne ruše in izboljšanje botanične sestave te travne ruše. Na tak način bomo trajno ohranili tak prostor ekološko neoporečnemu kmetovanju in pridelavi zdrave hrane. Druga, vendar prav tako pomembna stran svetovanja, bo temeljila na ožjem področju govedoreje, to je na prizadevanju za dosego boljših proizvodnih rezultatov v prireji mleka in mesa pri rjavi in lisasti pasmi goveda. To delo zajema predvsem: - sodelovanje v skupnosti rejcev rjavega in svetlolisa-stega govedo; - sodelovanje z veterinarsko in osemenjevalno službo; - načrtno osemenjevanje krav; - premiranje prvesnic in odbira bikovskih mater (sodelovanje z zavodsko selekcijsko službo in republiško gove-dorejsko službo); - svetovanje na področju prehrane krav, pitancev, plemenskih telic; - organizacija živinorejskih prireditev ter strokovnih ekskurzij. JANEZ DRAŠLER DOHODNINA Z zakonom o dohodnini je uveden nov sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb v Republiki Sloveniji. Namesto z dosedanjimi posamičnimi davki so dohodki občanov obdavčeni s sintetičnim davkom - z dohodnino. V osnovo za dohodnino se vštevajo: - letni znesek brutto osebnega dohodka, zmanjšan za prispevke za socialno varnost; - vsak posamezen prejemek za priložnostno opravljanje storitev (po pogodbah o delu); - letni znesek pokojnine, zmanjšan za obračunane prispevke za socialno varnost; - katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč; - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti (obrtniki in drugi zasebniki); - dobiček, dosežen s prodajo kapitala; - letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja; - dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku; - dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem; - dohodki od premoženjskih pravic. Od posameznih virov dohodnine se med letom plačujejo AKONTACIJE oz. podda-vek dohodnine z naslednjimi davki: od osebnih prejemkov, od dohodka iz kmetijstva, od dohodkov iz dejavnosti, od dohodkov iz premoženja, od dohodkov iz premoženjskih pravic. Dohodnina se bo odmerjala za koledarsko leto, od odmerjene dohodnine pa se bodo med letom z akontacijo plačani davki odšteli. Olajšave Osnova za dohodnino se bo zmanjšala v primerih, naštetih v zakonu, med katerimi so najaktualnejši npr. - znesek sredstev, porabljenih za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev stanovanjskega vprašanja davčnega zave- OBVESTILO VSEM ČLANOM STANOVANJSKE ZADRUGE VRHNIKA Po uveljavitvi Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev lahko nabavljajo gradbeni material brez plačila prometnega davka samo tisti zadružniki, ki imajo za graditev, rekonstrukcijo ali adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš gradbeno dovoljenje. Gradbenega reprodukcijskega materiala brez plačila prometnega davka pa ni več mogoče nabavljati za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš na podlagi potrdil o priglasitvi del. Vsi tisti zadružniki, ki imajo priglasitev del za dokončanje objektov za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pa obveščamo, naj si pridobijo potrdila občine, da objekt še ni dokončan. Na potrtdilu morajo biti navedena dela, ki še niso dokončana po že potrjenem projektu. STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA zanca, za vzdrževanje teh objektov ... - znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter v zdravljenje in rehabilitacijo v zdravstvenih zavodih in zdraviliščih za zavezance in vzdrževane družinske člane, kadar so bili napoteni na takšno zdravljenje, - znesek sredstev, s katerimi si udeleženci izobraževanja ob delu plačujejo storitve, - znesek sredstev za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja in vzgoje ter športa, nepremičnin posebne kulturne, znanstvene ali zgodovinske vrednosti, - plačane prostovoljne prispevke za humanitarne, kulturne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene. Zmanjšanje za te namene ne more presegati 10% osnove za dohodnino (povečanje letnega brutto OD davčnega zavezanca, zmanjšanega za prispevke za socialno varnost). Poleg tega se osnova zmanjša še za: - plačane zneske samoprispevka, - letni povprečni OD zaposlenih v Sloveniji invalidom s 100% telesno okvaro, če jim je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, - 8% povprečnega OD zaposlenih v Sloveniji zavezancem po dopolnjenem 65. letu starosti. Vsa sredstva, za katera bo zavezanec uveljavljal zmanjšanje osnove za dohodnino, bo moral posebej izkazati in dokazati z dokumenti. Potrebno je torej hraniti vsa uradna potrdila in račune, ki se nanašajo na naštete olajšave. Računi morajo biti seveda potrjeni od izdajatelja in na njih naveden ime in priimek ter naslov kupca. Posebna olajšava se prizna zavezancem, ki vzdržujejo družinske člane. Za vzdrževane družinske člane se štejejo otroci, posvojenci, vnuki, zakonec in starši oz. posvojitelji zavezanca, ki jih zavarovanec vzdržuje, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali če so njihova sredstva manjša od olajšave za vzdrževane družinske člane. Kot vzdrževani družinski člani se ne štejejo osebe, ki z zavezancem živijo v izvenzakonski skupnosti. Za vzdrževanega se tudi ne šteje družinski član za čas, ko služi vojaški rok. Za prvega otroka in za vsakega vzdrževanega družinskega člana se osnova zmanjša za 8% povprečnega brutto osebnega dohodka zaposlenih v Republiki Sloveniji, za vsakega nadaljnjega otroka (ne pa tudi za druge vzdrževane družinske člane) se olajšava poveča za 2 % navedenega OD. Olajšava za dva otroka, ki jo uveljavlja eden od zavezancev, znaša tako skupno 18% (8 + 10), za tri otroke skupno 30% (8 + 10 + 12) itd. Če pa bi zakonca z dvema otrokoma uveljavljala olajšavo vsak za enega otroka, je vsak upravičen do olajšave 8%. Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji zunaj kraja stalnega bi- vališča, se olajšava poveča za 4%, vendar velja to samo za otroke, ki zaradi šolanja prebivajo v kraju zunaj stalnega bivališča, ne pa tudi za tiste, ki se v šolo vozijo. Kot vzdrževani otroci so v zakonu opredeljeni otroci do 18. leta starosti, če nadaljujejo šolanje in niso v delovnem razmerju, pa do 26. leta. Po pojasnilu Republiške uprave za družbene prihodke, se za vzdrževane družinske člane štejejo tudi otroci, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje in so prijavljeni pri službi za zaposlovanje, vendar le, če živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu. Za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšava 20%, za otroka, trajno nezmožnega za delo, pa 50% letnega povprečnega OD zaposlenih v Republiki Sloveniji. Starši zavezanca, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje oz. so ta nižja od olajšave, se štejejo za vzdrževane družinske člane, če živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v oskrbi v socialnih zavodih ali v drugih družinah, če zavezanec krije del stroškov za oskrbo. Če ima vzdrževani družinski član iz kakršnihkoli virov lastne prihodke, se znesek olajšave zmanjša za toliko, kolikor so znašali lastni dohodki tega člana. Za lastna sredstva za preživljanje se štejejo osebni prejemki, kot so prejemki po pogodbah o delu, štipendije, del družinske pokojnine, ki odpade na družinskega člana in drugi prejemki (npr. za delo prek študentskega servisa...). Za lastna sredstva pa se ne šteje otroški dodatek in preživnina. Preživnino, ki jo zavezanec plačuje za otroke na podlagi sodne odločitve, poravnave ali dogovora, lahko ta uveljavlja kot olajšavo do zneska, ki je določen za takega otroka. Pod enakimi pogoji se prizna olajšava tudi za razvezanega zakonca. Vsi zavezanci za dohodnino bodo morali do 30. junija 1992 vložiti davčno napoved za leto 1991 z vsemi podatki, ki bodo potrebni za odmero in dokazili za uveljavljanje olajšav. SODOBNA OBflflAVA BA »JA »¿000+ ' navajenim meščanom obilo nevšeč- * 'y- \\/ , nosti. Ti so se jih znebili šele tako, da .*t ! - J?* K",,^^*/ so privabili na njihov račun množico ,„ h > "'"V ' > radovednih turistov, ki so si hoteli »v <|p« živo« ogledati ljudi iz bodočnosti. * * S>; ■ Ta zgodba mi.pride vedno na misel, kadar si ogledujem stare razglednice naših krajev. Fotografski aparati ^M^^^^£^^HH^| - ff fc| so strdili v posnetke utrinke nekdanjih ^^^ŠŠU^^j^KlSM S ^I^SS^^' JBtUtf »zlatih« in drugačnih časov, hiše, M| mesta, vasi, cerkve, mline, tovarne, illf^ pokrajino in pred ter med njimi tudi ljudi, naše pradede in prababice. Od- p|L več je najbrž govoriti, kako dragocen %mj$k' zgodovinski vir so razglednice. Po- ^f2^,,s*.. - v -stale so naše kukalnice v preteklost, brez znanstvenofantastičnih zgodb ^v nam omogočajo pogled v dobe, ki so »••■<*,. nepovratno izzvenele v neizprosni *°*- ,.1*»'' ...V^ 'J1** čas, za hip nam nudijo utvaro nesmrt- """ *U$£< \ \ >*' nostL * *-ižMŽ$Š$^wiff " ^^ft&il Mogoče se je prav zaradi tega med „ « ^ O > ^tžC razglednicah« ^^^^K^^^t 1 V-- *'2-~~y cr"' Najzaslužnejša za to mikavno raz- ^^^S^^^^Pk^^^^^^^^^^^ * ^ gledniško predstavitev krajev v vrhni- JHHH^B^^P'. ^'-*'w^*^^^»:«&i< ^ ški občini sta urednik knjige Janez Wm Šumrada ter Milan Škrabec, soavtor spremnega uvoda in pojasnil k razglednicam. Zgodovinarja in po svojih rodbinskih koreninah notranjska rojaka, sta leta 1990 skupaj s soavtor-jem dr. Marijanom Slabetom pripra- * vila skoraj razprodano knjigo »Dežela ^J^SSSSS^'^ ob Cerkniškem jezeru. Kraji v občini ,v*f)**^«k ■ >, Cerknica na starih razglednicah« ^ " ^S^g'^ ' 1 (Društvo oblikovalcev Slovenije ji je WŠ»MbSS^B^ za opremo prisodilo priznanje »knjiga „ . „__. . meseca«), in knjiga »Vrhnika, preču- Bre9 Pri B°rovnici den kraj« nič ne skriva, da je njena pančičeva, tako kot omenjeno cer- membnih sodelavcev: javnih ustanov mlajša sestra Kako tudi bi, ko jo je kniško! Kot pri vseh knjigah razgled- \n zasebnih zbiralcev, ki dajejo na grafično uredila inz. arh. Cveta Ste- njC tudi tokrat ne smemo mimo po- razpolago svoje zbirke. Tokrat je bil to v glavnem Vrhničan Janez Žitko, Knjiga »Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na Sg^^^Tgg. starih razglednicah«, ki bi bila morala iziti ze decembra nice pa nam resnično spregovorijo 1990, a je zavoljo tehničnih težav v tiskarni GRAFIKA Koper šele, če so opremljene s potrebno zagledala luč sveta šele zdaj, obsega 238 strani v formatu razla9° pKri zbiranJu £2K(£^ na - _. _ «1 ■ J? ^ .»i a renu in njihovem preverjanju in dopol- 21,5 x 21,5 cm, natisnjena pa je na finem umetniškem brez- njevanju v ustreznih ustanovah, ki lesnem papirju in vezana v barven platnin. V njej je objavijo- hranijo podatke o naši zgodovinski nih sto starih razglednic krajev iz sedanje občine Vrhnika, **,iš!'ni'.. so ay}°fma. P™8^' . . , . .TT . .......... , ... tako številni prebivalci vrhniške ob- od tega kar tretjina v barvah. Spremljajo jih krajša besedila čine, kot kolegi v omenjenih ustano- V Slovenščini, angleščini in nemščini, ki pojasnjujejo upo- vah (Zavodu R Slovenije za varstvo dobitev. Izvod stane 450,00 dinarjev, ki jih je treba poravnati ™a-em IS^ZS^z^ V enem Obroku. vinskem arhivu Ljubljane). Cenjenim prednaročnikom, ki bodo knjige dobili na svoje Avtorja sta posebno pozornost na- naslove, garantiramo kljub inflaciji prvotno prednaročniško menila,seveda yrhniki' ki je Jas,-°" . Zt nnn nn j* i pana skoraj s polovico vseh objavlje- ceno, torej JBU,UU din! nih razglednic. Vnaprej sta se zava- Knjiga je sicer naprodaj v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki in rovaia proti morebitnim očitkom, da v njeni podružnici v Borovnici ter po župnijskih uradih !ta zanemarila najslavnejšega vrhni-i- i«i i h- i« * ■■ « i ~— škega rojaka Ivana Cankarja, saj v vrhniški občini (razen v Podlipi). Mogoče pa jo je naročiti opozarjata na Cankarjev album iz tudi s priloženo naročilnico, ki jo je treba izpolnjeno poslati leta 1972, ki temeljito predstavlja Vrh- na : UREDNIŠTVO NAŠEGA ČASOPISA, 61360 VRHNIKA, niko v njegovem času Dolžnega po-_ . . _ udarka so v knjigi deležni tudi izvir uanKarjev trg 5. Ljubljanice Močilnik, Borovnica in njen žal že nekdanji tehnični spomenik najvišje vrednosti - železniški vi-NAROČILNICA adukt, tudi v svoji razrušeni varianti ter s prizori obnavljanja med zadnjo vojno, Verd, v zadnjem času tako vi- Ime in priimek............................................................................. kendaško popularna Zaplana, Pod- ... Upa, Bistra z nekdanjim kartuzijan- NaslOV............................................ Reg. St. osebne izkaznice Skim samostanom, Bevke z zelo za- ■n nian i-vriaiatctii nimivim ovekovečenjem rezanja šote in njen izaajaieij......................................................................... ter prj|jUbljena izletna točka, naravna nepreklicno naročam ........................ izvodov knjige »Vrh- znamenitost Pekel pri Borovnici. nika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razgled- javs0 Ša?n° pojS ktgednicam nicah« po ceni 450,00 dinarjev za izvod (oz. enakovreden sta dala avtorja svojima cerkniški in znesek v primeru spremembe tečaja dinarja proti konverti- vrhniški knjigi resnično svetovljansko bilnim valutam). Naročeno(e) knjigo(e) bom plačal v goto- SjeSs^fS Vini Ob dostavi na zgornji naslov. čina, nemščina in italijanščina) je vrh- niška knjiga žal izgubila italijanski tekst, še vedno pa nas dejstvo, da je Datum................................ Podpis: slovenski tekst praviloma najkrajši Pred nekaj več kot dvema letoma je izšel zbornik VRHNIKA, ki ga je uredil, v veliki meri pa tudi spisal vrhniški rojak, znani slovenski kraso-slovec dr. Peter Habič. Ljudje so ga lepo sprejeli in kmalu je bil razprodan. Zdaj prihaja med nas nova knjiga o Vrhniki in vrhniški občini, ki se imenuje » VRHNIKA, PREČUDEN KRAJ« - naslov zanjo je seveda sposojen iz Cankarjevega Aleša iz Razora. Kaj nam novo knjižno delo prinaša? V njem najdemo točno sto starih razglednic krajev iz vrhniške občine, od tega kar tretjino barvnih, ki sta jih avtorja, zgodovinarja Janez Šumrada (ta je publikacijo tudi uredil) in Milan Škrabec v največji meri izbrala iz obsežne zbirke znanega vrhniškega zbiralca Janeza Žitka. Objavljeno gradivo izvira največ iz časov od zadnjih let devetnajstega stoletja do 1918, ko je propadla nekdanja Avštro-Ogrska, manj pa je v knjigi razglednic iz obdobja med obema vojnama in prvega vojnega leta 1941. Približno polovico knjige obsegajo razglednice Vrhnike, kakršna je bila v zadnjih desetletjih vladanja cesarja Franca Jožefa, nekaj zanimivih primerkov (npr. tiste o otvoritvi Cankarjevega spomenika leta 1930) pa sta avtorja izbrala tudi med starojugoslovanskimi razglednicami, ki so praviloma tako po vsebinski plati kot po tehnični izvedbi bistveno skromnejše. Na preostalih podobah so druga naselja iz današnje vrhniške občine, poleg večjih, kakršna je Borovnica, tudi vrsta manjših. Človeku, ki živi v času množičnega turizma in se prepogosto srečuje s puščobnimi in uniformiranimi zdajšnjimi razglednicami, gre komaj v glavo, da so naši dedje izdajali tako lepe in tehnično kvalitetne, in celo za majhne kraje kot so npr. Dražica ali pa Ohonica in Zabočevo! Kako velika je morala biti njihova ljubezen do domačih krajev in njihova želja, da bi se z njimi postavljali pred drugimi! Naj so jih že izdajali zaradi reklamiranja lastne trgovine, gostilne, tovarne ali kraja v celoti, in si pri tem zavestno prizadevali za »povzdigo tujskega prometa« (namreč za razvoj turizma) ali pa tudi ne, nekaj je nesporno: izdajatelji razglednic s preloma iz 19. v 20. stoletje so poskrbeli, da danes kar dobro vemo, kakšna je bila Slovenija v času, ko so bili na višku svojih življenjskih moči našipradedi in so se rojevali njihovi otroci. Vrhnika in njena okolica pri tem nista nobena izjema, prav nasprotno, iz gradiva, objavljenega v knjigi, lahko sklepamo, da Imamo za naše kraje ohranjeno izjemno kvalitetno razglednično dediščino, ki je velika kulturna dragocenost in prava paša za oči, hkrati pa se lahko ob njej na neprisiljen in prijeten način poučimo o delčku lastne preteklosti. Tudi s pomočjo besedil, s katerimi sta avtorja opremila vsako razglednico, in jih dala prevesti še v angleščino in nemščino, zavoljo česar bo knjiga dostojno predstavljala Vrhniko in njeno občino tudi tujcem. V teh tekstih avtorja razlagata prizor z upodobitve in navajata temeljne zgodovinske in druge domoznanske podatke o obravnavanih krajih. Knjiga je tako kot njena starejša sestra, »Dežela ob Cerkniškem jezeru. Kraji v občini Cerknica na starih razglednicah« (Cerknica 1990), ki sta jo pripravila avtorja skupaj z dr. Marijanom Slabetom, posebnost tudi po oblikovni plati,saj skuša likovno in z besedo poudariti temeljno povezanost Ivana Cankarja z Vrhniko; Cankar postaja v tem delu pravzaprav kar nekakšen vrhniški »zaščitni znak«. Knjiga starih vrhniških razglednic prinaša toliko zanimivosti iz včerajšnjega in predvčerajšnjega sveta, da bo med bralstvom zagotovo naletela na lep sprejem. Zdaj, ko je dolgo napovedana knjiga »Vrhnika, prečuden kraj« vendarle natisnjena, bi se rada še enkrat javno opravičila zaradi neljube zamude pri njenem izidu, do katere je prišlo povsem po krivdi tiskarne Grafika iz Kopra. Prosiva za razumevanje! Izkoriščava priložnost in se javno zahvaljujeva vsem, ki so vsak po svoje pripomogli k nastanku knjige: Številnim prebivalcem vrhniške občine, pri katerih sva preverjala in dopolnjevala zbrane podatke, prijatelju Janezu Žitku z Vrhnike, saj bi brez njegove bogate zbirke pričujoče knjige ne bilo, kolegom Milanu Orožnu-Adamiču, Tadeju Bratetu, Borisu Rozmanu in Branku Šuštarju, oblikovalki dipl. inž. arh. Cveti Stepančičevi, še posebej prisrčno pa vrhniškemu županu, dipl. inž. arh. Francetu Kvaterniku, za razumevanje in prijateljsko pomoč. JANEZ ŠUMRADA MILAN ŠKRABEC Zaplana, na razglednici še ni šole prijetno prepriča o zgoščenosti izražanja našega jezika. Dejstvo, da je knjigo založila Skupščina občine Vrhnika, samo po sebi najlepše priča o naklonjenem odnosu vodilnih v njej, predvsem župana Franceta Kvater-nika, do lastne zgodovinske dediščine. Ob prelistavanju in prebiranju knjige »Vrhnika, prečuden kraj« sem brez pretirane previdnosti prepričan, da bo imela podoben uspeh kot njena cerkniška starejša sestra. Ker oba avtorja dovolj dobro poznam, si upam tudi trditi, da bosta naredila vse, kar je v njuni moči, da bi bil podobno razgledniško predstavljen tudi preostali del Notranjske. ANDREJ VOVKO Stara cesta na Vrhniki, 1902 NAŠ ČASOPIS MAREC 1991 7 JOŽE CUKALA Misijonar, pesnik, slikar, zlatomašnik & PRVA VELIKONOČNA RAZSTAVA Izročilo iz »ilegale« Te dni je v mali dvorani vrhniškega Cankarjevega doma odprta razstava z naslovom Sprehod skozi velikonočni čas, ki so jo ob pomoči občinske ZKO in župnijskega urada pripravili Slovenski krščanski demokrati z Vrhnike. Razstavili so s praznovanjem velike noči Povezane predmete in simbole, ki so jih v ta namen posodili Vrhničani in prebivalci okoliških vasi. Osrednji del razstave - oblikoval jo je Pavle Mrak - predstavlja velikonočni žegen, ki ga v jerbasu ali košari na veliko soboto odnesejo k blagoslovu v cerkev. Vanj sodi meso - svinjska gnjat, šunka ali klobase, kot simbol, ki predstavlja Kristusovo telo, hren kot žeblji in jajca kot rane ter potica, kolač ali kruh kot njegova trnjeva krona. Blagoslovljene jedi se Ponavadi jedo v nedeljo zjutraj, ko se ob mizi zbere vsa družina, ponekod pa to storijo že v soboto popoldan, ko je že končan 40-dnevni post, ki se je začel na pepelnično sredo. Ponekod dajo del žegna tudi živalim, da bi se tudi te veselile 2 njimi. Praznični prti, izvezeni z narodnimi motivi, simboli ali prizori Kristusovega vstajenja so namenjeni za pokrivanje košare z žegnom ali za pogrinja-nje praznične mize. Nekaj razstavljenih primerov je že kar častitljive starosti, segajo celo na začetek tega stoletja, do sedanjih lastnikov pa so se iz roda v rod prenašali kot nekakšna hišna dota. . »Aleluja«, posebna postna led iz repnih olupkov je skorajda že pozabljena. Se nedavno tega so jo pripravljali za sobotno opoldne ali celo za nedeljo zjutraj. Po izročilu je ta jed spomin na hude čase lakote, ko za veliko noč niso •nieli boljše hrane od repnih olupkov. Butare iz pomladanskega zelenja - Kavčičevi iz Male Li-pojne so za razstavo napravili kar približno tri metre visoko "~ ali pa le oljčno vejico nosijo k blagoslovu na cvetno nede-U°. sedem dni pred veliko nočjo. Narejene so iz pušpana, 'eske, drena, božjega drevesca, bršljana, brina, mačic, okrašene pa s pisanimi trakovi 'n pomarančami. Ko jih od bla-9oslova prinesejo domov, jih na kmetih razdrejo in nesejo nekaj zelenja v hlev živini, br-sljanove vejice zataknejo v strehe poslopij zoper strelo, °ljčno vejico za razpelo v kotu Za kropljenje z blagoslovljeno ^odo, nekaj pa jo prihranijo za kadilo. V mestih jih ljudje največkrat shranijo v vazo ali zataknejo na vrt. Običaj raznašanja blagoslovljenega ognja se je povečini ohranil le še na podeželju. Z velikega ognja, ki ga v soboto zgodaj zjutraj zakurijo pred cerkvijo in blagoslovijo, ga v obliki tleče lesne gobe, privezane na konec žice, raz-našajo otroci. Gospodinje z njim prižgejo v domačih ognjiščih, prinašalce pa nagradijo z denarjem, pirhi ali pomarančami. Poleg že naštetega so razstavili tud' različno oblikovana in stara razpela, nekaj starih nabožnih knjig in slik ter voščilnice z velikonočnimi motivi. Tu so še medeni kruhki - naredila jih je Frančiška Zalaznik -, ki ponazarjajo različne narodne vzorce, skice vseh znanih slovenskih motivov za pisanice in seveda nepogrešljive raglje, ki se v drugi polovici velikega tedna oglašajo namesto zvonov. Razstava o veliki noči, katere praznovanje je vedno bolj čutiti v smislu družinskega in ne več kot predvsem verskega praznika, bo odprta do srede, 27. marca, vsak dan od 8. do 15. in 18. do 20. ure. Skupine se lahko dogovorijo za strokovno vodstvo skozi razstavo, vodi pa gospa Ančka Petkov-šek. MOJCA ŠAJN DRAGI PRIJATELJI, VOŠČIMO VAM VESELO VELIKO NOČ! SVETLOBA, LUČ IN OGENJ VELIKONOČNEGA JUTRA NAJ OZNANJAJO V VAŠIH DO- MOVIH ZMAGO LJUBEZNI! ALELUJA! VAŠI KRŠČANSKI DEMOKRATI Z VRHNIKE IN IZ OKOLICE Zlata številka 50 se je svetila v prezbiteriju cerkve sv. Pavla na Vrhniki, ko je ob zvokih pesmi Zlatomašnik, bod' pozdravljen, v spremstvu svojih prijateljev in sobratov duhovnikov ter svojih domačih stopal proti oltarju slavljenec, sivolasi misijonar Jože Cukala. Stopal je zamišljeno - morda je v mislih preletel čas, ko je pred petdesetimi leti poln mladostnega žara stopal po isti poti, da bi daroval svojo prvo masno daritev. Dolga, plodna pot je za njim. Prve brazde je zaoral v Logatcu, kjer je kaplanoval do maja 1945. V maju, najbrž najbolj krutemu mesecu svojega življenja, je poln negotovosti, žalosti in obupa zapustil domovino. V Italiji je začel uresničevati svojo mladostno željo - biti misijonar. 8. decembra 1946 je v Rimu vstopil v jezuitski red. Po dveletnem noviciatu je bil kaplan v mednarodnem begunskem taborišču Pagana, 6. maja 1950 pa je v Bombayju stopil na indijska tla. V Indiji se je srečal z vsemi težavami novinca. Ni znal angleščine ne benglaščine, ni bil vajen tropske vročine, zbolel je za sončarico, malarijo, kolero. A se je počasi privadil in prevzel osemletno kaplanovanje v najubožnejših kidderpurskih predelih. Telesno in duševno se je prilagodil svojim Indijcem, sejal mednje evangelij ljubezni, jim pomagal v stiskah, ustanavljal ali pomagal ustanavljati šole, sirotišnice, pomagal zasvojenim z mamili. Bil je ubog med ubogimi, postal je njihov. V bogoslužje je uvedel izbrane verze iz Tagor-jeve poezije in tako združil krščanstvo z indijsko kulturo. Po letih, polnih odrekanja, trpljenja, sreče in hrepenenja, je dočakal leto 1990. Tedaj je dopolnil 75 let življenja, 50 let mašništva, 40 let Indije in 25 let župnije Keocapukur, ki jo je sam ustanovil in tam zgradil lepo cerkev. Pa ga je mati Terezija, s katero je že dolgo sodeloval, prosila, če bi šel za eno leto v Rusijo, kamor je že BOROVNIŠKI GASILCI Ekologi in veterani Člani Prostovoljnega gasilskega društva Borovnica so se sešli na občnem zboru, na katerem so pregledali delo v minulem letu. Pohvalili so se, da so imeli lani 105. obletnico društva in prireditev ob tem, ko so prejeli priznanja Gasilske zveze Slovenije in OGZ Vrhnika, najvišje gasilsko odlikovanje, gasilski veteran, pa je prejel član Brenčič. Predsednik društva Ciril Kos je povedal, da so gasilci veliko ur žrtvovali za montažo stropa v novem domu, na katerega so položili tudi sloj izolacije. To jim omogoča, da tudi pozimi hranijo vodo v cisterni, česar sicer ne bi mogli. Kmetom se zahvaljujejo, ker so jim za to pridobitev darovali les. Druga pridobitev v domu pa je centralno ogrevanje, ki so si ga napeljali z njim lastno iznajdljivostjo, še največ pa s prostovoljnim delom. Član društva se je tudi domislil, kako ogrevati največji prostor, kadar je najbolj mrzlo. Pet članov PGD Borovnica je lani obiskovalo tečaj za gasilske podčastnike in ga uspešno opravilo. Jeseni so sodelovali na veliki vaji občinske gasilske zveze, zavarovali so tudi slo^ vesnost ob Krimski jami, nič manj dejavna ni bila mladinska in pionirska desetina; slednja je nastopila na srečanju, ki ga je pripravila občinska gasilska zveza. Zdaj razmišljajo o tem, da bi se zaradi prevozov nevarnih snovi po cestah organizirali tudi kot ekološka desetina, ki bi posredovala ob morebitnem izlitju nevarnih snovi. Razmišljajo pa tudi o pobudi za sestavo veteranske desetine, kajti marsikateri od vnetih gasilcev se je že upokojil, s svojimi izkušnjami pa bi lahko pri delovanju društva zelo pomagal. Na občnem zboru, ki se je začel s slovensko himno Zdravljico, so ponovno poudarili pomen gasilske dejavnosti tudi v narodnostnem in obrambnem pogledu. Vedo, da se gasilska dejavnost prav gotovo uvršča med najpomembnejše prostovoljne dejavnosti, zlasti v današnjem času, ko se ljudje v boju za preživetje pehajo za gmotnimi dobrinami. Široka pomoč človeku v stiski, pravijo, je gotovo tisto, kar premaga vsa politična nasprotja. Kljub temu brez gmotne podlage pri delu društva ne gre. Zdaj, ko je financiranje gasilske prostovoljne dejavnosti nekako v zraku, ko se še ne ve, iz katerega vira bo denar, jih tudi predsednik občinske organizacije Franc Lenarčič ni mogel potolažiti. Potrebovali pa bi nov kombi, kajti sedanji je polnoleten tudi po starih zakonih (ima več kot 22 let). Nekoliko so si borovniški gasilci pomagali z izdajo koledarja, pričakujejo pa, da se bo kaj denarja zanje našlo tudi v občinskem proračunu, (tj) poslala svoje sestre ljubezni. Sedaj je iskala duhovnika in naš rojak ni znal odreči. Aprila 1990 je že bil v Spitaku v Armeniji. Mesto je bilo po potresu porušeno do tal, od 24000 ljudi je preživela le polovica in med njimi je bilo veliko pohabljenih, bolnih. Žalovali so za svojci, porušenimi domovi, hodili so objokovat svoje mrtve na skupna pokopališča. Cukala se je učil ruščino, se vživ-Ijal v trpljenje tamkajšnjih ljudi, jim pomagal, jih bodril, dajal duhovno tolažbo in pomagal sestram, da so zmogle opravljati svoje težko poslanstvo. Ko je v Spitak prišel armenski duhovnik, se je naš misijonar v Indijo vračal čez Slovenijo. Postanek v domovini mu je bil odmerjen le na štirinajst dni. Pred začetkom masne daritve ga je pozdravil vrhniški župan France Kvaternik. V prijaznem nagovoru se je spraševal, kdo so ti ljudje, ki zmorejo premagati težko prehodne poti in v daljnih deželah oznanjati Kristusov evangelij. Med mašo je spregovoril jezuit pater Bohm, ki je orisal življenjsko pot slav-Ijenca. Pevci so z ubranim petjem slovesnost še polepšali. Na koncu maše je zlatomašnik ganjen sprejel Vrhničane, oblečene v narodne noše, ki so se mu zahvalili za njegovo nesebično delo in ljubezen, ki jo je razdajal najbolj potrebnim, za obisk in zlato daritev na Vrhniki. Želeli so mu zdravja in božje pomoči še vnaprej in mu podarili slovenske šopke in knjigo Naprej zastava Slave, da bo v Indiji bliže domovini. Prav gotovo mu bo tam daleč, v večerih, polnih domo-tožja, spet ušla iz srca pesem, ki jo bo kot ptico poslal v domači kraj. Morda bo podobna tej, ki jo je poslal iz Spitaka: NI Ml ŽAL Ko včeraj mi umrla sta brata oba, tako nepričakovano, se stekel v peščeni je uri njih pesek prerano, prerano. Dva hrasta v nasilju posekana, in s pesmijo v grlu dva slavca nedokončano. Vsa radost odšla je, pustila je v meni puščavca. Ni žal mi za njiju, saj dobro nebo pove nam, da kamni so vpili. Ne njima, sodniku so meni samo in mojemu ljudstvu sodili. In vendar trpim kakor krivo drevo, ki nagnjeno strmo nad jame, nad rane, ki zmerom le moje so in otca in sester in mame. Ni žal mi prečutih in dolgih noči, za kruto zdrobljene posode, saj skoraj potoki nedolžne krvi prečistijo naše nam vode... Ob krajevnem prazniku Borovnice Vsako leto 10. marca praznuje Borovnica svoj krajevni praznik. Na ta dan počastimo spomin na 16 po nedolžnem ustreljenih naših krajanov v Gramozni jami v Ljubljani. Svoje življenje so dali zaradi napada na preserski most v noči med 5. in 6. decembrom 1941. V Gramozno jamo je odšla delegacija KS in ZZB NOV Borovnica in položila ob spomeniku venec v imenu vseh krajanov ter prižgala svečke na grobovih padlih. V počastitev praznika pa so člani borovniškega šahovskega kluba odigrali ekipni hitropotezni turnir. Krajevni odbor ZZB NOV Borovnica Tajnica: DRAGICA TURŠIČ Jože Cukala - misijonar, pesnik, slikar, zlatomašnik Mati Terezija mu je v pismu v Armenijo čestitala z besedami: »Zahvalimo Boga za petdeset let ljubezni, ki ste jih preživeli z Jezusom ob rokah Marijinih.« Pridružimo se ji še mi in se mu zahvalimo za vso njegovo delo in ljubezen. »Bog z vami, pater Cukala«. (P. a.) Letni »posvet« borovniških upokojencev Borovniški upokojenci smo v nedeljo, 13. 1. 1991 na društvenem »posvetu«, katerega se je udeležilo okrog 100 članov, obravnavali aktivnost in delo našega upravnega odbora v letu 1990. Po poročilu, ki ga je podal predsednik društva, smo ugotovili, da nas je v društvu včlanjenih že preko 500 članov, ter da se članstvo zaradi neugodnih gospodarskih razmer močno povečuje. Pretežni del članstva so upokojeni delavci in kmetovalci, ki prejemajo minimalne pokojnine, ki komaj zadoščajo za preživetje. Da bi pregnali mračen in enoličen vsakdanjik, saj nam Borovnica ne nudi ničesar za razvedrilo ali kakršnokoli družabno dejavnost, smo v lanskem letu organizirali družabne izlete po Sloveniji, kjer smo spoznavali krajevne znamenitosti, se včasih kopali v termalnih bazenih in se po-veselili v kakšni pristni slovenski gostilni. Udeležili smo se tudi srečanja upokojencev Slovenije na Rogli. Organizirali smo pogostitev in srečanje starejših upokojencev v Oš Borovnica, obenem pa smo pripravili tudi razstavo. V avgustu mesecu pa smo imeli družabno srečanje borovniških upokojencev v Mavčevi dolini. Ugotovili smo, da so vse dejavnosti društva člani lepo sprejeli, o čemer priča tudi množični odziv članov na izletih in prireditvah. Naše vrle upokojenke pa so pridno nabirale telesnih in duševnih moči na rekreaciji v TVD Borovnica. Med njimi je bila tudi upokojenka, stara 80 let, kar je še posebej razveseljivo. Tudi naših upokojencev, ki prebivajo v Domu počitka na Vrhniki, nismo pozabili, saj smo jih obiskali, pogostili in z njimi prijetno poklepetali. Na društvenem posvetu smo tudi ugotovili, da ne bi mogli speljati vseh teh dejavnosti, če nam ne bi pomagale prizadevne članice in člani s svojim nesebičnim delom in prispevki v materialu in denarju. Za uspešno in prizadevno delo društva pa smo prejeli tudi priznanje ZDUS iz Ljubljane. Na koncu posveta smo sklenili, da bomo s takim načinom dela nadaljevali. Kaj več o tem pa prihodnjič. Predsednik DU: Srečko Mihevc 8 MAREC 1991 NAŠ ČASOPIS PREJELI SMO Odgovor socialdemokratov dr. Tonetu Krašovcu V prejšnjem (februarskem) Našem časopisu je omenjeni dr. Krašovec pod naslovom Mlada stranka, stare metode opisal, kaj misli o našem članku Honda comerce. Njegovega pisanja smo veseli, ker menimo, da so take razprave potrebne in vsestransko koristne, ker s tem javnost izve, kaj kdo misli in dela. Socialdemokratska stranka je delavska stranka in mi, njihovo občinsko predsedstvo, si bomo ostro in brezkompromisno prizadevali za pravice dobrih delavcev (kot smo že pisali, niso vsi dobri). Nikoli pa nismo in tudi v prihodnje nočemo nikogar žaliti, ostrine pa se ne bomo izogibali. Tako nas moti, da dr. Krašovec piše, da smo »napadli« vodstvo Lika. Mar smo koga pretepli? Kritika pač še ni napad, gnojnico pa zlivamo samo po njivah in travnikih. Pravi, da se takih metod ne bi sramoval nobem zagrizen partijski sekretar v obdobju pogona na direktorje izpred 20 let. Kot vemo, je takrat politika preganjala drugače misleče oziroma praviloma sposobne direktorje, na njihova mesta pa postavljala »moralno politično« neoporečne kimavce, od katerih mnogi še sedaj se-jejo in žanjejo, predvsem pa žanjejo. Oblast v politiki se je resda zamenjala, v gospodarstvu pa še naprej kraljuje stara partijska garnitura. Pisali smo že, da tudi med njimi niso vsi slabi, tisti ki pa so, bi morali oditi sami. Ker pa nam je jasno, da se sami ne bodo umaknili, vztrajamo, da jih je treba zamenjati (slabe, ne glede na pripadnost stranki, kar stalno poudarjamo). Pa še nekaj o avtomobilih. Brali smo raznorazne obrazložitve, da je za podjetje leasing najcenejša varianta, ekonomsko upravičena itn. Verjamemo, da je to res. Tudi vemo, da na razvitem zahodu tako delajo. Toda, mi še nismo razviti zahod, zato dvomimo v moralno upravičenost takih nakupov. Zakaj? Posojilo, ki so ga dobili direktorji za nakup hond, so ustvarili tudi delavci, marsikdo od teh delavcev pa bo prej ali slej odpuščen, mnogi so že zdaj na čakanju na delo. Ali ni tako? Naj navedemo še en primer! Delavcu se je pokvaril pralni stroj. S svojo skromno plačo si drugega ne more kupiti. Ali ga bo lahko dobil na leasing? Kot vemo, ne! Socialdemokrati menimo, da bi morali direktorji uporabljati svoja vozila, kupljene s svojim denarjem, za službene namene. Seveda pa bi bili upravičeni do povračila kilometrine. V primeru leasinga je to tudi denar delavcev. Direktorji imajo dovolj visoke plače, da si kupijo avto yugo, ki je najcenejši, če jim seveda ni pod častjo, da bi se vozili v takem avtu. Za zaključek opisa »zakonitega ropanja« delavcev ugotavljamo, da so vodilni še vedno priviligirani, če ne še bolj kot v preteklosti, hkrati pa se sprašujemo, kaj so ti direktorji pozitivnega storili za tovarno, da si lahko privoščijo tak nakup. Večino težav bi mor rali direktorji premostiti s prestrukturiranjem, nabavo cenejših vzhodnih surovin in razširiti prodajo tudi na druga tržišča. Ker tega niso storili, so izgube Lika precej večje, kot pa samo zaradi precenjenega Markovi-čevega dinarja, na katerega se vsi zgovarjajo. Vse druge argumente, ki so tudi naši, preberite v časopisu Dnevnik (4. 3. 1991), ki jih je pod naslovom Argumenti so na mizi napisal socialdemokrat Tit Turnšek. Na kratko bomo napisali povzetke: - Demos ne predstavlja koalicije, v kateri bi vsaka stranka brez pridržka podprla vse programe drugih strank. Ti so zelo različni in v mnogih pogledih tudi nasprotni. - Vlada, čeprav Demosova, je v vseh pogledih neodvisna od Demosovih strank. - Direktorji le rekokje pravočasno seznanijo delavce z dejanskim stanjem podjetja. - Za pripravo za delavce tako sramotne zakonodaje in nepripravo socialnega pro- Pet Notranjcev in kultura Nedavno tega smo imeli kulturni škandal: en Notranjec - igralec je gladovno štrajkal, drugega Notranjca - kulturnega ministra so poskušali (nekateri) odstaviti. Vsa stvar pravzaprav ne bi sodila v občinski časopis, saj je bil »dogodek« splošno slovenski, če ne bi zgolj kot zapiso-valka (tudi Noranjka) vedela še za en primer stradanja igralca, kije tudi Notranjčan (in Vrhničan). Pred leti se je mladenič, o katerem teče beseda, napotil v Ljubljano z eno samo veliko željo: postati igralec! Žal pri tamkajšnjih gledališčnikih ni imel niti sorodnikov niti botric, ki bi mu pomagali odpreti težka vrata Akademije, zato je ostal užaloščen pred njimi. Želja po igralstvu pa je bila le premočna in ga je pognala v beli svet. V domovini Shakespeara je plašno potrkal na vrata igralske akademije; odprla so se. Kmalu pa je ugotovil, da so njegovi »sošolci« že uveljavljeni igralci, in napotil se je k direktorju, kjer je izvedel, da je to oddelek za postdiplomski študij. Mladenič mu je pojasnil, da ga v Ljubljani niso hoteli sprejeti in direktor mu je za ljubljansko Akademijo napisal priporočilo, ki je bila dovolj veljavna vstopnica, da so plebejcu dopustili vstop v posvečeno svetišče. Mladec se je zagnano oprijel študija in, ker je tudi talentiran, je v Sarajevu prejel nagrado kot najboljši mladi jugoslovanski igralec. Pa je bil spet ogenj v strehi, se pravi v določenih krogih v Ljubljani. »Autsajder« pa nagrada! Nezaslišano! No, fant se počasi in vztrajno uveljavlja. Jeseni je sodeloval v manjši skupini še (po krivici) neuveljavljenih igralcev in vsi, ki ga poznamo, mu želimo veliko uspeha. Verjamemo tudi, da bo nekoč veliko ime slovenskega gledališča, če ga ne bo prej pobrala lakota. Pa ne zaradi gladovne stavke! Zaradi revščine! In ker je popolnoma apolitičen človek si tudi reklame s škandalom ne privošči; je pač idealist. Kako je z idealisti, je pa že Cankar vedel! FRANČIŠKA CELARC grama, kot tudi druge delavske zakonodaje, pri tem mislimo na participacijo delavcev, tarifne pogodbe itn., je odgovorna vlada in predvsem sekretariat za delo, ali če hočete še bolj konkretno, gospa sekretarka Jožica Puhar. - Prav tako ste morali opaziti, da so bili skoraj vsi sindikalni in naši amandmaji med prvim razporejanjem zavrnjeni ravno v zboru združenega dela, kjer je direktorski lobbi najvplivnejši. (Mi dodajamo, da je treba ZZD razpustiti, ker je škodljiv za delavce.) - Stvar predsednika vlade in ministrov je, koliko in do katere meje upoštevajo želje in zahteve posameznih strank. - Socialdemokratska stranka je nezadovoljna z dosedanjim tempom reševanja problemov. - Zapisali ste, da je vedno več managerjev zaposlenih v tujih firmah ali pa v tistih, ki jih sami ustanavljajo. Ustanoviti podjetje y isti panogi, g. Krašovec, to je kraja. Trg, kupci, poslovni stiki itn., niso zasebna last direktorjev (tudi tovarne ne). V zahodnem svetu veljajo v tem pogledu zelo stroga etična in moralna pravila, kot tudi ustrezna pravna regulativa. Grozljivo je, da vi kot predsednik društva tega niste ugotovili. Pa še nekaj o delavcih. Vi, g. Krašovec, pravite, da je brez participacije in uzakonjenih sindikalnih pravic licemerno kritizirati delavce zaradi njihove pasivnosti. To ni licemerno, kajti delavci imajo zakonsko pravico do ustanavljanja sindikatov, izvolitve predsedstva sindikata in delovanja le-teh ter stavke. Predsednik sindikata je dolžan delovati v dogovoru z delavci, katere mi kritziramo zato, ker niso pripravljeni narediti skoraj ničesar. Predsednik sindikata, brez delavcev za sabo, je pač izgubljen. Hkrati pa ostro kritziramo tudi republiško vlado, ki je za delavce naredila premalo, tudi na področju sindikatov. Kajti vodja sindikatov bi moral biti po našem mnenju pravnik oziroma pravnica. Sindikalista - delavca pač vodilni v pravnih zadevah ovijejo okoli prsta. Čeprav smo tudi socialdemokrati proti vmešavanju politike v gospodarstvo (tako je na zahodu, kjer pa mi še nismo), pa menimo, da se bo morala na področju varstva delavcev pred raznoraznimi skorumpiranimi birokrati, katerih število skokovito narašča. DELAVCI, VAŠE EDINO, A ZELO UČINKOVITO ZAKONITO OROŽJE JE STAVKA! Predsestvo NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Angleščina 2000 S. III. stopnja Battestin, J.: Optika Bohanec, F.: Literarno omizje Butina, B.: Operacijski sistem DOS 3.30 Curk, J.: Ljutomer in njegova okolica Čeplak, R.: Občina Cerknica Dolgan, M.: Ustvarjanje jezika Grad, A.: Slovensko-angleški slovar Heidegger, M.: Identiteta in diferenca Hogue, J.: Tisočletje: kaj nam prinaša prihodnost Hribar, S.: Edvard Kocbek in Križarsko gibanje Ingarden, R.: Literarna umetnina Jaffe, D.: Kaj lahko sami storimo za svoje zdravje Jesenik, V.: Slovensko-francoski slovar Jordan, B.: Termodinamika Juhe in enolončnice Karlinger. R.: Kuharska knjiga za vsako gospodinjstvo Kladnik, R.: Zbirka fizikalnih problemov z rešitvami Kos, J.: Prešeren in njegova doba Lorber, J.: Jezusova mladost Lukič, F.: Rak ni smrt Oxlade, C: Fizika Peck, M. S.: Ljubezen in duhovna rast Perške, J. P.: Moja zabavna matematika Petrič, M.: Rateče Rozman, F.: Velika noč Saje, J.: Novo mesto in dolina gradov Saksida, I.: Arheologi, naši davni predniki Spurgeon, R.: Ekologija Srednja Evropa Teorija vzgoje Uganke časa in prostora Vuga, D.: Soška fronta 1915-1917 VVeeks, C: Kako ohranimo zdrave živce VVertheim, J.: Kemija Zidar, M.: O kraševcu LEPOSLOVJE Mladinsko: Burroughs, R. E.: Tarzan kralj džungle Krakar, L.: Prišel je lev Lah, A.: Zarja nad domovino Vegri, S.: Kaj se zgodi, če kdo ne spi Za odrasle: Čmologar, L.: Igra življenja Frančič, F.: Rosa Kocbek, E.: Dnevnik 1945, 1946 Zaje, D.: Zakaj in vprašaj Prevodi: Coscarelli, K.: Popolnost Doctorovv, E. L.: Svetovna razstava Hrabal, B.: Stregel sem angleškemu kralju Proust, M.: Sodoma in Gomora VLOGA POSAMEZNIKA PRI ISKANJU ZAPOSLITVE Ali ste primerni za vsako delo? Za vse države je občasno značilna visoka brezposelnost in kaže, da bo kmalu nastopila tudi pri nas. V Sloveniji imajo brezposelni trenutno velike ugodnosti. Če ne izgubijo zaposlitve po svoji krivdi, lahko prejemajo podporo, na razpolago so jim brezplačne informacije o prostih delovnih mestih, seminarji za prekvalifikacijo itd. Pri nedavni izmenjavi mnenj o organiziranosti službe za zaposlovanje v Kanadi, ZDA in Jugoslaviji so Američani in Kanadčani izjavili, da naš sistem preveč podpira socialo. Zanimivo pa je, da večina ljudi ni takega mnenja in misli, da jim mora zaposlitev preskrbeti država - pa ne kakšnega rutinskega ali težaškega dela, pač pa »ustvarjalno, svobodno združeno delo«. Takšno mišljenje je odraz dosedanjih vrednot naše družbe, v kateri je posameznik sledil zlasti pobudam kolektiva oziroma njegovega vodstva, kar je zelo zmanjšalo njegovo samostojnost; odraz teženj po enakosti in uniformiranosti, ki so preprečevale konkurenco; odraz zahtev po socialni varnosti itd. Pri tem se je človek začel zanašati na druge, postal pasiven, dobil občutek preskrbljenosti, motiviranost za delo je upadla, postal je lagoden, imobilen, inerten. Vsa ta dejstva izrazito dokazuje kratek pogled na prijav-Ijence v agenciji Leila, ki je v letu 1990 izločila kar četrtino kandidatov kot popolnoma neprimernih za zaposlitev. Pri tem gre zlasti za delavce z naslednjimi značilnostmi: • delavci, ki se ne odzivajo na vabila (bodisi agencije, podjetja, ali pa ne sporočijo pravega naslova), • delavci, ki precenjujejo svoje sposobnosti (zahtevajo previsoko plačo, ne znajo niti izpolniti prijavnice, govorijo o visoki odgovornosti pri izpolnjevanju preprostih del kakor na primer popravljanje čevljev, se ne zavedajo resnosti svoje psihične ali fizične bolezni, nimajo ustreznih znanj za določeno delo), • delavci, ki se neprimerno obnašajo (nič ne odgovarjajo, se prepirajo, so arogantni, so popolnoma apatični ali histerični zaradi brezposelnosti), • delavci z nerealnimi zahtevami (ne zaposlujejo se z namenom, da bi prispevali k dobičku, ampak da jim bo kolektiv pomagal, želijo svetovati, a niso pripravljeni prevzeti pri tem nobenega operativnega dela ali odgovornosti, • delavci s slabo definiranimi željami glede zaposlitve (takoj, ko jim agencija ponudi primerno delo, najdejo izgovor, zakaj ga ne morejo sprejeti), • delavci s slabimi priporočili: niso pripravljeni sprejeti vsakega dela, ampak le tistega, ki jim je všeč, slabo opravljajo delo, so počasni, grobi, nedisciplinirani, pijejo. • nekateri navajajo v prijavi kontroverzne podatke, niso pripravljeni povedati nič o svojih delovnih izkušnjah, so popolnoma zanemarjeni, • največ pa je takih, ki niso pripravljeni za nikakršno prekvalifikacijo in to zlasti zaposlenih v administraciji. Teh in podobnih napak se veliko ljudi še ne zaveda. Do določene mere jih občutijo posamezniki, ki postajajo tehnološki presežki, vendar položaj, če prejemajo podporo, še ni popolnoma brezupen. Kljub temu pa bi se morali osvestiti, da sociala in ekonomski kriteriji ne gredo skupaj in da pri iskanju zaposlitve nastajajo popolnoma drugačni pogoji, kakor smo jih bili vajeni. Pri iskanju zaposlitve postajajo najpomembnejši individualna pobuda in individualni interesi. Človek se mora zavedati, da so njegova izobrazba in delovne izkušnje blago, ki ga je nekje treba znati ponuditi in prodati. Zato ga ob dejstvu, da je nekje odveč, ne sme streti apatija ali pesimizem, češ da nič ne zna, pač pa je treba narediti čimbolj natančen povzetek del, ki jih zna opravljati, primerno napisati čim večje število prošenj in pametno nastopiti na pogovoru pri delodajalcu. Veliko je tudi možnosti za samozaposlitev, ki ji v prihodnosti napovedujejo še večjo bodočnost, čeprav je to zelo tvegana pot. Treba se bo privaditi tudi dejstvu, da enakost izgublja pomen in da to omogoča večjo konkurenco. Danes se za vsako prosto delovno mesto prijavi toliko kandidatov, da zveni smešno, če nekdo zatrjuje, da je bil konkurent sprejet zaradi poznanstev. To se kdaj pa kdaj lahko zgodi, ne more pa se dogajati kar naprej. Če človek podjetju ponudi ustrezne delovne sposobnosti, lahko kar hitro dobi zaposlitev. Jasno pa je, da v konkurenci z nekom, ki zna več jezikov, ima višjo stopnjo izobrazbe in se primerneje obnaša, ni možno zmagati. Danes izražanje različnega ali posebnega ni več tako kakor včasih izpostavljeno obsodbi. Zato se pri iskanju zaposlitve ni treba izogibati samoiniciativnim prošnjam v podjetja, ki človeka zanimajo, še bolj pa je ta lastnost cenjena pri samozaposlovanju - ustanavljanju lastne firme. Kar pride posebno v poštev pri oblikovanju temeljne ideje podjetja. Predvsem pa je treba vedeti, da so minili časi relativne socialne varnosti. Zato je na vso moč kratkoviden človek, ki si misli, da bo čez nekaj časa že steklo. Delodajalci so pri izboru delavcev čedalje bolj zah- Sindikalni kotiček Konferenca neodvisnih sindikatov Slovenije KNSS-Ne-odvisnost je bila na ravni Slovenije ustanovljena 30. 3. 1990. V naši občini pa se sindikalna dejavnost ni tako hitro razvila kot v republiki. Počasnejše ustanavljanje sindikatov lahko pojasnimo z določenim odporom vodilnih struktur do novih sindikatov, razen do svobodnega - Ravnikarjevega sindikata. Vendar se tudi na tem področju stvari urejajo, predvsem , po zaslugi zelo prizadevnih sindikalnih članov v podjetjih. V ta namen je bil 26. 2. 1991 na Vrhniki ustanovljen iniciativni odbor KNSS-Neodvisnost, ki bo odslej skrbel za povezovanje neodvisnih sindikatov v občini in prenašal zahteve in mnenja republiškega sindikata KNSS-Neodvisnost na občinski sindikalni svet. Iniciativni odbor KNSS-Neodvisnost deluje v sestavi: Jože Turk - sindikalni poverjenik v KOP Vrhnika, Tone Debevec - sindikalni poverjenik v PTT Ljubljana, Franc Furlan - sindikalni poverjenik v Fenolit Borovnica in Brane Mihevc - član. Iniciativni odbor je že začel pridobivati člane in pravne nasvete za tiste delavce, ki še niso povsem seznanjeni s spremembami in zakoni v združenem delu. V ta namen smo za sodelovanje pridobili g. Pluta, sodnika na sodišču združenega dela v Ljubljani, ki bo vsak ponedeljek od 18. 3. 1991 v pisarni Demosa na Vrhniki (nad postajo Milice) od 18. do 19. ure odgovarjal na vaša vprašanja. Vprašanja lahko pošiljate tudi pisno v pisarno Demosa na Vrhniki (s pripisom Za KNSS-Neodvisnost). Iniciativni odbor za KNSS-Neodvisnost VRHNIKA tevni in poleg ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj je prva stvar, ki jo kontrolirajo, neprekinjenost delovne dobe. Dve leti prekinitve dela pomeni na primer za računovodjo popolno izgubo znanja, zato ga ne bo zlepa kdo zaposlil, posebno če se ga drži sloves, da zna izkoristiti zakonske možnosti v svojo korist. Skrajni čas je, da prenehamo s preživelimi koncepti zaposlovanja. K temu lahko prispeva že osnovna šola pri usmerjanju mladih in priporoča zaposlovanje v deficitarne dejavnosti, kakor na primer za kuharje, peke, natakarje, instalaterje za vodovod in centralno kurjavo, šivilje, frizerke, računovodje; vsakemu pa je treba odsvetovati administracijo, ker je teh kadrov že preveč. V srednji šoli pa bo treba mlade naučiti tudi nekoliko podjetniškega razmišljanja, kako na primer narediti načrt za lastno podjetje (to je lahko izračun, koliko zemlje bi bilo treba najeti in katero kulturo posaditi, da bi človek dobil preživnino, ali pa koliko pohištva mora narediti mizar, da preživi). Namesto samoupravljanja pa bi bilo zelo potrebno uvesti vzgojo o profesionalni in poslovni etiki, lojalnosti, obnašanju na delovnem mestu in podobno. Irena Marinko NAŠ ČASOPIS MAREC 1991 9 ČRNA KRONIKA 2.2. Vrhniškemu občanu so ukradli tri race. Storilca še niso našli. 3. 2. Ponoči je neznanec na Drenovem griču ukradel kolo z motorjem, ki so ga našli čez nekaj dni in vrnili lastniku. Na Stari Vrhniki so se v dimniku vnele saje. Večje škode ni bilo. Ob 17.55 je voznik osebnega avtomobila na Tržaški cesti, na prehodu za pešce podrt pešakinjo in otroka. Otrok je dobil lažje telesne poškodbe, zoper voznika pa bodo podali predlog sodniku za prekrške. 4. 2. Da bi odtalil zmrznjeno nafto, je na avtocesti voznik tovornega avtomobila podkuril pod vozilom. Pri tem je zagorela plastična cev za gorivo in vozilo se je vnelo. Požar je ukrotil lastnik sam. Ob 8.19 je v Liku zagorelo na odpraševalni napravi, ki odvaja prah z brusilnih strojev. Po nestrokovni oceni je nastalo za približno 150.000 dinarjev škode, v kar pa ni vštet izpad proizvodnje. Požar je po vsej verjetnosti povzročilo trenje. 5.2. Ponoči so vlomili v trgovino Posrednik in odnesli več tehničnih predmetov. Za storilci še poizvedujejo. 7. 2. Prijavili so tatvino električnih podaljškov, ki so jih v Borovnici ukradli že v času po novoletnih praznikih. Dol-goprstneža so že ovadili sodniku. 8. 2. Na cesti med Blatno Brezovico in Sinjo gorico je ob 16.40 pred avtobusom padel kolesar. Med zaviranjem je avtobus zaneslo v kup snega in nastala je manjša gmotna škoda. Ob 16.50 so na Tržaški cesti pobrali močno okajenega možakarja in ga odpeljali na pranje želodca. Policiste so obvestili, da je neznanec v Borovnici odnesel dve motorni žagi. Storilca še niso našli. Ker se podobne kraje na borovniškem koncu dogajajo že kar nekaj časa, na policiji opozarjajo tamkajšnje prebivalce, naj bodo pozorni na neznance in sumljive prijavijo. Ob 22.10 je neznani občan, očitno nagle jeze, poškodoval telefonsko govorilnico na Hribu. Niso ga še našli. 9. 2. Na magistralki v Sinji gorici je voznik osebnega avtomobila zletel s ceste in se zaletel v telefonski drog. Na vozilu je nastala manjša škoda, voznik pa je dobil lažje poškodbe. Zaradi poledice je na vrhniškem klancu s ceste zaneslo štiri avtomobile. 10. 2. Na cesti med Ligojno in Vrhniko je ob 7. uri voznik osebnega avtomobila zapeljal s 35 cm globoko udarno jamo in pri tem poškodoval sprednje levo kolo. Podjetje Gradiant, ki jame ni ustrezno označilo, bodo predlagali sodniku za prekrške. Ker so po odjugi udarne jame nastale tudi na drugih cestnih odsekih, odgovorna podjetja pa vseh zagotovo ne bodo takoj označila ali zakrpala, voznike opozarjajo na previdno vožnjo in dodatno pazljivost. Na Postajo milice je prišla občanka in prijavila svojega bivšega moža, s katerim živi v isti hiši, ker jo je prejšnji dan - bil je vinjen - pretepel. Hrabrega možaka so predlagali sodniku. 12. 2. Vročekrvni mož iz prejšnjega odstavka je udaril ponovno. V njegov dosje so vstavili še en predlog. Ob 14.25 je v Dragomerju pešec neprevidno skočil pred osebni avto in pri tem dobil sled poškodbe. Ob 15. uri je pri gradu Bistra voznik zradi vožnje preblizu desnega roba cestišča zapeljal na nasip. Avto je pri tem obrnilo na streho, vanj pa se je zaletel za njim vozeči, ki ga je odbilo na bližnji travnik. Prvemu vozniku je alkotest pokazal preveč, zato se bo zadeva razpletla pri sodniku. 13. 2. V Verdu je neznanec vlomil v osebni avtomobil, parkiran na dvorišču, in iz njega odnesel poslovni kovček in radio, razbil pa je tudi zadnje ve-trobransko steklo. Doslej ga še niso našli. Ob 14. uri so dobili obvestilo o popadljivi mrcini. Lastnike psov zato ponovno opozarjajo, naj svoje ljubljence primerno zavarujejo, posebej še v času parjenja, kajti odslej bodo ukrepali precej strožje oziroma s pomočjo higienika (konjederca). Ob 18.50 je mož, ločen že dve leti, prišel k svoji bivši soprogi in neporavnane račune obračunal fizično. Proti njemu so napisali predlog sodniku. Ob 23.25 so dobili sporočilo, da proti Vrhniki vozi osebni avto znamke golf, ki se je v Ljubljani uspešno izmaknil vsem policijskim zasedam, voznik pa je proti zasledovalcem metal tudi steklenice. V past, ki mu jo je nastavila vrhniška patrulja, se ni ujel, pri odcepu za Močilnik pa je očitno obupal. S sopotnikom je zapustil vozilo in pobeg sta nadaljevala peš. Daleč nista prišla, saj so ju ujeli že na pokopališču. Ugotovili so, da je bil golf ukraden, eden od obeh ubežnikov pa pobegli kaznjenec iz KPD Slavonska Po-žega. Tja so ga tudi vrnili. 14. 2. Občan iz Opekarske je sporočil, da se je neznanec zaletel v njegov osebni avto, parkiran na dvorišču. Ugotovili so, da je storilec pod vplivom alkohola in napisali predlog. 15. 2. Ob 3.45 je na PM prišel občan iz Gradišča in povedal, da je ob prihodu domov iz kleti v bloku zaslišal ropot. Iz nje je prišel neznanec, se izgovoril, da nekoga išče in izginil. Stanovalec pa je ugotovil, da je več kleti vlomljenih. Po njegovem opisu je policijska patrulja s pomočjo prometnikov na avtobusni postaji izsledila N. M. Pri sebi je imel dve poto-valki z najrazličnejšim električnim orodjem, za kateri je trmasto vztrajal, da nista njegovi in da mu jih je nekdo podtaknil. Pa njegovim zgodbam niso nasedli. Odpeljali so ga s seboj in ugotovili, da je stari znanec celjskih in ljubljanskih policajev, ki je za zapahi preživel že četrt stoletja. Sodnik ga je zaradi klateštva že dal pod ključ, odplačal pa bo tudi tatvine. V zvezi s temi vlomi se je na PM že oglasilo okoli 40 oškodovancev. Tiste, ki morebitne kraje še niso prijavili, pa prosijo, da to storijo čimprej. Občan je prijavil krajo ženskega prstana z rdečim kamnom. Zadevo še raziskujejo. 16. 2. V Gradišču je neznanec iz kleti »sunil« jeklenko plina. Naporno opravilo ga je očitno zažejalo, pa je s seboj odnesel še dve buteljki arhivskega vina in za vsak slučaj še nekaj toaletnega papirja. Poznavalca dobre kapljice še iščejo. 17. 2. Ob 17.30 je srboritež razgrajal pri Domu upokojencev. Kuharja iz doma, ki ga je opomnil, je udaril. Ta se je zato zatekel v stavbo in za seboj zaklenil, močni moč pa je v silni jezi zabrisal kolo v kuhinjsko okno. Ker se je zaganjal tudi v policaja, ki ga je prišel mirit, ga je ta ohladil s strokovnim prijemom in napisal ovadbo. 18. 2. Občan je prijavil tatvino bakrene laterne z groba. Nepridiprav, ki je skregan s pi-eteto do mrtvih, je še neznan. Ker naša vlada kljub občutno nižjim cenam nafte na svetovnem trgu doma noče poceniti naftnih derivatov, se je neznanec iz protesta odločil za najcenejšo možnost nabave bencina. Iztočil si ga je iz avtomobilov, parkiranih na Vrtnariji in izginil. Iščejo ga še. 19.2. Ob 16.55 sta si v lase skočila dva vikendaša, ki sta se tako hotela sporazumeti o spornem lastništvu kosa zemlje. Spor bodo rešili pri sodniku. Ob 18.45 je na PM pridrvel mlajši občan, znan kot šofer brez vozniškega dovoljenja, in povedal, da mu v križišču gori avto. Pogasili so mu ga. Ob 23.50 je taisti mladenič ponovno prišel na postajo. Tokrat je prijavil krajo avtoradia, ki da so mu ga odnesli iz ožganega avtomobila, ki ga je pustil na parkirnem prostoru. Trik mu ni uspel, ker so ugotovili, da je omenjeni avtoradio medtem prodal. Za prijavo lažne ovadbe se bo še zagovarjal. Ob 21. uri je poklical občan, ki mu je neznanec grozil z nožem. Ta jo je s kraja dogodka odkuril še pred prihodom poli-. cijske patrulje. 21. 2. Na Tržaški cesti je na prehodu za pešce voznik osebnega avtomobila ob 12.35 zbil otroka, ki se je pri tem lažje poškodoval. Ob 21.20 so dobili sporočilo, da je voznik osebnega avtomobila pri vzvratni vožnji podrl korito za rože. Ker so ugotovili, da je popil preveč krepkih, so ga napotili k sodniku. Ob 22.50 je za posredovanje prosil lastnik gostilne Kranjc, ki sicer slovi kot lokal brez izgredov, čemur se glede na postavo gostilničarja tudi ne gre čuditi, in povedal, da ga eden od gostov vztrajno izziva na dvoboj. Kot edinih dovolj dostojnih in strokovnih nasprotnikov se je prihoda policijske patrulje menda izredno razveselil, a ga je na njegovo presenečenje ta umirila z ustrezno lekcijo. Ker pa občanu prvi poraz očitno ni bil dovolj in je še naprej kazal znake nasilja, so ga za dvanajst ur poslali na meditacijo v prostore Povšetove. 22. 2. Neznani voznik je med vožnjo proti Ljubljani pri gostilni Majolka oplazil tam parkirano vozilo in po dogodku pobegnil. Za njim še poizvedujejo. Ob 22. uri je na parkirnem prostoru v Borovnici neznanec poškodoval osebni avto znamke honda in izginil v noč. Izsledili so ga čez nekaj dni in ga naznanili sodniku. 23. 2. Prijeli in naznanili so tudi voznika, ki je ob 3. 30 pri piceriji v Borovnici trčil v parkiran avto in po tem po »francosko« odnesel pete. Ne za dolgo. 24. 2. Iz doma upokojencev, kjer so imeli razgraja-škega gosta, so klicali ob 14.35. Odslovili so ga in napisali predlog. Ob 18.45 je na Ljubljanski cesti poljski državljan z nepravilnim prehitevanjem tovor-.nega avtomobila povzročil trčenje. Nastala je manjša gmotna škoda. 25. 2. Občan iz Gradišča je prijavil neznanca, ki mu je ponoči poškodoval desno stran avtomobila; dobili so ga in prijavili. 27. 2. Ob 18.20 je poklicala občanka z Drenovega griča, kjer sta se sprla oče in sin. Ker je dišalo po pretepu, so odšli tja in ju pomirili. Ob 19.35 je občan z Loga sporočil, da mu iz zgornjega stanovanja zamaka voda. ugotovili so, da je kriv kotliček v stranišču in preprečili še večjo poplavo. Zaradi precejšnjega povečanja kaznivih dejanj naj bodo občani pozorni na sumljive neznance in tiste, ki se nenavadno in skrivnostno vedejo - še posebno v nočnih urah - naznanijo policiji. Hišnim svetom svetujejo, da vhode stanovanjskih blokov po 22. uri zaklepajo. Prav tako bodite pozorni na ljudi, ki ponujajo - nemalokrat precej vsiljivo - storitve popravila dežnikov, brušenje nožev in podobno. Če morda še ne veste: kadar oseba vstopi v stanovanje (ali hišo, delavnico) proti lastnikovi volji oziroma, če se na zahtevo upravičenca ne umakne iz njega, je s tem storila kaznivo dejanje motenja posesti. V takem primeru zato upravičeno lahko pokličete policijo. Po Zakonu o javnem redu in miru je prekršek tudi prosjače-nje. MOJCA ŠAJN Pomlad je tu. Prah, ki se je nabral na kolesu z motorjem čez zimo, je že odpihnil veter prve pomladne vožnje. »Dirkači« se že dotikajo z nosom balance in »polagajo« na ovinkih ulic. V parkih in na dvoriščih ostajajo črte za zadnjimi kolesi friziranih »strojev«. Vsi se »full« zabavajo, dokler... Zato takim in podobnim, predvsem pa njihovim staršem v poduk in razmislek nekaj resnejših nasvetov. KOLO Z MOTORJEM To je vozilo na motorni pogon z dvema ali tremi kolesi, pri katerem delovna prostornina motorja ne presega 50 ccm in ne more razviti večje hitrosti kot 50 km/uro. Na kolesu z motorjem mora biti ena bela luč na prednji strani in najmanj ena rdeča luč na zadnji strani vozila. Seveda tudi za kolesa z motorjem velja, da morajo biti tehnično neoporečna. Če s kakršnokoli predelavo ne izpolnjuje enega izmed dveh pogojev, ki določa, kaj je kolo z motorjem (motor do 50 kubikov, hitrost na ravnem delu ne presega 50 km/uro), se upošteva kot motorno kolo. Kolo z motorjem lahko vozi tisti, ki je dopolnil 14 let in ima dokazilo o znanju cestnopro-metnih predpisov. Pri vožnji moramo imeti pri sebi tudi račun ali kupoprodajno pogodbo, s katero pooblaščeni osebi (miličniku) dokažemo lastništvo kolesa z motorjem. NASVETI VOZNIKOM KOLES Z MOTORJEM - Vozi ob skrajnem d«o,.3m robu vozišča oziroma po kolesarski stezi, če ta obstaja, vendar največ 30 km/uro. - Ne izpuščaj balance iz rok. - Ne vozi vzporedno z drugim vozilom. - Spoštuj hitrost, ki je dovoljena. - Tudi podnevi vozi s prižganimi lučmi! - Ne povzročaj hrupa in norčij na cesti in v naseljih. - Ko voziš po prednostni cesti, bodi pozoren na vozila s stranskih cest, lahko je kdo spregledal znak. - Bodi pozoren na spremembo pri zavijanju v levo. - Uporabljaj zaščitno čelado, če je ne, je kazen 1000 din! Užitek v vožnji s kolesom z motorjem je bil od nekdaj povezan z mladostjo. Leta, ki se končujejo z najst, se običajno prevažajo na kolesih z dodatnim motorjem, ambici-oznejša in odraslejša kri pa kroži na motornih kolesih težjega kalibra. Ne glede na to, kakšna je tovrstna vožnja, so vozniki koles z motorjem izredno izpostavljeni udeleženci v prometu. Zato še enkrat: previdno, s pametjo in čelado na glavi, da nam bo to pamet ščitila, pa - SREČNO VOŽNJO! SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU MILAN KUMP Slovo Dež, kije padal po podeželski poti, me je močil vse tja do kolen. Kajti že tako blatna pot je bila polna luž, kijih je naliv sproti polnil. Prekleto, kot da bi se oblak utrgal, sem si govoril. Če bi vedel, da me bo med potjo ujelo takšno neurje, se tistega dne ne bi odpravil od doma. Ne vem, kaj bi bil takrat dal, da bi bil v objemu tople domače kuhinje. V daljavi sem zagledal star kozolec, vendar nisem stopil pod njegovo streho, ker sem bil tako ali tako že moker do kože pa tudi do mesta mi ni ostalo več veliko poti. Ko sem prišel v mesto, sem si najprej poiskal zatočišče v cerkvi, kjer sem se ob toplem radiatorju pogret in napol posušil. Medtem se je tudi malo ogrelo in napotil sem se do pošte. Vedel sem, da me za »šalterjem« ne čaka drugo kot prijazna uslužbenka in modra kuverta, kipa sem jih imel doma že precejšen kupček. Ko sem dvignil to svojo pošto, sem sklenil, da obiščem Janjo, saj je že precej časa poteklo od najinega zadnjega snidenja. Zaposlena je bila v majhnem bifeju, ki je last nekega Štajerca: bil je vedno dobro obiskan zaradi nizkih cen. Še preden sem vstopil sem skozi okno pogledal, če je ona sploh za šankom. Zadovoljen sem ugotovil, da je. »A..., si spet nabasan,« me ogovori. Živjo Janja. Danes te moram glede tega razoča- rati. Nisem še poskusil niti kapljice.« ji povem. ••Oh kaj bi ti dala. da bi bil vsak dan tak.« Janja je bila ženska zlatega srca. Za svojih petindvajset let je zelo zrelo in razsodno razmišljala. Zato sem se nič kolikokrat vprašal, kaj vidi na takem idiotu, kakršen sem jaz. Imela je svojo garsonjero in nič kolikokrat sem se skopal pri njej in se najedel, ko sem zaklošaril po mestu. Marsikatero solzo je že pretočila zaradi mene. saj sem ji že neštetokrat obljubil, da se bom poboljšal. -Me boš počakal do dveh pa bova šla k meni. ali boš šel zopet k tistim svojim klošarjem ob Ljubljanico? Ne vem. kaj si imate vedno toliko za povedati, ko pa ne delate nič drugega kot pijete?« »Janja, ne mi težiti zdaj še s tem. Saj bom šel k tebi.« "Poglej se. kakšen čudak si. Kaj bi ti manjkalo pri meni? Našel si bi službo.« "Janja, sem ti rekel, da nehaj. Bova kasneje o tem. saj vidiš, kako vlečejo na ušesa. Daj mi raje eno pivo. « "Saj vem, vedno ista pesem. Zate sem dobra samo takrat, kadar si brez cvenka. Ta prekleta pijača ti je vedno več pomenila kot jaz. « ••Ljubica, saj veš da ni čisto tako. « Dala mi je steklenico piva in kasneje še eno. Ko pa je zaključila svoj delovni čas. sva se odpravila k njej. Spotoma je šla še v trgovino. »Ali imaš cigarete?« "Nimam. Saj veš. kriza. Pa pohiti. « Kar sem najprej storil, je bilo. da sem se preoblekel. Pri Janji sem imel vedno kakšne »cunje« v rezervi. V tem našem življenju najdenega in izgubljenega sem se ponavadi spominjal samo stvari, ki se mi jih je bilo vredno spominjati. Čeprav se je trudila na vse pretege, moja prijateljica z menoj ni imela pretirane sreče. Spet eden od dokazov, kako bridka zna biti usoda. Naj moje srce naenkrat utihne in naj zopet posluša pesem Ljubezni? Kaj takega pa ne bom najbrž nikoli več zmožen. »Kaj si se tako zamislil?« me je predramila Janja. »Draga moja prijateljica. Če mi verjameš ali ne, vedno bolj sem začel izgubljati vero v svoje nadaljnje življenje. Vem, lahko mi bi rekla, zakaj te nikoli nisem poslušal, zakaj ne neham piti in tako naprej. Samo, Janja, saj vidiš, kakšen sem. Povem ti pa lahko, da sem vedno čutil tvojo toplino ob sebi, in da sem marsikateri lep trenutek v svojem življenju dolžan ravno tebi.« »Zadnji mesec, kar se nisva videla, si se raznežil.« »Počakaj Janja. Nisem še končal. Vem, da takih ljudi, med katere spadam, večina ne razume, razen nekaterih izjem, s teboj vred. Nikoli ti ne bom mogel poplačati ljubezni, ki sem je bil vedno deležen od tebe. ker sem očitno preveč zakrknil. Zato je začel v meni strah, da te bom nekega dne izgubil, rasti kot kvas.« »Poglej, poglej, ga, pa menda ne boš rekel, da te je začela srečevati pamet.« »Ne veš, v čem je stvar. Danes sem dobil vabilo za na sodišče in je zelo velika verjetnost, da me bodo poslali zopet na hladno.« sem ji povedal brez sramu, saj je dobro poznala mojo preteklost. Vedel sem, da ji ne bo vseeno, zato je steklenico, ki mi jo je prinesla in začela odpirati, postavila na mizo. Za nekaj časa je nastala tišina, nato pa je pogled počasi zapičlla vame in .mi tiho rekla: »Očitno človek s teboj ne more pričakovati vesele prihodnosti, kaj šele normalnega življenja. Sam v sebi ugašaš še tisti trenutek upanja, ki ti je ostal. Poglej, življenje je že tako kratko, ti pa si ga sproti krajšaš. Zato imam včasih občutek, da se ti sploh ne da živeti. Ne rečem, kadar si bil z menoj, si bil vedno nežen in ljubezniv do mene. Zato se ti u, Jagfla če bi ti sedaj rekla, da si me samo izkoriščal. Moraš t~ vedeti nekaj, da jaz pri svojih letih ne mislim s teboj še v naprej deliti tvojih grehov. Vem, da te bom zelo težko pozabila in najb'ž ne bom nobenega več imela tako rada kot tebe, in v mojem srcu ne bo ostala praznina, ampak vedno delček tebe in lepih trenutkov, ki sva jih preživela skupaj. Zmeraj, ko si odhajal od mene. sem molila, da se še vrneš. Ne vem, če bom to storila tudi tokrat, čeprav bi imela ravno zdaj tehten razlog, vendar ti ga ne bom povedala.« Solze, ki so se ji nabirale v očeh, so začele počasi polzeti po njenih licih in zaihtela je. Nisem si mislil, da jo bo to tako prizadelo, saj se ni še nikoli tako odzvala. Vzel sem steklenico piva v roke in se umaknil na balkon. Čudno, sem si mislil, namesto da bi bil slabe volje jaz. je ona. Vedel sem. da bo to s'ovo, vendar se ga tisti trenutek nisem dobro zaveda., saj je vse priletelo kot strela z jasnega. Popil sem, in uvidel, da bo najbolje, če grem. nisem pa vedel, kako naj to storim. Janja je še vedno sedela za mizo in ihtela. Z obešalnika sem počasi vzel bundo in jo začel oblačiti. Ko sem se še obul. sta se najina pogleda srečala. »Uvidel sem, da je bolje, da odidem. Janja najlepša hvala ti za vse in mnogo sreče ti želim v nadaljnjem življenju. Škoda, ker se je med nama tako končalo. Vem pa, da sem jaz vsega kriv. Ali ti lahko vsaj sežem v roko?« Segla mi je v roko. »Čez čas pridi po svojo garderobo, da ne boš to umazano in mokro sedaj nosil s seboj. Adijo.« Ko sem za seboj zapiral vrata, sem imel občutek kot da za seboj zapiram del sebe In mahnil sem jo za Ljubljanico, tešit spoznanje, ki me jb doletelo. V objem jutrišnjega dne. 10 MAREC 1991 NAŠ ČASOPIS BISTRIŠKA KRONIKA Šport v Bistri Pisati o športu z žensko mentaliteto je težavno, rekla bi skrajno naporno, kajti treba je imeti razumevanje za stvari, ki so skregane z žensko logiko (vsaj mojo). Nikakor namreč ne morem razumeti, da npr. 22 odrasih zrelih (?) moških leta in drvi v vročini ali dežju po blatu sem ter tja za eno samo žogo, ob tem pa vsak sam zasluži vsaj toliko, da bi si lahko kupil svojo in nabijal nanjo. Pa še poln stadion navijačev, ki se derejo kot tuleči derviši, padajoč iz evforije v skrajni obup in skoraj steklinsko besnost! Ampak potrudila se bom, za Bistro (skoraj) vse! Pred vojno šport v naši grofiji ni bil niti ne vem kako v či-slih niti ni bil kaj prida znan, saj ni bilo dosti časa, še manj pa denarja. V gostilni oziroma ob njej je bilo kegljišče, pozneje še balinišče, za gostilno pa so mladi nabijali žogo, se pravi: igrali so odbojko. Po vojni športa niso gojili načrtno. Pozimi smo se vse dni pa tudi večere sankali na znamenitem klancu, ko je iz bližnjega okna sevala na klanec nežna svetloba, pod sankami pa so se kresale iskre, kadar je kovinski okov naletel na kamen. Neslo je daleč od »turna«, včasih od železnice, na cesto skoraj do gostilne. Če ni bilo sank, je bil dober star lavor ali nečke. To so bili časi, ko je po cesti pripeljal komaj kakšen tovornjak ali osebni avtomobil, zato sta bila klanec in cesta naša. Na poti v šolo ali iz nje smo »stopali šlite«, v katere so bili vpreženi konji, obvezno opremljeni s kraguljčki, ki so zvončkljali v zimsko pravljico. Zdaj tega ni več... Globoko v klanec se je zajedel ovinek ceste, po kateri kar naprej drvijo avtomobili, cesta pa je pozimi posuta s soljo in peskom, da še otroških sank ni moč peljati po njej. Otrokom pa je dolgčas; pozimi si poiščejo kakšen kuceljček, poleti pa... Začelo se je z nabijanjem žoge, kje neki kot na cesti, dokler ni avto zbil enega od fantov. Potem se je iz nuje rodila želja po igrišču. Fantje so povprašali pri Cankarjevem posestvu v Verdu in dobili dovoljenje, da si v Bistri iz dveh njivic uredijo igrišče. Veliko dela so vložili, da so navozili zemljo v jarek in izravnali zemljišče, da je bilo primerno za igrišče. Zagnano so delali osemlet-karji, srednješolci ob pomoči nekaj staršev in sovaščanov. Potem so začeli redno trenirati, nadeli so si ime Rekreacijska skupina »ŽABA« in se začeli ozirati po »konkurentih«. Organizirali so prvi turnir, pisalo se je leto 1973, in nanj povabili igralce malega nogometa iz sosednjih naselij. In od takrat prirejajo turnirje vsako leto in povabijo goste od drugod. Prišli so iz mnogih slovenskih krajev pa tudi iz Hrvaške in Bosne. Med gosti sta igrala tudi znana nogometaša Skoro (Železničar, Sarajevo), in Pa-prica (državni reprezentant). Igrajo pa tudi na turnirjih v drugih krajih: npr. v Logatcu, Horjulu, Notranjih Goricah, Cerknici, Lenartu pri Slovenskih goricah, Postojni, v Tivoliju, na Kodeljevem, kjer v malem nogometu tekmuje nekako 200 ekip in so prišli v tretje kolo. »Žabarji« pa prirejajo že osem let zapored tudi memorialni turnir v spomin na soigralca in, zagnana sodelavca pri gradnji igrišča - Mirka Golica in Toneta Trčka. Vsakokrat nesejo tudi cvetje na njuna grobova. Posebnost tega »društva«, ki ni pravo društvo, saj šteje premalo članov, da bi se lahko imenovali društvo, je, da se vzdržujejo sami. Doslej niso dobili niti zaprosili nikogar pri ZTKO za denarno pomoč, sami zberejo za drese, žoge, mrežo in vse, kar potrebujejo, skratka: v breme niso nikomur. Ob vsem tem pa so si v preteklih letih na tekmovanjih v TRIM ligi pridobili 28 pokalov in fantje so lahko upravičeno ponosni nanje, še posebej, ker so zrasli tako samorastniško. V novejšem času pa se je v našem kraju pojavil še en šport - hokej. Konec januarja je bila tekma leta. Za tekmo niti nisem vedela, pa sem šla zvečer zapret in preštet kure in peteline, ko sem v bližini zagledala luči reflektorjev. »Je-žeš,« me je prešinilo, »Marsovci! Najbrž so katerega ujeli,« sem pomislila, ko sem zaslišala še vpitje. Z mešanico strahu in »babjega firbca« sem previdno šla bliže. Enako so ravnali tudi vozniki in potniki vozil, ki so se v čedalje večjem številu ustavljali više ob cesti; tudi oni niso vedeli, kaj se dogaja. No, zadeva se je dogajala v bližnjem zaledenelem jašku. Ta jašek je najbrž zgodovinskega pomena za Bistro, zato je treba kaj več napisati o njem, da bodo prihodnji rodovi pravilno poučeni. Nastal je zaradi izkopavanja gline, ki so jo sušili in pekli v bližnji Galetovi opekarni. Pred časom so se namreč nekateri odločili, da bodo ta jašek razširili in v njem gojili ribe. V ta namen je prišla v Bistro občinska ekskurzija. Po ogledu jaška so pomodrovali v gostilni in je en velemož izumil, da je jašek tektonskega izvora, kar je bilo' pa le preveč, za slučajno navzočega Bistričana, ki je dotlej TRADICIJA SE NADALJUJE - V organizaciji DOMA JLA je bila otvoritev tradicionalne razstave ročnih del v počastitev dneva žena. Krajši kulturni program so pripravili učenci vrhniške glasbene šole. Razstava je bila odprta za ogled sedem dni in je bila kar dobro obiskana. Razstavljenih je bilo več kot 200 eksponatov raznih ročnih del, ki so jih izdelali učenci osnovnih šol Vrhnike in Logatca, naši najmlajši iz vrtca ter člani društva upokojencev in invalidov na Vrhniki. Povabilu DOMA JLA so se odzvali tudi učenci osnovne šole za revmatične in srčne rekonvalescente iz Šentvida pri Stični s svojimi izdelki. S. S. Tekaški smučarski klub Vrhnika tiho žulil svoj »štuc« in je dejal: »Kaš'n tektonsk' izvor nek'! Tu je zaradi cegunce! En drek veste!« popravil si je pokrivalo in odšel ven; pred gostilno je še »bziknil« skozi zobe, nakar je sedel na kolo in se odpeljal na Mah. No, občinski in še kdo so najeli neki avstrijski stroj s strojnikom vred, da je dva meseca ril po jašku in okrog njega, kar je bilo precej drago. Od rib so ostale samo žabe in seveda velika vodna površina, ki je v veliko veselje mladeži, kadar pozimi zmrzne. Tokrat so priredili hokejsko tekmo med navijači Olimpije in Jesenic, se pravi: zeleni proti rdečim. Kdo je bil kdo, nisem razločila, ker so bili oblečeni zelo raznoliko, vsak v drugačno trenirko ali pulover in hlače. Divje so drsali in lovili neko ploščico, ki se »pak« imenuje. Ko bi prej vedela za to prireditev, bi naredila nekaj krofov, da bi imeli vsaj. svoj »pak«. Krofi mi tako izvrstno uspevajo. Opazila sem namreč, da je vsak hotel imeti tisto ploščico, celo stepli so se enkrat zanjo. Drugič pa jim je ušla nekam daleč za gol, nad katerim je kar naprej ugašala reflektorska žarnica. Medtem, ko so jo nekje tam zadaj v temi iskali, si je golman pri nasprotnem golu mirno prižgal cigareto in uspelo mu jo je tudi pokaditi. Vpitja, prerivanja in padcev je bilo kar precej, ker pa se nisem hotela več stepsti pa tudi v noge me je zazeblo, sem še pred koncem vele-tekme odšla domov. Menda ne pričakujete od ženske kaj več!? FRANČIŠKA CELARC Beseda in pesem S komedijo »Srečanje na upanje« se bo predstavila gledališka skupina iz Šentojšta in sicer v ponedeljek, 1. aprila ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Že naslednji petek, 12. aprila ob 20. uri pa bo gledališka skupina iz Podlipe zaigrala veseloigro domačina Ivana Malavašiča »Ljubezen pod hrastom«. S predstavo so gostovali v krajih bližnje okolice in bili povsod lepo sprejeti. Za ljubitelje zborovske glasbe se obeta lep večer v petek, 5. aprila ob 20. uri, ko bosta nastopila ženski PZ Concinite in njihovi gostje moški PZ iz Iške vasi, ki ga vodi Vida Kopač, domači zbor pa bo nastopil pod vodstvom Darinke Fabiani. Pevska tradicija je na Vrhniki stara že več desetletij. Neprekinjeno so zadnjih 23 let revije pevskih zborov, na katerih so se predstavljali osnovnošolski in odrasli zbori. Na koncert 24. revije, ki je letos posvečena Mozartu, Gallusu in glasbenemu narodo-piscu in zborovodji Francetu Maroltu, vabimo v četrtek, 18. 4. ob 19. uri in 19. 4. ob 20. uri v OŠ I, Cankar. M. R. Spored vrhniškega kina 4. 4. četrtek ob 20.00 ODPOREN - ameriški, stereo HARD TO KILL Režija: Bruce, MALMUTH V gl. vi.: Steven SEAGAL, Kelly Le BROCK, Bill SADLER 6. 4. sobota ob 18.00, 7. 4. nedelja ob 20.30 TENKA LINIJA SMRTI - ameriški, ste-FLATLINERS (Režija: Joel SCHUMACHER V gl. vi.: Kiefer SUTHERLAND, Julia ROBERTS, Kevin BACON) 6. 4. sobota ob 20.30, 7. 4. nedelja ob 18.00 BOGOVI SO SPET PADLI NA GLAVO - botsvanski GODS MUST BE CRAZY Režija: Jamie UYS V gl. vi.: N'YAU, Lena FARUGIA, Hans STYDROM 11.4. četrtek ob 20.00 PRESTOPNIKI - avstralsko-amer., stereo The DELIQUENTS Režija: Chris THOMPSON V gl. vi.: Kylie MINOGUE, Charlie SCHLATTER, Bruno LAWRENCE 13. 4. sobota ob 18.00, 14. 4. nedelja ob 20.30 DOBRI FANTJE - ameriški, Stereo GOOD FELLAS Režija: Martin SCORSESE V gl. vi.: Ray LIOTA, Robert De NIRO, Joe PESCI 13. 4. sobota ob 20.30, 14. 4. nedelja ob 18.00 MEMPHIS BELLE - ameriško-angleški, stereo Režija: Michael CATON-JONES Vgl. vi.: Mathew MODINE, Eric STOLZ, John LITHGOW 18. 4. četrtek ob 20.00 UMRI POKONČNO - ameriški, stereo REPRIZA DIE HARD Režija: John MCTIERNAN V gl. vi.: Bruce WILLIS, Alexander GO-DUNOV, Adam RICKMAN 20. 4. sobota ob 18.00, 21. 4. nedelja ob 20.30 UMRI POKONČNO 2 - ameriški, stereo DIE HARD 2 - DIE HARDER Režija: Renny HARLIN V gl. vl.: Bruce WILLIS, Bonnie BEDE-LIA, Franco NERO 20. 4. sobota ob 20.30, 21. 4. nedelja ob 18.00 POGUMNI VIKING ERIK - angleški, stereo ERIK THE VIKING Režija: Terry JONES V gl. vl.: Tim ROBBINS, John CLEASE, Mickey ROONEY 25. 4. četrtek ob 20.00 GUVERNER IN STRIPTIZETA - ameriški, stereo BLAZE Režija: Ron SHELTON V gl. vl.: Paul NEWMAN, Lolita DAVI-DOVICH 25. 4. četrtek ob 18.00 DVA BEGUNCA IN PUNČKA - francoski, REPRIZA LES FUGITIFS Režija: Francis VEBER V gl. vl.: Pierre RICHARD, Gerard DE-PARDIEUX, Anais BRET 27. 4. sobota ob 18.00, 28. 4. nedelja ob 20.30 SMRTNI ZADETEK - ameriški, stereo DEAD BANG Režija: John FRANKENHEIMER V gl. vl.: Don JOHNSON, William FOR-SYTHE, Penelope Ann MILLER 27. 4. sobota ob 20.30, 28. 4. nedelja ob 18.00 NAJBOLJŠI STRELEC - ameriški stereo WESTERN QUiGLEY DOWN UNDER Režija: Simon WINCER V gl. vl.: Tom SELLECK, Laura San GIACOMO 1. 5. sreda ob 18.00, 2. 5. četrtek ob 20.30 ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN - ameriško-nemški LAST EXIT TO BROOKLYN Režija: Ulrich EDEL V gl. vl.: Stephen LANG, Jennifer Jason LEIGH, Burt YOUNG, Peter DOBSON, Jerry ORBACH, Alexis ARQUETTE 1. 5. sreda ob 20.30, 2. 5. četrtek ob 18.00 GORILE V MEGLI - ameriški, stereo GORILLAS IN THE MIST Režija: Michael APTED V gl. vl.: Sigurney WEAVER, Bryan BROWN, Julie HARRIS Prišli smo skoraj do konca naše pete sezone. Kakor ena majhna obletnica se mi zdi. To leto so naši mladi smučarji tekači prebili led in začeli osvajati najvišja mesta tudi na najelitnejših tekmovanjih. Po- nosni smo lahko nanje, kakor so v svojih srcih bili ponosni oni sami, ko so ob prejemanju kolajn na sebi nosili ime Vrhnike. Pa poglejmo, kaj so v teh letih dosegli: 1989: Pionirsko prvenstvo Jugoslavije v teku na smučeh Sarajevo Igman 1990: Pionirsko prvenstvo Pokljuka Klek Slovenije v teku na smučeh 1991: Pionirsko Rijeka prvenstvo Platak Jugoslavije v teku na smučeh Štafetni teki mlajši pionirji 4 x 3 km Štafetni teki mlajše pionirke 3 x 3km Štafetni teki mlajši pionirji 4 x 3km Gorazd Berginc Jernej Javor Matej Mole Jure sotler Nina Grom Špela Jerina Špela Mole Tadej Jurca Jure Gostiša Borut Kržič Miha Plahutnik Kolajna Bronasta Bronasta Srebrna Mladinsko Sarajevo prvenstvo Pale Jugoslavije v teku na smučeh Štafetni teki Božena Radič Bronasta starejše pionirke Aja Opeka 4 x 5 km Špela Jerina Nina Grom Štafetni teki Božena Radič Bronasta mlajše mladinke Barbara Prvinšek 3 x 5km Pionirsko prvenstvo Jugoslavije v biatlonu Lož Solo starejše Babno polje pionirke daljša proga Romana Stare Barbara Prvinšek Bronasta Solo mlajše Nina Grom Srebrna pionirke sprint Solo mlajše Špela Jerina Bronasta pionirke sprint Solo starejše Božena Radič Zlata pionirke sprint prvakinja Jugoslavije v biatlonu za leto 1991 Štafetni teki Gorazd Berginc Srebrna mlajši pionirji Matej Mole Matjaž Batič' Štafetni teki Nina Grom Srebrna mlajše pionirke Lea Šmigoc Špela Jerina Štafetni teki Miha Grom Bronasta starejši pionirji Jure Piršič Matej Margon Za svoje uspehe pa bodo prejeli lepo nagrado: Podjetje COMING iz Verda jih bo obleklo v enotne trenirke, ki so si jih že dolgo želeli. Čas je torej, da razmislimo, kako naprej. Več o tem pa morda v eni prihodnjih številk. Z. G. Odbojkarski turnir za Pikin memorial Ženska rekreativna odbojkarska skupina se dvakrat tedensko sestaja že več kot 15 let. Prijateljske tekme in turnirji s podobnimi ekipami v ljubljanski okolici in Ljubljani sami popestrijo tedensko vadbo in naredijo dneve zanimivejše še posebej zaradi znanstev, ki jih prinašajo ta srečanja. Če pogledamo nazaj, je v tem obdobju skupnega druženja in prijateljevanja veliko dogodkov, ki so jim ostali v najlepšem spominu in jih tudi omenjajo ob vsaki priložnosti. V zadnjih letih sta dve generaciji našli skupni jezik, tako da so v skupini dekleta od 19. leta do članic čez 40. leto. Skoraj pa ni dneva skupne vadbe, ko bi se, naglas ali pa samo v mislih, ne spomnile nekdanje soigralke in ene prvih najvestnejših članic odbojkarske skupine - FRANCKE OBLAK-PIKE. V njen spomin bodo odbojkarice organizirale turnir, na katerega bodo povabile odbojkarske skupine, s katerimi se največkrat srečujejo: OS Fužine (Lj.), OS Pravnik, OS Kliničnega centra in OS Narodni dom. Na odbojkarsko srečanje rekreativnih ekip »PIKIN MEMO-RIAL« vas vabijo v soboto, 13. 4. ob 9. uri v telovadnico OŠ I. Cankar. M. R. Pritekla sem iz skal. Zopet sem velika, močna reka. Že desetletja tečem po isti strugi. Varne se stekajo majhni pritoki. Včasih sem bila ponosna na svojo lepoto, bisernost. Sedaj pa se penim od jeze, ker vame zlivajo kemikalije. Rdečim od sramote, ko opazujem grozne obraze ljudi, ki kažejo name in se kremžijo. Pobirati moram polivinilaste vrečke in razne odpadne snovi. Toda ne obupam. Začeli so skrbeti zame. Zopet mi pomagajo, da bom lahko dajala dom ribam in rastlinam, kise me izogibajo. Tina Rodošek NAŠ ČASOPIS MAREC 1991 11 TUDI V BEVKAH Zdravilna jajca japonskih prepelic Japonska prepelica, sicer divja ptica selivka, je udomačena že kakih šeststo let, vendar pa je bila do začetka tega stoletja bolj znana kot ptica pevka. Zaradi kratkega časa valitve (sedemnajst dni) in še krajše spolne dozorelosti (od 35 do 42 dni) je bila predmet različnih znanstvenih raziskav, zdaj pa jih v svetu gojijo zaradi okusnega mesa in jajc. Odrasla prepelica tehta le 125 gramov, njena jajca pa v povprečju 10g. V enem letu znese tudi do tri kilograme jajc, kar je dvajsetkrat več od njene teže. Kokoš, ki je mnogo večja, jih znese le osemkrat več kot znaša njena teža. V primerjavi z domačo kokošjo je prepelica gospodarsko zanimivejša tudi zato, ker je v njenih jajcih petkrat več fosforja, osemkrat več železa, šestkrat več vitamina Bl petnajstkrat več vitamina B2,... Ob tem lahko prepelice gojimo na precej manjšem prostoru kot kokoši. Na kvadratnem metru lahko redimo od 100 do 110 prepelic, na isti površini pa le šest kokoši. Reja prepelic je od kokošje zahtevnejša, ker so zelo občutljive na toploto, svetlobo, zračenje in »Kako da ste se odločili prav za rejo prepelic?« »Po poklicu sem veterinarski tehnik - zaposlena pa sem na cestninski postaji, ker kot veterinar nisem dobila dela - in rada imam živali. Doma imamo kmetijo, ki je potrebna obnove, pa me je Eliksirjev oglas zamikal. Kupili smo valil-nik, opremo in kletke ter raz-plodno jato od Eliksirja. Začela sem s 180 prepelicami, danes imam že približno 1500 samic nesnic, ki znesejo okrog osemsto jajc na dan. »Ste tudi vi imeli težave z Eliksirjem?« »Pri razplodni jati sem imela srečo, ker prepelice niso bile okužene, tako kot pri nekaterih drugih kooperantih. Zataknilo se je pri odkupu jajc, ki so ga v začetku zagotavljali, kasneje pa se pogodbe niso držali.« »Pa se reja teh ptic tudi ekonomsko izplača? « »Posel je kar donosen, a zahteva ogromno truda in skrbi. Živali so zelo občutljive na higieno in temperaturo, paziti moraš, da se ne razvijejo bolezni. Jata se stalno obnavlja, samice začnejo valiti že po 42 dneh in so ekonomsko upravičene eno krmljenje, in zato tudi precej dražja. Velike težave so tudi pri prevozu jajc in mladičev. Jajca so zelo krhka, zato mora biti tovor zavarovan z velikimi količinami vate, žaganja ali papirja, mladiče pa lahko prevažajo le v popolnoma sterilnih prevoznih sredstvih. Pri nas se je reja japonskih jerebic naglo razširila lani, ko je zasebno podjetje Eliksir z mamljivimi ponudbami preko oglasov iskalo kooperante. Zapletlo se je proti koncu leta, ko je zaradi Eliksirjevih nečednih poslovnih potez izbruhnila pravcata medijska vojna, v kateri so posamezniki skušali oporekati tudi dokazani zdravilni moči prepeličjih jajc. Ena od Eliksirjevih koope-rantk je tudi 24-letna Jana Ve-har iz Bevk, ki se je z rejo japonskih jerebic pričela ukvarjati maja lani. leto. Takrat so zrele za zakol, prodajamo pa tudi njihovo meso, ki je zelo okusno.« »V aferi z Eliksirjem se je veliko govorilo tudi o zdravilni moči preprličjih jajc, ki so ji nekateri skušali oporekati. Kaj o tem menite vi?« »Uporaba jajc prepelic v zdravilne namena je stara že več tisočletij. Pomen zdravilnih lastnosti v jajcih in mesu pa vse bolj odkriva tudi sodobni svet, saj veljajo za učinkovito zdravilo pri obnovi krvi, jeter, ledvic, želodca, srca in možganov. Poleg tega imajo prepe-ličja jajca in meso izjemno zdravilen učinek na pravilen razvoj otroka, pri diabetesu, okrevanju po boleznih in operacijah, priporočljiva so tudi za športnike težjih panog, ki morajo v kratkem času obnoviti in dopolniti zalogo mišičnega tkiva. Zdravijo tudi kakih pet- Mladost brez cigarete O škodljivosti cigaret sem že veliko slišal in tudi prebral v dnevnem časopisju. Zanimive so bile tudi televizijske oddaje, ki so nazorno prikazale delovanje cigaretnega dima na dihalne organe. Najbolj pa sem se prepričal o negativnem delovanju cigaret pri zadnjem obisku prijateljev. Znanci imajo lepo hišico zunaj mesta. Okoli hiše imajo velik vrt in pri njih je zelo prijetno. Povsem drugače pa je, ko stopiš v hišo. Že na hodniku sem zavohal oster vonj po cigaretah. Kuhinja je bila v samem dimu in zdelo se mi je, da sploh ne morem dihati. Prijateljev oče je namreč strasten kadilec in tudi mama včasih kakšno pokadi. Bili so veseli našega obiska in takoj so nam-prinesli nekaj za pod zob. Meni se je zdelo, da vse smrdi po cigaretah. Tudi hrana se mi je upirala, saj tudi dobrih domačih piškotov nisem mogel pojesti. Opazoval sem prijateljevega očeta, ki je neprestano pokašljeval. Že vrsto let ga zdravniki opozarjajo, da bi prenehal kaditi, vendar ne vzdrži dolgo brez cigaret. Poskusil je že na vse načine, vendar brez večjega uspeha. Doma ga vsi prosijo, naj vsaj zmanjša število pokajenih cigaret, saj to škoduje njemu in tistim, ki živijo z njim. Kar oddahnil sem se, ko smo stopili iz hiše in se začeli sprehajati po sadovnjaku. Ko smo se peljali proti domu, sem si mislil, da imam veliko srečo, ker moji starši ne kadijo, saj v tako zakajenem domu preprosto ne bi mogel živeti. TOMAŽ FEFER, 7. d OŠ Ivan Cankar, Vrhnika Nasveti za lažje preživetje najst najbolj pogostih bolezni sodobnega človeka: povečan pritisk, čir na želodcu, arteriosklerozo, sladkorno bolezen, bronhialno astmo, tuberkulozo, slabokrvnost, infarkt srca, živčno razdvojenost, povečan holesterol, neurejeno prebavo, krepitev spomina, obnovitev celotnega organizma, migreno, deluje pa tudi kot afrodiziak, sredstvo za krepitev spolne moči. »In kako jajca pripravljamo za uživanje?« »Pri omenjenih boleznih uživamo izključno surova jajca. Njihovo število in dolžina kure pa so odvisni od tega, katero bolezen zdravimo. Otrokom, ki so stari manj kot deset let, ne smemo dati več kot štiri jajca dnevno. Jemo jih zjutraj, na tešče, najmanj dvajset minut pred prvim obrokom. Lahko si pripravimo neke vrste koktajl: pet jajc zrežemo v skodelico, dodamo čajno žličko sladkorja in nekaj kapljic limone, nastrgano jabolko, ščepec vanilije, cimeta ali kakava. Najvažnejše je, da jajca pojemo surova, z beljakom in rumenjakom.« »Je po opravljeni kuri še potrebno jesti prepeličja jajca?« »Če je potrebno, se kura po dveh mesecih ponovi, s tem da se število jajc in čas jemanja poveča za petnajst do dvajset odstotkov. Sploh pa se priporoča v prvem letu kuro ponoviti, vendar med prvo in drugo ne sme miniti več kot šest mesecev. Na ta način dosežemo sto odstotne rezultate, čeprav so le ti že po prvi kuri naravnost osupljivi, saj z njo izboljšamo bolezen za približno osemdeset odstotkov.« »Kako je jajca potrebno hraniti in kdo kontrolira zdravstveno neoporečnost?« »Jajca hranimo v zaprtih škatlah, v hladilniku ali suhem, temnem, mrzlem prostoru, pri temperaturi od+ 1 do+7stopinj Celzija. Uporabni so 60 dni, shranjena v apneni vodi dve leti. Kvaliteto in zdravstveno neoporečnost redno kontrolira Veterinarska fakulteta.« »Kje jih lahko kupimo?« »Naprodaj so skoaj v vseh trgovinah z živili, kupiti pa jih je mogoče tudi pri nas doma, v Bevkah 60.« MOJCA ŠAJN Plin O plinu kot energetskem viru vsaj na videz ne kaže izgubljati besed. Z gotovostjo lahko zapišemo, da ga skorajda ni gospodinjstva, ki se ne bi srečevalo s tem energetskim virom. Če ne drugače, v obliki jeklenk za štedilnike. Če se nanj ozremo s tega zornega kota, vidimo, da je eden cenejših virov energije, s katerim se srečujemo v gospodinjstvu. Neposredno s tem v zvezi se nam zastavlja vprašanje, kaj pomeni plin kot energetski vir nasploh v slovenskem gospodarstvu. Vemo, da Slovenija premore zanemarljive lastne količine tovrstne energije, ki jo pridobivamo na lendavskih naftnih poljih. Znano je tudi, da pretežne količine tega plina »naftarji« v Lendavi porabijo za potrebe lastne kemične industrije. To pomeni popolno odvisnost Slovenije od uvoženega zemeljskega plina. Prvič smo se Slovenci resneje srečali s plinom sredi sedemdesetih let, ko je bila sklenjena pogodba o uvozu plina iz Sovjetske zveze. Na odločitev o vključevanju plina kot energetskega vira je takrat v veliki meri vplivala naftna kriza. Negotova oskrba in pogosti zastoji zaradi pomanjkanja energije v tehnoloških procesih so Slovenijo prisilili v iskanje zanesljivega energetskega vira. In plin je bil najzanesljivejši. Neposredno z dobavo plina iz Sovjetske zveze je bila povezana naložba v gradnjo plinovodnega omrežja. Če je bil v tistih časih motiv za plinifikacijo enega dela Slovenije zgolj energetska zanesljivost, lahko za današnje čase trdimo, da ima večja vezanost na plin kot energetski vir širše razsežnosti, ki so neposredno povezane z okoljem. Ne kaže izgubljati besed o tem, da je v Sloveniji ravno zaradi potencirane rabe tradicionalnih energetskih virov (premog, olje, mazut, po- sredno tudi električno energijo - termoelektrarne) položaj okolja kritičen. Res je, da se ta kritičnost ne odraža samo na regionalni, ampak tudi globalni ravni - topla greda. Nadomestitev tradicionalih energetskih virov s plinom pomeni razbremenitev okolja z emisijami ogljikovega dioksida, ki je največji uničevalec okolja. Res je sicer, da pri izgorevanju plina nastajajo dušikovi oksidi, vendar so ti za okolje manj nevarni, njihovo čiščenje pa je tehnično preprostejše in cenejše. JANEZ VOTEK Živimo v času, ko moramo kar nekajkrat obrniti vsak dinar, preden kaj kupimo, in se lotiti marsikaterega dela, ki ga sicer nismo vajeni, da si izboljšamo ali vsaj ohranimo temeljni življenjski standard. Marsikdo se je odločil obdelovati zemljo, ki je drugače ne bi. Tudi na bistriškem Mahu se je že pred nekaj leti pojavilo kar precej najemnikov njiv. Večina je obdelovanje opustila predvsem zato, ker ima barjanska črnica svoje posebne zahteve in muhe in se vsako zanemarjanje hitro maščuje. Nisem strokovnjakinja za kmetijstvo, menim pa, da lahko kljub temu začetnikom priporočim nekaj nasvetov iz lastne prakse pri obdelovanju »maske« zemlje. Mah je močvirno območje in čimbolj mokra je zemlja, toliko več plevela zraste na njej. Zato je prvo pravilo, ki ga je treba upoštevati, da poiščemo strojnika, ki nam bo izkopal jarke okrog njive. Cena za to delo ni visoka, polovico pa prispeva Kmetijska zadruga Vrhnika. Naložba se bogato obrestuje, saj zemljo lažje obdelujemo, ker ni packalasta pa tudi plevel lažje uničujemo. Drugo priporočilo za vrtič-karje na Barju je, naj ne delajo gredic za posamezne vrste zelenjave. S pletjem in okopava-njem potk okrog njih bodo imeli samo dodatno nepotrebno delo. Najbolje je, če delamo vrste od ene strani njive do druge in sejemo zelenjavo drugo poleg druge v vrstah brez posebnih vmesnih stezic. Presledek med vrstami naj bo od 30 do 50 cm, odvisno od velikosti zelenjave, ki jo nameravamo saditi ali sejati. Za krompir ali koruzo in »zelja-rice« naj bodo presledki med vrstami večji. Prav tako za paradižnik, papriko itn. Plevel med vrstami redno okopavamo, najbolje, ko plevel dobro vzklije ali ko je visok kakšen centimeter. To ponovimo, ko se plevel znova pojavi, kar je na barjanski zemlji precej pogosto, odvisno od za-močvirjenosti zemlje in pogostega dežja. Ne čakajmo češ, bomo že opleli. Ko je plevel visok nekaj centimetrov, je za okopavanje že malo pozno, pletje je pa zelo zamudno. Za takšno enkratno pletje porabimo veliko več časa, kot za nekajkratno okopavanje. Pa še nekaj: če njivo plevemo in me- čemo plevel z nje na razor za-vržemo tudi hranila in gnojila, ki jih je plevel posrkal iz zemlje in s tem oškodoval zelenjavo. Tudi zato je bolj smotrno pogostejše okopavanje, delo se bo bogato obrestovalo, zelenjava bo temno zelena in bujna. Če pa jo zanemarimo, bo rumenkasta in cimasta, saj jo bo plevel dušil. Barjanska zemlja je kisla, manjkajo ji rudnine, zato jo spomladi pred sejanjem oziroma sajenjem obogatimo z ni-trofoskalom. Najceneje je če ga kupimo v zadrugi celo vrečo 50 kg. Če gnojila ne moremo porabiti, ga dobro zaprtega shranimo za prihodnje leto ali pa več vrtičkarjev skupaj kupi eno vrečo. Gnojila pakirana po 2, 3, 5 ali 10 kg, so mnogo dražja, čeprav so enake kakovosti kot v vrečah po 50 kg. Konec maja, junija ali julija, odvisno od rane ali pozne zelenjave, dognojimo z dušičnimi gnojili, najboljši je KAN; tudi tega dobimo v zadrugi. Če smo njivo preorali že jeseni, je spomladi za vrtičke ni treba ponovno orati; samo pognojimo z rudninskimi gnojili, pregrabimo in že lahko sadimo. V začetku marca lahko sadimo in sejemo že: solato, por, peteršilj, korenje, rdečo peso redkvico, grah. Tudi morebitni sneg in slana jim ne škodujeta. Sočasno lahko sadimo tudi čebulček in česen, če sta zgodaj posajena, tudi zgodaj zorita in julijska plesen ne naredi večje škode. Grah je dobro saditi v presledku treh tednov do konca junija; tako bomo imeli čez poletje svež grah za takojšnjo uporabo ali za zamrzovanje. Morebiti bi radi sadili visoki fižol, pa vas od tega odvrača mukotrpno pripravljanje pre-kel, lahko sadimo tudi brez njih. Pri kakšnem kmetu si izprosite storž koruze, ne potrebujete semenske, zrabkajte jo, lahko pa kupite tudi seme po-kovke ali sladke koruze. Sredi maja naredite v vrstah jamice, med seboj naj bodo oddaljene približno 50 cm. Vanje vrzite 2 do 3 semena koruze ter 3 do 5 semen fižola. Ko koruza zraste kakšnih 20 cm visoko, populite šibke in pustite najmočnejšo v grmičku. Fižol in koruza se med seboj dobro prenašata, vi pa boste imeli trojno korist: ne bo treba pripravljati prekel, pekli boste koruzo in obirali fižol. Najbolje je, če tako posadite koruzo in fižol v eni vrsti ob robu vzdolž njive. Lahko pa sadite koruzo tudi nekaj vrst poprek, vmes pa sadite kumare. Rastle bodo v zavetju in senci pa še vzpenjale se bodo po koruzi; plodovi bodo bolj vidni in ostali bodo čisti. To je le nekaj temeljnih nasvetov za začetek. Če bi hotela opisovati pridelovanje vse zelenjave, bi porabila preveč prostora v tej številki Našega časopisa. Pa še drugič kaj, če bo zanimanje za to. Pripomnim naj, da na Barju uspeva skoraj vsa zelenjava, ki jo je sicer moč gojiti v našem podnebju, seveda ob primarni oskrbi. Zdajšnjim in novopečenim vrtičkarjem želim kar največ uspeha pri delu in zadovoljstva pri nabiranju sadov njihovega dela. In naj vam ne bo nerodno povprašati starega barjanskega mačka za nasvet. FRANČIŠKA CELARC STANOVANJA ODDAM sobo z balkonom, s predsobo, kjer je možnost kuhanja, in sanitarijami. Ponudbe pod »Dogovor«. 12 MAREC 1991 NAŠ ČASOPIS Likovna kolonija Bistra '90 uspela V mali dvorani Cankarjevega doma je bila v začetku marca razstava likovnih del študentov 3. letnika Pedagoške akademije, ki so sodelovali v likovni koloniji BISTRA '90 od 14. do 19. septembra leta 1990. Organizator likovne kolonije in tudi same razstave je bila Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. LIKO - d.o.o. Vrhnika, Mercator - Hotel Mantova, Vojašnica Ignac Voljč in DOM JLA Vrhnika pa so omogočili nemoteno delo 31 študentom pedagoške akademije, da so neposredno v naravi izrazili svoje znanje, katerega bodo kot učitelji likovnega pouka posredovali svojim bodočim učencem. Tudi kritike obeh mentorjev, profesorja Hermana Gvardjančiča in profesorja Iva Mršnika, so bile zelo pozitivne tako za študente kot za organizatorje kolonije. še posebno vzpodbudna pa je bila izjava profesorja Hermana Gvardjančiča: »Terensko delo študentov, ki se pravkar ukinja kot praksa, je za vsakega ustvarjalca nujno še po študiju, kaj šele med študijem. Tako smo organizatorji kolonije in učitelji Pedagoške akademije združili potrebo študentov in željo organizatorjev v novo obliko kolonije, kar je rodilo dobre rezultate. Ponovno je vzpostavljen interes po študiju v naravi. Pričujoča razstava nam kaže, da imajo kolonije prihodnost le tedaj, če znajo vzpostaviti trikotnik ustvarjalec, naravno okolje, organizator. Na Vrhniki so to znali. Nastalo je večje število likovnih del, ki imajo sicer študijski značaj, kar je bil končno tudi namen.« g g RAZGLAS Lastnike psov obveščamo, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1991 na območju SO Vrhnika po temu razporedu: PONEDELJEK: 1. 4. 1991 TOREK: 2. 4. 1991 SREDA: 3. 4. 1991 ČETRTEK: 4. 4. 1991 PETEK: 5. 4. 1991 SOBOTA: 6. 4. 1991 Od 8.30 do 8.50 v Dragomerju pri gostilni, od 9. do 10. ure pri trgovini na Logu, od 10.10 do 10.30 pri Verbiču, ob 10.40 do 11. ure pri Rafku Skodlar, od 11.15 do 12. ure na Drenovem griču pri veterinarskem higieniku, od 12.30 do 13. ure pri gostilni Rupret, od 13.20 do 13.30 na Frtici, od 14. do 15. ure ponovno v Dragomerju, od 15.30 do 16.30 ponovno na Logu pri trgovini. Od 8. do 8.45 pri Spilaku v Bevkah, od 9. do 9.30 v Blatni Brezovici pri Hladniku, od 9.45 do 10. ure pri Frenku in od 10.15 do 10.45 pri Kozincu v Sinji. Gorici. Od 11. do 11.30 pri Popitu v Mali Ligojni, od 12. do 12.30 pri Cankarju in od 12.45 do 13. ure pri Toncu v Veliki Ligojni; od 13.15 do 13.45 pri Tomažu na Stari Vrhniki. Od 8. do 8.20 na križišču Razor, od 8.30 do 8.40 pri avtobusni postaji pod Donatom, od 8.50 do 9.20 pri Trohi v Podlipi, od 9.30 do 9.40 pri avtobusni postaji za Kajndol, od 9.50 do 10. ure pri zgornji avtobusni postaji, od 10.15 do 11. ure v Smrečju pri kasarni, od 11.50 do 12. ure pri Mivšku v Za-plani, od 12.10 do 12.20 pri cerkvi, od 12.30 do 13. ure pri gostilni Prčon in od 13.15 do 13.25 pri Bizjanu. Od 8. do 8.40 na Bregu pri Mikužu, od 8.50 do 10.30 pri Kosu v Borovnici, od 11. do 11.20 pri Ivanu v Brezovci, od 11.30 do 11.45 pri Bizjaku v Ohonici, od 12. do 12.30 na Dolu pri Majerju, od 12.35 do 12.45 v gradu Bistra, od 13. do 13.20 pri Petričku, od 13.50 do 14.10 pred trgovino na Poko-jišču, od 14.30 do 14.45 na Žagi, od 15. do 15.30 pri Marinčiču na Verdu. Od 8. do 8.35 pri gostilni Matilda od 8.45 do 9.30 pri gostilni Turšič, od 9.40 do 10. ure pri Lavrenčiču in od 10.15 do 11.15 na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika, Cesta gradenj 1. Od 8. do 10.30 za zamudnike občine Vrhnika na dvorišču Veterinarske postaje Vrhnika. Za cepljenje, pasje markice in registracijo psa je treba cepitelju plačati takso v znesku 190,00 din. Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od štirih mesecev. VETERINARSKI ZAVOD LJUBLJANSKE REGIJE, DE VRHNIKA Otroški butik SONČEK na Stari cesti je ena prvih zasebnih trgovin na Vrhniki. Seveda vrata je kupcem odprla že leta 1987. Pri izbiri dejavnosti je lastnica upoštevala predvsem dotedanjo zelo slabo izbiro oziroma možnost nakupa otroške konfekcije na Vrhniki. Z vedno bogatejšim prodajnim programom si trgovina pridobiva čedalje večji krog obiskovalcev, tako najmlajših v spremstvu očka in mamice, kot tudi najstnikov s specifičnim spektrom oblačilnega okusa. Butik Sonček želi razsvetliti enolični vsak dan svojim obiskovalcem. Za najzahtevnejše sešijemo v Sončku tudi oblačila po meri. Zaradi potreb in želje kupcev smo naš program popestrili s prodajo otroške obutve od št. 18 do 30 ter dekliškega in ženskega perila naše priznane tovarne LISCA v kakovostnih naravnih materialih bombaža in svile v vseh velikostih za vse postave. Obiščete nas lahko v naši prodajalni v Ljubljani. V pomladanskem času naj tudi vas ogrejejo topli žarki butika SONČEK. N. P. mmm\ mmm\ »MIN MIG, Stari vrhniški gasilski dom je res preživljal hude čase vremena in gospodarjev. Vidno je razpadal iz leta v leto. Vsa negodovanja gasilcev pa so bila neuslišana in to pri dveh besedah - NI DENARJA. V drugih krajevnih skupnostih pa so domovi rastli predvsem z udarniškimi deli, sofinanciranjem in samoprispevki krajanov. Torej so se gasilci znali bolj povezati s krajani ter s skupnimi močmi gradili domove, namenjene ne le za potrebe gasilcev, ampak tudi za delovanje krajevnih skupnosti. Kot je vidno s slike, pa so se obnovitvena dela pričela tudi na gasilskem domu na Vrhniki. Prav gotovo sta se našla razum in denar in dom bo obnovljen. S. S. v O SOB 8-15 7> O o 4? o V* MONTAŽA LJUBLJANSKA 10, VRHNIKA, VAM V AKCIJSKI PRODAJI V APRILU NUDI DISKONTNE CENE ZA NEKATERE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA IN STAVBNEGA POHIŠTVA: - furnirane obloge HRAST, LUŽEN HRAST, JESEN, - smrekov opaž iz uvoza, - HRASTOV, BUKOV, JESENOV parket, - opečni in betonski strešnik BRAMAC, - modelarni blok M 200 ORMOŽ, - siporex vseh velikosti, - schidel dimnik 0 16, 0 20, - armaturne mreže 9,5 x 6 in 4,2 x 4,2, - kombi plošče 3,5 cm in 5 cm, - novoterm 2, 3, 4, 5, 10 cm, - opečne vogalnike, - klinker ploščice, - cement, apno... in drugi gradbeni material. Pokličite nas po telefonu št. (061) 751-302 in se prepričajte, da smo najcenejši! pON JD0A zastekljena vezana okna in vrata po najnižjih cenah. NAŠ ČASOPIS MAREC 1991 13 BOUTIQUE VRH ŽENSKE IN MOŠKE MODE Ljubica Tica, Stara cesta 22, 61360 Vrhnika Telefon (061) 752-310 Obveščamo vas, da imamo na zalogi nove moške in ženske spomladanske kolekcije, oblačila za mlade ter spodnje perilo, nogavice in najrazličnejše modne dodatke. Od 1. aprila bo trgovina odprta vsak dan od 8.30 do 12. in od 16.30 do 19.30, v soboto od 8.30 do 12.30. ZAHVALA Spet je grozil rdeči petelin! Le hitri pomoči Gasilskega društva Podlipa-Smrečje in sosedom se imamo zahvaliti, da ni prišlo do najhujšega. Še enkrat vsem najlepša hvala, gasilskemu društvu pa veliko uspehov in čim manj takih intervencij. Gabrijel Filipič z družino KOVINARSKA VRHNIKA p. o. Ugoden nakup kotlov KTK V zalogi imamo priznane in kakovostne toplovodne kotle KTK. Za vse kupce, ki že uporabljajo naše peči, nudimo možnost cenejšega nakupa. Za vse podrobnejše informacije se lahko oglasite osebno ali po telefonu (061) 752-423, 752-411. MIZARSKE STORITVE, SERVIS BORIS KAMENŠAK • popravila, sestavljanje in montaža pohištva, vrat in oken, stenske obloge... Telefon: 061/666-387 BANANA MARKETING Sadje zelenjava, Stara cesta 34, Vrhnika Odprli smo novo trgovino s svežim sadjem, zelenjavo, raznimi sokovi in kom poti. Cene so ugodne. Priporočamo se za obisk. OBČINA VRHNIKA Vrhnika, Tržaška 1 razpisuje NATEČAJ Predmet natečaja so trije poslovni prostori, in sicer: za najem poslovnih prostorov 1. Cankarjev trg 4 (črni orel), poslovni prostor v podhodu (15 m2). 2. Tržaška 3, poslovni prostor v pritličju (37 m2). 3. Cesta gradenj 1, poslovni prostor v prvem nadstropju, sestavljen iz treh pisarn (36 m2). Prostori niso namenjeni za gostinsko ali živilsko dejavnost. Vloge z opisom načrtovane dejavnosti sprejema do vključno 22. 4. 1991 Oddelek za DER in P, Vrhnika, Tržaška 1. Informacije: tel. 751-021. Tečem od izvira do izliva, skozi lepe doline in občudujem sončne hribe. Spominjam se, kako sem bila včasih lepa in čista. V mojem naročju je plavalo veliko različnih rib in drugih vodnih živali. Rastle so različne rastline. Ljudje so se v meni kopali in plavali. Pili so me. Danes ne skrbijo dovolj za mojo čistočo. Moje ribe umirajo, rastline se dušijo. Na meni plavajo odplake Iz tovarn. Tako nisem več modra, čista in bistra. Mar ni to žalostno ? Tina Šmuc Bourioue TRGOVINA ZA OTROKE \\ / / IN DOJENČKE Pri nas dobite modna otroška oblačila domačih in italijanskih proizvajalcev: - hlačke, SONČEK - srajčke, - jakne, - pletenine, - otroško perilo, - čeveljčke od št. 18 do 30 PO NOVEM PA TUDI ZA MAMICE, BABICE IN DEKLETA STARA CESTA 49 VRHNIKA ZAKAJ? Pripravili smo bogato izbiro kakovostnega ženskega perila tovarne LISCA za vse starosti in vse postave od bombaža do svile. Šivamo po meri POSEBNOST - hitro, strokovno in kakovostno iz prinesenega materiala ali pa iz našega. »AKVA« čistilni servis Verd 31, tel. 751-493 Iščemo - čistilke za občasna dela. Pogoj: poštenost, pridnost in zanesljivost. Javite se na zgornji naslov po 16. uri. Pizzeria ČEBELA Borovnica, Paplerjeva 4 Zaposli natakarico za določen čas v popoldanski izmeni od 14. do 22. ure. Razgovor po telefonu: 746-166 od 16.30 do 17.30. »AKVA« čistilni servis Verd 31, tel. 751-493 čistimo: - poslovne prostore, - stopnišča, - stanovanja in likamo na vašem domu. Delamo solidno in poceni. NOVO na Vrhniki - NOVO na Vrhniki - NOVO Trgovina z mešanim blagom EVROPA d. o. o. Vrhnika, Stara c. 10 V novo odprti trgovini prodajamo: - keramične izdelke LIBOJE, - kuhinjsko posodo EMO. Poleg tega imamo stalno na zalogi: - razna čistilna sredstva, - pralne praške, - cigarete. Pridite in prepričajte se! NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Trgovina ZAMT Stara c. 12, Vrhnika, tel. 751-104 ZELO UGODNO: jedilni servis za 12 oseb že za 1891,70 din - kristalni izdelki Rogaške - okrasne pokrovke za vse vrste grelnih plošč - garniture za črno in belo kavo - in še kaj dobite poceni pri nas! Odprto: vsak dan od 9. do 13. in od 15.30 do 19.30, ob sobotah od 8. do 13. ure. ELSAN servis električnih naprav Sandi Ponikvar, Gabrče 20, Vrhnika, tel. 752-892 Servisiranje: - pralnih strojev in štedilnikov, - malih gospodinjskih aparatov, - ročnih električnih orodij. Figure Salons »motorizirana gimnastika« - za tiste, ki bi radi nekaj storili za svoje telo - vendar brez fizičnih naporov! Do boljšega počutja, relaksacijc in lepše postave s telovadbo na motoriziranih mizah - brez znoja in utrujenosti! PRVA URA TRENINGA BREZPLAČNA! SALON »SLENDER YOU« BREZOVICA, Pod gradom 9, tel. 653-548. odprto vsak dan od 9. do 21. ure, ob sobotah od 10. do 18. ure. V salonu je tudi savna z bazenom in trim orodjem. 14 MAREC 1991 NAŠ ČASOPIS SERVISNI CENTER NUDIMO VAiyi POPRAVILO TV , VIDEpRECORDERJEV IN AKUSTIČNIH APARATOV IN KOMISIJSKO PRODAJO Vrhnika, Tržaška 8 (poleg prodajalne pohištva) SERVISNI CENTER JE ODPRT VSAK DAN: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 SOBOTA : od 8.00 do 12.00 AVTOELEKTRIKAR NIKO PETRIČ, Verd 87 61360 Vrhnika, tel. (061) 752-822 nudim vam: • elektrikarska dela na osebnih, tovornih vozilih, traktorjih in delovnih strojih, • montažo radio aparatov, • montažo meglenk, • montažo vlečnih priključkov. ČAJI dobre misli TEREZIJE NIKOLČIČ mazila, čajne mešanice tr zdravilne rastline cr začimbe CT Ul. 6. maja 10 VRHNIKA 61360 ^061-752-163 REAN d.o.o. SEDAJ JE ČAS za ureditev vaše centralne kurjave Servisni pregledi oljnih gorilcev, popravilo dotrajanih instalacij elektrike in dovoda goriva, novi priključki. Pooblaščeni servisi THYSSEN, API, OLYMP, ECOFLAM TONEREMŠKAR 61357 Notranje Gorice 172 tel. 061 -651-309 AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA Stara cesta 7, tel.: 751-292 VAM SPOROČA nov urnik poslovanja: vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 17. ure (razen sobote in nedelje). Pripravil pa vam je: • enkrat mesečno tečaje cestnoprometnih predpisov; • tečaje prve pomoči; • možnost takojšnjega pričetka poučevanja vožnje na vozilih R-5 in JUGO; • posebna ugodnost: odplačevanje ur vožnje na 3 ali 4 obroke. Vabimo tudi voznike, ki dalj časa niso vozili, da obnovijo svoje znanje. Prepričajte se o dobri kakovostni ponudbi. AMD Vrhnika vabi tudi vse voznike, da se v čimvečjem številu včlanite v naše društvo, saj AMZS nudi iz leta v leto več ugodnosti: • popuste pri kasko zavarovanju; • brezplačen prevoz poškodovanega vozila; • popuste pri testiranju vozil; • posebna letošnja novost - prevoz pokvarjenega vozila iz garaže do mehanične delavnice. SREČNO VOŽNJO AMD VRHNIKA NAŠ ČASOPIS__ vabita bralce MLADI, ZAPLEŠIMO SKUPAJ! 13. april za vse, ki jih ob glasbi zasrbijo pete smo pripravili plesni večer v hotelu Garni na Otočcu (B kategorija), ki leži ob reki Krki, eni najbogatejši »ribolovni« reki v Evropi. 13. 04. ob 14. url se bomo odpeljali Izpred hotela Mantova na Vrhniki v okolico Otočca, natančneje na Trško goro. Z nje je prekrasen razgled na velik del Dolenjske in nasade trte. Po sprehodu se bomo odpeljali do Otočca in si ogledali še ta kraj in okolico. V hotelu nam bodo postregli z okusno večerjo, ki nam bo dala moči za ples ob »živi« glasbi. Za tiste, ki jim je bolj pri srcu disco glasba, pa je na voljo diskoteka, ki je sodobno urejena in lahko sprejme do 150 oseb. Domov vas ne bomo priganjali, poskrbeli pa bomo, da se boste vrnili najkasneje do polnoči. Cena prevoza in večerje je 350,00 din na osebo. V ceno je vključena tudi organizacija in vodenje izleta, ne pa tudi vstopnina za diskoteko. CVETOČA ISTRA (izlet meseca): 20. in 21. april Tokrat se bomo zbrali na našem stalnem zbirališču - pred hotelom Mantova 20. 4. ob 15. url in se najprej odpeljali v Lipico, kjer si bomo ogledali svetovno znane plemenite konje lipicance. Nato bomo pot nadaljevali v prelepo srednjeveško mestece Motovun, ki leži na hribu nad dolino reke Mirne, od koder je lep razgled na precejšen del srednje Istre. Motovun je privlačen predvsem zaradi originalne arhitekture, miru in čistega zraka. Nastanili se bomo v hotelu Kaštel (B kategorija), kjer nam bodo postregli tudi z večerjo. Večer si bomo popestrili z glasbo in plesom, dokler nas ne bo utrujenost pospremila k počitku. Naslednji dan po zajtrku se bomo odpeljali v nekaj kilometrov oddaljene Istrske Toplice, kjer bo mogoče tudi kopanje. Na kosilo se bomo vrnili v Motovun. Po kosilu se bomo počasi po daljši poti napotili proti domu. Spotoma se bomo ustavili še na Humu in Učki, malo več časa pa si bomo vzeli tudi za ogled Opatije. Domov se bomo vrnili zvečer. Cena izleta je 540,00 din na osebo In vključuje: organizacijo in vodenje, prevoz, nočitev in gostinske storitve po programu. BENETKE: 27. april Kdo si ne želi spoznati romantičnih kanalov, številnih razkošnih palač in cerkva Benetk! Mesto nas navduši z veličino človeške ustvarjalnosti, eleganco in hkrati preprostostjo, sprehod po ozkih ulicah pa ima še poseben čar. Izpred hotela Mantova se bomo odpeljali 27. 4. ob 6. uri. Po opravljenih formalnostih na meji bomo pot nadaljevali do Palmanove, kjer si bomo vzeli urico za nakupe, nato pa se odpeljali do Benetk. Značilna ladjica, imenovana vaporetto, nas bo po Canalu Grande odpeljala do znamenitega Markovega trga, kjer si bomo ogledali Doževo palačo, Markovo cerkev, Most vzdihljajev... Nekaj prostega časa bomo namenili tudi za sprehod po Idiličnih ulicah In se ustavili v eni od delavnic, kjer izdelujejo znano muransko steklo. S Piazzale Roma se bomo okoli 18. ure odpeljali proti domu. Po prestopu meje si bomo na naši strani privoščili še večerjo. Cena izleta je 539,00 din na osebo in vključuje vodenje in organizacijo, prevoz, cestne pristojbine ter večerjo. V ceno ni vključena ladijska vozovnica (1.700 ITL). PRIPRAVILI SMO VAM TUDI program za RIM, kamor lahko odpotujete od 9. do 12. maja; program je na voljo v poslovalnici. NA IZLETU MESECA PRIPRAVLJAMO NOVO PRESENEČENJE! PRIJAVNICA: Podpisani:- se prijavljam na izlet z Golfturistom v mesecu aprilu. Poleg sebe prijavljam še_oseb S tem kuponom uveljavljam 10 % popust na objavljeno ceno. Datum: Podpis:. GOLFTURIST VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5, 61360 VRHNIKA, TEL: 751-084. KOVINARSKA VRHNIKA p. o. objavlja prodajo odpisanih sredstev, in sicer: osnovnih - pisarniško pohištvo, - razno orodje, - material. Odprodaja bo 6. 4. 1991 ob 9. uri v prostorih Kovinarske Vrhnika, Robova 6, VRHNIKA. Licitacijska lista s cenami bo od 2. 4. na vpogled pri vratarju na Robovi 6. 1991 dalje NAŠ ČASOPIS MAREC 1991 15 PICO De/ign DAJTE VAŠEMU TEKSTU NOVO PODOBO Suetwf&K* i*- odlikujemo- val aii nad teâit, fvUpnauùHo- ja, tvi& «* UiA&uU