Poštnin« platana t gotovini krat,.. orilog. Cena Din !•— Lhaj« vsak dan ijutraj razvea V ponedeljkih in dnevih po pra*> Bikih. — Posamezna številka B‘n l —, na 16 straneh Din 2'—, Bteseina naročnina Din 20'—, ta tujino Din 30’—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L Jugoslovan Rokopisov na TraSam«. — Oglasi po tarifi in dogovoril, Uprava t Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju, Slomškov trg štev. 4. Št 121 Ljubljana, torek, dne 20. oktobra 1930 Leto I. Italija hoče izzvati prevrat v Srednji Evropi Nove polemike medi angleškim in italijanskim diskom radi zadržanja Italije napram Jugoslaviji -»Hussolini je za vojno, doda zaveda se neborbenosdi vojske in milice« - Zanikanje »Giornale d’ldalia« Rim, 20. oktobra, n. V poslednjem času *e britanski tisk ne vede indiferentno na-Pram dogodkom, ki se odigravajo v Srednji Evropi in na Balkanu. Angleški listi obsojajo fašizem in razkrivajo namere faustovskega režima v Italiji. Organ britanske vladne stranke »Daily Herald« se izraža v tem pogledu neobičajno odkrito in jasno »Evening Standard« pa zelo ostro. Sedaj je »Manchester Guardian« objavil dopis z Dunaja, v katerem se opisujejo napori italijanske vlade, da izkoristi svoje yozi s IIeimwehrom v Avstriji in Hitlerjem v Nemčiji. List pravi, da se na ta na-Italija trudi, da bi izzvala v Srednji Evropi prcokret in splošen prevrat. Faši-®tovska vlada, je v članku rečeno, v južnem Tirolu popustila napram Nemcem, ki 60 jih v poslednjih letih na vse mogoče načine tlačili, ter jim dala priliko, da priredijo v Meranu svojo kulturno manifesta-®ijo. Ta svečanost v Meranu je bila dopu- ščena očitno zato, ker je s tem fašistovska Italija hotela pokazati, da namerava ojačiti svoje vezi z Avstrijo. Z druge strani je bila to prijateljska gesta italijanskega fašizma napram nemškemu in avstrijskemu nacijonalizmu. »Machester Guardian« pravi nato, da kljub temu fašistovski jarem še dalje pritiska k tlom Nemce v južnem Tirolu in da je treba počakati, da se vidi, ali pomeni ta svečanost v Meranu pričetek velike nove ere. Isti list je objavil tudi članek pod naslovom »Jugoslavija in Italija«. — V tem članku se naglaša, da je v zapadni Evropi zavladala bojazen pred vojno ob času, ko je fašistovsko sodišče v Trstu dalo ustreliti nekaj Jugoslovanov. Napetost odnoša-jev med tema dvema državama je bila ob tistem času zelo velika. List se naslanja na pisanje »Evening Standarda« in trdi, da je Mussolini za vojno, da pa kljub svojim agresivnim in borbenim govorom v Velika zmaga Briiningove vlade Reichstag je z veliko večino odklonil nezaupnico sedanja do 3. decembra Berlin, 20. oktobra, d. Državni zbor je v soboto po živahni debati prešel h glasovanju o vseh predlogih opozicije, ki je zahtevah, da 'rhvni zbor izreče nezaupnico Vladi. Vlada je v zbornici izvojevala veliko imago. Med velikim viharjem je zbornica najorej sprejela predlog vladinih strank, da državni zbor preide preko vseh predlogov opozicijonalnih strank v pogledu nezaupnice vlgdd na dnevni red. Ta predlog je bil sprejet s 318 glasovi proti 226. S tem so bild vsi predlogi nezaupnice odklonjeni. Vsi predlogi za razveljavljenje zasilnih vladnih odredb k državnemu proračunu so bili nato s 339 glasovi proti 220 odklonjeni. Odgoditev zase- O polnoči je bila seja prekinjena. Kmalu, 5 minut po polnoči, je pričeila v soboto nova seja, ki je razpravljala o am-nestijskem zakonu. Ta zakon je bil v 8. čitanju sprejet s 396 glasovi proti 174. Po tem zakonu so pomiloščeni mnogi hacken-kreuzlerji in komunisti, med drugimi tudi pesnik Peter Martin Lampl. Državni zbor je bil nato do 3. decembra t. 1. odgoden. Današnji »Montag« označuje odgoditev državnega zbora za državni udar od strani levice ter poudarja, da bodo opo-zioijonalne stranke proti volji vlade zahtevale, da se mora državni zbor sklicati že v novembru k nadaljni seji. Sestanek madjarskega parlamenta Opozicija ostro kritizira alarmantne izjave grofa Bethlena Budimpešta, 20. oktobra. Po daljših počitnicah se je danes sestal madjarski parlament. Seja je bila mestoma prav viharna. Ministrski predsednik grof Bethlen je Predložil zbornici več zakonskih načrtov. Med drugimi je bil zbornici predložen načrt zakona o standardiziranju poljedelskih Produktov. Socijaini demokratje so se pritožili o kršitvi poslanske imunitete, ki so jo Zgrešile mnoge oblasti napram opoaicijo-halnim, osobito socialističnim poslancem. Predsednik zbornice je predlagal, da se Plenarne seje odgode do prihodnjega torka. '-'Pozicija je proti temu odločno protestira- la. Zahtevala je, da naj parlament nadaljuje seje dnevno in da naj v prvi vrsti razpravlja o težki gospodarski krizi. Poslanec Popper je ozarjal zbornico na a’armant-ne izjave ministrske0a predsednika. Ministrski predsednik je izjavil, da bo podal na interparlamentarni konferenci daljši eks-poze o zunanjepolitičnem položaju Madjar-ske. On ni nikdar govoril o kakem državnem bankerotu ter zavrača dotlčne očitke opozicije z vso odločnostjo. Med velikanskim viharjem in protesti opozicije je vladna večina sklenila, da se seje odgode do prihodnjega torka, Predsednik Doumergue v Maroku Casablanca, 20. oktobra. A A. Predsednik fran-k>ske republike Doumergue je posetil vfieraj Prebivalstvo Srednjega Atlasa in prisostvoval veselicam berberskih plemen. Papeški vizitator o poroki kralja Borisa d Sof‘ja, 19. oktobra. AA. List »Zora« prinaša p ne| izjavo papeževega vizitatorja Roscalija. lia*n • v'zdal°r pravi, da je vest o ženitvi krasila 'n PrinC63e Giovamne radostno odjek-8tv® v vsej Italiji. Nato poudarja pomembno dej-v a’ ...se bosta zaročenca poročila v katedrali naihm-^i11’ v cer^v* »najsvetejšega Italijana in seda italijanskega med svetniki«. Njegove be-*Pax et bonum« veljajo kot poslanica bol-earskemu narodu. I’- h- 20 Industrij dukc=: Vacija Rusije oktobra. AA. List »Za industrija-*, priobčuje podatke o razvoju sovjetske "e v mesecu septembru. Dnevna pro- see]ClJa Prem°govnega bazena v Donecu je do-BomK v°^- bolan Dunaj, '20. oktobra, n. Iz krogov albanske kolonije smo doznali, da so mnogi člani kolonije prejeli iz Tirane vesti, po katerih je kralj Zogu težko bolan. On trpi za rakom. Ta bolezen je še poslabšana s tem, d>k kralj boleha tudi za sladkorno boleznijo. aTevarn st aront: ;ov na Jacka Diamonda Newyork, 20. oktobra. AA. Ker obstoji neprestana nevarnost atentatov na Jacka Diamonda, se ostali bolniki v bolnici, kjer se zdravi proslu-li tihotapec, boje, da se ne bi pri tem tudd njim kaj zgodilo. Zato je policija odpremila Diamonda v bolnico na otoku VValfore. Na potu tjakaj ga je spremljalo veliko število redarjev v avtomobilih. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 20. oktobra, d. Večerna napoved meteorološkega zavoda za jutri: Milejše vreme najbrže močnejša oblastnost in meglenost. Ves narod stoji za Nj. Vel. kraljem Nova sijajna zborovanja ministrov in naroda — Pomembni govori ministrov švrljuge, Radivojeviča in Marinkoviča — »Nobene resnične nevarnosti za mir« Smederevo, 20. oktobra. V nedeljo so se gg. ministri Uzunovič, Kumanudi, Švrljuga, Maksimovič in Radivojevič sestali z meščani mesta Smederevo in zastopniki ter prebivalci srezov podunavskega, gročanskega, velikooralskega in jaseniškega. Gg. ministre je sprejel okrožni inšpektor mesta Smedereva Radivoje Jovanovič v spremstvu mestnega načelnika Dragomira Popoviča nekaj kilometrov pred mestom. Pred zgradbo inšpektorata v Smederevu se je zbrala množica 400 do 500 ljudi, ki so čakali na gg. ministre. Dr. Kumanudi, ki je prej prispel v Smederevo, je počakal ostale ministre v družbi s predsednikom občine Ljubo Vidakovičem, ki je bil na čelu občinskega odbora, dalje s srez-kim načelnikom Živom Kostičem in ostalimi zastopniki mestnih oblastev. Točno ob 9. uri in pol so prispeli pred zgradbo okrožnega inšpektorata gg. ministri Švrljuga, Kumanudi, Maksimovič, Uzunovič in Radivojevič, Pred inšpektoratom jih je pozdravil g. Ljuba Vidakovič, predsednik smederevske občine, v imenu meščanov mesta Smedereva in občinskega odbora. V svojem govoru je želel ministrom prisrčno dobrodošlico. Ministri so se rokovali 8 predsednikom občine, potem pa so šli v veliko dvorano prvostopnega sodišča, ki je v isti zgradbi okrožnega inšpektorata. Tam se je vršila skupščina naroda z gospodi ministri. Skupščino je otvoril predsednik smederevske občine Ljuba Vidakovič, ki je v svojem govoru iskreno pozdravil ministre, ki so prišli v njih sredo, da se v imenu Nj. Vel. kralja seznanijo s prilikami in razpoloženjem ter potrebami naroda. Prebivalstvo teh krajev, je dalje rekel Vidakovič, je s pravim navdušenjem sprejelo kraljevi manifest dne 6. jan. kakor tudi modri akt z dne 3. oktobra prošlega leta. Nato je izrazil g. Ljotič svojo hvaležnost vladi za trud, ki ga kaže pri sprejemanju novih zakonov. Niti ena dosedanjih vlad ni v takem času izdala tako veliko število raznovrstnih zakonov. Toda mi prosimo, da se pri izdajanju teh zakonov po možnosti gleda na tak sistem, da bodo ti zakoni imeli večjo medsebojno zvezo. Zato je treba, da se zakoni pazljivo prouče. Govornik je dalje govoril o miroljubnosti našega naroda in o potrebi, da se razvija v miru. V prošlosti ni naš narod nikdar imel prilike za miren razvoj, razen v dobi Nemaničev. Prosi vlado, da vztraja na tem potu in vpošteva te želje. Ta vlada nima v državi niti enega nasprotnika, zato vladi tudi ni treba u-stanavljati strank. Največjo oporo ima ona v zaupanju N j. Vel. kralja, a za kraljem stoji ves narod. Govornikove besede so bile sprejete z burnim aplavzom. Velika govora ministrov Švrljuge in Radivojeviča Minister za finance dr. Švrljuga je nato imel velik govor, v katerem je med drugim dejal: Mislim, da je vsakemu izmed mojih tovarišev lažje kakor meni. Od ministra za finance zahtevajo vse skrajnosti. Z ene plati zahtevajo, da izdaja velike denarje za investicije, z druge pa hočejo, da bodo davki čim manjši. Zato je njegova naloga jako nehvaležna, ker mora iti po srednji poti, s tem pa nikogar ne zadovolji. G. Ljotič je imel državniški govor v pogledu naših finančnih razmer ter je bil v svojem govoru moj advokat in svetovalec. Danes so gospodarske razmere v širnem svetu jako težke. Med gospodarskim svetom v vsej Evropi vlada velika kriza. Eden izmed govornikov je pravilno omenil, da vlada ne more z dekretom predpisati cen pridelkom. Ono, kar je mogoče, je vlada po onem zgodovinskem dnevu 6. januarja lanskega leta vedno delala in bo delala tudi v bodoče. Nj. Vel. kralj posveča kmetskemu ljudstvu največjo pažnjo. Apeliram — je zaključil govornik — na vse občine, da izvedejo čim večje varčevanje, ker se mi zdi, da je pri občinah manj varčevanja, nego pri državi. Potrebe občin rastejo v neizmernost. Vsako najmanjše mesto hoče biti kakor Beograd. Toda treba je misliti na to, da zahteva to velikih bremen. Govor ministra dr. Švrljuge je bil sprejet z burnim aplavzom in živahnimi vzkliki. Za njim je govoril minister za promet g. Radivojevič. V svojem govoru je najprej odgovoril na lokalne želje smederevskih trgovcev in gospodarstvenikov Dalje je omenil pritožbe glede nepravilne razdelitve vagonov po posameznih postajah. Povejte mi, je rekel minister, kje je kaka postaja in v katerem kraju, kjer je pomanjkanje vagonov. Brzojavka predsedniku vlade Predsednik smederevske občine je nato predlagal, da se na tej veliki skupščini pošlje pozdrav predsedniku vlade, z željo, da skupno z ostalimi ministri vztraja pri tem delu za dobrobit in srečo naroda in domovine. Ta brzojavka se glasi: Predsedniku vlade generalu Petru 2ivko-viču, Beograd. V imenu današnje velike skupščine mesta Smedereva in prebivalstva iz srezov podunav-skega, veliko-orlaškega, jasniškega, gročanske-ga smo srečni, da vas moremo pozdraviti kot prvega sotrudnika našega velikega kralja, ki se očetovsko briga za korist svojega naroda, želeč, da vztrajate v svojem delu v korist naroda in domovine. Ta brzojavka je bila soglasno z navdušenjem sprejeta. Nato je govoril minister Uzunovič, ki se je zahvalil za lepi sprejem, ki so ga ministri doživeli med prebivalstvom, v kraju, ki je imel vedno razumevanje za državo in narod. • • • Ob koncu skupščine se je začelo vse splošno seznanjanje in rokovanje prebivalstva z ministri, ki so se razgovarjali z ljudmi o potrebah in željah naroda. Nato so odšli v občinski dom, kjer je bila ob 12. uri in pol slavnostna seja občinskega sveta, nato pa na kosilo, kjer se je zbralo skupno 40 povabljencev, skupno z ministri in novinarji. Obed se je končal ob 2.15. Ministri so se takoj nato odpeljali v Požarevac. Govor dr. Marinkoviča v Požarcvcu Beograd, 20. oktobra, k. V Požarevcu so imeli v nedeljo ministri Kumanudi, Radivojevič, Maksimovič in dr. Marinkovič sestanek z zastopniki požarevskega prebivalstva. Sestanek je otvoril predsednik občine. Nato je sledilo več govorov. Obširen govor je imel tudi zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki je dejal med drugim: »Med narodom se širijo glasovi, ki ustvarjajo vznemirjenje zaradi dozdevno neugodnega položaja naše države in zaradi dogodkov, ki bi utegnili priti. Vi veste, da je zunanji položaj naše države težak zato, ker imamo sedem sosedov, t. j. več kakor katerakoli druga država razen Nemčije. Hkrati pa smo mi i balkanska i srednjeevropska država. Karkoli se zgodi na Balkanu ali v srednji Evropi, to takoj zadene tudi naše najvitalnejše interese. Toda to je stalna situacija, ki sili naš narod, da budno spremlja vse, kar se dogaja po svetu, in da pazi na to, kaj dela doma; vlado pa sili, da vodi previdno in mpdro politiko miru. Položaj v Evropi danes ni rožnat. V raznih državah se pojavljajo bržkone ravno zaradi težke gospodarske krize neke struje, ki povzročajo skrb. Čeprav je treba to uvaževati — in to ni nikaka stvar, ki bi se smela prezreti — vam lahko rečem, da vendar ni nobene resnične nevarnosti za mir; kajti vsi tisti, ki so nezadovoljni z obstoječim stanjem in ki bi utegnili ogrožati mir, so na splošno srečo daleč od tega, da bi mogli računati z izgledom na kakršenkoli uspeh in da bi mogli porušiti mir. Sile, ki branijo mir in sedanje stanje v Evropi, so še premočne, da bi se smel kdo podati v nevarnost, da bi porušil mir in ustvaril še slabše stanje, kakor je to, s katerim so danes nezadovoljni. Zagotovim vas lahko, da vlada o vseh teh težavah v zunanjem položaju vodi račun in da bo neprestano dosledno in brez vsakega omahovanja vodila politiko miru in ohranila mir, ki je naši državi potreben ne samo danes, temveč še za dolgo vrsto let, da se lahko razvije kakor je potrebno.* Likvidacija sporov v 11)11 Dva jubileja pairijo-lizma Dva velika jubileja slave in patriotizma je v nedeljo slavil slovanski svet: desetletnico blesteče zmage Poljakov nad boljše-viki in petnajstletnico titansko silne obrambe Beograda. Oba jubileja pa veže ena osnovna misel, da dela v veri na pravico zasnovan patriotizem naravnost čudeže. Kajti skoraj čudež je bila tako popolna zmaga Poljakov, kakor tudi heroična obramba Beograda. Od vojne silno razdejana Poljska, čez ozemlje katere so šle leta dolgo ruske, avstrijske in nemške Jronte, se je morala v času, ko je bila še v otroški postelji, naenkrat boriti proti številčno nadmočnemn nasprotniku, ki pa se ni boril samo z orožjem, temveč tudi s silno razvito boljševiško propagando, ki je zanašala v poljske vrste izdajalce in sovražnike. Položaj za Poljsko je bil v resnici več ko obupen. Boljševiška ofenziva je prodirala in na stotine kilometrov daleč se je morala umakniti poljska armada, da je sovražnik že udarjal na vrata Varšave. Ves evropski svet je že obupaval nad Poljsko in že so se delale priprave, kaj storiti, ko vkorakajo sovjetske čete tudi v Varšavo samo. V tej največji sili pa se tudi povzpne poljski narod do najvišjega patriotizma in kot en mož se zgrne poljski narod okoli svojega Pilsudskega, ustavi boljševiško prodiranje, razbije v treh zaporednih bitkah sovjetsko vojsko in reši Poljsko. Kar so označevali vsi strokovnjaki kot nemogoče, to je izvršil poljski kmet v svojem nepremagljivem patriotizmu. In obramba Beograda! Kolikor bataljonov, vrhu tega od vojne že proredčendh bataljonov, je branilo Beograd, toliko svežih divizij ga je napadalo. Toda še bolj kot številčna nadraoč je ubijala tehnična. Tistih par srbskih aeroplanov je bilo hitro odstreljenih od eskadril velikih avstrijskih in nemških aeroplanov, da so mogli ti brez vsake nevarnosti čisto nizko leteti nad položaji srbske vojske in popravljati streljanje svojih baterij. Silne in številne so bile te baterije, s kalibri od 420 do 305 mm do najmanjših poljskih topov, dočim bo podpirali branitelje Beograda le navadni poljski topovi, ki so morali vrhu tega v nevarnem artilerijskem duelu vkratkem utihniti. Na strani napadalca je bila številčna nadmoč in vsi pripomočki moderne vojne tehnike, branilci Beograda pa so imeli le svoje puške in svoj — legendarni patrio-tizem.Ta pa je delal čudeže, da se je tudi po uničujoči artilerijski pripravi še vedno branil Beograd in da tudi ves zasut od ognja in železa še ni prenehal z odporom. Bila je to obramba, kakor jo je mogel dati le od skrajne ljubezni do domovine prevzet junaški duh, ki je v času najsil-nejše nevarnosti zaklical iz ust majorja Dragutina Gavriloviča svojim vojakom te večno slavne besede: »Junaki, bratje, moja deca! Braneč prestolico branimo čast očetnjave in naroda. Trenutki so skrajno k.i-tični. 0 sebi in « svojih življenjih nimamo več razmišljati! Smatrajte, da mi nismo več živi, da smo izdihnili, ko drugi naši bratje pred nami. Nas je vrhovna komanda črtala iz spiskov živih. Nimamo več braniti svojih življenj, temveč čast Beograda! V boj za kralja, ime in čast očetnjave!« Gromovit hura je sledil tem besedam in junaki 60 poleteli v boj, v peklo razbijajočega ognja, železa in svinca, v smrt. Z občudovanjem se spominjamo danes velikih borcev za našo svobodo in za čast kralja ter očetnjave in vsi čutimo, da nam spomin na to heroje nalaga velike dolžnosti do kralja in očetnjave. Kajti ne moremo se na drug način oddolžiti spominu padlih junakov, kakor če se docela posvetimo delu in žrtvam za očetnjavo. Enak duh, kak ur je prešinjal njih, mora prešinjatd nas, da bomo vzdržali enake žrtve in napore. Duh svetega patriotizma mora biti v nas vseh, duh onega patriotizma, ki izvira iz nepremagljive ljubezni v narod in iz neomahljive vere v pravico. Ta premika gore in dela čudeže, kakršni so se godili ob obrambi Beograda in poljski zmagi nad boljševiki. Zato sta oba nedeljska jubileja narodne elave in časti tudi velika opomina nam vsem, da ostane naš patrijotizem vedno na-višina branilcev Beograda. In to bomo dosegli, če bo naš nacionalizem nravstven, če bomo vršili to, kar zahteva od nas jugoslovanska misel. Za najvišji cilj tudi najvišjo žrtev. To bodi zakon za vse Jugoslovane, ki se hočejo boriti za zmago 6. januarske miselnosti. Beograd, 20. oktobra. 1. Glavni odbor Udru-ženja Jugoslovanskih Učiteljev se je sestal 19. in 20. oktobra 1930 v Beogradu. Na njegovih sejah je predsednik Milan Radojlovič podal poročilo, da je z ozirom na situacijo v udruže-nju po letošnji glavni skupščini in po izvršenih volitvah uprave dal glavnemu odboru na razpolago svoj položaj in položaj članov izvršilnega odbora. Isto je podal predsednik beograjske sekcije g. Popovič posebno pismeno ostavko na uredništvo »Narodne prosvete«. Nato je po razpravi in predlogu predstavnikov vseh petih sekcij g. Milan Radojlovič z ozirom na odnose v udruženju ter v interesu njihove ureditve in zagotovitve nadaljnega pravilnega delovanja in ugleda predlaga naslednji predlog, ki je bil soglasno spretej: 1. Glede dogodkov na poslednji glavni skupščini, ki so skalili tovariške odnošaje v organizaciji, se izjavlja splošna želja in nujna potreba, da se v UJU to več ne ponovi. V tej smeri apelira glavni odbor na vse učiteljstvo in istotako na ves stan, ki mu je UJU in njegovo popolno edinstvo najjačje jamstvo za ohranitev in razvijanje učiteljske zavednosti in učiteljskega socijalnega položaja. 2. Vsemu učiteljstvu se polaga na srce, naj se v dobro interesom naše narodne prosvete in vsega stanu vzdružuje v vrstah UJU, pa tudi tisti, ki so bili doslej izven skupne organizacije, naj se ji pridružijo. S tem namenom izroča glavni odbor pozabljenju dogodke s pretekle glavne skupščine z željo, da bi se ne ponovila momentano nastala nasproststva ali spori v sopameznih delih organizacije, zlasti pa ne v vodstvu. Zlasti vodstvo bo moralo skrbeti, da se organizacija ozira na razmerje, potrebe in upravičene želje vseh delov enako in enakopravno. Istočasno se izreka priznanje zasluženim stanovskim delavcem v preteklih desetih letih življenja naše organizacije. 3. Na podlagi navedenega se izjavi, da mora biti položaj predsednika udruženja izven diskusije, kakor v sedanji, tako tudi ob vsaki drugi priliki. Zaradi tega je tudi sedanja osebnost predsednika nesporna. V funkciji ost: ie tudi izvršilni odbor do prve redne glavne si itp-ščine udruženja. 4. Z ozirom na željo učiteljstva in po hi, organizacije se ugotovi še sledeče: ker je predsednik upokojenec, bodi podpredsednik izvršilnega odbora aktiven učitelj. Predsednik nobene sekcije ne more biti urednik stanovskega glasila. Predstavnik UJU za vzdrževanje zvez z učiteljsko organizacijo sme biti tudi oseba izven izvršilnega odbora. Sekretarijat izvršilnega odbora organizacije se spremeni v stalno pisarno s -popolno ekspeditivnostjo; sedanji izvršilni odbor se za vodstvo glavnih poslov organizacije in urejevanja listov razširi še z zastopniki vseh sekcij, za kar se takoj sprejme poseben pravilnik. Glavni odbor izraža svoje zadovoljstvo, da sta se vrnili v UJU popolna solidarnost in mir, ter želi, da se na tej osnovi krepi naša organizacija tudi v naprej v vseh pravcih in krajih, kakor tudi, da bi ta organizacija učiteljstvu ob vsaki priliki, tudi^ najtežji, bila nad vsemi drugimi oziri in vplivi. Ljubljansko poverjeništvo UJU so zastopali na zasedanju glavnega odbora gg. Škulj, Dimnik in Kobal. Slava junaškim branilcem Beograda leda 1915 i Beograd, 19. oktobra. Danes dopoldne je bila v veliki dvorani univerze svečana komemorativna seja sodišča odbora in meščanstva občine Beograd na čast in v spomin hrabrim junakom-branilcem mesta Beograda leta 1915. Seje so se udeležili odposlanec Nj. Vel. kralja Aleksandra general Antonije Pekič, člana kraljevske vlade, ministra dr. Srskič in inž. Sernec, diplomatski zastopniki zavezniških držav, predstavniki vojaških in civilnih oblastev in mnogo občinstva. Ob 9. dopoldne je otvoril sejo predsednik ; beograjske občine Milan Nešič, ki je takoj predlagal, da se pošlje pozdravna brzojavka j Nj. Vel. kralju in predsedniku kraljevske vla- j de. Čitanje brzojavke Nj. Vel. kralju je vsa skupščina poslušala stoje. Brzojavka se glasi: S slavnostne komemorativne seje, posvečene svetlemu spominu hrabrih branilcev Beograda, ki so dali žrtev na oltar svobode Beograda in v slavo in čast domovine, pozdravlja sodišče in odbor občine beograjske z zastopniki civilnih in vojaških oblastev, zastopanih na tej seji in ob navzočnosti zastopnikov narodnih, kulturnih in humanih društev in meščanstva Beograda v polni podaniški zvestobi in ljubezni svojega vzvišenega kralja, prvega branilca, in kliče: 2ivel Nj. Vel. kralj Aleksander Prvi in njega svetli dom. Brzojavka, poslana predsedniku kraljevske vlade generalu Petru Živkoviču, se glasi: S komemorativne seje sodišča odbora in meščanstva Beograda v proslavo in spomin viteške obrambe Beograda, ki se je vršila 19. oktobra na univerzi in v gornjem mestu, smatramo za visoko dolžnost, da vas pozdravimo kot prvega sodelavca Nj. Vel. kralja, branilca in tvorca Jugoslavije in prestolnice mesta Beograda, v tem trenutku, pobožnem in bolestnem, ko se klanjamo sencam padlih za svobodo in gledamo v njihovem primeru vir nove moralne sile kot svetel amulet za obrambo vseh jugoslovanskih pravic: Pozdravljamo vas kot za- ’ stopnika te velike misli. — Predsednik občine Nešič. Ko so se polegli burni vzkliki Nj. Vel. kralju, je predsednik Nešič v daljšem govoru poudaril hrabro ponašanje naše armade pri o-brambi Beograda in se s spoštovanjem spomnil pokojnih junakov, nad katerih kostmi in s či- 1 gar mukami je bila zgrajena prestolnica. Na koncu je bilo stavljenih nekaj predlogov, da bi se občina skromno a dostojno oddolžila za hrabrost junakov, po katerih zaslugi je bil ohranjen in rešen Beograd. Nato je predsednik občine dr. Stojadinovič o-črtal zgodovino Beograda, ki se je vedno znal j junaško braniti. Rektor univerze Vladimir Mi- > trovič se je poklonil sencam herojev v imenu univerze in omladine. Na koncu pa je imel brigadni general Vojin Maksimovič predavanje ; o obrambi mesta Beograda dotlej, dokler ni i padel v neprijateljske roke leta 1915. S tem je bila svečanost na univerzi končana in vsi prisotni so šli v gornje mesto, da prisostvujejo proslavi. Po končani proslavi v gornjem mestu je polkovnik Miljutin Lazarevič v imenu preživelih branilcev prestolnice izkazal čast herojem, ki so padli pri tej obrambi. Pismo l.ii: 1^1 a S-rneca rudarjem povodom posvetitve temeljnega kamna Glavne bratske skladnice Beograd, 20. oktobra. 1. Včeraj ob 10. uri je : bil na svečan način posvečen temeljni kamen bodočega doma Glavne bratovske skladnice za zavarovanje rudarskih delavcev. Ta dom gradijo v ulici Sv. Save. Včerajšnji svečanosti je prisostvovalo mnogo . uglednih osebnosti iz industrijskih, uradniških in delavskih krogov. Po verskem obredu je zastopnik ministra za gozde in rudnike generalni ravnatelj direkcije za rudarstvo g. Belančič prvi udaril s kladivom po temelju in želel srečo ter napredek Bratski blagajni ter rudarstvu v obče. Zatem je govoril predsednik uprave dr. Dimitrijevič ki se je zahvalil gostom za poset ter prečital pismo ministra za gozde in rudnike g. inž. Serneca ki se je opravičil, da ni mogel osebno priti na slavje, ker je bil zaposlen. V svojem pismu | pravi g. minister med drugim: »Vaš dom bo ; dimil duše vseh prisotnih, ko bodo videli, ko- J liko je rodilo njih vzajemno uspešno delo. De- ! lavci - radarji, ki ustvarjate v temnih podzem- ‘ skih rovih dragocene dobrine, koristne za vse \ človeštvo, boste mogli v tem domu pod vedrim j nebom in žarkim solncem uživati svoj potrebni odmor in družabno življenje. Bilo vam srečno! Minister za gozde in rudnike Dušan Sernec.« Nato je predsednik prečital še brzoiavko g. : dr. Korošca, ministra na razpoloženju, ki je bil povabljen na to svevmost. Sledila je zakuska. Imenovanja Beograd, 20. oktobra.‘1. Po odredbi finančnega ministra so bili postavljeni: višji carin- ; ski kontrolor na mariborski glavni carinarnici , Štefan Rafnjlovič za carinskega inšpektorja, J višji carinski kontrolor na carinarnici I. reda na Jesenicah Dragomir Cvrkovič za carinskega inšpektorja, carinik Vaso Piper na carinarnici I. reda na Rakeku je bil imenovan za vršilca dolžnosti uprave rakekške carinarnice. T rov čevaije polotoka Kola Moskva, 20. oktobra. A A. Akademija znanosti fe organizirala na gorovju Kibini znanstven® oporišče za proučevanje polotoka Kola. Opazova-lišče bo opremljeno s kemičnim, geološkim, bi' drološkim in metereološkim oddelkom. Važne komunalne zadeve na dnevnem redu Ljubljana, 20. oktobra. Aakor smo že poročali, ge bo v četrtek 23. t. m. ob 5. popoldne vršila redna seja občinske uprave v zborovalni dvorani univerze. Dnevni red seje ni tako obsežen, kakor običajno, toda na dnevnem redu »o velovažni problemi komunalne politike. Zanimiva bodo popačila finančnega odseka. Kot prva točka potočil tega odseika pride v razpravo prošnja Splošne maloželezniške družbe« d. d. v Ljubljani za prevzem garancije mestne občine. Ta naj bi garantirala omenjeni družbi za gradbeni kredit za razširjenje in zgraditev tramvajske Proge Ljubljana—-St. Vid nad Ljubljano in Vič. Kredita je potrebnega 15 milijonov Din. Druga točka vsebuje določitev pogojev za 6% gradbeno posojilo »Splošne maloželozni&ke družbe d. d.« v Ljubljani mestni občini. Posojilo znaša 16,204.500 Din. Gradnja zasilnih stanovanjskih hišic. Občinski svet bo na četrtkovi seji razpravljal tudi o poročilu finančnega sveta o garanciji občine za brezobestno posojilo v znesku 2 milijonov Din za postavitev zasilnih stanovanjskih hišic, ki naj bi se zgradile na periferiji mesta, zlasti na Gailjevicd in v bližini. Razne druge aktualne zadeve. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je zaprosilo mestno občino, da prevzame garancijo stavbnega kredita v znesku 1,500.000 Din. Kolakor je nam znano, je društvo kupilo dr. Šlajmerjovo viilo, ki jo namerava primemo preurediti. Lesni industnijalec K- Hennihar je napravil ponudbo za nakup 8100 kvadratnih metrov sveta ob Gosposvetski “n Bleiweisovi cesti. Občinski svet bo dalje razpravljal o kreditu za zgraditev telefonske govorilnice v 'bežigrajskem okraju, ki je prometno ®e zanemarjen, "a se je okraj zelo povzdigni! in razširil. Nova šola za Bežigradom. Zelo aktualno je vprašanje gradnje mestne osnovne šole za bežigrajski okraj, ki se je zadnje leta močno razširil. V šolskem pogledu »pada pod mestno osnovno šolo v Spdnji Šiški. Slsko deca ima zelo daleč v šolo, tako bodisi v Šiško ali Ljubljano. Deška osnovna šola v Suški una v 5 razredih 403 učencev, a dekliška 305 učenk. Že prejšnji msec je bil komisi jo-netna ogled prostora, kjer naj bi se ta šola zgradila. Gradila se bo zadaj za artilerijsko vojaš- dpNtnJerai rUetrtkove obSinske seje pa pri-. n, 7, vprašanje gradnje novo šolsko polikli-o. estna občina najj bi dala dotični prostor brezplačno na razpolago, dočim bo poslopje zgradila država, kar je že izjavil minister za socijalno politiko in narodno zdravje ob zadnjem inšpekcijskem potovanju v Ljubljani. V razpravo bo prišlo tudi vprašanje nakupa sveta za novo plinarno. Na dnevnem redu občinske seje so še nekatera druga vprašanja podrejenega značaja. Trije novi častai člani t . ®|a*l>ene Haiice Ljubljanska Glasbena . počastila s častnim članstvom trfzfX’ž « T gg. Viktorja Cruka Karla Mahkoto in Andreja Rapeta. Funkcionarji glavnega odbora in kompletni pevski zbor so se zbrali k intimni svečanosti v dvorani Glasbene Matice. Po pozdravnih besedah zborovega predsednika Silvana Pečenka so novim častnim članom izročile pevke krasne diplome, predsednik glavnega odbora g. dr. Vladimir Ravnihar je v jedrnatem nagovoru Povdarjal zasluge odlikovanih in opozarjal zlasti na njihovo tiho in skromno podrobno delo *a procvit Matice. Slavljenci so se v kratkih besedah za odlikovanje zahvalili, nakar je kvartet zbora G. M. zapel vsakemu njih njegovo naj-jjubšo popevko. Po prav kratkem oficijelnem selu se je razvila intimna zabava, ki je potekla Prav familijarno. —c Slavnost mariborskih tnestaih uslužbencev Prv° slavje ob novem počitniškem domu na Pohorju. Maribor, 20. oktobra, včeraj dopoldne so mariborski mestni usluž-hoi slavili prvo slavje pri svojem novem po-11! domu na Pohorju. Zgradba je v to- . £0 napredovala, da se je počela pokrivati. Iz razloga je priredila zadruga pri stavbi ^Peslenim delavcem običajni »likof«, katerega . udeležila tudi večina zadružnih članov. del ^ t)*l-a proslava določena le za ožji krog ob a'x°ev ® zadružnih članov ter javnost ni bila let /j,.8’ 6,0 8e maloštevilni mimoidoči iz-ota'1'v! .auvj Roča, Donačke gore in drugih bni-etn f?ost,je 80 prispeli že pred 9. uro na v išče in si ogledali zgradbo, člani odbora 80 iim pojasnjevali še nadaljno notranjo v |tev. Sledil je tudi ogled ostalega posesi-a' vrnitvi k zgradbi je predsednik zadruge g. inž. Černe pozdravil navzoče zadrugine člane in delavce s kratkim nagovorom. Izrazil je željo, da bi delo na stavbi tudi do njene dograditve lepo napredovalo, da bi imelo članstvo, kakor tudi drugi obiskovalci, že pričetkom junija prihodnjega leta možnost uživati ugodnost novega doma. Nato se je razvila lepa domača slavnost. Ob mali zakuski, med katero je spregovoril nekaj besed tudi podpredsednik, omenjajojoč zgodovino ustanovitve zadruge, iskanje posestva in trud predsednika za napredek zgradbe. Po od-zdravu se je oglasila še domača godba, ki je plesažeijne povzdignila, da so napravili pred kočo plesišče. Na hitro se je formiral tudi pevski zbor, ki je s popevanjem povzdignil razpoloženje. Ob najboljšem razpoloženju se je proslava zaključila po 13. uri, nakar »o se pričeli gostje vračati v dolino, mnoga pa so še ostali in se solnčili po bregu za domom. Vsi pa so bili soglasno mnenja, da je prostor idealno zbran in koča izvrstno zasnovana. Ob splošni proslavi otvoritve se bo lahko vsakdo prepričal o vseh navedbah in občudoval smotreno lepo ureditev doma. Prva nova zgradba na Pohorju bo prispela tujskemu prometu in gotovo našla posnemovalcev, kar mora vsak obiskovalec Pohorja le želeti. Zastrupljenje dveh družin z gobami Dve družini težko oboleli po zavživanju strupenih gob - Pravočasno so vse prepeljali v bolnico že močno slabo ter so začeli bruhati. Na I. internem oddelku jim je nudil prvo zdravniško pomoč zdravnik dr. Ahčin. Ugotovili so v bol-nicici, da so vsi zastrupljeni po zavživanju strupenih gob. V bolnici se nahajajo univ. prof. dr. Fran Sturm, rodom iz Senožeč, njegova soproga Stana, njegova hčerka 19-letna Vida, ki se je letos vpisala na filozofsko fakulteto ljubljanske univerze, njegov sin 12-letni Fran in hčerka 17-letna Fedoru, kakor tudi na Igu leta 1906 rojena služkinja Lina Tancik. Dalje se nahajajo v bolnici prof. dr. Janko Gregorin, rodom Ljubljančan, njegova žena Jelka, njegova hčerka 18-letna Darija in tašča 64-letna Ivanka Kačič, rodom Ljubljančanka ter služkinja 43-letna Anka Možina. Vsi so že izven nevarnosti. Stanje obeh profesorjev dr. Frana Sturma in dr. Janka Gregorina je bilo sinoči precej nevarno. Ljubljana, 20. oktobra. Rodbini univ. docenta dr. Frana Sturma in prof. na I. državni realni gimnaziji dr. Janka Gregorina sta včeraj napravili daljši izlet v hribe. Po gozdih sta obe rodbini nabrali večjo množino gob-jurčkov, a med njimi po pomoti tudi nekaj strupenih gob, ki so podobne jurčkom. Danes opoldne sta obe rodbini za kosilo napravili gobovo juho in prikuho. Rodbina univ. docenta dr. Frana Sturma stanuje na Bleiweisovi cesti v hiši št. 5 v pritličju. Rodbina prof. dr. Janka Gregorina pa stanuje na Bleiweisovi cesti ne daleč od te hiše. Kmalu po kosilu pa je postalo vsem članom obeh rodbin in tudi služkinjama slabo. Sorodnica dr. Sturma je hitela v višje nadstropje k rodbini trgovca g. Nickelsbacherja, ki ima v hiši telefon, ter naprosila, da telefonira po avto-taksi. Obe rodbini so z avtotaksijem takoj okoli 4. prepeljali v javno bolnico. Vsem je bilo Gvozdena Panieliča zadnja pot Vsa Ljubljana se je v nedeljo na dostojen način oddolžila žrtvi, ki je padla v službi za domovino in kralja. Pogreb Gvozdena Pantelida je pokazal, kako globoko je sočustvovala Ljubljana z žalujočo rodbino. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh civilnih in tudi vojaških oblasti. Bil je prav lep žalni sprevod. Na čelu sprevoda so nosili po pravoslavnem običaju ječmenovo pogačo, vrstili so se lepi venci in godba dravske divizije, ki je izpred mrtvašnice do glavnega kolodvora svirala turobne žalostin-ke. Pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu se je po pravoslavnih cerkvenih obredih in molitvah, ki jih je opravil prota Dimitrije Jankovič, poslovil od pokojnika carinik M i d j a r, ki se je v lepih besedah spominjal trpljenja pokojnikovega med vojno vihro. Orisal je pokojnikov blag značaj ter izrekel v imenu carinikov težko prizadeti rodbini globoko sožalje. Ob gostem špalirju se je žalni sprevod pomikal proti glavnemu kolodvoru, kjer je vzel od njega slovo carinik Dubrovič. Ta je v svojem govoru omenil, da so se nameravali od njega tovariši poslovili pred odhodom v Beograd, toda namesto slovesa je prišel dan žalosti in dobri Pantelič na svoji zadnji poti se pelje v Beograd. Ob 18. so krsto v posebnem mrtvaškem vozu odpeljali proti Beogradu, kjer se je danes popoldne vršil pogreb. Preiskava o umoru na carinarnici na mrtvi točki Zaslišanih je bilo nad 100 oseb — Preiskava se mrzlično vodi v vse smeri Ljubljana, 20. oktobra. Ljubljanska policijska uprava z največjo natančnostjo in skoraj mrzlico nadaljuje poizvedbe za morilci carinskega blagajnika Gvozdana Panteliča. Ves aparat kriminalnega oddelka je noč in dan neprestano na nogah ter izvršuje najpodrobnejše poizvedbe o morilcih. Opisi vseh treh morilcev, kakor so jih podale mnoge priče, se v vseh točkah do pičice ujemajo in je policiji sedaj omogočeno podati o vsakem morilcu natančen opis. Do danes opoldne je od petka naprej policija zaslišala nad 100 oseb, ki so bile neposredni očividci, kako so morilci po izvršenem umoru bežali iz glavne carinarnice v smeri proti Ran-zingerjevem skladišču ob Masarykovi cesti. Tu se sled za njimi na enkrat cepi na več smeri. Drugače so pa izginili kakor kafra. Zdi se, da bi se bili kar na mestu vdrli v zemljo. Ljubljanska policija in orožniki na deželi so te dni aretirali več oseb, ki so bile sumljive in so deloma odgovarjale objavljenemu opisu zločincev. Pozneje so jih morali izpustiti, ker so vsi natančno dokazali svoj alibi. Na policijo prihajajo mnoga anonimna pisma, ki opisujejo zločince in navajajo, kje so jih ljudje videli. Nekateri anonimneži pa kot »vešči strokovnjaki-kriminalisti« podajajo v svojih anonimnih pismih razne nasvete in kombinacije. Mnogi so še vedno mnenja, da gre tu za najet umor blagajnika Panteliča in da je bil umor izvršen iz osvete. Ta trditev pa sloni na nrav šepavih premisah. Če bi bili morilci v interesu kake tretje osebe riajeti, ne bi šli streljat blagajnika Panteliča v urad, marveč bi ga počakali zvečer na samoti med Soro in Medvodami. Pantelič pa splošno tudi ni bila osebnost, katero bi bilo treba iz kakih važnih javnih razlogov odstraniti. Vse kaže, da gre v Panteličevem primeru za roparski umor. Toda morilci niso bili pravi iz-vežbani razbojniki in roparji, marveč so morali biti še novinci, ki so mogoče teoretično prečitali mnogo kriminalnih romanov in videli mnogo kriminalnih filmov, toda v praksi so bili še novinci. Ni izključeno, da so bili med njimi kaki izprijeni dijaki. Drugače se danes preiskava ni premaknila niti za korak dalje ter je prišla na mrtvo točko. Policija prejema kratka poročila in obvestila od posameznih orožniških postaj. Danes so bila dana na podlagi doslej izbranega ma-terijala nova navodila za kontrolo vseh sumljivih elementov. Danes dopoldne je glavna carinarnica zopet normalno poslovala. V soboto je delo v carinarnici zaradi sodne komisije popolnoma počivalo. Nesreča pri delu V rovu jc vagonček pritisnil delavca ob steno Bled, 18. oktobra. Kakor znano, je stavbeno gibanje na Bledu v največjem razmahu. Že ves teden podirajo delavci Kazino, poslužujoč se najmodernejših strojev kompresorjev, kopljejo rove in jamo, kjer bo stala nova monumentalna stavba — podaljšek Park-hotela. V zadnjem času je bilo sprejetih približno 100 delavcev, ki so zaposleni pri tvrdki Slavec. V rovu, ki pelje pod Kazino in cesto Aleksandrovega šetališča, so speljane ozke tračnice, ki vodijo v novo nastalo, velikansko jamo, odkoder odvažajo delavci blato in ostali mate-rijal v jezero. To delo opravljajo delavci nenehoma; ena skupina od 6. zjutraj do 18., druga pa od 18. preko noči do 6. zjutraj. Delavci so po večini Prekmurci in Ličani, nekaj je pa tudi domačinov ter iz najbližje okolice. Pri izmenjavi delovnega osebja se je 16. t. m. ob 6. zjutraj zgodila ponovna nesreča, ki bi lahko zahtevala smrtno žrtev. Le srečnemu naklučju se je zahvaliti, da ni bila nesreča težja. Delavec Anton Pogačnik, star okoli 20 let, doma iz Spodnjega Grabna pri Gorjah, je šel omenjeni čas na delo. Šel je skozi rov. Z nasprotne strani je privozil vagonček, ki je bil naložen z blatom in gramozom. Ko ga je zagledal, se mu je skušal izogniti. Toda rov je precej ozek ter od vseh strani podprt z lesenimi stebri. V zadnjem hipu je skočil med tramovje. Ko je vagonček pasiral mimo njega, ga je stranica z vso silo udarila v stegno desne noge ter ga občutno poškodovala. Na krike ranjenca so pritekli tovariši-delavci, ki so ga hitro spravili z rova ter odpremili k domačemu okrožnemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč. Usoden skok 11-Ietne učenke iz vozečega vlaka Blejska Dobrava, 19. oktobra. Ker širom Gorenjske ni nobene meščanske šole razen na Jesenicah, se že vsa leta vozijo učenci in učenke iz Kranjske gore, Podnarta in Bohinjskega kota že ob zgodnjih jutranjih urah v šolo, ter se vračajo s popoldanskimi ali celo z večernimi vlaki domov. V četrtek 16. t. m. se je vračala Francka Prešeren, 11-letna učenka meščanske šole na Jesenicah, s popoldanskim vlakom domov na Dobravo. Iz nevednosti ali kaj je skočila s stopnic voza preden je ustavil vlak v postaji. Ker je bržčas skočila v nasprotno smer, kakor Je vozil vlak, je padla z glavo naprej tako nesrečno, da je obležala nezavestna na tleh. V nesreči je imela srečo, da ni prišla z nogo pod kolesa. Pri padcu si je močno pretresla možgane ter dobila občutne poškodbe na glavi. Domačini so jo odnesli na dom, kjer se nahaja v domači zdravniški oskrbi. Ako ne bo komplikacij, bo kmalu okrevala. Pes povzročil nesrečo Zaletel se je v motocikel, potnik je pri tem prišel s nogo pod kolo Novo mesto, 20. oktobra. V nedeljo sta se odpeljala z motornim kolesom iz Ljubljane na Hrvatsko Ljubljančana Prebeg Mirko in njegov prijatelj Ferluga Jože. Proti večeru sta se iz Samobora vračala skozi Novo mesto domov. Prebeg je vozil. Ferluga pa je sedel za njim. Pasirala sta Kačjo rido in se čez Zadnji Klanec bližala Mirni peči, ko se je nenadoma znašel sredi ceste pes in se začel z vso silo zaganjati v kolo. Da ne bi povozil živali in da bi izbegnil nezgodi, je vozač zmanjšal brzino, kar pa ni prav nič pomagalo. Pes se je zaletel od spredaj naravnost pod kolo. Prebeg je okrenil v stran, tako da je za njim sedeči Ferluga, loveč ravnotežje instiktivno stegnil desno nogo k tlom, ta pa mu je bila v trenutku zaradi ostrega zaokreta pod zadnjim kolesom. Ferluga je stisnil zobe, na cesti pa se je v poslednjih krčih zvijala podivjana žival, ki se ji izletnika nista mogla izogniti. Ravnotežje je bilo spet doseženo, pa je sedaj Ferluga zakričal Prebegu, naj ustavi. Pokazal mu je desno nogo, ki je pod kolenom kar bingljala. Stopil je s kolesa še na zdravo levo nogo, a se nato zrušil. Noga je bila zlomljena nad členkom stopala. Kam sedaj v divji samoti Kačjeriških host? Prebeg je položil ubogega Ferluga v travo kraj ceste in oddirjal v Mirno peč na pošto. Zaprto I Obrnil je nazaj proti Novemu mestu. Imel pa je srečo. Industrijalec Jožko Polh je na njegovo prošnjo takoj pohitel s svojim avtomobilom po ponesrečenca in ga srečno spravil v voz. Na vožnji proti Novemu mestu pa sta srečala že drugi avto s primarijem moške bolnice g. Pauličem in usmiljenim bratom, ki ju je Ferlugov prijatelj Prebeg pripeljal iz Novega mesta. Sredi gozda v Kačji ridi so ponesrečencu naravnali nogo in jo trdo povili, nato so ga pa prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Ponesrečeni Jožef Ferluga je uradnik poštne direkcije v Ljubljani, star 31 let in oženjen. Poškodba ni huda. Aretacija nasilnih ponoč- njak ;ov Stražniku so izbili 1 zob in ga podrli na tla. Pridejo pred sodišče. V soboto ponoči se je odigral na Rimski cesti vse obsodbe vreden incident. Objestni in mladi ponočnjaki, ki so popreje v neki gostilni na Tr-zaškii cesti izpili nad 6 litrov vina, so po cesti kričali ter se naposled dejansko lotili stražnika, ki je opravljal svojo službo. Bilo je v soboto kmalu po polnoči. Večja družba mladih veseljakov je prepevajoč prišla do električne ure na Rimski in Rleiweisovi cesti. Višji stražnik Jakob Abramovič je ponočnjake vljudno opozoril, naj mirujejo. Nekdo je nato v surovem tonu pripomnil: »Pojmo naprej še nalašč,^ ker pravi, da ne smemo.« In peli so dalje. Stražnik je prijel enega izmed ponočnjakov, da bi ga legitimiral. Ko je vzel beležnico v roko, ga je nekdo udaril po ustah s tako močjo, da mu je izbil en zob, drugega mu pa omajal. Nekdo drugi je stražnika sunil v prsa, da je padel na tla. Stražniku je priskočil na pomoč neki zidarski delavec, ki je zaposlen pri zidarskem mojstru Matku Curku. Njemu se je posrečilo prijeti in zadržati enega napadalcev. Z največjo težavo so ga spravili v polioijske zapore. Prvi aretiranec je bil 201etni mesarski pomočnik Anton Zalar, stanujoč na Poljanski cesti 36. V nedeljo je policija aretirala še druge razgrajače, tako Ivanko Štefančič, 171etno služkinjo, stanujočo na Kongresnem trgu, Maksa Gerbca, 211etnega mesarskega pomočnika, doma iz Rodice pri Domžalah, lGletnega delavca Antona Jankoviča, stanujočega v Komenskega ulici št. 16 lGletnega mesarskega vajenca Alojzija Matjana in naposled se je včeraj sam zglasil na policiji M. Jernejčič, 211etni delavec iz Zgornjo šiške Vsi so bdli na policiji zaslišani ter nato izpuščeni. Zagovarjat! pa se bodo morali pred deželnim sodiščem zaradi javnega nasilja. Gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 21. okt.: zaprto. Sreda 22. okt.: Razbojniki. Red C. OPEKA Začetek ob 20. uri zvečer Torek 21. okt.: »Hasanaginica«. Red D. Sreda 22. okt.: Zaprto. * NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torelt, 21. oktobra »Sveti plamen« ab. A. Kuponi. Sreda, 22. oktobra: Zaprto. * OTVORITVENA PREDSTAVA CELJSKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA. Nocoj se bo v celjskem gledališču uprizorila Tolskega drama »Živi mrtvec«, ki obeta biti senzacija za celjsko občinstvo, ker je igra I po zasedbi vlog i po zunanji inscenaciji in opremi prvovrstno pripravljena. Zlasti bodo presenetili pevci, ki nastopajo v barski sliki z originalnimi ruskimi pesmimi. Čudno pa in vse graje vredno pa je, da je gledališče po tolikem času od zadnje uprizoritve Dramatičnega društva, tako slabo razprodano v predprodaji. Predstava se prične točno ob 20. JUGOSLOVAN mirni« ■——aa——cm 2>zievzie vesli — Odliod diesijskega generala Tripkoviča Z beograjskim brzovlakom ob 9-30 se je včeraj C«zzi<. Slavnosti so prisostvovali mnogi planinci in zastopniki organizacij iz Julijske Benečije. — Zagrebška levinja je usmrtila svoje mladiče. Zagrebški živalski vrt ima dva para levov, im sicer Pašo in Paainjo ter Ago in Agi-njo ter mlado levinjo Simbo, ki živi srečno 8 Fidom. Pred dvema mesecema je prišlo do krvavega spora med starim Pašo in mladim Ago, kateremu je prišla na pomoč Aginja ter je do-Ibila težke poškodbe od starega Paše. Šele te dni 'bo se ji rane zacelile. V nedeljo se je pa pripetila nova nezgoda v vrtu z levi. Pašinja, ki je imela tri mladiče, je ponoči usmrtila vse tri in deloma požrla. Pašinja je sploh slaba mati. Ko je prvič vrgla mladiče, jih je takoj brcnila od sebe in jih ni hotela dojiti. Rešili so tedaj samo Sinmbo, ki so jo hranili s cucljom. Usmrčene mkidiče je vrt v Zagrebu nameraval podariti živalskemu vrtu v Splitu. — Vreine. Oblačno vreme, ki kaže na dež, traja dalje. Zjutraj je bilo močno hladno, megleno, n čez dan je bilo nekoliko topleje. Barometer je začel znova padati. Od sobote do včeraj zjutraj je padel za približno 4 do 6 mm. Barometersko stanje je v državi varirailo med 762-8 dn 767'1. Barometer je včeraij ob 7. kazal: Ljubljana 763-9, Maribor 763-4, Zagreb 764, Beograd 764-7, Skoplje 767-1, Sarajevo 767-1, Mostar 765-2, Split 763-4, Rab 763-4, Vis 763-3. Jutranja temperatura se je včeraj gibala med 8 in 16 C. Termometer je v posameznih krajih ob 7. zjutraj beležil: Ljubljana 12, Maribor 11, Zagreb 13, Beograd 12, Skoplje 8, Mostar 14, Spdiit 16, Rab 16, Vis 15. Splošno je bilo mimo, brez močnejših vetrov. V Ljubljani je do 7. zjutraj včeraj padlo za 0-4 dežja. Zjutraj je bilo megleno. Megla je biila tudi v Skoplju in Sarajevu. V Ljubljani je bala včeraj najvišja temperatura 12-4 C, a najnižja 10-8 C. OSIP OLUP " LJUBLJANA, Stari trg 2. Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat In perila lastnega izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah. Ctjubljmna Torek, dne 21. oktohra 1930., Uršula. Pravoslavni: dne 8. oktobra Stojslav. Nočno službo imajo danes lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti, * ■ Prihod novega divizijskega generala. Novi komandant dravske divizijske oblasti div. general Veselinovič bo v soboto z jutranjim beograjskim brzovlakom prispel iz Beograda v Ljubljano. ■ Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani priredi predavanje o okraševanju grobov v sredo, 22. t. m. ob 20. uri, zaradi skioptičnih slik na univerza v dvorani mineraloškega instituta, ki je v pritličju na levi. Predaval bo znani strokovnjak g. inženjer Ciril Jeglič. Vstopnine ni dn dobrodošli so nam -psi interesenti. ■ Poroka. V nedeljo 19. t. m. sta se poročila g. Vladimir Svetek, asbolvirani jurist, in gdč. Pavla Budines, učiteljica v Kranjski gori. Poročil ju je stolni kanonik dr. Kimovec. Obilo sreče 1 ■ Prva predavanja o sociologiji na univerzi. Vseuč. profesor dr. A. Gosar je poleg rednih predmetov napovedal za zimski semester 1930/31 še predavanja: »Sociološke in ekonomske osnove moderne družabne reforme«. Ta predavanja so javna (collegium publieum) ter se bodo vršila vsako sredo ob 18. uri v zbornični dvorani univerze. Pričetek bo v sredo 22. t. m. ■ Gradbena rokodelska Bola na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vpisovanje v III. razred bo v petek 31. oktobra. Rednd pouk se bo pričel v ponedeljek 3. novembra. ■ Dobava zimskih oblek in uniform. Mestno načelstvo ljubljansko razpisuje dobavo zimskih oblek, oziroma uniform dn suknjičev za poklicne gasilce. Pravilno opremljene koleikovane ponudbe je vložiti do 25. oktobra 1930. v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12, kjer je dobiti tudi vsa potrebna pojasnila. ■ Zgodba dveh propalih deklet. Nedavno je neki boljši gospod povabil tajno prostitutko Matildo na večerjo in nato sta odšla prenočevat v neki boljši ljubljanski hotel. Po noči ali proti jutru pa je lahkoživka izmaknila gospodu s pomočjo svoje prijateljice Gizele znesek 4000 Din. Gospod je tatvino prijavil policiji, ki je v nedeljo izsledila lahkoživo tatico. Pri njej so našli še okoli 70 Din gotovine. Za denar pa si je nakupila lepo obleko, nove čeveljčke in še druge damske potrebščine. Lahkoživka je priznala na policiji tatvino, toda zanikala je, da bi bila vzela tako visoko svoto. Aretirali so tudi njeno tovarišico. Ker sta obe spolno bolni, so ju najprej oddali v javno bolnico. Aretirani sta bili pozno po noči, ko sta veseljačili v neki kavarni. TMLavibcp m Odhodnioa generala Stanisavljeviča. Jutri v sredo ob 20. uri bo v veliki dvorani Narodnega doma odhiodnica dosedanjega poveljnika mesta g. generala Zike Stanisavljevič, katero mu priredijo častniki tukajšnje garnizije in narodna društva. m Nov stavbenik. Banska uprava je podelila znanemu sokolskemu delavcu g. Špesu ml. koncesijo za stavbenika. in Reševalni tečaj. Rešilni oddelek tukajšnje požarne brambe otvori v sredo 5. novembra ob 20. uri v svojih prostorih na Koroški cesti reševalni kurs, katerega se lahko vsakdo brezplačno udeleži. Kurs, ki bo vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri, bo vodil zdravnik g. dr. Karel Ipavic. m Poroka. Poročila sta se pretekli teden tukajšnji odvetnik g. dr. Josip Novak in gdč. A-nica Brudermanova, veleposestnica v Vuzenici. Obilo sreče I m Trojčki. Trojčke Je povila 351etna Marija Borovnikova v Vrbovem dolu pri Pekrah. Do-čim sta oba dečka kmalu po porodu umrla, je dekletce ostalo živo. m Ceneno meso. Danes v torek ob 8. uri zjutraj bo pri Mestni klavnici prodanih 140 kg govejega mesa po 8 Din kg. m Ponesrečeni Ošlak spet v Mariboru. V nedeljo se je pripeljal dz graške bolnice domov tukajšnji trgovec Anton Ošlak, ki se je, kakor znano, pred 4 meseci ponesrečil pri Wil-doniu. Ostal bo nadalje v domači oskrbi. m Odmev nekdanjo strankarske hujskarije. V soboto je stražnik ustavil zaradi napačne vožnje s kolesom 33 letnega posestnika Mihaela Maruška iz Hajdine pri Ptuju. Namesto da bi se legitimiral, je pa Marušek pričel zmerjati stražnika, da je tak norec kot vsi Srbi in ne zna čitati in pisati. Marušek bo prišel pred sodišče. m Črn dan za voznike. Pretekla sobota je bila za voznike vseh vrst pravi črni dan. Policijski organi so jih ovadili kar 22, 8 šoferjev in 14 kolesarjev. Vsi bodo prejeli primerno kazen, ker niso upoštevali voznih predpisov. m Hud pes. V soboto je v Gornji Poljskavi napadel nek pes petletno Terezijo Bezjakovo iz Gabernika in ji tako razmrcvaril obraz, da so jo morali prepeljati v tukajšnjo bolnico. m Karambol. Triinšestdesetletni Mihael Jaš iz Studencev se je v nedeljo zaletel s kolesom v nek osebni avto. Kolo se je popolnoma pokvarilo, Jaš pa je zadobil le lažje poškodbe. m Zopet saharin. V soboto je upokojeni inšpektor finačne straže Ivan Čretnik s finančnima organoma Jordanom in Smoličem aretiral Marijo Rižnerjevo, ki je imela pri sebi 50 škatljic saharina v skupni teži pol kilograma in katerega je hotela tajno razprodati na Glavnem trgu. m Dvoje nezgod. Na Frankopanovi cesti je v nedeljo popoldne padla 8 kolesa 241etna služkinja Ljudmila Zeljičeva ter si zvila levo roko in se tudi sicer poškodovala. Odšla je sama v bolnico. NaBetnavski cesti pa se je onesvestil 601etni Jožef Kranjc. Rešilni avto ga je odpeljal domov. Ljubimčeva osveta V nedeljo popoldne je pred ubožnico v Slovenski ulici napadel 24-letni pomožni delavec A. F. svojo bivšo nezvesto ljubico delavko A. K. in jo z udarci pobil na tla tako, da se je onesvestila. Zadeva pride pred sodišče. Velik vlom v Slovenskih goricah V Solzavcu v Slovenskih goricah so neznani tatovi vdrli v trgovino Ignacija Kocbeka ter odnesli raznega blaga, oblek, perila, čevljev in cigaret v skupni vrednosti 26.608 Din. V trgovino so vlomili skozi okno. Aretacija četrtega člana vlomilske družbe V nedeljo je bil na poziv tukajšnje policije aretiran v Celju 29-letni brezposelni mehanik Franc Rus iz Temenice, četrti član znane vlomilske družbe, o kateri smo te dni poročali. Rus, ki je bil že večkrat po več let zaprt in je šele nedavno prišel iz prisilne delavnice, je, kakor znano, vlomil pri Vertnikovi v Krčevini, pri Benkeju v Mariboru in v Borzo dela. Pri aretirancu so našli tudi dve zlati uri, ki sta gotovo ukradeni. Gelje * Poroka. V nedeljo sta se v pravoslavni kapelici poročila gdč. Drago Puncerjeva in g. Hilja V el jkovič, notar iz Mola v Bački. Časti-taino! * Andrejev sejni preložen. Kramarski in živinski sejm, ki se obhaja sicer na dan 30. novembra, je letos radi nedelje in nato sledečega praznika preložen na torek 2. decembra. * Radi vloma, ki ga je izvršil pred nedavnim v Mariboru, je bil na podlagi teralnice v Celju aretiran neki F. R. in izročen sodišču. * Izkaz prispevkov za Malejevo mater, ki jih je nabralo Sokolsko društvo Celje. Celjska posojilnica Din 500, Mestna hranilnica Din 500, ravnatelj Joža Smertnik Din 400, Podružnica Ljubljanske kreditne banke Din 200, lekarnar Ivo Tončič Din 200, Prva hrvatska štedionica Celje Din 200, ravnatelj J. Skaza Din 100, industrij. Ivo Čaher Din 100, Mestno načelstvo Celje Din 100, Ljudska posojilnica Celje Din 100, Hranilno in posojilno društvo Din 100, odv. dr. Milko Hrašovec Din 100, veletrgovec R.’ster-mecki Din 100, Sokolska župa Celje Din 100, Sokolsko društvo Celje Din 100. Z manjšimi pri-spevki^izkazuje nabiralna pola še mnogo imen, ki jih žal radi pomanjkanja prostora ne moremo navesti. Skupno je bilo nabranih Din 5.749, kar je razveseljivo dejstvol Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo za prispevke. Naj jim bo v zavest, da so s tem od trdega dela, trpljenja in žalosti skrušeni materi nepozabnega Maleja olajšali njeno življenje. — Sokolska hvala! — Sokolsko društvo Celje. ženska pod avtomobilom V nedeljo dopoldne je šla 22-letna Tvana Jakše iz Babnega v družbi svoje prijateljice po Ljubljanski cesti domov. Ko sta ženski pred Ložniškim mostom krenili s pešpoti preko Ljubljanske ceste na cesto, ki vodi v Babno, je za njima privozil mestni avtobus, katerega šofer je dal znamenje s trubo. Vsled močnega trub-nega znaka sta ženski preslišali, da pride z nasprotne strani neki osebni avto. Hipoma se je znašla Jakšetova med obema avtomobil ima, dočim je njena prijateljica k sreči ostala na pešpoti. Osebni avto je z blatnikom podrl Jak-šetovo na tla, pri čemur se je hudo ranila na desni nogi in si potolkla glavo tako, da je nezavestna obležala. Morali so jo prepeljati v bolnico. Kdo nosi krivdo, bo šele dognala preiskava. m/ Znani pevski kvartet ljubljanske Glasbene matice nam bo nudil dne 25. t. m. ob 20. uri v prostorih tuk. Glasbene matice užitke, ka-koršnih nismo pogosto deležni. Radovedni smo, ali je v nas še kaj lepočutja. Vstopnice so v predprodaji v glavni trafiki, Krekova ulica. Cerole franfaise ima svoj redni občni zbor dne 25. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu. Most črez Dravinjo na banski cesti Ptuj—Co-tlin je popravljen in zopet prometu izročen. Borlski most (Ptuj—Varaždin), ki so ga pri poskusni avtobusni vožnji spoznali za nedostat-nega, so popravili. Korenito ga bodo pomladili prihodnje leto. Slavnostna otvoritev mosta pri Dupleku bo dne 26. t. m. Tuk. mestno načelstvo namerava poslati tja peseben avtobus, ako se pravočasno zglasi zadostno število interesentov. Zglasiti se je pri mestnem načelstvu. Zglasilni urad opazuje, da tisti, ki so to dolžni storiti, osobito dijaštvo ne prijavljajo, opozarjamo na tozadevne predpise, ki niso brez kazenskih sankcij. Trgovine bodo na dan Vseh svetnikov, kakor razglaša trgovski gremij, ves dan zaprte, zato pa bodo naslednjo nedeljo dne 2. novembra ves dan odprte. Ura na rotovžu spi že dolgo spanje pravične-a, če ni že umrla. Če ni umrla, bi se morda le obil kje kak Voronov, ki bi ji vlil novih svežih močil Če se to zgodi, bi bilo potrebno, da se ji d£ tudi nekoliko električne razsvetljave. Smrt. Umrl je tuk. kolar Franjo Vezjak. Zadela ga je kap. Po prevratu je bil nekaj časa občinski odbornik socijalno - demokratične stranke. Ljutomer Koncert pevskega kvarteta. V nedeljo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne nastopi v Sokolskem domu znani vokalni kvartet ljubljanske Glasbene Matice (gg. Skalar, Pelan, Završan st. in ml.) z izbranim programom. Pred koncertom predava g. Wester iz Ljubljane o vlogi Rdečega križa o zračno-plinski vojni. Violinist g. Karlo Rupel in koncertni basist Marijan Rus sta v dvorani Sokolskega doma dne 19. t. m. priredila koncert, ki bi zaslužif-več pažnje in obiska. Oba sta žela res gromovito odobravanje ter sta morala nekatere skladbe ponavljati in tudi dodati. Na klavirju ju je dovršeno spremljal Marjan Lipovšek. Ormož Tatvine. Zadnji čas se pojavljajo pri nas tički, ki imajo posebno veselje do tuje lastnine. So pa to dobro informirani uzmoviči, ki so jim razmero poznane. — Tako so pred kratkim pobrali babici Kuharič vloženo sočivje, ker do drugega niso mogli priti. — V sredo so pri belem dnevu prebrskali stanovanje posestnika Štulieca na Ha v-deku, ki je prejšnji dan prodal bika, a k src?! ni dobil izplačanega izkupička, ki so ga tatovi očividno iskali. Odnesli so mu srebrno uro in revolver. — V noči od petka na soboto pa fo se pri oknu iz ulice splazili v trafiko gV Lorbev ter pobrali vso tobačno zalogo in denar, ki ga je trafikantinja tam hranila. Lorberjeva ima čez tri-tisoč dinarjev škode. Marenberg Jagode in vijolice. Dasiravno so v naši dolini zelo zgodaj nastopili hladni dnevi, še sneg nas je prejšnji teden počastil, se vendar narava čuti čisto pomladansko razpoložena. Na Radeljnu opazujejo ljudje jagode, ki cveto, in te dni so nabrali otroi-i šopek lepo rdečih, popolnoma dozorelih. Na obronkih gozda pa se skrivajo samotni cveti vijolic, ki pa ne uidejo bistrim otroškim očem. Slovenska Bistrica Vrtnarija. Do sedaj pri g. Attemsu uslužbenf vrtnar g. Jurančič se je osamosvojil. Pozdravljamo novo obrt, ker smo dosedaj cvetličarja zelo pogrešali. Trgatev v naši okolici se bliža koncu. Je po svoji kakovosti v splošnem nekaj slabša od lanske. Ima povprečno 17 stopinj sladkorja, razen nekaterih sortiranih vinogradov, kjer se je doseglo tudi 20-22 stopinji Znatnih kupčij ni. Sokol. V teku so priprave za ustanovitev nove sokolske selske čete v Laporju pri Slov. Bistrici, ki bo že tretje novo ustanovljeno sokolsko društvo v našem okrajuI Brezposelnost se je pri nas še povečala ker so opekarne prej kakor druga leta odslovile delavstvo Šoštanj Tudi napredek. Tukajšnji posestnik g. Hlauke si je nabavil nov motorni drobilec za kamenje. Upamo, da bo imel dovolj posla, ker so našo ceste zelo potrebne popravila. Osebna vest. Za nedoločen čas je premeščen iz Šoštanja g. Kuder Franc, skladiščnik v lime-ljarni celjske posojilnice. Ves čas svojega bivanja pri nas je bil izredno agilen član tukajin joga Sokola. Želimo, da bi se kmalu povrnil. Otroški vrtec je nastanjen v zelo slabih in neprimernih prostorih. Ena soba je tako vlažna, da so otroci, kakor tudi učiteljica izpostavljeni obolenju. Krajevni šolski odbor je v zadnji st ji razpravljal tudi o tem perečem vprašanja. Slovenj gradeč Zbiranje sadnega semena Po odloku ministrstva kmetijstva naproša »Sadjarska in vrtnarska podružnica« vse sadjerejce .celega okraja, da zbirajo seme sadja, posebno v krajih, kjer je mnogo divjih hrušk in jabolk in ga oddajo posušenega proti plačilu podružnici v osn. šoli do 20. novembra t. 1. Krško En slučaj svinjske kuge se je pojavil v Cerkljah dn v dveh dvorcih v naši občini, v Brezju in Senušah. Vsled tega je za prašiče izdavanje živ. potnih listov za inozemstvo začasno prepovedano. Izbor sadnih sortimentov za posamezne sadne okoliše dn občine tuk. sreza se vrši na posebni anketi sestavljeni iz občinskih kmetijskih odborov, sadjarjev in zastopnika kr. banske uprave. Anketa se vrši v torek dne 28. oktobra t. 1. Ob 10. uri t .sfočinskein uradu v Krškem. Torek, 21. oktobra 1930. JUGOSLOVAN_____________________________ Stran 5 Zaprisega gojencev inž. podoficirske sole Maribor, 20. oktobra. Včeraj dopoldne je bila v vojašnici kralja Petra I. v Magdaleni lepa intimna proslava naše vojske. Zapriseženi so bili novi gojenci inženjer-ske podčastniške šole in novi dijaki, ki eo nastopili svojo kadrsko službo. Svečanost je bila na dvorišču vojašnice ob veliki udeležbi civilnega občinstva. Oblasti so zastopali gg. okrožni inšpektor dr. Sehaubaeh, sreska načelnika dr. Hacin in Makar, ravnatelj mestnega vojaškega urada Jan-to Jež, policijski predstojnik, nadsvetnik Vekoslav Keršovan in drugi. Korporativno je bil zastopan Sokol I., po zastopstvu pa tudi Sokol Matica. Častni odred 45. pešpolka je prikorakal k svečanosti z novo jugoslovansko polkovno zastavo. Svečanost se je pričela ob 10. uri po odsvlranju vojaške godbe. Cerkvene obrede sta opravila g. Zavadlal za katolike, g. prota Trbojevič pa za pravoslavne. Uvodoma sta pojasnila pomen in svetost prisege, na kar se je izvršila zaprisega. Slavnostni nagovor je imel poveljnik podčastniške šole g. polkovnik Božo Putnikovič, ki je v svojih lepih izvajanjih povdaril, da so gojenci šele 8 prisego postali pravi vojaki, s prisego, ki so jo dali svojemu vzvišenemu poveljniku Nj. Vel. kralju in domovini Jugoslaviji. Naglasil je, da so vojska in njeni pvoeljniki izšli iz naroda in so zato novo zapriseženi gojenci kot bodoči podčastniki in častniki dolžni postati hrabri člani te vojske, za katero stoji neomejeno ve6 jugoslovanski narod. Končno je nazdravil vrhovnemu poveljniku vojske Nj. Vel. kralju Aleksandru in pozval vse navzoče, da mu vzkliknejo trikratni »živio«, godba pa je zaigrala državno himno. Po kratkem odmoru so sledile ostale točke programa, ki so ga izvajali novo zapriseženi vojaki. Eden izmed njih je v lepi deklamaciji podal pesem: »Pečina na Rudniku«. Pevski zhor je zapel pesem: »Slovenec, Srh Hrvat«, na kar so sledile proste vaje. Posebno zabavo je povzročilo ska-kanje v vrečah. Tekmovalo je 12 gojencev. Pred-zadnja točka je hila pesem: »U boj!«, zaključila P® je to lepo prireditev krog 1T30 uri simbolična vaja devetorice »Naprej!«. Tudi ta slovesnost je Pokazala, kako teani so stiki med vojsko in ljudstvom. Proračunska seja občinske uprave celjske okolice Celje, 18. oktobra. Danes se je vršila v občinski posvetovalnici na Bregu proračunska seja okoliške občine. Občinski načelnik g. Mihelčič otvarja ob 20. uri 15 min. sejo ter konstatira sklepčnost. Med poročili občinskega načelstva omenja, da je zadnja povodenj napravila za 450.000 Din škode na teritoriju okoliške občine. Nadalje poroča, da se je v zadeyi javne razsvetljave na hribu mimo Westnovih hiš vršil komisijonalni ogled in sestavil proračun, ki se bo čital na prihodnji seji; vršil se je tudi ogled radi razširjenja pešpoti v Gaberju. Načelnik daje vsem odboni-koin v podpis resolucijo, ki se pošlje načelniku mesta Ljubljani in v kateri se izreče najiskrenejša zahvala bratski Češkoslovaški za njeno manifestantno sočustvovanje z zatiranimi primorskimi brati. Načelnik Ljubljane se naproša, da to resolucijo odpošlje na merodajno mesto, Čita in odobri se zapisnik zadnje seje. Načelnik nato predlaga proračun za leto 1931 in takoj poudarja, da se je pri sestavi proračuna skrajno štedilo. Pred samim proračunom se še odobrava proračun ubožnega zaklada, ki izkazuje iz taks na prireditve in podaljšanja policijske ure, povrnjenih predplačil za drugam pristojne reveže ter glob skupnih dohodkov 20.000 Din, čemur stoje nasproti izdatki 128.340 Din; primanjkljaj 108.340 Din se krije iz občinskega proračuna. Nato se pristopi k raznemu občin-skemu proračunu, ki izkazuje direktnih dohodkov in sicer iz občinskega gospodarstva 51.511 Din, iz naloženih glavnic 16.300 Din, iz doklad, taks in drugih davščin 308.198 Din 25 par, izrednih dohodkov 31.050 Din, iz vlog na ubožni zaklad 4000 Din.-Izdatki pa so: davki 9000 Din, vzdrževanje poslopij 20.000, zavarovalnine 800 Din, občinska uprava 198.100 Din, promet, t. j. gradnja in vzdrževanje cest in mostov, cestarji in cestne table 152.000, zdravstvo 30.400, soci-jalno skrbstvo, bogačastje in prosveta 842.786 Din 85 par, kmetijstvo 18.000 Din, vojaške zadeve 7000 Din, izredni izdatki 19.000 Din. Proračun se soglasno sprejme. Kritje se najde iz zendjarine, zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega in uslužbenskega davka 1,173.500 Din, iz trošarine na vino in vinski mošt Din 264.419 Din 85 par. Tudi kritje je bilo soglasno sprejeto. Pri slučajnostih se odobri invalidu Francu Kolarju iz Gaberja mesečna invalidnina; stavbišče na Jeschovnigovem travniku, ki se je lani oddalo nekemu prošnjiku, kateri pa stavbišča ni zazidal, se bo oddalo drugemu prošnjiku. Radi ogromne škode, ki jo je Povzročila zadnja povodenj, se pooblaščata načelnik g. Mihelčič ter podnačelnik g. Kukovec, da naj osebno na merodajnih mestih, zlasti pa PH kr. banski upravi v Ljubljani dosežeta, da ®e bo regulacija Savinje in njenih pritokov pomaknila z mrtve točke. Nekega odbornika g. ravnatelja Pograjca se izvoli v finančni odsek namesto dr. Godniča. Ob 20. zaključi načelnik 8ejo. Na Remšniku so odkrili močno žilo srebra ^ Poskusnem rovu koplje 35 delavcev. — Na rudah bogata Dravska dolina Marenberg, 19. oktobra. Nekateri kraji v Dravski dolini, posebno na Kozjaku, so bogati na različnih rudah, toda so ®ele malo raziskani. Izjemo tvori le Remšnik Pri Marenbergu, za katerega so se že v prejšnjem stoletju zelo zanimali radi srebra in njegovih spojin, ki se nahajajo v ondotnem ozemlju. Na Remšniku je obratoval že pred približno ‘0 leti srebrn rudnik, toda delo so opustili, ker 8® pridobivanje srebra ni rentiralo radi primitivnih naprav in čimdalje slabejše žile srebrnih spojin v rudniku. Sokolstvo Br. Rudolf Rudolf Načelnik Ljubljanskegu Sokola br. Rudolf Rudolf, carinski uradnik je odšel na svoje novo službeno mesto v Subotico. Od mladih nog je telovadil ter se je po vojni uspešno udejstvoval kot prednjnk in tekmovalec. Po ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, je bil imenovan za načelnika našega matičnega društva. Njegovo delo v društvu in rezultati tega dela, zlasti krasni uspehi tekmovalcev na zletu v Beogradu, so nam dokaz, da je vreden zaupanja, ki mu je bilo izkazano s tem imenovanjem. Z njegovim odhodom nastane v Ljubljanskem Sokolu vrzel, ki se bo le težko zamašila. Bratu Rudolfu želimo tudi na novem me6tu obilo uspehov na sokolskem polju ln upamo, da se prej ali slej zopet povrne k nam. V soboto zvečer je bila v gostilni »Činkole« njegova odhodnica, na kateri je bil ves pred-njaški zbor, člani društvenega odbora in mnogo telovadcev in telovadk. Odhajajočega je pozdravil starosti br. Kajzelj ter se mu zahvalil za njegovo požrtvovalno delo v Sokolu. V imenu telovad cev ga je pozdravil br. ing. Kavčii, v imenu ljubljanske sokolske župe pa načelnik br. Vrhovec. Neverjetna surovost V Sostrem sta hlapca Vodnika tako pretepla, da se mu je omračil um. Ljubljana, 20. oktobra. V Sostrem se je sinoči v nedeljo dogodil nenavaden in brutalen fantovski pretep, ki je izzval v vsej okolici splošno ogorčenje. V neki gostilni v Sostrem je sedel 271etni hlapec France Vodnik, zaposlen pri posestniku Ivanu Urbancu v Sostrem št. 14. Bil je v družbi svojih prijateljev in znancev. Proti večeru je nastal med gostilniškimi gosta sprva hud prepir, ki se je spremenil v divji pretep. Posestnikova sina Jože Vidic in Jože Juvan iz Sostrega sta navalila na Franceta Vodnika ter ga začela silovito pretepati. S steklenicami za pivo sta udrihala po Vodnikovi glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Udarci so bili tako siloviti, da- se je Vodniku pozneje omračil um. Poklicali so telefonično ljubljansko reševalno postajo, ki je Vodnika okoli polnoči z rešilnim avtom prepeljala v javno bolnico. Vodnik je bil že tako zmešan, da ga nista mogla obvladati oba reševalca ter jima je pomagal tudi posestnik Ivan Urbanc. Oddali so Vodnika najprej na ki-rurgični oddelek, kjer so mu rane izprali in obvezali in nato so ga prenesli na oddelek VII. Orožniki v Stepanji vasi so danes aretirali oba napadalca. Nasilen oče Sina je napadel s sekiro, nato ga pa ranil z nožem. Novo mesto, 20. oktobra. Tesarski vajenec Šraj Anton iz Gornjega Du-la pri Škocjanu je šel v nedeljo popoldne z očetovim vozičkom in konjičkom za svojega mojstra po razno orodje v bližnjo vas Zagrad. Ob povratku je fanta pri neki gostilni naprosil njegov prijatelj, naj ga malo počaka, da se “ho z njim peljal domov. Tone je precej časa čakal. Med tem pa je že prišel njenov oče, ki ga je jezilo, da fanta ni tako dolgo domov. Nahrulil je Toneta, kaj se potepa in pograbil na vozičku sekiro, hoteč z njo udariti sina. Fant ja skočil v očeta in mu iztrgal sekiro ter jo vrgel po cesti. Očeta, ki je bil malo vinjen, pa je položil po tleh, pravi da čisto narahlo. Pa se je mož hitro pobral in skočil za sinom ter ga i odprtim žepnim krivcem sunil v desno stran vratu ter mu zadal globoko rano. Fant ga je spet zagrabil, oče pa je mahal po njem kot divji in mu razrezal ves suknjič ter ga še na levem laktu neznatno ranil. Pobesnelega očeta so spravili v posteljo, ponesrečenega sina pa T kandijsko bolnico. Tržič Sokolsko društvo je v nedeljo zvečer otvorl-lo gledališko sezono z zabavno burko »Svet brez moških«. Zasedba je bila zelo posrečena in so igralci prav dobro rešili svoje vloge. Občinstvo ni štedilo s pohvalo. Društvo pripravlja za drugi mesec opereto »Takrat v starih časih«. SKT je včeraj odigral težko nogometno tekmo z dokaj močnejšim nasprotnikom Šparto iz Ljubljane. Premoč so seveda imeli gostje, ki so v glavnem vodili. Igra je končala dokaj častno s 3 : 1 za goste. Nedelja je končala v znamenju lepega vremena. Turisti so imeli ta dan tako krasen razgled kot že dolgo ne. Vsak, kdor je mogel, j( pohitel v lepo okolico, da se je navžil lepe nedelje, ki so baš letos tako redke. Zvečer pa s« je vreme že zopet preobrnilo in nam prineslo obilo jesenske megle. Velike Lašče Sprememba. Dne 17. t. in. nus je zapustil nat gostilničar na kolodvoru g. Ivan Šuštar. Bil je jako prijazen in spoštovan. Prevzel je gostilno in trgovino pri Sv. Trojici. Na novem mestu mu že limo obilo sreče. Na kolodvoru je prevzela gostilno lastnica hiše gdč. Micka. Poljčane Pogajanja za prevoz pošte z omnibusom na pro-i Poljčane-Ptuj se vršijo z gospodar ko in prometno zadrugo v Makolah in poštno direkcijo. Ako bo stvar ugodno rešena, bodo potemtakem kraju od Poljčan pa do Ptuja prejemali pošto že po prvem jutranjem vlaku; s tem bc predvsem trgovskim krogom v veliki mer; ustreženo. Zadnje grozdje so pozni vinogradniki t dn) potrgali in je s tem pri nas trgatev končam Mnogi, ki jih toča ni obiskala, so s pridelkoti prav zadovoljni. Restavracija na Boču pri Sv. Miklavžu, ki je nudila mnogim turistom zavetja in okrepčila med letom, so z nedeljo 19. oktobra, pa dr-prihoda pomladi zaprli. Lani so teren zopet raziskovali ter prišli na sled novim močnim žilam srebra. Pred približno mesecem dni so začeli kopati na posestvu g. Dijaka, kjer se nahaja glavna žila. Pri poizkusnem delu v rovu je zaposlenih 35 delavcev, število namerava obrat še pomnožiti. Na Remšniku se nahaja tudi ležišča grafita, ki pa se ne izrabljajo. Srebrne spojine so se našle tudi v občini Gornja Vižinga. Ker je Dravska dolina bogata na raznih rudninskih spojinah, bi bilo potrebno, da bi jo natančneje preiskali. Odkritje spomenika junaku Puncerju Celje, 19. oktobra. Danes je bil v Braslovčah na svečan način odkrit spomenik Srečka Puncerja. Nad tisoč ljudi se je zbralo od' blizu in daleč, prišli so iz Šoštanja, Slovenjgradca, Guštanja in iz mnogih drugih krajev, ki so bili priče heroičnemu boju za Koroško. Krasen spomenik je delo kiparja Napotnika in stoji na braslovškem pokopališču, kjer je Puncer pokopan. Celjski 39. pe-šadijski polk je zastopal g. polkovnik Rojnik, generala Maistra ter Narodno obrano minister v . p. g. dr. Kukovec iz Maribora, mesto Celje magistratni nadsvetnik g. Šubic, sokolsko župo Celje g. ravnatelj Smertnik, sokolsko društvo Celje g. dr. M. Krašovec, CMD g. upravitelj Prekovšck, Jadransko Stražo učitelj g. Gerlanc, Celjski koroški klub učitelj g. Grašer. Bilo je še mnogo delegatov drugih društev. Po prihodu vlaka in avtobusov so se udeleženci zbrali pred braslovško narodno šolo, odkoder je krenil sprevod na pokopališče. Učenci bra-slovške šole so tam zapeli »Oj Doberdob«, nato pa je predsednik odbora za postavitev spomenika g. Franjo Roš v krasnem govoru prikazal življenje in junaško smrt Puncerja. Za njim je govoril minister Kukovec in odkril spomenik, ki ga je blagoslovil braslovški dekan g. Martin Medved. Za tem je še govoril starosta sokolske župe Celje g. Smertnik. S številnimi lepimi venci in šopki so nato okrasili grob, šentpeterski in braslovški pevci pa so zapeli pesem »Na dan«. Po odkritju se je v narodni šoli vršil prijateljsik sestanek, na katerem se je g. dr. Mejak iz Celja zahvalil vsem, ki so z delom in darili omogočili postavitev spome- nika. Omeniti je treba še, da je lesni trgovec g. Srebotnjak na tem sestanku poklonil odboru še Din 200, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje! Od leve na desno: bivši minister dr. V. Kuko v ec, ravnatelj Smertnik, sestra in mati Puncerja, kaplan in dekan iz Braslovč — Za g. Smcrtuikom predsednik gospod dr. Er. Mejak Posvetitev palače Ljudske posojilnice v Celju »V tem domu bomo delovali v blagor naše ljubljene domovine Jugoslavije in dobrobit prejasne kraljevske hiše« Danes so svečano otvorili in posvetili Ljudsko posojilnico. Sinoči je bila palača slavnostno razsvetljena, raz balkona pa je pevski odsek Prosvetnega društva pod vodstvom dirigenta g. Zafošnika zapel nekaj pesmi, na strehi pa je igrala železničarska godba. Danes zjutraj je škof dr. Karlin, ki je že včeraj popoldan prispel iz Maribora v Celje, opravil svečano daritev v župni cerkvi, nakar se je podal v slavnostno okrašeno palačo, kjer je opravil blagoslovitev najprej v dvorani, nato pa po vsem poslopju, pel pa je med tem zopet pevski odsek. K blagoslovitvi so prišli sreski načelnik g. dr. Hubad, komandant vojnega okruga g. polkovnik Burič, komandant 39. polka g. polkovnik Kostič, načelnika obeh občin, zastopniki uradov, šol in vseh celjskih denarnih zavodov ter mnogobrojno občinstvo. Po cerkvenih obredih je govoril načelnik Ljudske posojilnice g-prof. Cestnik, ki je naglasil, da bo služila nova stavba, ki je obenem celjski Prosvetni dom vzvišenim ciljem v dobrobit naroda in naše Jugoslavije, kateremu vzvišenemu vladarju zakliče trikratni: Živio; nato prečita brzojavko, ki se odpošlje na najvišje mesto in ki slove: »Ob veliki udeležbi ljudstva blagoslavljamo danes v Celju novi zadružni in prosvetni dom. Misli nam pri tem uhajajo v našo prestolico v Beograd. Prosimo, da blagovoli Nj. Vel. kralj Aleksander sprejeti izraze naše najgloblje vdanosti in neomajne zvestobe z zagotovilom, da bomo v tem domu delovali v blagor naše ljubljene domovine Jugoslavije in v dobrobit prejasne kraljevske hiše.« — Ljudska posojilnica. Salonski orkester je zaigral državno himno, ki so jo vsi stoje poslušali med navdušenim vzklikanjem kralju in Jugoslaviji. — Ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani g. Gabrovšek je nato imel daljše predavanje o našem zadružništvu, v katerem je zlasti poudarjal veliko zaslugo naših zadrug, da so našega kmeta osvobodile iz oderuških rok in ga gospodarsko osamosvojile. Urednik Terseglav pa je predaval o prosveti, ki mora predvsem stremeti, da ne daje našemu narodu zgolj zunanjo civilizacijo, temveč da mu izoblikuje čist značaj, ki ga bo uporabljal za delo v našem javnem življenju. Po predavanjih se je vršila glasbena matineja. Pevski odsek pod vodstvom g. Zafošnika je zapel nekaj uspelih pesmi, salonski orkester pod dirigentom g. Lenardonom pa je podal nekaj lepih komadov. Popoldan se je v razprodani dvorani vršila slavnostna predstava »Naša kri«, ki jo je gledališka družina naštudirala pod režijo g. Peršuha. Predstava na lepem in najmo-derneje opremljenem odru je vseskozi uspela. Sfran 6 JIJ (JU SLU V A N Torek, 21. oktobra 1930. mmmmmmmmammmammmammmmmmmmmcrs Dipl. agr. A. Jamnik. Kako pride kmei do sirojev brez denarja — y Nemčiji V Nemčiji so kmetijsko krizo .spoznali vsi stanovi in jo skušajo ublažiti po svojih močeh, upoštevaje staro rečenico: »Ima li kmet od denarja žep napet, denarja ima tud’ ostali svet«. Dozorelo je tain spoznanje, da kmetu ne bo pomagano s tem, da bi dosegel vedno večje žetve, nego da je njegova rešitev ediino v znižanju pridelovalnih stroškov. Po Nemčiji odmeva geslo: cenejše pridelovati, cenejše gospodariti I Sicer kmetovalec sam dobro ve, da mu omogočajo cenejše gospodarjenje v prvi vrsti stroji, ni si pa doslej mogel pomagati, ker nima gotovine. Da mu ne bo treba pogrešati mehanizacije obrata, da ne bo moral krpati stare in zastarele stroje, ki za današnjo dobo ne morejo več zadosti ceneno in ekonomično opravljati dela, se je v Nemčiji ustanovila tkzv. Traktor-banka kot privatna družba za financiranje strojnih nabav na daljšo dobo tako, da more kmet stroje odplačevati iz večjih žetvenih prinosov odnosno gospodarskih uspehov v nekaj letih. Stroj se kmetu tedaj takorekoč sam od sebe izplača. Ta banka je kot delniška družba ustanovljena s pomočjo Nemške rentne banke, Pruske cen- tralne zadružne blagajne in drugih pomembnih denarnih zavodov ob sodelovanju kmetijskih zbornic ter drugih kmetijskih poklicnih in stanovskih združenj. Doslej je ta banka financirala nabave strojev skoraj že blizu 1 miljarde dinarjev. Daje nabavne kredite po znosnih obrestih proti odplačilu v dobi 26 mescev. Tudi pri nas bi bilo umestno storiti kaj takega, da bi se tudi naš kmet mogel posluževati najnovejših tekovin moderne tehnike in tako ceneje gospodariti, ceneje producirati kot dandanašnji, kajti tudi našega kmeta žepi so — praznil Vse cene kmetijskim pridelkom gredo stalno navzdol, jadikovanje o pomanjkanju delavcev je vedno večje, gospodarski uspeh je nemogoč, ako si kmet ravno s stroji ne bo pomagal do možnosti cenejše proizvodnje. Kako krvavo še pogrešamo pri nas zlasti dobrih plugov, osipalnikov, okopalnikov, bran, kultivatorjev in sploh strojev za obdelovanje zemlje, in končno tudi traktorjev kot transportnih in motornih sredstev itd. ker tudi konj pri nas za delo postaja predraga stvar. Gospodarske vesti X Stanje živine v naši državi koncem l. 1930. Na podlagi etatističnih podatkov, ki jih je priobčilo naše poljedeljsko ministrstvo, smo posedovali v naši državi koncem leta 1929: konjev 1,110.343, oslov 106.117, mul in mezgov 15.469, goveda 8,728.038, prašičev 2,674.800, ovc 7,735.957, koz I,803.574, perutnine 17,515.977 komadov. Od tega le je nahajalo na ozemlju Dravske banovine: konjev 55.500, oslov 121, mul in mezgov 80, goveda 385.880, prašičev 292.758, ovc 43.099, koz II.479, perutnine 1,051.691. X Tudi naš rečni plovni park se mora popravljati doma. Ravnateljstvo rečne plovidbe je odredilo, da se imajo tekom zime vsi popravila potrebni plovni objekti popravljati doma. Le v slučajih, v katerih bi 6e popravila vsled pomanjkanja tozadevnih strokovnjakov, oziroma naprav, se smejo taki objekti pošiljati v popravila v inozemstvo, predvsem v Regensburg. X Dunavska plovidba. Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu sporoča, da je podunavska konferenca, ki se je vršila pod njegovim vodstvom, dosegla popoln uspeh. Vsi interesenti po-dunavske navigacije so prvič imeli priliko temeljito proučiti kopico vprašanj, ki so se pojavila po svetovni vojni. V vseh vprašanjih se je dosegel popoln uspeh in so bili vsi problemi rešeni v Bkupnem sporazumu, ki jamii, da se bo podunavska plovidba v bodoče mirno razvijala. X Češkoslovaški industrijci zahtevajo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo. Predsednik splošne nemške tekstilne zveze v Pragi je pri obravnavanju gospodarskih vprašanj ugotovil, da se stanje češkoslovaške tekstilne industrije ni zboljšalo, pač pa je zaznamovali stalno padanje izvoza. Predsednik je naslovil na vlado spomenico, v kateri naglaša, naj se nemudoma obnovijo trgovinski razgovori z Madjarsko, Nemčijo in Jugoslavijo. Predvsem pa priporoča vladi, naj podpira stremljenje po vpostavi večjega gospodarskega področja, kakor si ga zamišljajo nekatere interesirane države, ker je razvoj češkoslovaške industrije mogoč samo v večjem teritorijalnem obsegu. Dobave Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. oktobra ponudbe glede dobave 400 kg azbestnih grafitnih vrvic. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 29. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 300 komadov jeklenih krtač, 150 komadov baterij za tepne svetiljke, 100 komadov žarnic za žepne »vetiljke, 1000 komadov vžigalnikov za karbidne evetiljke, 30.000 kg negašenega apna ter glede dobave raznega mizarskega orodja. Direkcija Državnega rudnika Sen j skl Rudnik sprejema do 3. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 5000 kg tračnih žebljev, 1500 kg tovotne masti in 3250 kg žičnikov. Dne 5. novembra t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici ofcrtalna licitacija glede dobave 3000 komadov metel in 500 komadov ščetk ter glede dobave 41.000 kg rebraste pločevine; pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu pa glede dobave pisarniškega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki bo v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. novembra {. 1. ponudbe glede dobave 2 pisalnih strojev. Popravilo streh. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje popravila streh v območju progovne sekcije Ljubljana gor. kol. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). Borzna poročili! dne 20. oktobra 1930. Devizna tržišča. Ljubljana, 20. okt. Amsterdam 22-705—22-765, Berlin 13-4225—13-4525, Bruselj 7'8752, Budimpešta 9-8646—9-8946, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9495—7-9795, London 274-02—274-82, Newyork 56-255-56-455, Pariz 221-62, Praga 167—167-80, Trst 294-30—296-30. Zagreb, 20. okt. Amsterdam 22-7029—22-7629, Dunaj 794-95-796-95, Berlin 13-4225-13-4525, Bruselj 787-52 1)1., Budimpešta 986'46—989-46, Milan 294-57—296-57, London 274-02—276-82, Newyork ček 56-255—56-455, Pariz 220-62 do 222'62, Praga 167—167-80, Curih 1094-40 do 1097-40. Beograd, 20. okt. Amsterdam 22-7050—22-7650, Berlin 13-4225—13-4525, Budimpešta 986-46 do 989-46, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 794-95 do 797-95, London 274-02—274-82, Milan 294'20 do 296-20, Newyork 56-2550—56-4550, Pariz 220-62 do 222-62, Praga 167—167-80, Stockholm 15-1363 do 15-1763. Dunaj, 20. oktobra, d. Amsterdam 285-46, Beograd 11-5567, Berlin 168-81, Bruselj 98-83, Budimpešta 124-09, Bukarešta 4-2113, Kopenha-gen 189-55, London 34-44425, Madrid 71'60, Milan 37-10, Newyork 708-75, Pariz 27'72, Praga 21-0285, Sofija 5-1360, Stockholm 190'25, Varšava 79-40, Curih 137 45. Curih, 20. okt. Beograd 9-1280, Pariz 20-23, London 25'045, Newyork 515-35, Bruselj 71’85, Milan 26-9825, Madrid 51-75, Amsterdam 207-46, Berlin 122-75, Dunaj 72'69, Stockholm 138-35, Oslo 137-80, Kopenliagen 137-80, Sofija 3-73, Praga 15-285, Varšava 57-70, Budimpešta 90'20, Atene 6-65, Carigrad 2-44, Bukarešta 3-0625, Helsingfors 12-975. Vrednostni papirji. Ljubljana, 20. okt. 8% inoz. drž. pos. 1922 92'—, 7% inoz. drž. pos. 1927 84-—, Celjska pos. 160'—, Lj. kred. b. 122-—, Prva hrv. šted. 925-—, Kred. zavod za trg. in ind. 170—180, Zdr. pap. Vevče, Goričane in Medvode 124-—, Stavbna družba d. d. 40-—, Tvornica za dušik, Ruše 280—300. Zagreb, 20. okt. 7% invest. pos. 88-25 bi., vojna škoda ar. 434—435 (436), vojna Skoda uit. dec. 434—435-5 (434), 4% ogr. obv. 54 bi., 7% Bler. pos. 82'5-83 (82 5, 83), 8% Bler. pos. 91-92 (93), 7% pos. hipot. b. 82—82'25 (82, 84), Hrvatska banka 50 d., Praštediona 924 do 925, Udružena banka 191—193, Ljublj, kreditna 122 d., Medjunarodna 67 d., Narodna banka 8000—8300, Šečerana Osijek 295—305, Trboveljska 366—370, Slavonija 200 d., Vevče 124 d. Beograd, 20. okt. 7% inv. pos. 87-25—87-50 (35.000 dol.), 4% agr. obv. 55 den., 7% pos. drž. hip. b. 83—83-20 (18.000 dol.), 7% Blaire 87 (1000 dol*), vojna škoda 444-25-447 (2200 kom.), uit. dec. 457-50—462-50 (5900 kom.). Tobačne sr. 25 den. Dunaj, 20. oktobra, d. Bankverein 17'45, Kreditni zavod 47-20, Dunav-Sava-Adria 11-50, Prioritete 88-22, Ruše 34, Trbovlje 45, Leykam 3-95. Žitni trg. Na ljubljanskem tržišču tendenca neenakomerna. Novi Sad, 20. okt. Pšenica: 79/80 kg, baška 140—145, ostala neizpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 11 vag., oves 1 vag., koruza 12 vag., moka 1 vag., otrobi 6 vagonov. Tendenca: mirna. Budimpešta, 20. okt. Tendenca: čvrsta, za koruzo slabša. Promet: miren. Pšenica: okt. 14-95-14-95 (14-95-1-96), marc 1602 do 16-03 (16-02—16-03), maj 16-31—16-32 (16-31 do 16-32). — Rž : okt. 8-40 (8-40—8-45), marc 9'35 (9-35—9-37). — Koruza: maj 12-22—12-32 (12-28—12-29), transit maj 10-50—10-60 (10'53 do 10-59). Živinski trg Dunaj, 20. oktobra, d. Na današnji trg je bilo prignanih 2508 glav goveje živine, med njimi 1702 glavi pitanih volov. Prvovrstno bi a go je bilo v cenah neizpremenjeno. Ostali ži vini so se cene za 5 grošev pri kg znižale, cene bikom pa so za 5 grošev pri kg poskočile. Na jutrišnji trg bo prignanih približno 10.000 mesnatih in 5000 mastnih prašičev. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Promet: 3 vagone bukovih drv, 1 vagon mešanih drv, 2 vagona oglja. J. Hlebš družba z o. z. Ljubljana, Sv. Peira cesta 33 pleskarstvo in 155 soboslikarsivo se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje točno, solidno In po konkurenčnih cenah pod garancijo (Spori PREDZADNJE KOLO PRVENSTVA V nedeljo se je vršila v Ljubljani samo ena prvenstvena tekma I. razreda med Ilirijo in Grafiko, ki se je končala s sigurno zmago 3:0 (1:0) za Ilirijo. Po poteku igre je rezultat izražen mnogo prenizko. Ilirija je s tem odigrala svojo zadnjo tekmo v jesenski sezoni. Tekma Primorje-Hermes se radi zabrane igre moštva Hermesa ni vršila in se glasom pravil verificira s 3:0 p. f. za Primorje. Rezervne tekme so se končale z zmagami favoritov. Primorje je odpravilo Hermesa s 8:0, Ilirija pa Grafiko z 8:2. V II. razredu je presenetila zmaga Korotana nad Slovanom. Rezultat 1:0 odgovarja poteku igre in je zmaga zaslužena. Mariborski derbp Srečanje Maribora in Rapida je za Maribor vedno prvovrsten športni dogodek. Tudi tokrat je prisostvovala velika množica gledalcev, ki so odžli po končani tekmi zadovoljni z igrišča, kajti igra obeh protivnikov je bila izredno zanimiva. Zmagovalno moštvo je ugajalo v vsakem oziru, vsi deli so bili na mestu. Rapid je imel najboljše moči v obrambi, ki je bila zelo obremenjena. Tekma je bila večinoma odprta in se e končala z zasluženo zmago Maribora s 4:1 (1:0). Dobro je sodil g. Držaj iz Ljubljane. V predtekmi obeh rezerv je tudi zmagal Maribor z rezuUatom 7:2. Na igrišču Železničarja je utrpela Svoboda po Železničarju katastrofalen poraz 0:12 (0:5). DRŽAVNO PRVENSTVO DSK in Concordia sta po nedeljskih tekmah ostala na vodstvu kljub temu, da sta igrala neodločno. Hajduk je zmagal in prišel na 3. mesto. V tabeli vodi BSK za 10 točkami, score 17:10, 2. Concordia 10 točk in 17:12, 3. Hajduk 0 točk in 17:14, 4. Jugolavija 8 točk in 13:10, 5. Slavija (S.) 5točk in 12:4, 6. Slavija (O.) brez točke in 4:20. V Beogradu sta si delila točki Jugoslavija m Concordia pred 10.000 gledalci. Rezultat 2:2 (1:1) odgovarja poteku igre. V pričo 4.000 gledalcev sta v Sarajevu nudila Slavija in BSK tekmo brez golov. Slavija je bila izborna v obrambi. V 26. min. druge polovice sta trčila skupaj vratar Slavije Bortek in levo krilo BSK Najdanovič, zadnji si je pri tekmi zlomil desno nogo. V Osijeku je zmagal Hajduk nad domačo Slavijo po sijajni kombinacijski igri s 2:0. Pri domačinih se je odlikovala obramba. OSTALE TEKME: Celje: Olimp-Soštanj 6:1. Novo mesto: Ilirija old boy: Elan 4:0 (1:0). Zagreb: prvenstvo: Grafičar-Hašk 2:2 (1:0), Železničar-Victorija 4:0 (2:0), Gradjanski-Sokol 3:0 (0:1). Dunaj: prvenstvo: Admira-Nicholscm 3:1 (2:0), Fac-Slovan 5:2 (1:1), Rapid- Wacker 2:1 (0:0), Wac-Sportklub 4:2 (3:2), Viena-Austria 3:1 (0:1) Budimpešta: Nemzeti-FTC 0:0, Hungaria >33« 8:3, III. okraj-Vasas 4:1. Praga: Bohemians-Sparta 4:3,Slavija-Kladno 3:0. Fiirth: Wiirzburg-SV. Ftlrth 4:0. GORSKE DIRKE NA VRHNIKI V nedeljo se je vršila na Vrhniki na progi od Cankarjevega spomenika do vrha Raskovca km 6-108 kolesarska gorska dirka juniorjev in seniorjev. Izvrstno so vozili juniorji, ki so vsi dosegli boljše čase kot zmagovalec seniorske skupine. Pri juniorjih je zmagal v rekordnem času Faninger Bruno, »Perun« Maribor 13:18-2, iri seniorjih njegov klubski tovariš Rozman Stefan v času 15:48-4. . Po dirki so se poskušali motociklisti na isti progi in je dosegel Janko šiška, znani dirkač motokolesarske Ilirije izvrsten čas 6:198, drugi je bil Žbab v 6:26 8. RAZPIS (SREDNJEŠOLSKIH LAHKOATLETSKIH TEKMOVANJ za prvenstvo Slovenije in za prehodno darilo Športne zveze. ASK Primorje razpisuje za soboto, dne io. t m. ob 15. uri in nedeljo dne 26. t. m. na svojem igrišču Dunajska cesta propagandni lahkoatletski meeting za prvenstvo srednjih šol v Sloveniji in z’ prehodno darilo Športne zveze. Zavod, v čigar posestvu se nahaja prehodno darilo, se poziva, da isto prireditelju takoj vrne. Stroški in dohodki prireditve gredo na račun prireditelja. Končno klasifikacijo z natančnim placementom poedinih šol izvrši sodniški zbor JLAS-A v Ljubljani, ter dodeli darilo onemu zavodu, ki doseže po klasifikaciji največje število točk. Darilo je prehodno, isto hrani za dobo enega leta dotično šolsko vodstvo. Po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih preide darilo v definitivno last zavoda, ki je zmagal. Tekmuje se po pravilih JLAS-A. Tekmovati sme vsak učenec srednjih šol v Sloveniji ne glede na to ali je včlanjen v kakem športnem klubu. Tekmovalni red je sledeči: Predteki 100 m, 200 m skok ob palici, met krogle, skok v dalj z zaletom, met kopja, 800 m izven konkurence za pokal Btafeta 4X100 m. — Dovoljeni so starti izven konkurence. Klasifikacija: I. mesto 5 točk, II. mesto 3 točke, III. mesto 1 točka. Za vsako disciplino sme vsak zavod postaviti po tri tekmovalce in javiti tudi rezervo. Zavod, ki doseže največje število točk, si pribori za dobo enega leta predhodno darilo Športne zveze. Prijave s prijavnino znaša Din 5-— za točko in osebo, je treba poslati do 23. t. m. na naslov Savo Sancin, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. l/III. Prijave pred startom z dvojno prijavnino. fiadio Ljubljana, torek, 21. oktobra: 12.15 PloSče (dunajska in slovenska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester: Klavir in harmonij; Hawai-jazz. 19.00 Prof. Fr. Pengov: Solnčna energija in nje vpo-raba. 19.30 dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20.00 Žena v svetovni literaturi, ga. Bartolova. 20.30 Samospevi oper. baritonista g. Pavla Grbe. 21.00 Pester večer Radio orkestra: Čelo-solo; Trobenta-solo; Klavir in harminij; Haway-jazz; Saxofon-duet; ViolLna-solo; Flavta-solo. Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 22. oktobra. 12.15 Plošče (iplesna in jugoslovanska gilasba) 12.45 Dnevne vesta. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio-orkester: Klavitr-kvartet, Saxofonduet: 19.00 Dr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. 19.30 Rey-mond: Kmeitje, prof. Tine Debeljak. 20.00 Dr. M. Natlačen: O Carigradu. 20.30 Griegov večer, izvaja Radio orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Zagreb, torek, 21. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne Corao. 18.30 Dnevne vesti. 18.45 Higijensko predavanje. 20.16 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Komorna glasba. 22.30 Dnevne vesti in vreme. 22.40 Sprehod po tujih postajah. Zagreb, sreda, 22. oktobra: Nasveti za kuhinjo. 12.90 Plošče. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Konoert ruskih balalajk. 18.30 Dnevne vesti. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Ljubljane. 22.30 Dnevna poročila in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba. Beograd, torek, 21. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Opold. konoert Radio kvarteta. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Citre, igra g. Iv. Skalar. 17.30 Narodne, tercet. 19.30 Nemščina. 20.00 Večerni konoert Radio kvarteta. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnevne in športne vesti. 22.45 Vesela glasba. Beograd, sreda, 22. oktobra: 10.30 Plošče. 12.45 Narodne na kitaro. 13.30 Dnevne vesti. 17.05 Otroška ura. 17.80 Popol. konoert Radio kvinteta. 19.30 Starost in šport. 20.30 Večerni konoert Radio kvarteta. 21.30 Koncert ge. Zlate Drjundjevac, članice beograj. opere. 22.00 Čas in novice. 22.15 Narodne na tamburico. Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Pod Trančo št. 2 THali oglasi Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamneg'1 in trgovskega znata ja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. 23 Trboveljski premog 2$ Specijalni »K 0 K Sc za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«. Dunajska cest« 46. — Telefon 28—20, 25—95. Snelne Mie in dajte pravočasno v popravilo tvrdki Matija Trebar Ljubljana Sv. Petra cesta 5t. 6 Gospodična po dnevi v službi, išče sobo 8 posebnim vhodom v bližini banske palače. — Ponudbe na »Gospodična I.“ Sii Izdeluje In popravlja tvrdka 675 Ivan Pavlin Ljubljana Florjanska ulica 11 Solidna postrežba I Naslove (točne) trgovcev In obrtnikov v dravski banovini kupim. Ponudbe pod „Naslovi“. Uradnik državni, išče sobo s hrano na Mirju. — Ponudbe pod „Hrana“ na upravo. Suhe gobe šča itd. rabi stalno tvrdka J. Strasburg, 4, rue Eug.-Carričre, in druge deželne pridelke, zdravilna zeli-Lavrič & Cie., Francija. Holandske gomolje prve velikosti, ločene po imenih in barvah: Hijaclnfe . h Din 6.— Tulipane . & Din 3.— Krokuse . & Din 2.50 Narcise . & Din 3.50 Anemone . & Din 1.75 Iris hlspa-nica . . & Din 2.— nudi SEVER S, KO M P. Ljubljana Lep trgovski lokal za povsem novo trgovsko branžo v strogem centru Ljubljane rabi za takoj ali najkasneje do 1. dec. t. 1. delniška družba1*. Ponudbe z navedbo kraja in najemnine na upravo pod »Delniška družba" Foio-aparal znamke „Voigtlanderu 9X12 z objektivom 1 : 4*5 prodam po zmerni ceni. — Inteie-senti zvedo naslov v upravi pod značko „Oober objektiv11. Vilo 640 popolnoma novo, eno* stropno, s 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklinami, kakor s velikim sadnim in grednim vrtom na krasni solnčni legi blizu Leonišča v Ljubljani oddam v najem. Vilo se eventuelno tudi zamenja z enakovredno vilo v Mariboru. Najemnina samo Din 3.000.—. Pogoje in naslov pove g. dr. Tieo Luoe. odvetnik v Ljubljani, Dunajska 29 I (Službene cb/ave Razglasi kraljevske banske uprave Štev. V—No. 784/6. S434-3-G Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava v Ljubljani razpisuje za preložitev klanca Srebrnik v Kru banov, ceste I. reda Mestinje — Sv. Peter pod Sv. £or. I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 5. novembra ob 11. uri v sobi št. 17 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. I stota m v 1. odseku se dobivajo med uradnimi uramd potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu na pravnih stroškov. Ponudbe naj ee glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: Din 361.000. Podrobnosti razglasa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novimah« in na razglasni deski kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Nc II 125/30 2 8—2 Prvi edikt. Na podstavi člena 49 zakona z dne 30. novembra 1925. o proračunskih dvanajstinah za mesece december 1925., januar, februar in m are 1926., »Službene novinec z dne 1. decembra 1925., štev. 276/LXXI, >Uradni list« z dne 23. decembra 1925., št. 380/113, in uredbe ministrstva pravde z dne 2. maja 1927., St. 5503/26, »Službene novinec z dne 12. maja 1927., št. 232/56, ee določa dan 1. novembra 1930., začne ravnati z osnutkom nove zemljiške knjige za davčno občino Bodinci v sodnem okraju Murska Sobota tako kakor z novo zemljiško knjigo; obenem se uvaja postopanje po zakonu z dne 25. julija 1871., št. 96 drž. zak., da se knjiga popravi. Od tega dne je samo z vpisom v novo zemljiško knjigo moči nove 'lastninske, zastavne in druge zemljiškoknjižne pravice na nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo, pridobivati, utesnjevati, prenašati na druge ali razveljavljati. Pozivajo se, naj priglase svoje zahteve najkesneje do vštetega 81. decembra 1931. ) vs oni, ki zahtevajo na podstavi pravice, pridobljene pred začetnim dnem nove zemljiške knjige, da bi se v njej izpremenili vpisi, ki se tičejo lastninskih ali posestnih razmer, bodisi da se izvede ta izprememba z odpisom, pripisom ali prepisom, bodisi da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava zemljiškoknjižnih teles aili kakorkoli drugače; b)cvsi oni, ki so si pridobili že pred začetnim dnem nove zemljiške knjige do nepremičnin, v njej vpisanih, ali do njih delov zastavne, služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižni vpis, če bi bilo treba te pravice tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom, in če niso bile v novo zemljiško knjigo vpisane že ob njeni napravi. Priglasitvene dolžnosti v ničemer ne iz-preminja to, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, očitna iz javne knjige, ki se jemlje iz rabe, ali iz sodne rešitve, ali da teče pri sodišču prošnja strank, ki se tiče te pravice. Kdor zamudi zgoraj navedeni rok, izgubi pravico, uveljavljati zahtevo, ki bi jo bilo treba priglasiti proti tistim, ki si pridobe zemljiškoknjižne pravice v dobri veri na podstavi onih vpisov, ki so že v novi zemljiški knjigi in se ne izpodbijajo. Če se ediktni rok zamudi, postavitev v prejšnji stan ni dopustna, tudi se omenjeni rok strankam ne sme podaljševati. Priglasitve je treba podati okrajnemu sodišču v Murski Soboti, pri istem okrajnem sodišču je nova zemljiška knjiga vsakomur na vpogled. Višje deželno sodišče, odd. II., v Ljubljani, dne 13 .oktobra 1930. gg; C III 560/30. 2466 Oklic. Štern Leopold, trgovec v Ptuju, ki ga zastopa dr. Ant. Brumen, odvetnik v Ptuju, je vložil zopet Cafuta Jurija in Terezijo, posestnika v Sovičah štev. 2, tožbo radi Din 3.183— in Din 650-— s prip. Narod za ustno razpravo se je določil na dan 6. novembra 1930. ob 8. uri pri tem sodišču vsobi št. 14. Ker je sedanje bivališče tožene stranke Cafuta Jurija in Terezije neznano, se jima postavlja za skrbnika na čin Petrovič Ivan, pos. v Cirkulanah. Okrajno sodišče v Ptuj«, odd. III., dne 13. oktobra 1930. Konkurznl razglasi St. 9145/11. 2425 2—2 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 1 7. n o v e m b r a 1 9 3 0. ob 11. uri nabavo: I stoječi brzovrtalni stroj za transmisijski pogon. Pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija drž. rudnika Velenje, *$* Štev. 3506. 2403 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje na dan 17. novembra 1930. prvo javno ustmeno licitacijo za prodajo raznih hrastovih, bukovih in smrekovih sortimentov, razstavljenih na letošnji gozdarsko-lovski razstavi v Ljubljani. Izklicna cena znaša 2227-— Din. Licitacija se bo pričela točno ob 11. uri določenega dne pred paviljonom »M« na vele-sejmskem prostoru. Vsa potrebna pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. l^kjer je tudi vložiti kavcije. Direkcija šum v Ljubljani, dne 11. oktobra 1930. & 2452 Objava. Mnogokratnik davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v okolišu mestne občine ljubljanske za mesec september 1930. Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednost nepremičnin je v smislu § 5 naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list št. 365/113, določila mnogokratnik za mesec september 1930. na 913 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 14. oktobra 1930. * Ok. VI. štev. 104/12-1930. 3—2 Razglas o licitaciji Ker I. javna pasmena licitacija za oddajo gradbenih del zgradbe ceste Sv. Peter—Ložane III. del, km 2648 do km 5727, ni uspela, razpisuje Okrajni cestni odbor Maribor za oddajo zgradbe zgoraj omenjene ceste II. javno pismeno licitacijo v roku 20 dni na dan 5. novembra 1930. ob 11. uri do p. v prostorih Okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta štev. 26/11. Pogoji so isti, kakor so bili javljeni pri razglasu za I. javno pismeno licitacijo imenovane ceste in ki so bili objavljeni v »Službenih objavah« dnevnika »Jugoslovan« z dne 28. septembra 1930., stran 15. Okrajni cestni odbor Maribor, dne 15. oktobra 1930. r * 2453 3—1 Razglas o licitaciji. Vodovodna zadruga na Sladki gori razpisuje dela — prvi del — pri zajetju in rezervoarju. Prva javna licitacija bo 6. novembra 1930. ob 11. uri na licu mesta. Pismene ponudbe naj se glase v obliki popusta na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dvoje zajetij v Sopotu 26.412 Din, za en rezervoar v Sopotu 40.764 Din. Vsi potrebni podatki in pojasnila se dobe proti plačilu v kaplaniji ali šoli. Vodovodna zadruga na Sladki gori. Razne objave 245f Vabilo na V. redni občni »bor Ljubljanskega velesejma, razstavne reg. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil dne 4. novembra ob 11. uri dopoldne v uradnih prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani (palača Zbornice za trgovino, obrt in industrijo). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o IV. rednem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva o poslovanju v po slovnem letu 1929. 3. Predložitev računskega zaključka, poročilo nadzorstvenega odbora in čitanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. 4. Odobritev računskega zaključka in podelitev razrešnice načelstvu, nadzorstvenemu odboru in ravnateljstvu. 5. Volitve nadzorstvenega odbora. 6. Slučajnosti. Predsedništvu. Opomba. Če bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vrSil eno uro pozneje nov občni zbor z istim sporedom in na istem mestu, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov in deležev. Razglas. 2460 Pri tridesetdrugem žrebanju 4Va% zastavnih listov in 4)4 % komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke«, ki se je vršilo dne 15. oktobra 1930., so bile izžrebane nastopne številke: A'A% komunalne zadolžnice: po K 2000-—: št. 286, 287, 327, 332; po K 1000-—: št. 38, 40; po K 200—: št. 381, 386, 391. Te komunalne zadolžnice bo izplačevala »Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani kot naslednica »Kranjske deželne banke« proti vročitvi pričenši s 1. januarjem 1931. V Ljubljani, dne 15. oktobra 1930. Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (prej »Kranjska deželna banka«). * 2454 Objava. Izgubil sem dijaško legitimacijo medicinske fakultete univerze v Ljubljani na ime: Debelak Milan, rodom iz Šmartna pri Litiji. Proglašam jo za neveljavno. Debelak Milan, s. r. ^ 2459 Objava. Pernat Anton v Leskovcu št. 14, občina Črešnjevec, srez Maribor, desni breg, je izgubil orožni list za browning 6-35, izdan pod tek. štev. 550 ex 1929. od sreskega načelstva Maribor, desni breg, in ga proglaša za neveljavnega. Leskovec, dne 15. oktobra 1930. Pernat Anton. Conan Doyle: 14 Pezua csveici (I» angleščine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.) »Ali je po vaši sodbi v resnici taka, gospod Lestrade?« je vzkliknil Gregson zmagoslavno. »Mislil sem si, da boste prišli do tega zaključka. No, ste našli gospoda Josipa Stangersona?« »Tajnik Josip Stangerson,« je rekel Lestrade resnobno,« je bil danes zjutraj ob šestih v Hallyday-jevem hotelu umorjen.« VI. Novica, s katero nas je Lestrade pozdravil, je bila tako nenadna in nepričakovana, da nam je vsem trem kar sapa zastala. Gregson je planil pokonci in prevrnil ostanek svojega whiskya z vodo. Jaz sem se molče ozrl na Sherlock Holmesa, čigar ustnice so bile stisnjene in obrvi namršene. »Tudi Stangerson!« je zamrmrali »Zaplet je vedno veČji.< »Bil je že poprej dovolj velik,« je zagodrnjal Lestrade in sedel. »Vse kaže, da sem tu zašel v nekak bojni svet.« »Ali pa ste se prepričali o resnici te novice?« je Zajecljal Gregson. »Prihajam naravnost iz njegove sobe,« je rekel Lestrade. »Prvi sem bil priča vsega, kar se je zgodilo.« »Pravkar smo poslušali Gregsonovo mnenje o tej zadevi,« je pripomnil Holmes. »Ali nam sedaj ne bi še yi hoteli povedati, kaj ste videli in ukrenili?« »Nimam nič proti temu,« je odgovoril Lestrade ter sedel. »Odkrito priznavam, da sem vse od začetka menil, da je bil Stangerson zapleten pri Drebberjevi smrti. Ta novi dogodek pa mi je pokazal, da sem se temeljito motil Z ozirom na svoje mnenje sem skušal dognati, kaj da se je zgodilo s tajnikom. Na večer 3. t. m. okolu pol devetih so ju videli skupaj na postaji Enston. Ob dveh ponoči pa so našli Drebberja na Brixton Roadu mrtvega. Vprašanje je sedaj bilo, kaj je Stangerson delal med 8.30 in med časom zločina in kaj se je pozneje ž njim zgodilo. Brzojavil sem v Liverpool, podal njegov popis ter opozoril, da naj pazijo na ameriške ladje. Potem sem šel ter se oglasil v vseh hotelih v bližini postaje Enston. Kakor vidite, sem sklepal takole: ako sta se Drebber in njegov spremljevalec ločila, je bilo povsem naravno, da bo poslednji nekje v bližini prenočil in drugo jutro čakal tovariše na postaji.« »Bržkone ste se že poprej dogovorila, kje se zopet snideta,« je dejal Holmes. »Tako se je tudi pokazalo. Ves včerajšnji večer sem poizvedoval vsepovsod, toda brez uspeha. Davi sem začel zelo zarana in ob osmih sem dospel do Hallydayevega hotela v ulici Little George. Na moje vprašanje, ali morda stanuje v hotelu neki gospod Stangerson, so mi takoj pritrjevalno odgovorili. ,Brez dvoma ste vi oni gospod, ki ga pričakuje,* so dejali. ,2e dva dni čaka na nekega gospoda.4 „Kje pa je sedaj?4 sem vprašal. ,Zgoraj v postelji. Naročil je, da ga ob devetih pokličemo.4 ,Jaz bi pa rad takoj ž njim govoril,’ sem rekel. Povedal sem jim, da bi utegnil moj nenadni prihod njegove živce pretresti ter ga zapeljati do kakih prenagljenih besed. Hotelski sluga se mi je nato ponudil, da mi pokaže njegovo sobo v drugem nadstropju, do katere je vodil ozek hodnik. Sluga mi je pokazal vrata in je hotel oditi. Kar sem zagledal nekaj takega, da mi je vzlic mojim dvajsetletnim izkušnjam začelo slabo prihajati. Izpod vrat je prihajal majhen rdeč pramen krvi, ki se je vil preko hodnika in tvoril ob obstenski letvi na drugi strani majhno lužo. Zavpil sem in moj krik je priklical slugo nazaj. Ko je uzrl kri, se je skoraj one-svetsil. Vrata so bila od znotraj zaklenjena, midva pa sva se z ramami uprla vanje, tako da so se kmalu udala. Okno v sobi je bilo odprto, poleg okna pa je ležalo truplo človeka v ponočnem oblačilu. Bil je mrtev že nekoliko časa, je moral biti mrtev, kajti njegovi udje so bili trdi in mrzli. Ko sva ga obrnila, je sluga takoj spoznal v njem gospoda, ki je pod imenom Jožef Stangerson najel sobo. Vzrok smrti je bil globok zabodijaj na levi strani, ki mu je moral prodreti srce. Kaj mislite pa je bilo na umorjenem?« Čutil sem, da me je izpreletelo mrzlo in neka groza me je začela obhajati, še preden je Sherlock Holmes odgovoril. »Beseda ,Rache’, napisana s krvavimi črkami,« je rekel. »Tako je,« je rekel Lestrade s preplašenim glasom Vsi smo za nekoliko časa obmolknili. V dejanjih tega neznanega morilca je bilo nekaj tako metodičnega in tako nerazumljivega, da so bili videti njegovi zločini še bolj grozni. Moji živci, ki so bili na bojišču popolnoma trdni, so kar drgetali, ko sem se zavedal vsega tega. »Morilca so videli,« je nadaljeval Lestrade. »Nek mlekarski deček je spotoma proti mlekarni slučajno šel po ozki ulici, ki vodi do gospodarskih poslopij za hotelom. Opazil je, da je bila lestva, ki je vedno tam ležala, prislonjena do nekega okna v drugem nadstropju, ki je bilo odprto na stežaj. Prišedši mimo se je ozrl in videl, kako je neznan človek stopal po lestvi navzdol. Doli na ulico je prišel tako mirno in prostodušno, da je deček mislil, da je kak tesar ali mizar, ki v hotelu dela. Deček trdi, da je bil ta človek velike postave, rdečega obraza in da je bil oblečen v dolgo rjavkasto suknjo. Po umoru se je moral nekoliko časa pomuditi v sobi, kajti v umivalniku so našli okrvavljeno vodo, v kateri si je umil roke, na brisači, ob katero je namenoma obrisal svoj nož, pa krvave proge.« Ko sem slišal morilčev popis, ki se je tako natančno ujemal s Holmesovim, sem se ozrl proti tovarišu. Na njegovem obrazu pa ni bilo videti niti najmanjšega sledu veselja ali zadovoljstva. > Ali se roparski Že mani monakovski kriminalist von Hentig je ugotovil, da delajo razne vrste zločinov na ljudi zelo različen vtis in da deluje na žive široke mase najbolj roparski umoni in umori iz sladostrastja. V tem pogledu so si ljudje ediiiii, ker čuti vsak posameznik, da bi tudii on mogel postati žrtev takega zločina, dočim smatrajo ljudje tudi naj večjo goljufijo za nekaj taksnega, kjer se je dal ogoljufati le največji bedak in imajo za žrtev goljufije le porogljiv nasmeh, češ, »meni se kaj takega ne hi moglo zgoditi.« Roparski umor kaznujejo skoro vse evropske države s smrtjo, ker imajo ta zločin za najtežji. Rekdokedaj pa kdo pomisli, kaiko daleč je roparska umor od preudarka, ki ga moramo vendar smatrati za glavni moment pri naklepu. Pa tudii na to ne misli nihče, v kakšnem razmerju stoji za zločin potrebna energija in pa riziko, da boš za zločin usmrčen, z dobičkom, kii ga donaša morebitni zločin. Z malimi izjemami je namreč roparski umor najmanj do-hifikanosen posel med vsemi zločini, kajti le redko se posreči roparjem odnesti plen, ki bi količkaj odgovarjal trudu in žrtvam. Roparski morilec je res najbolj nesrečna ži-valica, ki si jo moremo misliti; v resnici pa so tudi večinoma roparski umori navadni uboj, ki so zvezani z ropom. Zgodilo se je, da so nekje v gozdu našli truplo potujočega delavca. Poleti je možakar delal na polju, po zimi pa se je klatil okrog od hiše do hiše. Dan prej, predno je bil ubit, je dal 5e popraviti svoje čevlje. Teh v kovčegu, ki ga je nosil na rami s seboj, ni bilo več, pač pa so bili v kovčegu neki stari čevlji. Tudi njegovih Mstin ni bilo več. Pokazalo se je, da je neki drugi »popotnik« (»vandrovec«) tega reveža ubil, samo da se je polastil njegove beračije. Za ta zločin je dobil oni »vandrovec« dosmrtno ječo! Zločine cev, ki brez premisleka lopnejo koga s kolom po glavi, ker mislijo, da je beračija »tujca« vendarle večja kakor njihova, je mnogo. Večinoma pa so to nanpol noroi, pa tudi takih slučajev je dosti, kjer pride do uboja iz razdraženosti (liz »efekta«). Roparski merilec stoji navadno glede svoje inteligence za cela nadstropja pod prekanjen/im goljufom, ki s svojo razsodnostjo in svojo spretnostjo vedno stokrat več pridobi kakor roparski morilec, pa brez niaika. V Parizu so našla pred leti neko žensko zadavljeno v njenem stanovanju. Morilec se je sam javil policiji in bil je sin nekega vratarja. Policija pa ni hotela o tem nič slišati. Morilec je bezal po cestah dva- tri dni. Časopisi so se že norčevali iz policije, češ da moralca ne more najti, morilec je pa begel po ulicah... — Kaj bi bili šele pisali, če hi bili vedeli, kako stvar stoji! Moniilec je namreč ugrabil celih 6 frankov, potem je pa stradal kakor prej. Za zadnje tičnike si je kupil časopis, da vidi, kaj pišejo Kronanje abesinskega cesarja. Slika nam kaže abesinskega cesarja ali »ne-guša« (»kralja kraljev«) Rae Tafarisa s težko zlato krono na glavi. Okoli njega stoje zastopniki tujih držav. Kronan bo 2. novembra v Addis Abebd. Zanimiv drobiž Čudna ženitev. V mestecu Marcon se je poročila neka 711etena ženska, ki je zdavnaj stara mati, z možem, ki je natanko 21 let »star«. Najstarejši morski svetilnik stoji blizu Hamburga v Neuwerku. Ta svetilnik stoji ob izlivu neke Labe v morje. Nemški patent št. 1 je dala nemška vlada leta 1877. nekemu Zeltnerju iz Niirnberga, ki je iznašel poseben način za sestavo barve »ul-tramarin«. Danes je število patentov v Nemčiji že preseglo pol milijona. Mož, bi jo izgubil govor in spomin. Pretekli torek so prijeli na nekem b rol inske m kolodvoru moža, ki očividno ni vedel, kaj naj počne sam s seboj. Takoj so sumili, da mora biti revež nekaj bolan in zato so ga v njegovem lastnem interesu prijeli in odpeljali na policijo., da ugotovč, kdo da je. Mož je bil star okoli 30 let, a na policiji ni vedel povedati nič, ne kdo je, ne odkod je prišel in sploh nič. Samo to je nekako namignil, da je bil na ženitovanjskem potovanju ob Renu in da je ušel iz neke bolnišnice, da bi se izognil težki operaciji. Kako je prišel na vlak in kdaj in kje, tega tudi ni vedel nič povedati. Policija je moža oddala v bolnišnico, sama pa poizveduje, kdo bi to bil. HUMOR »Zakaj so pa nisi oženil?« »Smolo imam. Kedar sem se hotel s kakšno oženiti Iz ljubezni, sem vselej videl, da nima nič denarja.« Gradnja ogromnega betonskega mosta y Franciji. čez reko Plougastel blizu vojnega pristanišča Bresta grade velik betonska most, čegar prvi lok je že gotov. Most grade na pontonih. Most bo dolg 850 metrov. Doba slanikov se bliža Na zimo se ne pripravljamo le z domačimi krvavicami in jetrnicami in pečenioami, ampak tudi s slaniki. Dolgi zimski večeri b svojimi prireditvami in zabavami pokvarijo marsikak želodec in tudi marsikatera glava čuta naslednjega dne, da jo bole lasje, čeprav nobenega več niiikjer ni na njej, za vse te težave pa je baje najboljši zdravnik — slanik. Tako vsaj pravijo ljudje, fiisto res pa to ni, ali sploh ni nič res. Slanike love že stoletja v ogromnih količinah in množinah Angleži, Norvežani, Švedi, Nizozemci, Danoi in Nemci. Nizozemci so imeli v 17. stoletju veliko ribiško brodovje, ki je štelo 2000 ladij, na njih pa je zaposlenih 37.000 ribičev. Ti so nalovili vsako leto 600 do 700 milijonov slanikov. Velike težave pa so imeli spočetka s konser-viranjem slanikov, da bi jih mogli pošiljati tudi v notranjost dežele. Najbolj »o znali slanike konservirati Holandci, znatno boljše vsaj kakor Angleži in Norvežani. Vsled holandske konkurence so Holandcem prepovedali lovitd slanike v njihovih vodah i Angleži i Norvežani. Leta 1886. pa je prišlo holandskemu ribiču Wdli-u Benkels-u na misel, da bi se dali slaniki morebiti prav dolgo užitni, če bi jih nasolil. Poskusil je — in šlo je! Tako je postal Bedkels ustvaritelj ene največjih konservnih industrij. Prav posebno pa se je razvila trgovina s slaniki, ko ao iznašli način, kako jih je treba vlagali v sode. Tudi to je Renkels pogodil in zato je njegovo ime še danes vsem Holandcem sveto. Celo cesar Karl V., v čegar cesarstvu ni solnce nikdar zatonilo, je s svojo sestro Marijo, ogrsko kraljico, počastil grob priprostega holandskega ribiča b svojim obiskom in ogrska kraljioa Marija je na ribičevem grobu povžila slanica, da počasti ribičev spomin. In ko je bil poznejši ruski car-tesar Peter Veliki na Holandskem, je tudi obiskal Benkete-ov grob. Zaradi velike koristi so Imenovali slanike nekaj časa »kronano ribo«, hamburški ribiči pa so ga Imenovali kralja rib. Ko je portugalski kralj Alfons V. leta 1470. obiskal Pariz, so mu poklonili v dar tudi 300 prekajenih in ko- umor izplača? ligsti o njegovem zločinu. Obenem je pa tudi brai, da daje predsednik policije tistega večera banket... To je njegovo lakoto še boj razdražilo in zato je sklenil, da pojde kar naravnost tja. Toda že spotoma se je javil stražniku z besedami: Jaz sem moniilec! Ta ga je pa sunil... Potem je šel v »izkat«, češ da ga bodo vsaj tukaj prijeli, ker ne bo plačal računa. Pa nič! Povedal je, da je morilec, ampak ker krčmar ni hotel imeti opravka s policijo, ga je vrgel na ulico... Takšen je bil morilec za 6 frankov! To pa niso izjme. Berlinski morilec Leest je ugrabil celih 100 mark in to je bilo še mnogo! Neki drugi ropar je ubil človeka, ki je nosil pri sebi 1800 mark, a on jih je našel pri njem le 375! Dva dni pozneje so ga zaprli. Pri njem so našli še 91 mark. Moža so obesili. Leta 1861. pa sta ubila dva roparja starega skopuha. Našla sta pri njem cele 3 marke. Oba so obsodili na smrt. Še ne 2Qletni roparji, ki so hoteli priti do denarja le zato, da bi dali popraviti svoje motorno kolo, so ugrabili le 120 mark. Kazen: smrt. Iz statističnih podatkov je torej razvidno, da se roparski umori navadno le silno slabo izplačajo. Indijski maharadža iz Johore s svojo evropsko soprogo. V turški mošeji v Londonu se je poročil maharadža iz Johore (v Indiji) z Angležinjo Helen Wilson. — Maharadža gospoduje nad 750.000 ljudmi. šarioo svežih slanikov. In ko se je francoski kralj Ludvik XII. po zmagi pri Agendelu vrnil v Pariz, je leta 1510. delil vsem verskim redom bogate darove, med temi darovi pa je bilo tudi nekaj sodčkov slanikov. če pregledujemo stare zdravniške recepte, vudimo, da so igrali slaniki tudi v zdravstvu važno vlogo. Tako so priporočali proti ugrizu psa tale recept: Vzemi surovega slanika, stolči v možnarju v kašo in iz te kaše napravi obliž, ki ga položiš na rano. To delaj 3 dni in dobro bo. Še leta 1760. pa so imeli slanike za najboljši lek proti morski boleani in ga imajo za to ponekod še dandanes, zlasti med ribiči. Za deciliter krvi 100 Din Vodstvo velike bolnišnice v Budimpešti je dalo v časopisih objaviti ta-le poziv: »Pogosto pripeljejo v bolnišnico ljudi, ki so pri kaki nesreči izgubili toliko krvi, da jih je mogoče rešiti le s pretokom krvi od druge osebe. Zato pozivamo tem potom zdrave može in žene, naj se javijo pri nas, če so pri volji žrtvovati za ljudi, ki so v življenjski nevarnosti, po 2—3 decilitre svoje krvi. Za vsak deciliter krvi plača bolniška uprava 10 pengo (= 100 Din).« Posledica tega poziva je bila, da se je javilo veliko število ljudi za oddajo krvi, kajti 100 dinarjev ali 10 pengO je danes že denar in operacija je tudi brez vsake nevarnosti. Za skrajno silo imajo po velikih bolnišnicah sicer vedno pripravljenih nekaj oseb, ki so pripravljene dati na razpolago nekaj svoje krvi. včasih pa pride le do pomanjkanja krvi. Najbolj znan oddajalec krvi za zdravstvene namene je Francoz Raymond Brier. Od njegovega 27. do 30. leta so mu odvzeli kri že 200krat. To je le izjemen slučaj, kar so ugotovili tudi na kongresu kirurgov v Parizu, kjer so zdravnikom tega moža predstavili. Kaj Teste o Braziliji? Pod tem naslovom piše neki berlinski list: »Ali veste, da ni v Braziliji nobene starejše domče rodbine, ki ne bi imela v sebi nekaj zamorske krvi? Zato pa so zamorci v Braziliji popolnoma enakopravni z belokožci. Ali veste, da slavijo v Rio de Janeiru najsijajnejši predpust kakor ga ne praznujejo nikjer drugod na svetu? Na pustne dni vse nori, trgovine so zaprte, vse tišči na prosto. Pustni dnevi so namreč v Braziliji poleti! Ali veste, da ima glavna brazilska reka Ama-zonaa celo vrsto pritokov, ki so večji kakor Ren in da eden od teh teče v krogu? Ob gorenjem toku veletoka Amazonas leže najmanj preiskane in najmanj znane pokrajine sveta. Ali veste, da je Brazilija po svoji velikosti tretja država na svetu, in da je tako velika kakor je cela Evropa? Poznamo pa le eno tretjino površine brazilske države. Ali veste, da je 80 odstotkov vsega temnopoltega prebivalstva v Braziliji bolnega (malarija, sifilida itd)? Največji del prebivalstva živi v veliki bedi. Ali veste, da je vsa severna Brazilija le »na oko« civilizirana? Ob obrežju leži nekaj mest, ozadje pa je vse ena sama brezmejna neobdelana puščava. A11 veste, da je v Braziliji poceni le tobak, kava in marmelada, vse drugo pa je silovito drago? Kar potrebuje Brazilija obrtnih ali industrijskih izdelkov, mora vse uvažati iz Evrope ali pa iz Amerike. Vsaka nogavica, vsaka smodka, vsaka brisača pa mora biti kolekova-na, t. j. obdavčena. Ali veste, da je za Brazilca najvažnejša beseda »paciencia«, t. j. potrpežljivost? »Rio« pa ne pomeni le najlepše, ampak tudi najglasnejše mesto na svetu. Lepo pa je glavno mesto Brazilije ne zaradi mestne, ampak zaradi naravne lepote njegove okolice. Ali veste, da ima Brazilija doma največje gozdove, pa vendar kupuje les na Švedskem? Poleg dreves, ki dajejo najtrši les, pa raste v Braziliji tudi neko drevo, čegar les je silno mehak, tako da lahko odlomiš od drevesa tudi najdebelejšo vejo. Ali veste, da je najglobokejši rudniški rov v Braziliji 2000 metrov globok? Rudnik leži v kraju Mosso velho, kopljejo pa tam zlato rudo. Ali veste, da so najbolj nevarne živali v Braziliji male ribice, ki žive v reki Amazonas, in ki jim pravijo »piranhas«? Te živali žive v rojih skupaj in imajo silno ostre zobe. Če napadejo človeka ali žival, ga v nekaj minutah oglodajo do kosti. Sir Herbert Samuel, novi Indijski podkralj. On je predsednik angleške liberalne stranke, pred kratkim pa je bil angleški vrhovni komisar v Palestini. Lord Amulree, novi angleški minister za letalstvo. On je naslednik ministra za letalstvo lorda Thomsona, ki je zgorel z zrakoplovom »R 101«. Lord Amulree je star 70 let in je predsednik več velikib industrijskih družb. 25.000 frankov za odrezane lase Plimska »zvezda« Avrelija Branca v Parizu je bila vedno originalna ženska. Kljub sedanji modi je namreč vedno še nosila 80 centimetrov dolge lase, na katere je bila silno ponosna. V kinematografih so ji ti lasje prišli zelo prav, zlasti če je morala igrati kakšno zgodovinsko vlogo, ko 30 ženske nosile še dolge lase. Nekega dne pa je šla »zvezda« k vla-suiljarju in mu naročila, naj ji uredi lase. Možakar pa je menda ni prav razumel, pa je vzel škarje in zarezal v lase. Sedaj ga »zvezda« toži za odškodnino v znesku 25.000 frankov^ Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulloa 23. Za tiskamo odarovarla Otmar Mihilek. — Urednik Janu Debevec. — Za inseratni del odirovarta Avgust Koiman. — Vri ? Ljubljani