13. ifevdKo.
o LjuDijani, o Cetrteb 18. lonuarla 19Z3.
Izhaja vsak dan popoldne, ls vse* mil nsdeij« In praznik«.
Snserati: do 9 petit vrst 4 1 D, od 10*15 netit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — in&eratnl da v, k posebej.
Vprašanjem glede inscratov na} se orilo l\ znamka za odgovor.
ITpraraistvo „Slov. Naroda1 in „Narodna tiskarna"1 nlica si 5, pritlično. — Tala!on si. 304.
Sna Ilova
Crodniatro NSlov. MaroiV* «nnon oUci st 5, U nadstropja
Telsan sto*. 34. Dopise sprejo** a to osdilsaio in saaostns frsnkovano« >W"   Rokoa»ia3V s« na  vrača. W
laT *t2 / l*^! "VI
v Jugoslaviji vse dni po Oln t*— v lnozemiUj navadita d*l Oln 19 nadalje Oln 1*25
PoStnina plalana v gotovini.
Leto Lin,
I
.Slovenski Narod** velja:
12 mesecev
6 3 1
				V Inozemstvo
v Lm	iblfaaj	po	po;ti	
Din	I20- —	Din	144-—	Dtn 216 —
■	60 —	■	72 —	.    108- -
■	30 —	*	36 —	. 54—
•	1J —	*	12 —	
Pri m©reb<t«e?w p©vl5»nja »c imn dil Sa nnro*ni'ia doiilaCati. Novi   naročniki   naj   pošl cjo v prvič naročnino veJno P° nakazn'o.
N* 'imo pismen« naročila brer posNtve den*rM 5* ne moremo ozirati.
ProL Friderik luvančič:
NOVA KONSTELACIJA.
Poskus nasilne rešitve repara-cljskegra problema s strani Francije je razbistril politični položaj ter rodil kot prvo posledico dalekosežne-£a pomena novo grupacijo zapadnih s£L Najnovejša poročila iz Londona in Pariza ne dovoljujejo nobenega dvoma več, da o kaki »entente cor-diale« med britskim in francoskim kabinetom glede reparacijskega vprašanja ne more biti govora. Vse kaže, da se bo v poteku francosko • nemškega spora Anglija držala pasivno, sledeč svoji stari in zanesljivi devizi: »wait and see«. Po vesteh, ki so došle iz Washingtona, soditi, misli Amerika zavzeti slično stališče, dasi so se pojavili isimptomi, da se je jela Hardingova vlada za ev-rovske razmere v zadnjem Času malo bolj zanimati kakor doslej. Do-čim sta torej Anglija in Amerika kot gospodarsko najjačji potenci sveta odkrito priznali svojo desin-teresiranost v sporu in kvečjemu zagotovili Francijo svoje »blagohotne nevtralnosti«, sta se postavili Belgija in Italija iskreno na francosko stran. Glede Belgije, ki je poleg Francije pri reparacijah najbolj interes »ran a, je to povsem umljivo In ni bilo drugega pričakovati. Tembolj ie presenetil nenadni preokret Italije, ki ga je pač predvsem pripisovati novi orijentaciji Mussolinijeve vlade.
Eminentne važnosti za presojo položaja je govor, ki ga je imel Po-incare v petkovi seji francoske poslanske zbornice in ki ga je skoro smatrati za nekak zunanjepolitični ekspoze". Z občudovanja vredno odkritosrčnostjo je šef pariškega kabineta pri tej priliki obrazloži! vse, kar je francosko - angleškim odnosa iem doslej dajalo značaj javne tajnosti. Povedal je, da francosko-anHeški sporazum ni bil mkoli popoln — »n'a jamais implique la con-formfte des vues deux pavs sur tou-t*»s matieres«. Za tak sporazum bi bilo potrebno, da eden obeh narodov žrtvuje gotove svoje interese drugemu na ljubo, česar Anglija ni nikoli storila. »L* Angleterre n'a jamais compris r entente de cette fa-con«. Angleška politika je bila vedno politika proste roke, ki ni poznala ozirov na Francijo in je bila mnogokrat francoskim interesom očitno protivna, kakor pred kratkim v Tan-
gerju in v Tuniziji. Bivša angleška vlada je prigovarjala Grkom, naj začno sovražnosti in se ni ozirala na odločno voljo Francije, ohraniti v Ori jen tu mir. Ko je ista vlada v Mezopotamiji podpirala emira Faycala, si menda ni domišljala, da je bilo to Francozom posebno prijetno. Danes naj bi na željo britske vlade Francija raztrgala pogodbo, ki jo je 2 Veliko Britanijo vred podpisala, in to zato, ker si ta domišlja, da ima edino ona v roki ključ do rešitve reparacijskega problema, ki jo gotovo nekoliko zanima, ki pa Francijo zanima mnogo bolj. Kaj naj počne Francija brez rešitve tega problema. Kako naj spravi v ravnotežje svoj budget, kako naj skrbi za svoje razdejane pokrajine, kako naj živi?
»Kljub temu — je nadaljeval Poincare — sem trdno uverjen. da se bo angleško - francoski sporazum obdržal, in sicer zato, ker je Angliji ravno tako potreben kakor nam. Kljub rezerviranosti naših angleških prijateljev danes v Poreniu nismo sami. Nam ob strani stoje belgijski vojaki in inženirji. Z Belgijci in z nami bodo sodelovali italijanski inženirji, in kdo ve, če se v naši družbi prej ali slej ne znajdejo tudi Angleži? Nemška vlada je smatrala za svojo dolžnost, proti naši akciji glasno protestirati. Dolži nas kršitve Versajske mirovne pogodbe. Tega nas dolži vlada, ki določbe te pogodbe vsak dan z nogami tepta. Wolffov urad poroča, da je celo od-poklicala svoja poslanika v Parizu in Bruslju. Pustila pa Je v vsakem obeh mest vodjo poslov, ki bo za potrebne pogovore zadostoval. Pripravljeni smo vsak čas začeti podajanja z Nemčijo kakor rudi s svojimi zavezniki. Ta pogajanja pa morajo temeljiti na iskrenih tleh.«
Glede razmerja napram Zedi-njenim državam je omenil Poincare, da je prijateljsko in da ni res, da bi bila Amerika odpoklicala svoje vojaštvo iz Porenja z demonstrativnim namenom. Odhod ameriških vojakov ie bil davno sklenjena stvar. S to Poincarčjevo izjavo stoji k^likorto-liko v protislovju pisanje oficijozne »Washfngton Post«, katere plavni urednik Bennett je osebni prijatelj prezidenta Hardinga. »Zedinjene države — piše ta list — so svetovale
Franciji vse, kar more svetovati prijatelj prijatelju. Opozorile so jo, da je okupacija nemškega ozemlja nespametna in nevarna. Isti prijateljski nasvet je prejela Francija od Velike Britanije. Namesto, da bi se pa držcla svojih najmočnejših zaveznic, je krenila Francija drugo pot, kamor ji AmcriKa in Anglija ne moreta slediti. Loč ta se z obžalovanjem od nje, želeč ji, da se njena aventu-ra ne izpremeni zanjo v katastrofo.«
V prijetnem protislovju s tem pesimizmom so beredc, ki j'h je pretekli teden o priliki banketa »Neodvisne komisije Društva narodovi v New-Yorku iznregovoril bivši minister Oeorge Wickersham. ObžalJ-ioč, da je Amerika prepustila izvedbo mirovnih pogodb njeni usodi, je ugotovil, da ameriško ljudstvo čuti rastočo potrebo, zahtevati od svoje vlade, naj končno uvidi svojo dolžnost in vr?e svoj velikanski vpliv na tehtnico, da pomaga razrešiti zamota ni evropski problem potom »Društva narodov.«
Cisto nova pota za rešitev reparacijskega vprašanja kaže Musso-Iini. Po vesteh iz Rima ima šef itali-ianskega kabineta v mfsFh omejitev reparacijskega problema na kontinent, to se pravi na neposredno in-teresirane države, ki so no njegovem mnenju Italija, Francija in Belgija .kajti le za te države je točna izvedba reparacij življeniski pogoj. Nemčija se mora pripraviti do tega, da bo izvršitev reparacij sama hotela. Le pod tem pogojem bo moHa nnstepit' sindikatu za obnovitev Fv-rope, ki mu bodo rdovo priskočili na pomoč ameriški finančniki. Mns-so^rnievo mnenie ie, da bi Ne*r-č:ja svoiim obveznostim mo«rJ* Mti kos, oe bi le bo+efa. — Trdi iz M"«*olim-leve«^ na/^ta je jasno rarvM-n najnovejši pojav v svetovni politiki: no-va grupacija »aliiranih in asociiranih držav.«
DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH NA DUNAJU.
— Dunaj. 15. jan. (Izv.) Danes opoldne so bile ponovne demonstracije brezposelnih. Okoli (5000 brezposelnih se ie zbralo pred   majtfstratrm,   kjer so imeli kratek
protestni shod, na kar so brez vsakega večjega incidenta odšli pred parlament. Posebna deputacija le odšla v zbornico, kjer je
izročila resolucije shoda socijalnim demokratom.
0 prenosu poslov na velikega
župana.
1.
Kakor sem fe v drurem Članku pov-iteral pride o na oba slovenska velika župana postopno posli, ki jih sedaj opravi a o pokra inska uprava za Slovenijo In razni lubljanski oddelki (dh ekciie. odseki) pojedinih ministrstev.
V Sloveniji imamo polez pokra inske uprave, ki iei načelu e pokra inski namestnik še celo vrsto pokra inskih cblas'ev, ki spadajo deloma p^d občno upravo, deloma
pa sto"e izvun obče uprave.
Nastopnih pokra inskih oblastev v Ljubljani ni prištevati obči upravi:
Oddelek ministrstva pravde (sodna uprava): delegacija ministrstva financ, finančna prokuratura, (finančna uprava): di-rekera pošte in brzo ava, Inšpektorat državnih železnic (državna prometna pod et-ja); direkcia Sum, odsek B (državne gozdne domene) komanda dravske divizijske oblasti (vo aSfca uprava.)
Imeli smo v Sloveni Še nekaj poslov, ki ne spadajo pod pojem obče uprave, a so jih upravljala taka pokrajinska oblasrva. ki predvsem opravlja o le posle obče uprave. Vendar so se v zadn'lh mesecih izvršile razne izpremembe in so se ti posli malo-dane povsem izločili fz kompetence onih pokra inskih oblasti, ki so namen'ene obči upravi. Tako n. pr. se ie Iz kompetence pokrajinske uprave Izločil odsek za državna montanistična podjetja in se prenesel v Sarajevo, iz kompetence oddelka ministrstva
za trgovino in industrijo pa se Je odcepil odsek za državne sekvestre, kf je postal samostalen organ ministra pravde.
Člen 25. odst. 4. zakona o obči upravi glede prenosa takih poslov na ministrstva ie tedaj za Slovenfo brezpredmeten, ako izuzamemo nekaj manjših poslov, spadajo-Čih k voaškf upravi.
Posle obče uprave v pokrajin! Sloveniji opravla o sedaj predvsem pokrajinska uprava in nekateri pokrajinski oddelki po-edlnih ministrstev. Izmed pokrajinskih oddelkov poedinfh ministrstev spadajo v občo upravo agrarna direkci a, generalna inšpekcija voda, gradbena direkci a, pokrajinski cddelek ministrstva za trgovino in indusfrio, pokra inski zdravstveni odsek rudarsko glavarstvo. Pokrajinska uprava pa obsega 6 oddelkov in ti so: predsed-stveni oddelek, notranji oddelek, poledel-skj (kmeti ski) oddelek, prosvetno-verski oddelek, socralno-političnl oddelek ter odsek A direkcije šum.
Mnogo poslov, ki jih sedaj opravlajo
pokrajinska oblastva namenjena obči upravi, bo prešlo na oblastno in deloma morda
tudi ns sresko (okrano) samoupravo. Kakšni so ti posli, je razvidno Iz zakona o oblastni In creski samoupravi. Drutl posli
imajo ostati pri državni upravi in sicer pride;o ali na oblastno upravo (t. j. na oni oblastni upravni urad. ki mu predsedu> veliki župan) ali pa na ministrstvo.
Kar se tiće prenosa poslov na ministrstva, je treba loCit! med odeciki pojedinih ministrstev in med pokra insko upravo.
Po drugem odstavku člena 25. zakona o oboi upravi se ti oddelki poedinih mii;:-strstev   podrede   oblastni   upravi   In vri,-
svo.e delo nadalje v okviru oblastne ur:^-ve. Na ministrovo tedaj nMh kompeten . nc bo prešla jn bodo ti od.'clki svo e doic-
dan^e po*le še nadalje vršili, a seveda r l ono oblast, v koje okoliŠM se nalia'a'o, tor-edinole za ljub: ansko, ne pa cb,cdnem tuđi za mr.riborsko oblast. Iz teca razloca se bo moral za Maribor postaviti poseben referenti ki bo seveda imel isto kompetenj \
kakor dotični oddciek mini^trsiva, ki c i podredi oblastni upravi v Ljubljani. Ta podreditev pod oblastno upravo v L ubijani pa še ne pomen a, da bi moralo ostati tudi pri isti notrrn i organizaciji. Notrana ergani-
I iacija nekaterih izmed teh oddelkov sc n.
j bo morala izpremenjti   edinole   le vsled
rmin šanega teritori alnesa področja, temveč morda predvsem tudi vsled prenosa mnogih poslov na samoupravo. Vse to velja za acrrarno direkci o. generalno Inšpekcij vode grr^cno direkcijo, pokra Inski oddelek ministrstva za trgovino in industrijo, pokrajinski zdravstveni odsek in rudarsko glavarstvo.
Drugače je glede poslov pokraniske uprave. Tu je v smislu člena 134. odst 3 ustave in člena 125. odst. 5, zakona o obči upravi mogoč tudi prenos nekaterih poslov na poedina miiistrstva. Vendar pa to v Sloveni I nikakor ni potrebno. Pokrajinska uprava za Slovenijo je predvsem opravdala posle II. instance dočim so bila oln*. glavarstva (sreska poglavarstva) obča upravna oblastva L stopnje. Ministrska kompetenca pokrajinske uprave za Slovenijo je v zlavnem le v tem obsto ala in le obstoja, da je ta II. instanca obednem po-i slednja instanca in to celo takrat, kadar jo iz emoma kot I. stopnja odločala. (Navadno' namreč odloča v Sloveniji v I. stopnji okr.! glavarstvo). Pokrajinska uprava ie prevzela tudi nekaj poslov, ki so ;ih preje pod staro Avstri:o opravljala ministrstva. Z ozlrom na obsto:eče velike razlike v pravnih sistemih pojedinih pokrajin naše države In z ozirom na različne gospodarske, prosvetne in socialne odnošaje, pa je treba, da se ti itak maloštevilni posli Še nadalje opravljajo Izvin centrale in tedaj pri oblastnih velikih županih. To ;e tcmbol: potrebno, ker se je to načelo uvel:avilo tudi pri pokrainskih oddelkih poetiinih ministrstev. Posli poedinih oddelkov pokrajinske uprave imajo tedaj v celctl preiti na oblastne velike župane. Edina izprememba, ki se pa ravnotako nanaša na one resorte, ki jih sedaj zastopajo oddelki poedinih ministrstev v Liublanl, bo pač ta, da bo v smislu
čl. 13. zakona o drž svetu in upravnih 50-d'ščih v takih sluča ih, v katerih bi dandanes pokrainska uprava ali pa kak Ijublan-skl oddelek ministrstva izremoma kot I. stopn'a odločal in zakon izrecno ne izklučuje pritožbe na nvnistrstvo, takrat teda- dopustna pritožba na ministrstvo. Kadar bo pa oblastna uprava odločala v TI. Stopnji,   takrat  bo   dopustna   le   tožba na
A. E. W. Mason:
KLIC NA POMOČ.
Poletni bliski.
Mr. Ricardo je imel navado potovati ▼ Aix- les Bains*), brž ko je prišel drugri teden v avgnstu, in tu je udobno živel pet ali sest tednov. Zjutraj se je šel kopat, popoldan je napravil sprehod v svojem avtomobilu, nato je šel v cercle večerjat in prebil eno uro ali dve v dvoranah vile des Fleurs, kjer so igrali bakarat. Brer dvoma zavidanja vredno mirno življenje m f^tovo so mu bili njegovi znanci nevoščljivi. Ob enem pa so se mu vkljub temu žal smejali, in 7 n?ko pravico, kajti bil je čudak. Vse stvari v niegrovem življenju so bile pretirane malen-k^sti. od čudno zavezane kravate do malih pojedin, k* jih je znal napraviti z žensko ljubkostjo. Bližal se je že svojemu petdesetemu !*tu. no stanu je bil vdovec — kar mu je zelo ovijalo, ker m imel zakonskih sitnosti, a mu r?Tdi ni nihče mo<rel očitati, da je star samec. S^drnič pa ie bil boeat. svoje bogastvo si je HI c*m pridobil in naložil fra je t varnih papirjih.
Zelo rbskovano francoiko kopališč« v Savo JI ob
krasnem jezeru.
Deset let udobnega življenja pa vendar ni oopolnoma izbrisalo v njem smisla za trgovino. Tako je počival od januarja do decembra, pri tem pa je bil videti kakor kak finančnik na počitnicah. Ce je šel, kar se je pogosto zcrodlo.
kak umetniški atelijč, bi se tujec ne vedel odločiti, ali ga je privlačevala ljubezen do nmetnosti, ali pa možnost, da naloži svoj denar, nihal se je v rr^iirnih kmcifc. a se jim je vendar odtegoval. Pad je bil v dru^M umefnikov, ki so ga smatrali za moža, ki hoče veljati za poznavalca. Med mlnjšim trgovskem sveto*^, ki ni bil nikdar ž nii~> v zve^i, so ga pa imeli ^a diletanta. Skratka, Aix-les-Hains za oasa sezone je bil pravi kraj zanj, tn se mu nikdar ni pripetilo, da bi se vznemirjal ali rarMirjal. Lepota malega mesta, mnofira lepo oblečenega ?n prijaznega naroda, rožnato barvano žT"vb"e-nje v tem kraju, vse to ga je privlačevalo. Vendar je bila vila des Fleura ona stvar, ki ga ie privedla ▼ Aix. ^icer nI nikdar za več i«rra! kot za navaden cek'n, na drn^r strani pa fe b?l iako hladen opazovalec. Tmel je enega ali dva bankovca v ženu skoraj vsak večer za one. k* so i^^ribliali. Toda veselje nie<rovega č^dne^a in dTletantskeea d"ha je obstojalo v Hedanju Mtke, ki se ie vrnila noč za no^io med surovo naravo in olikanimi manirami. 7*n] je bilo n<*-Vai izrednetra. da so slednje vedno zmagovale. Sicer so pa tudi tu bile izteme.
Na prirner:  Prvi večer te o*»*«ka ie na?el «obe nrevroče in *e stor,r1 v mali vrt, ki se je zadaj razprostiral v obliki
polkroga. Tu je sedel pol ure pod jasnim, ?vezdnatim nebom in gledal, kako so ljudje prihajali v luči električnh svetilk in je ocenjeval obleke in dragulje dam z očesom poznavalca. Naenkrat pa je v to zvezdnato tišino posvetil blisk živega življenja. Gospodična v mehki, ozki obleki iz belega satena je stopila naglo iz soban in se vrgla nervozno na klop. Po mnenju Ricardovem ni mogla biti več kot dvajset let stara. Gotovo je bHa zelo mlada. °rožna vitkost njenega telesa je to kazrla, in ko je prihitela ven, je za trenutek vjel njeno sveže in zelo ljubko b*ce. nato ga pa n\ več idel. Imela je namreč velik črn satenast klobuk s SirrkuTi krajcem, raz nietra sta zad*; fseli dve nojevi peresi in v senci tega se je krlval njen o^raz. Vse, kar je mogel v'deti, je Mlo par dolgih dijamantnih uhanov, ki so se bliskali in tresli, ko je premikala svojo glavo — ?n to je delala neprestano. Zamišljeno je strmela ▼ tla, nato je vrrla gl*vo nazai, se ohrnila nervozno na levo in trenutek pozneje na de*no. potem je strmela naravnost pred se in tolkla * svilenim čeveljčkom naprej in naraj po tlaku krit otrok. Vse niene kretnie so bile krčevite, ^ila je na robu histeričnosti. P«oardo je pričakoval, da bo naenkrat začela plakati, toda tu ie ooskočila in tako, k*kor je nri^la, je stekl* n**rM ▼ *r^ane. »Poletni bliski«, si je mislil Mr. Pfrardo.
V h?i*ini se fe or!a«fI zanfčtjfv smeh *euske, "n morH ie reV<»l pomfovoino: »Srčkana je, ta mala. škoda, da je izgubila.«
Par minut pozneje je Ricardo končal svojo cigaro in jo počasi mnhni! nazaj v sobane in rel naravnost k veliki mizi na desni poleg vhoda, kjer se je igralo visoko kot po navadi. Jasno je bilo, da se je to noč igralo za velike zneske, kajti tako gosta množica je oblegala mizo. da je Ricardo videl igralce le. če je stop'1 na prste. Od one^a, ki je -"mel banko, ni mogel *-*eti poo-jecfa. Toda vkljub terpu, da je množica ortala, se je nje sestava renrestano spreminjala in kmMu nato se je Ricardo znašel v orvi vrsti gledaicev, ki so stal! tik za igraH. redečimi na stolih, Ovalna, ze^na m"za se ie -azorostirala Pred njim, polna bankovcev. R;-*ardo je obrnil svoj pogled na levo in v sred'ni ^•ize ie videl sedeti moža, ki ie držal brnko. '"Mca.rdo ra je soornal z obč"fI:^m za*"pVn;.i. °>il fe mlad An^ež. F*rr^ \\>'herm;Il ki je np krasni kariieri r Orfordu in Monak^vem ~.oren->enil svof-> znanstveno n^r^rjen^st v orakt'čno in t?«ko postal bogat mož v starosti osemindvajsetih let.
Sedel je pri mizi z jasno i7f:Te*am~n iVro-7om ravnodušnosti sfofnep-a io;rpl^a. Jasno fe **flo, da mu je sreča stala ob strani ta verer. kajti njemu nasproti je croumer urejeval z "rredno spretnostjo kupe barkovoev po ni'ii ^rednosti. Panka ie dobivala te^ke svote, ^avno ko fe Ricardo pop-iedal Wcfbep^P!a, je ta spet doMl fn cro^pjer je pomedel denar od obeh strani v orrajo.
(Dalje prihodnjič)
»M. OVPNSK!   flAROP«  ćrr~ IS. januarja !9*i3.
štev. \3
ipravno loMEt, « Hi prttočr na ministrstvo.
Glede prenera poslov sa lok. samoupravo i. s. v glavnem pač le. na oblastno sa»
»oupravo bi bilo omen ati, da spada v kompetenco oblastne samouprave izmed nefinanenih poslov predvsem pospeševanji lokalnih koristi prebivalstva % lastnimi gmotnimi sreds; vi teh ozemelj. To se godi z ustanovljen em, s;ra'enjem, vzdrževa-ajem in podpiranjem raznih naprav in zavodov, ki $lu:<!jo povzdtgj gospodarstva, socijalnih odnošaiev, zdravstva in prosvete v oblasti. Ore tedaj za posle, ki jih more'o ©pravlati ali država aH samoupravne edi-aice aii tudi zasebniki, a ki vsled kra:evne-ca pomena morda l večjo vnemo opravlja«
}o teritori alne samoupravne edlnice kot pa država sama in pr! kateri bi Inicijativa zasebnikov vsled velikih finančnih žrtev in vsled trajnih potreb navadno ne zadoščala. Pri teh poslih tedaj ne gre za akte javnega gospodstva ali imperija nad prebivalstvom. Prenos takih poslov na oblastno samoupravo se tedaj ne bo vršil kar nanaglo, temveč polagoma, saj sta oba faktorja država kakor oblastna samouprava jednako upravičena do gori omenenega pospeševama. Tam seveda, koder je pospeševanje v najožji zvez 2 obstoječimi zavodi in drugimi napravami, ki 50 bile preje last pokraiin-ske ali deželne samouprave, in ki preidejo bržkone v last oblast samouprave, tam bo tedaj oblastna samouprava z ozirom na prenos lastninske pravice glede teh zavodov in naprav pač v najkrajšem času morala prevzeti tudi upravo teh zavodov in
naprav in to tembo!'*, ker bode država s^tu-iala se otresti vseh manj nujnih finančnih bremen. In gotovo so stroški glede pospeševala lokalnih koristi v smislu zakona o oblastni In sreski samoupravi pač predvsem stvar lokalne oblastne samouprave Ju ne države. Seveda pa vsporedno aH skupno delovanje oblastne samouprave m države ni izkl učeno.
Olastna samouprava bo pa po svojih organih izvrševala deloma tudi posle, ki Imajo izrazit značaj opravila javnega gospodstva aH javne vlasti (oblastveni posli). Ti posli so objednem dolžnost oblastne samouprave, In jih mora takoj, ko se konstituira oblastna skupščina in oblastni odbor ter se postavijo potrebni oblastni samoupravni uradniki, prevzeti oblastna samouprava. Semkaj spada n. pr. pretres In odobritev proračunov občin, katerih občinske doklade na neposredne davke presega SOfo Začasno, dokler se ne Izdajo novi zakoni o samoupravi občin in mest, toliko časa bo-deta oblastni odbor odnosno oblastna skuo-šČina tudi še po starih zakonih izvrševala oni nadzor in ono disciplinsko vlast nad občinami, ki je prej pripadala deželnemu zboru kranjskemu, štajerskemu aH koroškemu.
Iz goren ega sledi, da ima mnogo poslov pokrajinske uprave, kakor tudi mnogo poslov pokrajinskih oddelkov poedinih ministrstev preiti na oblastno samoupravo. To velja glede pokrajinske uprave sosebno o oddelku za poledelstvo (kmetijstvo), deloma pa tudi o oddelku za notran:e zadeve (nadzor nad občinami), o odseku A direkcije saat (pospeševaa'e šumarstva) fn oddelku 'x* socijalno politiko. Od pokrajinskih odd-delkov izvun usiro'a pokrajinske uprave b) bilo omenjati sosebno gradbeno direkcijo in generalno inšpekcijo voda, kakor tudi pokrajinski zdravstveni odsek, ki bodo morali Jako velik del svojih poslov prenesti na oblastno samoupravo. V man ši meri velja to tudi za pokra inski oddelek ministrstva za trgovino in industrilo.
Oni posli, ki ne bodo prešli na oblastno samoupravo, preidejo pač na oblastvenega velikega župana v Ljubljani in v Mariboru. Glede časa, kdai na! preidejo posli na oba oblastna župana, je treba razlikovati med pokrajinsko upravo na eni strani in med pokrajinskimi oddelki poedinih mi-eistrstev na drugi strani.
Jedna od mnogih.
Velj t
Podolgovata senca preobloženih vojakov, ki so imeli odrevenele noge, zavite leve roke, z oiedenelimi bo nimi strahovi v pogašenih očeh, e dospela pod noč na božični dan iz bolnišnice v svoje selo in al znala nič jasnega povedati materi svojega tovariša, ali morda ni imela moči, da bi kaj več rekla.
Megle se po zverinsko spuščajo po strmih podnožjih klancev nizdol; mrak jim hiti naproti.
Krik gavranov z zamrzlega potoka, okrašenega z brušenimi ocurki, naglo kliče druge krokarje.
Na led Jih razigranega vetra se pode", skačejo, se šalio valovi svetlikaste snežne prašine. Stara, oddal ena goščava šumi, preti. Psi na dvorišču cvilijo, sled volka jih vznemirja.
Somrak se ziblje na oknih nizkih pri-tllčnic. Samo Iz ene izbice prodira svetal snopič skoz odprtino in nemirno drhti na modrikasti zamrzli površini.
Počrneli, dolgi, mršavi prsti zlagajo po belem zavitku nekoliko dišečih jabolk in prgišče orehov; povrh ovoč a košček pogače in trdega sira; vrhu vsega dvolca pisanih volnenih nogavic in dvo e zakrpale preobleke, ki diši po opranem perilu.
S prvimi žarki hladnega solnca se Javi Ona prj vratih dolge, ta instvene bolniške zgradbe.
Vsi ji dela'o pot. In vsi jo spremljajo ter pazljivo vodio.
Nikdo nič ne govori.
Mati ničesar ne vpraiu'e — sluti vse.
— Rado! *- Mati I
Tišina zadržava dih.
— Mati, oči sem izgubit
— Oči!
In Ona tedaj brez solz. brez vzdihov Spušča pozorno, polahko sveženj z zalo-iail kra postelje svojega slepega sina in govori z glasom ene od mnogih srbskih mater:
— Četudi, sinko! Ti si eden Izgubil očL aH zato so mnogi IzpregledalL
Proslava 50 letnice beogradskoga Narodnega gledališča.
•» Beosrari, 17. januarja (Izv.) Beogradsko narodno glsdaliSčc proslavlja na priprost, a kolikor toliko svečan način petdesetletnico svojega kulturnega in nacionalnega delovanja. Program slavnostnih dni je določen na tri dni. K proslavi so bili povabljeni zastopniki narodnih gledališč* iz vse države, zastopniki važnih kulturnih institucij, kakor tudi zastopniki slovanskih gledališč. Vabilu so se odzvali pole* zastopnikov domačih gledaliSč tudi slovanski odposlanci slovanskih gledališč v Pragi, Brnu, Plzni, Varšavi in Sofiji. Včeraj zvečer Je bil v narodnem gledališču prvi dan proslave. Pisatelj in dramatik Branislav Nušić, načelnik umetniškega oddelka v ministrstvu prosvete, je otvoril sveča-nostno predstavo s kratkim govorom, v katerem je očrta! kulturno zgodovino beosrradskegtt gledaliSča. Nato se je uprizorila kratka igra. »Pred pozorištem,« dramatski prizor, ki ga je Branislav Nu-5ič priredil nalašč za današnjo proslavo in ki kaže razvoj beogradskega gledališča od prvih početkov I. 1869. do danes, dalje so bili dani prizori iz dela Jovana. P. Popovića »Beograd nekada I sada«. Predstavo je zaključil dramatični prizor iz DragaŠcvJčeveara »Hajduka Velika«.
Za današnji dan je v narodnem gledališču določena NuSičeva premiera drame »Nahod«, ki slika tragedijo in ve-ličastvo narodne prošlosti iz časov carja Dušana in kraljeviča Marka. Jutri tretji dan proslave se zaključijo svečanosti z ooero »Prodana nevesta«.
Snočni slavnostni predstavi Je prisostvoval tudi krali Aleksander s princem Pavlom, kakor tudi Člani vlade, odlični predstavniki civilnih in vojaških oblasti in diplomatični kor.
Volilni manifest demokratske stranke.
— Beoirrad, 17. januarja (Izv.) Demokratski tisk danes v celoti objavlja volilni manifest demokratske stranke. Manifest nosi naslov »Jugoslovenske-mu narodu«, ter ie podpisan od vseh bivših 86 demokratskih poslancev. Manifest je bil že včeraj popoldne razdeljen beogradskim novinarjem in časopisnim poročevalcem. Splošno Je v Beogradu manifest napravil dober vtis. Politični krogi naglašajo predvsem okolnost, da je manifest v polemičnem delu naperjen edinole proti radikalni stranki, s katero bodo dernokratje imeli glavno borbo m da manifest ostale stranke popolnoma Ignorira. Jutranji radikalni tisk k manifestu še ni zavzel stališča. Pričakovati je, da radikalna stranka ostro reagira na ta manifest.
Manifest naipreje predvsem navaja dosedanje politično in parlamentarno delovanje demokratske stranke, naglasa vzvišene Ideale narodnega edinstva, politične svobode, državljanske enakosti In gospodarskih pravic. Na podlagi teh Idealov se Je demokratska stranka borila v parternentu ter priborila vidov-dansko ustavo. Demokratska stranka pa se je tudi borila proti vsem razdiralnim elementom. Borila se je proti razuzdanosti od zgoraj, prot! reakciji od desne in demagogiji od leve. Demokratska stranka je vedno hotela bit! moralični steber, na katerega naj se naslanja vse, kar je zdravo v politični sredini. Večina manifesta pa je končno posvečena politiki radikalne stranke. Koncem manifesta so podane temeljne smernice politike demokratske stranke z apelom na narod, da je od njega dne 18. marca 1923. odvisno, ali bo ta dan — dan popolnega ujedinjenja In dan osvobojenja od radikalne tiranije ?n samovolle. — Značilno je, da se manifest niti z besedico ni dotaknil perečega hrvatsko-srbskega spora, ki je venilar glavna zapreka naš! notranji konsolidaciji. !n vendar se je trdilo, da bo manifest spregovoril tudi o hrvatskem vprašanju. Kako je to. da je ta važna točka izostala? Je pač zopet zmagal Pribi^ćev upliv, ki sploh ne pozna hrv. vprašanja!
Jkjjubimilia NPMMhi
mkšm k volitve.
— Split, 15. Jan. (fzv.) Glavno vodstvo Jugoslovenske nacionalistične omladine Je Izdalo navodila, kako Ima Juiroslovenska naciionaPstfčna omladina nastopati prt bodočih volitvah. Kaciionr»IIst;čna omladina ne bo v principu nastopila samostojno s posebnim! kandidatskim? listami. Dolžnost omladine pa Je. da s svojim delom p^ino-more k tf»mu. da pridejo v narodno skupščino nac»Jon*Tno In moralno frvaTTflc'rant r^d^lf^b! In da n*stor*aJa povsođ protf anacionalnim In antMrzavnlm elementom. Ju* roslovenska omladina Ima prdnlrarl državotvorne stranke, katerih prorram sl^nl na temeljn absolutnega narodnega Jedinstva Integralnega Jugoslovenske^a in edinstvenega državnega organizma. Tam kjer stoji več držnvotvomOi strank v b^rbl. Ima Ju-rosl^ven^ka omladina podm>a*f ono stranko, katere nrogram fe nalbl^jl prosrrj»mti nactfonalistične omladine. Dalje Je vodstvo
Jugoslovenske nacionalistične omladine po ] poročilih   delegata   Cetniškega udruženja sprejelo temelje za formiranje   edinstvene i fronte v cbrambi države in naroda   proti 1 notranjim in zunanjim neprijateljem.
Radikalna stranka in Stojan Protić.
— Beograd. 17. januarja (Izv.) Notranji politični dogodki zadnjih dni so jasno pokazali, da je razkol med glavnim odborom radikalne stranke in Sto-janom Protičem popolnoma definitiven. Beogradska politična javnost računa 2e s tem. da je med Sfojanom Prot"6em In In N?kolo Pašlčem Izključen vsak kompromis pri bodočih volitvah. Stojan Protić je na znano okrožnico glavnega odbora radikalnim organizacijam odgovoril v daljšem članku, ki vsebuje 14 točk. Glavni odbor radikalne stranke oz. člani akcijskega odbora so imeli tekom včerajšnjega dneva daljše konference, kakšno taktiko naj zavzame radikalna stranka napram Protiću. Prevladovalo je splošno prepričanje, da se razdor med obema stro lama ne more zadržati In da je treba odločno nastopiti proti Stojanu Protiću. Današnji »Balkan« poroča na podlagi informacij iz radikalnih vrst. da se le ministrski predsednik Nikola Pa-š?£ včerai odločil, d? ne spreime kandidature v Srerao In B?.niafr&5, ampak, da nastop! kot nosilec radfltalne liste oz'ro-ma kot kanđ'dat v vseh onfn volilnih o-krajlfc, kjer namerava Stojan Protić nastopit! s svoio listo. Po poročilih »Balkana« je torej pričakovati, da bo P^šič nastopil v ProtiOvi stari trdnjavi v Kru-ševcu. Stojan Protić namerava predvsem samostojno kandidirati v Banatu in Velikem Bečkereku. Z ozirom na sedanji položaj je jasno, da začne Stoian Protrć popolnoma samostojno volilno borbo in da oficijelno proglasi ustanovitev neodvisne radikalne stranke.
italijanski ministrski svet.
ITALIJA NAPRAM FRANCOSKI OKUPACIJI. — MUSSOLINI O VELIKEM FAŠI-STOVSKEM SVETU. — TRST PRISTANIŠČE ZA IZSELJEVANJE. — PROGRAtt ZA POMORSKO OBRAMBO ITALIJANKE DRŽAVE.
— Rim, 16. Januarja (Izvir.) Včeraj se ie vršil ministrski svet, v katerem ie najprvo ministrski predsednik Mussolini podal svojo izjavo glede stališča I tali'e napram froncoski zasedbi ruhrskega ozemlja. Rekel pa, da Je Italija podala Franciji samo svoio politično in tehnično solidarnost, ker je poslala na ruhrsko ozemlje svoje inženirje. Glede protlangleškega kontinentalnega bloka izjavlja," da takega bloka ni, in je italijanska vlada Franciji samo na-svetovala, da naj kolikor mogoče ome I vo aJkl značaj ruhrskega vprašana In da naj se tekem zasedbe ne odtegne možnosti za sklepanje sporazumov. Ako bi se tak sporazum, ki bi prinesel Evropi mir realiziral, bi se ne mogel izvršiti po Mussoli-ni.evem mnenju brez Anglije.
O velikem fašistovskem svetu izjavlja predsednik Mussolini, da je to izključno političen organ, ki pa ne posega po specifično vladnem terenu, marveč vrsi svoic funkere poleg vladnega delovanja, katero hoče podpirati !» Izpoln evat! v korist italijanskega naroda. V razpravi o Izseljevanju sklene ministrski svet. da se imenuje dr. Grandi za generalnega podtajnika v izseijeniški službi, da se raztegneo dispozicije, ki urejujejo izšel evanje. na nove province in se proglaša Trst za pristanišče prekooceanskim izseljencem.
MornariSkl minister Thaon de Revel je obrazložil nato na široko vladni program za pomorsko obrambo države. Za mornarico v vrednosti okoli 2 milijard, kakor je italijanska, treba ie samo za vzdrževanje na leto okoli 100 mili onov, pro-račun enih pa je samo 32. On sodi, da bo zadoščalo 50 milijonov ob potrebnem varčevanju. Vojaška služba se določi na 28 mesecev. Mornarica Ima danes 40.000 mož, Iz vseh naborov po 15.000 in 10.000 prostovoljcev. To število ne zadošča več. Predlaga radi tega vojaško službo na 28 mesecev, da se tako krije tekom 4 mesecev izprememba pri izstopu in nastopu službe In predlasra nadalje, da se Število tekom dveh let pomnoži za 5000 mož. tako da bo štela mornarica 45.000 mož. od teh na brže 30.000 Iz naborov in 15.000 prcstovolcev. Mornariški minister razlaga na to, kako ;e potrebna pomorska obramba dežele. Ze meja na kopnem dopušča vpade v državo, na mor u pa obstaja sovražniku možnost obrežnih opera-cl'. Opozarja, kako bi mogel navaden sovražni blok spraviti deželo do lakote in pomanjkanja obrambnih sredstev ter do kapitulacije. Po tem navaja nove brodov-ne zeradbe. opozarjajoč, da gre le za lahke brodove, ker zgradba velikih ie po washlngtonskl pogodbi izključena vsaj do 1927. Sedanje stan e 8 eksplnratorev, 64 torpedovk in 43 podmorn kov bi postavilo, ako se nič ne gradi do 1931. Italijo pod drugo vrsto pomorskih oblasti. Treba torej, da se Izvrše Že avtorizirane zgradbe in pridodalo še nove. Za leto 1923. se imajo zgraditi: 2 lahki križarki. 4 torpedovke In 4 podmornlkl, za leti 1924/25: Z lahki križarki, 4 torpedovke In 4 podmornfkl, v letih 1925 do 1927 vsalco leto 4 torpedovke in 4 podmornlkl; v letih 1927/28: 1 lahka križarka, 4 torpedovke in 4 podmorni-ki. Minister je končno naglašal. da so stroški za volno mornarico pravzaprav samo zavarovalna prem/a za s.vlenje naroda v vojnem času, v mirnem pa tudi sredstvo za paciflčno penetracijo. Nentčl'a ?e bila pre-nrucaoa samo, ker II fe manjkalo gospodstva na morju. I tali anski brodovi bodo v
inozemstvu visoko držali prestiž naroda, I
Gospodarstvo.
Iz gospodarstva na državnem posestvu Osli
js.
Gospod Anton Kristan, glavni ravnatelj državnega posestva, je, kakor znano, prosfl ministrstvo, da pa razreši službe, katero :"e dosedaj opravljal na imcnovr.nl državni lastnini. V pismu, katero je poslal ministrstvu, ie na široko obrazložil svoj korak. Kristan pravi, da so nekateri listi v Beogradu, Zagrebu in v L ubijanj pričeli preti njemu kampanjo, In ko je zasledoval, cd kod izhaja, je konstatiral, da vodi v Rcneralno ravnateljstvo državnih posestev. Izvedel je tud!, da mit :e generalni ravnatelj Milcsevič napovedal boj na nož. Da pokaže, kako se je doslej od strani generalnega ravnatel stva spoštoval zakon dede posestva Beije, navaja nekaj de stev. Finančni minister je bil sprejel ponudbo prof. D org'c\ ića, da izdela popo-len gozdarski načrt za imet e Be! e in določil mu je nagrado 10 dinarjev za vsak hektar. Glavni ravnatel državnega posestva Belje pa ni bil niti po vprašan za svoje mnenje, marveč postavljen pred izvrženi čin. Seja gozdarev v septembru 1922 je izavila, da je delo prof. D'orpfevića povsem nepotrebno in tudi parlamentarni kontrolni odbor in savjetodavni odbor sta spre eia mnenje iz seje gozdarjev. Navzlic temu je finančni minister zopet poslal novo komisl o na Be! e. ARo se po-rnJsIi, da ie na Bclju okoli 50.000 juter zemle, se lahko izračuna, koliko nepotrebnih stroškov je bilo nasromadenih državi In to samo vsled tega, ker se ni vprašalo ravnatelja Kristana kot odgovornega činitelja nitj za mnenje. Povsem nesposobnega dJurnlsta Acemovica je postavilo ministrstvo za defimtlvnega uradnika. Bivšega šefa trgovskega oddelka je ravnatcll Kristan toplo priporočal kot zelo sposobnega in delavnega človeka, toda radi neke male formalne pogreške je bil odpuščen Iz službe. Po nesreči je bil Slovenec kj pa sedaj uspešno deluje v službi »Hrvatsko - slavonsko gospodarskega društva« v Os'eku. Nadale so za delo zelo vnetega šefa industri skega oddelka odpustili radi neke malenkosti. Tudi ta je bil Slovenec. Kristan Je priporočil ga zdravnika dr. Gre-gorko, ker ga pozna kot vestnega človeka, toda ministrstvo se ni oziralo na njegov predlog, marveč je Imenovalo nekega ruskega Žida dr. Rabina, ki pa ni nastopil službe. Dr. Gregorek ie Slovenec! Kristan je dobil od generalnega ravnatel stva državnih posestev na svoo vlogo odgovor, v katerem pravi ravnateljstvo, da ga ne more braniti glede na znane napade. Rav-natel'srvo pa dobro ve, da Kristan ni prodal v Inozemstvo niti enega grama blaga, določenega za potrebe vojske In ministrstva socijalne politike; da ni ničesar razvlekel s posestva, marveč stalno doprina-šal ter napravil red in iz skoro propadlega gospodarstva storil skoro vzorno ter je evakuira! iz Madžarski pripadlih delov težke milijone in sicer brez inicijative onih. ki so bVl zato poklicani. On je prišel na to posestvo za to, da državi koristi. Pravi: a-Mislim, da lahko vsi. ki so to posestvo videli pred mojim dohodom In sedaj, potrde, da sem storil iz zanemarene-ga posestva vse. kar se da doseči tekom 18 mesecev.« Nato prosi ministra, da ga razreši službe, dostavia:oČ, da s tem ne beži pred nekako odgovornostjo za vse ono, kar je dosedaf delal na Belju.
Verjamemo g. Kristanu, da je prišel na posestvo Belie z nalbM:Š'm namenom in da ga 'e hotel tudi Izvrševati po svoii a>b ri voli, ali pričela se e nečuvena kampanja iz samega generalnega ravnatel:stva, kar je naravnost škandal za naše državno gospodarstvo, sledile so šikane in omalovaževani, na kar mu ni kazalo nič dru-zega, nego da prosi za razrešenje. Navedeno je zelo hud prispevek k našemu, že tako razkričanemu državnemu gospodarstvu. Tako je v tej panogi, tako Je v drugi in tretji panogi, potem seveda ni Čudo, da se naše državno gospodarstvo ne more razviati tako, kakor bi se lahko in se inozemski odlični gospodarski strokovn aki, kl hodi'o gledat Jugoslavijo, ne morejo prečuditi, kako se v te', po naravi za gospodarstvo tako oblagodareni deželi dela tako pogrešno in zanikerno na mestih onih činlteliev, ki so poklicani pospeševati državno in narodno gospodarstvo. • mm
BILANČNO   STANJE   NARODNE DANKE dne 31. decembra 1922. Aktiva.
1. Kovinska podlaga
2. Posojila
3. Prejemki od države
4. Vrednost drž. domen
349,300.455.56 D 1.52.1,768.016.63 » 4.517350.447.76 » 2.138,377.163.00 »
Skupal . . . Pasiva.
1. Vplačana glavnica
2. Rezervni fond
3. Novčanice v obtoku
4. Razne obveze
5. Te rat ve države
6. Saldo računov
8.525^95.082.95 D
18 211.000.00 D 4 930.054.87 » 5.^39,883.135.00 » 1.279.847.083.98 » 2.138,377.163.00 » 44,74 ;.646.10 »
Skupal
8325,996.082.95 D
— % Zagrebški trg. Zagreb 16. Jan. Cene v dinar ih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska posta a notirajo: Pšenica (76—77 kg) 437.50—445, nova rumena koruza 230—237^50, umetno sušena 29730—302.50, rž (71—72 kg) 355—365. ječmen za pivovarne 337.50—350, za krmo 300—332.50, oves 300—305, fižol 375—380, beli 365—375, pšenična moka »0« 665—675, »2c 650—660 »4« 625—635, za Krmo 225— 250 drobni otrobi 200, debeli 212.50—225, Ne?zpremen*ena tendenca. Živina. Cene notira'o za kg žive vage v Din.: Biki IfJ—
II. voli L 11. II. 8. ITI.6. krave I. 5. n. 4,
III. 3.50, teleta I. 15. II. 13.50. svime I. (debele) 23, IL 21.50. III. 18, mesnate L 17.50,
IL 1630, svinjska rrast 33\ salo 3130. slanina 29.50. Nelzrrenienjena tendenca, za mesnate svin c čvrsta, Radi povečanesa izvoza mastnih svinj je praski trg preobložen in je cena v Pragi pndla od S3—10 Kč, Ves izvoz ie bil radltega odpravi en na Dunaj. Zadnje dni je bilo izvoženih 3000 kom. svinj.
— g Beogradska blagovna borza 16. "cnuarja. Beograd 16. jan. Cene notirajo; šenica (76 kg) 6% pariteta Ceograd ponudba 440, začasno suha koruza Iranko vagon Zabrež.e iskanje 250, nova sušena koruza parketa Smedercvo ponudba 2^2.50. ječmen franko vagen Mlade no vac ponudba 310, oves franko MJadenovac ponudba oJO, proii vzorcu. Pšenična moka »0« Iranko vagon I3cr;;rad ponudba 625, Številka »3« ponudba 475, sadjevec franko Zabrcžje iskanje 540, ponudba 570.
— g Novosadska blagovna borza 16. fanoarfa. Novi Sad. 16. Jan. Cene v dinar-
ih: Pšenica bačka 437.50 -450, banatska 3 vagoni 312—315, bačkj oves ponudba 292.50. bačka koruza nova 23 vagonov 2j5—26130, stara ponudba 310, beli bački fižol ponudba 375. pšenična moka »0« ponudba 64<\ ->2.t 2 vagona po 015. t" 1 vagon po 555. »7* 7 vagonov po 455, otrobi 165.
— g Celjski trg. Govedina v mesnicah 48—56 K, na trsu 36—4S K, teletina 56— 60 K- svin ina 76—90 K, mast 136 K, slanina 123—12S K. kg. 1 ktz koštrunovejca mesa
40 K. Div i zajec komad 100-210 K. 1 kz srne 60—70 K. Micko liter 12-14 K. surovo maslo 180 K kg, ja ce komad 8 K, 1 kg črnega kruha 26 K, belega 28 K. Sladkor v kockah 88 K, kristalni 8J K kg. Namizno ol:e 96—100 K, bučno 112—12) K; petrolej
26 K, testenine 56—68 K kg. Moka št. »00«
27 K 70 v. 5t. »0c 27.20 K. st. »2« 2581 K. št. »4« 24.40 K, št. »6« 21.60 K. ržena moka 23.23 K, kaša 27 K, ješprenj 21 K, koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 21 K, pšenični zdrob 28 K, a dova moka 34 K. Kur ava: črni premog 100 kg 154 K, rujavl 80 K, 100 kg trdih drv 150 K, mehkih 100 K. Čebula 20 K, česen 40 K kg. 1 kg kromplra
7 K. Suhe gebe 1 kg 60. K. Cene so se zadnje dni pričele posebno pri špeceri.skerau blagu in masti zopet dvigati.
— ^ Vinarska zadruga v Metliki priredi v nedeljo, dne 4. februarja 1923. v prostorih Narodne Čitalnice v Metliki vinski semeni z začetkom ob 11. uri In zaključkom zvečer. Na semu bodo razstav-1 ena najrazličnejša bela in črna vina Iz vseh goric metliškega okraja. Gostilničarji in vinski trgovci! opozarjamo Vas, da Je pridelala BeJokrajina letos izborno kapljico, ker je bilo grozd e popolnoma zrelo in se je trgatev vršila v lepih dneh v prvi polovici oktobra. Vino je zdravo, ne pre-mfnja barve in je že enkrat pretočeno. Zaradi obilega pridelka bo izbira prav bogata in cene primerne.
—g NaS Izvoz fa|c v Švico. Švica je med najmočnejšimi kupci za naša jal^a. V prvih 9 mescih preteklega leta je uvozila Jajc za 18 milijonov švicarskih frankov in od tega za 11 milijonov aH 6 odstotkov Iz naše države. Ako računamo naš dinar po povprečnem kurzu, vidimo, da Je naš uvoz jajc tekom 9 mescev v Švico znašal okoli 175 milijonov dinarjev.
—g Vžigalice se podraže? fz Osijeka poročajo, da je monopolni kontrolor v tamkajšnji tovarni za žigice debil od monopolske uprave v Beogradu odredbo, da se ima prodaja vžigalic do nadaljnega ukaza povsem ustaviti. To Je v zvez? z namenjenim zvišanjem monopolne takse ca vžigalice.
—g Veliko naročilo sodov v Zagreba za Južno Ameriko. V Ameriki se je ustanovilo »Slavensko amerikansko trgovačko društvo«, katero se je obrnilo z velikim naročilom sodov v Jugoslavija Naročbo se glasi na 15 milijonov dinarjev. Sodi so na* menjeni v Južno Ameriko. Izdelajo se v »Tvornici bačava d. d.« v Zagrebu.
—g Dobava jermenov In usn'a. Pri ravnatelstvu državnih železnic v Suboticl se vrši dne 25. Januarja 1923 ofertalna H-cftacra glede dobave 1000 kg Jermenov, 100 kg -'ermenov za opanke In 200 kg podplatov. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Lubljani na vpogled.
—g Prodala motoclkllev. Glavna carinarnica v L;ubl:ani bo prodala dne 24. Januarja t. 1. v svo:em magacfnu »A« tri motocikle. Predmetni oghs je v pisarn-: trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g 200 Industrijskih nodjetlj v Turčl?!. Kakor poročajo iz turških trgovskh krogov, se bavi narodno gospodarski komisar!-Jat z načrtom za ustanovitev približno 200 novih industrijskih podjetij po raznih krajih Turčije. 7anoslenih bo v teh podjetjih okoli 50.000 delavcev.
—g Ž:tna že*ev na Francoskem !zka-rnje mnogo manjši pridelek od onrca fz 1. 1921. Francija rabi 04 m:lijonov kvmtalov žita, lanski pridelek izkazuje 30 milHonov primanjkljaja. Tudi Ječmena se Je pridelalo manj, nego   se Je   pričakovalo, namreč
8 600.000 kvfntalov proti 8 300.000 prejšnjega leta. Morda pa se gospodarske vesti glede Franclfe z irvestne s+rani v javnost! pobarvajo nekoliko politično.
— g Francosko poso"lo Polc^rsV. Po vesteh Iz RuT>}»reš*e, d-i FrancTa Bolgarski poso'Ha 100 miM'onov frankov.
— g JPfeflernllicI tanfl se znova rjo-vpč^ln na M^'n^kem i*1 v RoiTrrrnH, Jn sicer v prvi državi za 100%, v drugi pa za 50% .
KiDHte podlogo
za pisalne stroje
M Rež Ko., IjuMjanfl.
štev. 13
•S I O V r N ? K I   NAROD«   dne 18 farmarja 1923.
rrran a
Volitve v »Pokojninski zavod
za nameščence v Ljubljani.
V cdlnlcl IL, IJL, IV. 6lužbodajalccv
Je bila vložena le po ena sama kandidatna lisca. Za izvoljene se proglašajo vsi kandidati et napisani na tej listi. V teh strokovnih edinicafa sploh ni treba oddajati glasov. Delegati so sledeči:
V II. edinicl »Trgovina In špedicija« Usta »Zveza trgovskih gremljev«.
D e 1 e g a t j e: 1. Ivan JeUčin mL, trgovec v Ljubljani, 2. Rudolf Stermecki, trgovec v Celju, 3. Andrej Šaraben, trgovec v Ljubljani, 4. Ivan Avsenek, član načcl-stva »Gospodarske zveze« v Ljubljani, 5. Jerko Spaventi, solastnik pomorske agenture, Dubrovnik.
Namestniki: 1. Franc Urbane, trgovec v Ljubljani, 2. Josip Perdan, trgovec v Ljubljani, 3. Josip A. Milisich, trgovec v Splitu, 4. Vekoslav Fir.žgar, glavna zaloga duhana v Celju, 5. Ludo vik Šef, trgovec v Mariboru.
V III. edinici »Rudarstvo In kovina« Usta »Zveze industrijcev«.
Delegat je: 1. Rikard Skubec, 2. inž. Avgust Helnrich, cba ravnatelja Trboveljske premcogkopnc družbe v Ljubljani, 3. inž. Josip Boncelj, ravnatelj strojne tovarne in livarne v Ljubljani, 4. dr. Fr. VVindischcr, član upravnega sveta Kranjske industrijske družbe v Ljubljani.
Namestniki: 1. Inž. Josip Pavlin, sodružnik premogckot>ne družbe v Liboje-Petrovčab, 2. Inž. Iga. Sega, upravni svetnik Strojne tovarne in livarne v Ljubljani,
3. Inž. Simon Radnaj, ravnatelj Trboveljske premugokopne družbe v Ljubljani, 4 tiinko Pogačnik, tovarnar, Ruše pri Mariboru.
V IV. eđmld »Ostala Industrija m obrt« lista »Zveze Indostrlicev«.
Delegatje: 1. Peter Kozina, tovarnar v LJubljani, 2. Alojzij Xrižnič\ generalni ravnatelj tovarne »Drava« d. d. v Mariboru. 3. Marko Ferič, solastnik tvrdke Gilardi & Betizza ▼ Splitu, 4. Inž. Milan Šuklje, upravni svetnik Stavbne družbe d. d. ▼ LJubljani, 5. Fran Bonač, tovarnar v LJubljani, 6. Fran Golob, družabnik tovarne pohištva »Vlntgar«, Vič pri Ljubljani, 7. Dr. inž. Milan Vidmar, družabnik tovarne »Transformator« v Ljubljani. 8. Karel Ceč. ravnatelj Katoliškega tiskovnega društva v LjnbljanL
Kanet t n i lć i: f. Josip Costaperaria, upravni svetnik tovarne olja in barv v LJubljani, 2. Jakob Zadravcc, lastnik parnega mlina v Središču, 3. B. Anton Torre, upravitelj tovarne »Sardina« d. d .v Splitu,
4. Fran Ravnikar, tesarski mojster v Ljubljani 5. Dr. Ciril Pavlin, generalni tajnik Združenih papirnic Vevče pri Ljubljani, 6. Makso Hrovatin. lastnik tiskarne v Ljubljani, 7. Konrad Gologranc, stavbenik v Celju, 8L Anton KreJčI, ravnatelj za dušik d. d. v Rušah pri Mariboru.
V ealnlcf I. In IV. službodajalcev sta bil! vložen! po dve kandidatni listi in sicer nepolitična fn gospodarska lista: Združeni službodajald, ter lista, ki so jo vložil mladini. Te listi Je volilna komisija potrdila. Veljavni so le glasovi, ki se bodo oddali za eno teh list
KANDIDAT JE LISTE: »ZDRUŽENI SLU-ŽBODAJALCI«.
V edlnlcl L »Denarni zavodi«: Kandidati e: 1. Dr. Roman Ravnl-
har, prokurlst Jadranske banke v Ljubljani, 2. Dr. Fran Pavi'«, podravnatelj Kreditne banke v LJubljani, 3. Dr. Mirko Božič, prokunst Zadružne gospodarske banke v LJubljani, 4. D/. Franjo Roslna, predsednic ravnateljstva   posojilnice v Mariboru,
5. Ivan Flsncr, podpredsedrfii Vz?Jemne zavarovalnice v LJuhljanl. 6. Dr. Josm Bcr-tn*. podravnatelj Gradske štedionice v Splitu.
Namestniki: I R!ko Jc«, nodrav-natclj Kreditnega zavoda za trgovino in Industrijo ▼ LJublianl, 2. MIlan Kenda, prokurlst Trgovske banke v LJubljani. 3. Fran Kržan, ravnatelj Ljudske posotilnfcc v LJubljani, 4. Drago Kralf. ravnatelj Posojilnice v Ce!!u, 5. Anton Kralj, prokun'st Zadružne zveze v LJubljani, f,. Jtrral Vrcan, prokurlst Pučke trgovačke banke v Splita
V edmlcl V. »Vsi ostali poklici«. Kandidati: L PP»ard Snšnlk. lekarnar v LjrVJanl 2. Tn*. Matevž Kosmač, član na-Čelstva Samostojne Kmetske stranke v Linbllani, 3. Dr. Josfr* Jerič, odvetnik v LJubljani, 4. Dr. AdolI Golfa, predsednik rkrožnega urada za zavarovanje delavcev v LHbttani, 5. Franc Cucek, veleposestnik v Pfofn.
Namestniki: 1. AIek*»itJer rTti^n-Ternlk, notar v LJubljani, 2. Eme^t Krnici,
član načelsrva SKS v Sevnici, 3. Franc Go-loirrsmc stavben! podictnTc !n žuran cb-čin*Vet?a urada v Konjicah, 4. Ivan P—nič, predsednik krajevne organizacije NSS v #ar»born, 5. Dr. Josro Hadn, odvetnik v LJublianl.
Volitve v Poko!n!n*fcf r*v>d za nameščence so se nrfčele! 5. februarja se vrši v LJubljani skrutinij oddanih plasov.
Pokojninski zavod že razpotja jrlasovnice. Glasovnice so tako pri-reiene. da ie zajamčena tajnost scwn1a. Ce glasovnice ne prejmete ali jih izonihite, zahtevajte glasovnice od volilne komisije!
Gre za starostno oskrbo vaših nameščencev, gre za podpore bolnim in onemoglim nameščencem, njih vdovam, materam in sirotam! — ere za denar, ki ea kot zavarovalne premije plačujete v prvi vrsti V^sluibodajalcil * _ *
1. Izpolnite vse glasovnice, ki Jih prejmete pravilno, t j. ne z imenom kakega kandidata ali nosilca liste, ampak z nazivom edine nad-strankarske liste, ki je:
»ZDRUŽENI SLUŽBODAJALCI«.
2. Zalepite glasovnice pravilno, t j. tako, da »volilni odreže k« ostane neodtrgan in nezalepljen, sicer je glasovnica neveljavna*
3. Pravilno izpolnjene glasovnice oddajte takoj zanesljivemu zaupniku, ki Jih bo skupaj z drugimi glasovnicami sigurno poslal v Pokojninski zavod v Ljubljani, al! pa jih takoj pošljite, eventualno priporočeno, direktno na »Volilno komisijo Pokojninskega zavoda za nameščence« v Ljubljani, po možnosti v eni kuverti z ostalimi glasovnicami, ki j*h zberete med delodajalci vaše edinice (kategorije) za listo: »Združeni službodajalci«. Če pošljete glasovnice direktno volilni komisiji, frankirajte pismo zadostno, sicer so glasovnice neveljavne, ker bi jih volilna komisija ne sprejela. Uporabite od Pokojninskega zavoda do-poslano vam kuverto.
Centralni ak?iiski odbor »Združenih s luž podajalcev«.
ifične vesti.
= Prognoza volitev   v Slovenci.
Beogradsko »Vreme« piše: »Pri zadnjih volitvah je Slovenija volila 40 poslancev in sicer mariborsko okrožje 21. ljubljansko 15, mesto Ljubljana pa 4. Klerikalci so dobili 14, narodni socijalisti 2, demokrati 3, socijalni demokrati 7, kmetijci
9 in komunisti 5 mandatov. Razen tega je v mariborskem okrožju postavila kandidatsko listo tudi prekmurska gospodarska stranka, vendar pa ni dobila nobenega mandata. V novo skupščino voli Slovenija v celem 26 Poslancev, in sicer mariborsko okrožie 15, ljubljansko
10 in mesto Ljubljana 1. Vse stranke v Sloveniji so razvile živo agitaciio. Okrajni zbor samostojne kmetijske stranke se je vršil v Ljubljani in določil Ivana Puclja za nositelja liste v ljubljanskem okrožju. V tem okrožju bo kandidiral kot okrajni kandidat v dveh okrajih Janko Rajcr, ki je imel te dni shod tudi v krškem okraju. V mariborskem okrožju še ni določen nosilec kandidatske liste SKS, vendar bo pa naibrž določen za nosilca bivši poslanec Drofc-nik. Od ostalih kmetijskih poslancev bo kandidiral samo še g. KnŠar ko okrajni kandidat, sicer pa se bodo ostala mesta Izpopolnila samo z novimi Ihidmi. Bivšega poslanika v Pragi dr. Vošniaka ne bodo več kandidirali. Kmetijci ne bode nastopili v Ljubi;ani, ker nimajo tu dovolj pristašev. Kakor vse kaz:, bo kmetijska stranka obdržala svoje pozicije in dobila pri novih volitvah v skupščino okrog 6 posl mcev. Klerikalci bodo najbrž dobili okrog II. komunisti, ako bodo smeli samostojro nastopiti, 3 do 4 mandate, socijalisti, ako bodo nastopili složno, razcepljeni so namreč v tri skupine, 3 mandate. Demokrati bodo pri teh volitvah nastopili razceplfeni na Tavčar - Ravniharjevo skupino in na Žerjav - Kukovčevo. Dogodi se lahko, da bodo ostali brez mandata, vendar pa se sodi, da bo dobil dr. Kukovec kot nosilec liste mandat v mariborskem okrožju. Nositelj demokratske l«ste v l?"bl;an-skem okrožni bo dr. Gregor Žerjav. Mandat v Ljubljani lahko dobe. ako bodo nastopili sporazumno s komunisti, klerikalci, sicer pa ima naK-eč šans Tavčar - Ravniharjevn srmp, ki postavi svojo listo samo v LiiibPanl in morda tudi v JjubJtanskcm okrožut. Narodni socialisti najbrž pri teh volitvah ne bodo dobili nobenega mandata. Tin mp^iat bo dobil dr. Šusteršič. ako se udeleži vofH-ne borbe. 1 mandat pa morda tudi No-vačan, predstavitelj slovenske republikanske stranke. Olavnn borba se bo vodila med klerikalci, kmcfiici in komunisti.« — Informacije, ki jih p^da^a »Vreme«, nisn povsem točne, zlasti ne gfe^h nastopa Tavčar - Pavrihariove skup:ne in narodnih socialistov. Ze prihodnii dnevi pokažejo, da sta ti dve skupini mnogo mcčne"ši, kakor jim to pr?snh izvesti!°c beogradskoga »Vremena«. £e netočneiša je prognoza glede volitev v Slo veni ii v beogradski »Samoupravi«. Informator »Samouprave* pravi, da dobe pri bodočih občinskih volitvah v Sloveniji 2 mandata narodni socialisti. 2 do 3 mandate mladini. 1 mandat Pav-niharieva skunina. 1 mandat radikalci, 3 mandate dr. Šusteršič in 6 mandatov samostoTia kmetska stranka, tako da bi preostalo za vse ostale stranke -r- klerikalce, komuniste in socialne demokrate skupaj 11 mandatov. Da je ta prognoza skraino optimistična, bo nam potrdil vsakdo, ki razmere pri nas" le količkaj pozna.
— Dr. §f»ster5?3 UM straSUo. Dr. Ivan ?usteršič. tako piše beogradska »Pravda«, nekoč tako vsega mogočen, a seda? samo bi*ši emigrant, ki se vrača v politično življenje, je vendar nekaj obdržal od svoje nekdanje moči. Dr. Šu-
steršič je namreč splošno strašilo, splošen bavbav. Vsi se ga boje. ker ne vedo, na katero stran bo udaril. Najbolj pa se ga boje njegovi nekdanji dolgoletni politični prijatelji, med njimi pa zopet naibolj njegov nekdanji pobratim dr. Korošec. Ta že ve, zakaj. Ko je takoj po sestavi prve vlade pos!al dr. Šusteršič takratnemu podpredsedniku vlade dr. Korošcu ono iskreno - prijateljsko pismo, v katerem ni olepševal svoje prošlosti, obljubljal pa, da bo lojalen državljan nove Jugoslavije ter prosil dr. Korošca, da mu izposluje dovoljenje za po-vratek, takrat ni smatral Čisti in nezmotljivi podpredsednik vlade in dolgoletni prijatelj za potrebno, da bi mu odgovoril. Če vemo, da je dr. Šusteršič v obče napravil Korošca za političnega prvaka, bomo verjeli, da nekdanji gromovnik klerikalne stranke ne bo pri volitvah baš z rokavicami nastopal proti svojemu nekdanjemu varovancu. Zato Je dr. Korošec, čim se je vrnil iz Severne BaCke, kjer je Že vstotič zagotavljal dotičnim Burnevcem. da je vera v nevarnost!, takoj stopil v Beogradu h g. Protiču, da ga vpraša, ako imaio radikalci kakšen pakt z d-. Šusteršičem. G. Protič mu ?e odgovoril, da za to vedo samo »službeni radikalci«, na kar je dr. Korošec ves v skrbeh odpotoval v LjuMJano, krepko odločen, da brani sveto vero v bloku s — komunisti.
= Komun'st? v Slovenci ?n volitve. Tz Beograda nam noročaio: Kakor je znano, je beogradskim komunistom vlada zabranila samostojni naston pri volitvah v narodno skupščino. Po informacijah v vladnih krogih pa ta prepoved za samostojni nastop komunistov n e velja za vso državo. Posamnim poda po lastnem preudarku zabranio aH krasne kim vladam je dano na svobodo, dovole samostoini nastop komunistov. 7ato se čuje, da na primer vlada na Hrvatskem n e bo delala nobenih ovir, ako nastopilo komunisti s svojimi lastnimi kandidatnimi listami. Tudi glede Slovenije se domneva, da vlada ne bo delala težkoč, ako postavijo komunisti svoje lastne kandidate. To neenako stališče nasproti komunistom   se   opravičuje s
GOSPODARSKI BOJ MEO FRANCIJO IN NEMČIJO.
ZASEDBA DORTMUNDA. — PO/V-CAREJEV1 RAZLOG!. — NEMŠKI ODPOR.
— Pariz. 16. Jan. (Izv.) Poincarć je zastopnikom tiska izjavil, da Je potrebna okupacija Dortmunda, ker le to mesto sedež električnih naprav, ki dobavljajo električno silo vsemu zasedenemu rubrskemu ozemlju. Dortmund pa je cbenem tud; središče železniškega omrežja. Poincare" ie prepričan, da bodo storjene odredbe prisilile nemško vlado k popuščanju.
— Dortmund. 16. Jan. (VVcIff.) Ob 11.45 dopoldne so vkorakale v sredino mes+a prve francoske čete in sicer 1 stotnija. V tem času ie krožil nad mestom aeroplan. Spopadov dosedai 5e ni bilo nobenih. Nadaljne številnejše čete slede peš in po železnici. Dosedai Je zaseden samo glnvrv" kHodvor.
— Dortmund. 16. jan. (WoIff.> Na peti iz Paropa pro-; Dortmundu korakajo francoske čete. V \Vetteru nahajajoča se konjenica Je od?Ia dpl'-ma proti Dortmundu, deloma pa proti Schwertu.
REPARACIJSKA vomtcija q KRIVDI NEMČIJE.
— Par's, 16. januarja (Tzv.) Pod predsedstvom Bartliouja je danes rena-raciska komisia razoravljala o predlogih francoske vlade glede nadaljne krivde NemČie v zastalosti dobav. S tremi proti ag'eškemu glasu je komis'ja ugotovila, da je Nemčia od 12. t. m. na ukaz nemškega glavnega komisarja za dobavo premoga zastala v dobavi in na ukaz vlade tudi v dobavi živine. Komisia je daie razsodila, da je Nemčija od 12.t. m. dalje kršila crlede dobav premoga in Živine § 17. odstavek 2 dopolnila k versai-ski mirovni pogodbi.
ODPOR LASTNIKOV RUDNIKOV.
— Essen, 17. ianaaria (Izv.) Lastniki rudnikov so odločeni še nadalje vztrajati pri svojem odooru proti dobavi premoga Franciji in Belgiji* odločeni so odkloniti vsak nadaljni poziv za dobavo, tudi če bi za to bili stavljeni pred vojno sod'šče.
— Berlin, 16. jan. (Tzv.) Vladni komisar I za premog, ki le najvišja avtoriteta v Nem-
, čiji, ki vedi produkcilo premoga. Je rbno-
tem, da se je samo glede srbijanskih | vn vsem premogovnikom prepoved, da bi komunistov dokazalo, da so   v   stalnih i daiaii še nadalje Franciji in Beleiii premog,
tudi ne proti plačilu s strani pariške in bru-j sciske vlnde. Včeraj se je Imela vršiti seja j med konvsHo lastnikov rudnikov In medza-I vezniško krm'sijo inženjerjev. Pred sestan-I kom so nemški delejratie povedali franco-I skim in?en?erjem, da so dobili iz Berlina omenieno prepoved, katere se hočejo stro-1 ko drfati in vsled tejra odpade veljavnost J v soboto sklenjenega sporazuma. Francoski zn«topn?k C o s 11 e je nato napisal nemškim
katerem zahfevn brez-Nem?ki odo rav-. po nemških
šele zadobila svojo ne- \ zak-nih. Delavski zastnptvki   so povedali
kontrolni konrsii. da zasedba ne more dati
zvezah z Inozemstvom, dočim ostali ko- 5 munisti ne kažejo tako izrazito svojih revolucijonarnih ciljev.
= O madžarskem vrira^^fii le podal za »Prager Presse« bivši češkoslovaški poslanec dr. Ivan Derer daišo izjavo, iz katere posnemamo nastopno: Ali mislite, da daje razdelitev Madžarske k nastopanju njenih vladajočih kro-
s preobratom
odvisnost. Madžarska je pri Mohaču ravno tako izgubila svojo državnost, kakor C^šVa v bitki na Beli gori, dočim pa se je Češka borila na strani antante in si je tako pri bojevala svojo neodvisnost, je bila Madžarska deležna svoje neodvisnosti klmb njenemu porazu. To, kar je da^es Madžarska, je najrodovit-neši del Evrope in ako bi se ona energija, ki se zapravlja za iredentistično propagando in za sovraštvo proti drugim narodom. porabRala za produktivno delo. bi bila Madžarska po svojem po-ložaiu, po svojih vodnih cestah in komunikacijah ena naibolj cvetočih dežel v Evropi. Za madžarski narod je seda-nia Madžarska zadosti velika, za madžarsko aristokracijo seveda premala in preveika rakitična glava potvaria ude, ki vedno fantazira, ker se ne počuti dobro v sedamih mejah. Samo ako se madžarski narod osvobodi te aristokracije in scdaniega režima, bo mogoče plodcs vito sožitje z drugimi državami. Samo p^tem bo mogoč pravi mir za Madžarsko, za sosedne države in za Evropo.
= Vse** £o?a za češke žarna!is*e.
»M. S. Denik« v Mor. Ostravi poroča, da bo na izrecno željo Masarykovo še btošme leto ustanovljena visoka šola za žurnaliste in sicer že v mesecu febru-
r'č ^rti^^a .nejro močno zm*Tv«nnJe pro-d"knje. P-lavo* 50 nafo zn'^ali delovni čas na P ur. tako da odoade vsako Izcedno delo, k*r bo v velikansko škodo splošni produkciji na v^m zmedenem ozemlhi.
— P?r'z. 16. Jan. (Havas.) Sklep slede ?4'irne od^ditve zanl«nl*»nla premoga, je bil po p^'Tffifn n"V*ra l?s*a s*nrl»»n zato. ker s*> nen^kf Industrije! b*»*c sklenili 16. t m. obn^v^ti prem^rovne dajatve.
VEUKO POVPRAŠEVANJE PO ANGLEŠKEM PREMOGU.
— London, 15. 'anuara. (\Volff.) Oku-pacia merskega ozemla ima za posledico vedno večie zahteve po angleškem premo, gu. Naroč la iz Francije, Amorike in Nemčije so postala tako vel ka. da so sklenili podjetniki uvesti v rudnik.b mesto Turno 8umo delovno dobo.
Krvavi konflikt v Bochumu.
VEČ MRTVIM IN TEŽKO RANJENIH. — KOMUNISTI NAPRAM FRANCOZOM.
— Berlin, 16. jan. (Izv.) V Bochumu je pršlo v nedeljo, zvečer do krvavih demonstracij. Francoski vojaki so streljali na množico najprej z navadnimi, potem pa s strojnimi puškami. Prva poročila naznanjajo dva mrtveca in okoli 20 težk'h ranjencev. Ves popoldan so množice demonstrirale, proti večeru pa se Je zbralo okoli 20.000 oseb pred magistratom kjer Je prišlo do ve-Tkecra kričanja in sovražnega nastopanja
anu. z upravo imenovane šele sta po- proti Francozom. Iz množice ie padlo na vo-venena dva ravnatelja, namreč: vse- ! jaštvo kamenje. Do p?Inoči so trajal? nemi-učihški profesor bivši minister dr. Gril- ri po ulicah, in francoska cblast jih nt mo-bor in pa urednik »Narodnih listov Jos. udubiti. Komunisti so se ves čas dr?a!l
Pen'žek. bivši dunajski korespondent CD strani- trenotno so prepeval svojo med-»Slov. Nareda.«
= Angleška javnosf in francosko* nemški konflikt. Kakor je znano, an* gleška vlada v reparacijskih zadevah ne stoji popolnoma na strani Franco* zov in se očito protivi francoskim re*
narodno himno in klicali proti francoskim vojakom: »Živel?. naSi francoski bratje!« N^m?ke množice so prepevale na vse crlo »Peuts-Mand. DeutscMnnd Cber alles!« Okoli 20. zvečer Je prišlo na postaji do ostreča spopada med demonstranti in francoskimi četami.
presalijam v Porenju. »Daily Mail« se |      — Pariz. 16. Jan. (Izv.) Listi ngotav-je obrnil na angleško javnost, da izve njeno mnenje glede francosVo*nem5l-e* s^ora ter priobčuje dolge kolone dopisov o tej zadevi. »Niti en odsto* tek naših korespondentov ne stoji na strani   naše   vlade«,   piše   uredništvo. ! »Vsa publika je u ver jen a, ria. je fran» coska akcija upravičena. Kar sc tiče nas samih, smo mnenja, da je Franciia ! ubrala pravo pot, ki je najbrž tudi edi* na pot, ki je mogoča. Uvcrjeni smo, da   ta   pot   ni   tako   nevarna, kakor mnogi mi«'iio, in želimo svoji zavez« niči najboljših uspehov.«
ljajo da do danes Se nI prispelo v Pariz uradno poročilo o spopadih francoskih čet z demonstranti v Bochnmu. Vest VVolffove-jra urada je treba sprejeti z rezervo, ker
N|e močno pobarvana.
j — Bocuum. 16. Jan. (Tzv.) Povodom
včerajšnjih demonstracij Je bil ustreljen lTletnl deček nekega strojnika.
— Berl*n, 16. Januar'a. (Izv.) Tz Esse-na poročalo o polurnem Straiku še nastopne podrobnosti: Med štra5kom ie bila nred hotelom »Ka?serhcf«,« ker stanue"o fr^n-c>ski Infenir i, hrupna demonstracij. Velika množica prebivalstva je nrepev^la pa-4 trijotične pesmi ln klicala »Živela Nemči-
ja !c. Francoske vojske so cbkollli In Jim £roz;Ii. V okolici Essena je padlo celo nekaj samnov na francoske vojake in potrgani so bili vsi javni irar.coski oklici. Francoski povel nik Je zaukazal za shiCaU da bi se demonstracl.e nadal.evale, uporabo orožja.
Priprave Poljske.
— Varšava, 16. januarja (Izv.) Šef generalnega štaba maršal Piisudski je z gcneralŠtabnimi strokovnjaki in nekaterimi generali odpotoval v Kovno in nato obišče tudi Brest Litovsk. Vlada ie razpisala nabore vseh moških, starih od 21 do 40 leta. Iz krogov stoječih blizu vlade se doznava, d t smatra poljska vlada čas za zelo kritičen in da lahko pri le do izbruha. Potovanju maršala Pilsudske-ga in strokovnjakov na mejo pripisujejo veliko važnost.
— Berlin, 16. januarja (Tzv.) Večerni »Achtuhrblatt« javlja: Sovjetska Rusija se boji konflikta s Poljsko. Rdeče čcic se zbirajo ob rnsko-poljski meji Trockij je odpotoval v Smolcnsk. Poro-čiJa iz Varšave vole, da je maršal Piisudski v spremstvu vojnega ministra odpotoval v Brest Litovsk.
Dogodki na Madžarskem.
MADŽARSKI  EMIGRANTI   PROTI HOR-THYJrZVEA\U REŽIMU.
— Beograd, 17. jan. (Izviri Z ozirom na kritični položaj v mednarodni po!i;ikl namerava zunanil minister tekom današnjega dneva ali prihodne dni podati zastopnikom tiska obš'ren eksp^ze o v^ch onih zunan:epolitičnih problemih, ki globoko vpliva'o na položaj naše dr/ave. Budimpeštanski poslanik dr. Mi'an M i 1 o j e-v i Ć je bil pozvan v Beograd, da poda zunanjemu ministru zelo obširno poro^/o o dogodkih na Madžarskem. V Beogradu so prepričani, da se jc sitnaera napram Madžarski nekoliko usmerila in da bo Madžarska vpoštevala razloge male antante. Fo-slanik Miio'ević e poznan v Beograd, da poroča zunanjemu ministru o nekaterih detajlih sobotne demnrše.
— Beograd,  17. Januarja. Madžarski politični  err'granti  so predsnočnim priredili  zaupen  sestanek,  kateremu  so prisostvovali grof Miha-Io Karolvf, Oskar .lassv, bivši župan  Pečuha Bela-Linder In mnosl madžarski  politični  beeuncl.  Groi Karolvl je imel na shodu dalši govor o zunanjepolitični situaciji. Opozarjal jc navzoče na predznake, ki govore o voni In očrtal delovanje Madžarske. Na Madžarskem stalno govore samo o vojni in to ie mogoče le radi tega. ker so na  Madžarskem lo vedno na državnem krmilu ljudie,  ki so leta   1°i4.  Izročili  ultimatum  Srbiji. Med srbskim  in madžarskim  narodom  ne obstoja nobene diference, ne obstaja nobeno: nesoglase. Madžarska delagacl:a, ki ie ti 1915. prosila za premirje v Beogradu, Jo J bila od srbskega naroda priiatclsko spre- -jeta. Zada vojna je bila delo madžarskih! militaristov, s katerimi pa   se   ne more' Identificirati madžarski narod. Blagostanfe, Aladžnrske Je odvisno od dobrih In prija- > jatel'sk'.h odnosajev z Jugoslavijo. Naloga' madžarske emigracije    v    Jugoslaviji Je vzpostaviti to pri'atel'stvo. Shod se Je izrekel za neodvisno demokratsko madžar-i sko republiko ter proti sedanjemu drŽavi nemu Horthvjevem sistemu.
Povsod vojna nevarnost.
— London, 16. ianuaria (Izv.) »Mor-; nlngpost« javlja iz Beograda, da ie Rusija ob dnjestrski črti zbrala okoli 30.000 mož sovjetske armade. Po poročilih Iz Sofije vodi Stamboliiski pogaiania z Rusijo in Turško za slučaj eventualnega, konflikta na Balkanu oz. v Besarabiji, Za slučaj, da sovjetska Rusija vpade v Besarabiio. bi imeli bolgarski prostovoljci nalogo Izzvati nemire v Makedoniji in na Balkanu.
Nasproti tem vestem Izjavlja bolgarska vlada to-Ie:
— Sofija. 16. jan. (BTA) Bolgarska TA na temelju merodajnega pooblastila odločno dementira popolnoma neutemo-Hene tendeneijozne vesti, ki jih posebno Siri romunski tisk. da namerava Bolgarija v slučaju konflikta v srednji Evropi ali če bi sovjetska Rusija začela akcijo proti Romuniji, prekoračiti svojo nev* tralnost. Nasprotno, bolgarska vlada odločno stoji na stališču mirne politiko. Bolgarska vlada se ne namerava udele-j žiti nobene kombinacije, ki je naperjena, proti kaki državi, najmanj pa misli ona o tera, da bi se pridružila sovjetski Rn> sljl kajti med boljševiškiml Rusi Ini agrarnimi Bolgari ni ničesar skupnega,; Bolgarska vlada je naročila svojim zastopnikom v inozemstvu, podati pri odgovarjajočih vladah potrebna pojasnila**
KONCENTRACIJA ČEŠKOSLOVAŠKIH ĆET PROTI iMAOŽARSKI.
— Praga, 17. januarja. (Izv.) P»' uradnih izjavah so vse inozemske arlar-mantne vesti o koncentraciji češkoslovaških čet ob madžarski meii neresnic-' ne in tendeneijozne. Te vesti je v bistvu smatrati za seb?čen borzni manever.
SNEŽNI VIHARJI V AVSTRIJI.
— Solnograd. 16. januar a. Danes ponoči ln dopoldne 'e divjala po celi deželi močna snežna nevihta, ki je provzročila na polju in poslopjih veliko škodo. Tudi v že-lezn;Skem prometu so nastale znatne ovire.
— LInz. 15. januar'a. Orkaničnl snežni vihar, ki diva    neprenehoma od včera:-Sn ega večera, fe povzročil   na telefonu, strehah In drev u ogromno škodo. Dopol-j dne je vihar ponehal.
Stran 4
-SLOVENSKI   NAROP.dne 13 januarja
3teV.
nevne vesti.
V Lmbiiant. dne
— Kako snuje dr. Kukovec napredni blok? br. Kukovec si je usivarii icp načrt za ustanovitev naprednega bloka, ki bi imel glavno nalogo, da mu zavaruje njegov poslanički mandat. Ta svoj načrt je hotel sprva izvesti z lepa. Zato se je obrnil, poin sladkih besed in obljub, na samostojno kmetijsko stranko in na narodne socialiste, hoteč jih na lep način izvabiti v svojo lopo. Ker pa sta obe ti dve stranki snubilča predobro poznali, sta mu dali košarico. Nato je skušal svoj načrt oživotvoriti na zaplotniški način — s spletkami in intrigami. Napotil se je v Brežice, zasejal tam razdor med samostojne kmete, hoteč s tem dobiti vsaj del kmetijcev na svojo stran. Toda tudi ta nakana se je dr. Ku-kovej klavrno ponesrečila. Zato je sedaj mož hud, zelo hud, da bluje ogenj in žveplo. Česar ni mogel doseči ne zlepa, ne s spletkami, hoče sedaj doseči zgrda. Zato naslavlja v svojem mariborskem telesnem glasilu na naslov narodnih socialistov, ki jih smatra za glavne krivce, da se mu ni posrečil njegov projekt, to-le strupeno, oh enem pa tudi gmljivo epistoio: »Gosnodu Brandtnerju naj njegovi somišljeniki predoči jo pot njegove odiseje v zadnjih mesecih, da bode razumel, do kam je že dospel. Premočijo naj rrm, da je pomagal doseči z za grenkim kongresom zrnnljnnje demokratske stranke, vs?cd česar so srečno dobili vlado države radikale! sami, ki menda niso bniKi. nego je bil prejšnji režim z udeležbo iugoslovensk'h demokratskih Idealistov« Spominjajo naj nar^dnosoclalncra poslanskega kandidata na hazardno iero v Ljubljani, k*cr se je sofeaJ z užaljenim demo-krarskirn uskokom in dosegel zmago klerkolcev in komunistov. Sedaj je stopil Hrandtner v zadnjo metamorfozo, da iz slovanskega gromovnika in P?s!onirane?ra branitelja neodre-šenih bratov postane razredni borec za Fiixernacionalo komunistov In socialistov. Take<ra baš na narodno vročih tleh v Mariboru poleg nem-Skecra kandidata §e rrtjno rabimo. Mi z žalostio u<rotavliamo ta žalostni konec demokratskih disidentov. Do nafvečjega samozataievanja ?mo do zadniega hioa pričakovali, da razredniki najdejo slovensko srce In se najdejo z nami na delu za aktualni gospodarski in upravni program na narodni meji. Mi še nismo v posesti odklonilnega odgovora. Se zmiraj smo pripravljeni ti struji pomagati — zasigurati mandat v Sloveniil. če ga rajše iščejo v internaciionali, srečna vam not in z Bogom! Naš narod je dovoli trezen, da vas bo mo^el potrgati, če mora proti naši volji tako bit?.« Vodja mladinov se po nepotrebnem razburja. Demokratski disident? in narodni sociMisti ne potrebujejo njegove pomoči, da se uvefia-vl*o v rorbt. Volitve na bodo pokale, v koliko je dr. Kukoveo trora-vfjfeii nastopati tnko samooblas+no. d s s* prisvaja deliti fn znn*otavlinti martlfete drtteifft, ko le vrel javnosti noiorfr^no *rmno. da je prav on HsH ki brli kpkor vsi potrebuje, da mu drugi obrabilo in znšir/uraio mandat.
— Vo'^ve v vlcil *nMri svet TJ-frvv^if* jTigociov. nčitebstva, poverje-rrs'v> Liub'*ana prinoroča v aTJSfteff©-ven Tova*n§ti« za volitve v vi?n §r»mrj sv? fe-T* ka"d'dnte: za okra?e MoSiŠlcn d^Tina. Marenberk, Maribor (okolica fn rr?e*tr). Sv. Lenart. Ljutomer. Mur«ka Sobota. D^nja Lendava, Orrnn*,. Ptui, Sloves igra dre in Knnuce kot člana 1. Ivjm Tnr«^5^, nadučitell v Mnribom: 2. Anton Omis, ravrtatell na Dolu pri fT^nsMni. kot namestnici L NtarHfl Po-dteC, nčfteljfca v Limbušu, 2. .Tan?a Mi-fvV>vč7č>va, nadn'iteb'ica v Kranju: za okra'e Šmarje—Logatec. ? ostani. Slov. B^t^lca- C-ornu Grad. Cebe, Vrancko, L^^ko, Kozle. B^c/icr—Sevnica, KrSko, Novo rae^to in Litija kot člana 1. Anton ffmis, ravnatelj na Dolu pri Hrastniku: 2. Ltika Jr'enc, ravnatelj mešč. §o!e v Lhibl;rmi, kot namrs+nici: 1. .Tam"a Ml-Ik'svr^va, nadu^^teb'ica v KranTu; 2. IT^a W*«cVc, u?iteb*lca v Lhibb'an': za okraie Koc^vfe, Logatec. Ljubljana fme-yfo in okoJicaV Padovliica, Kranj. Kam-r*V in Črnomelj n Člana 1. Luka Je'enc, r?»^nnt»li v Lb'bb'anl 2. Tvan Tomažlč, na^'TciHl v Maribor«, kot namestnici
1. PVa W?»cc**e, učitclttca v LftiMfanf !n
2. Marba Oodec, učitclfica v LlmbuŠu.
— Dar kr?revske dvolce. Kral' In Jrrrlica sta dfrovala »Materinskemu udruženi« 10.000 D fn Izrazila obenem Želo, da fn! nns! v »Materinskem udruzemu« ena zJbe^a Ime kral:a In ena Ime kraHce.
Proslava Pa*feurja. V spomin in proslavo Luis Pasteurja, velikega učenjaka in dobrotnika Človeštva, ki je začrtal pota novi, eksperimentalni mikrobiologiji, podij smernice za m o« demo aseptiko, objaanil bistvi} raznih
17. januarja 1923.
nalezljivih bolezni ter dal Človeštvu Ick proti strašni bolezni stekline, se vrši ob priliki stoletnice njegovega roj* stva javno ljudsko predava« nje dne 20. januarja t« L v veliki dvo* rani Mestnega doma. Predava g. dr. Š i m e c, šef bakterij o! oške stanice. Začetek ob pol 20. zvečer. Vstopnina prosta. Vsi sloji prijazno vabljeni
— Zadušnica za pokojnim Drvoto. V župni cerkvi Marijinega Oznancnja se je vršila danes cb 10. dopoldne svečana zadušnica za pokojnim opernim pevcem Josipom Drvoto. Cerkev *e bila natlačeno polna občinstva, znak sploSne prll ubleno-stf, kf jo le užival pokojnik v L'ubljani. Žalnega obreda so se med drugimi udeležili generalni konzul CeSkosIovaSke dr. Otakar DeneS, vladni zastopnik In načelnik ministrstva prosvete dr. Skaberne, zastopnik mestne občine dr. Miljutin Zarnlk, po-Iici'skf ravnatelj dr. Gustin, nadalje polno-StevPno zbrnnj Igralci opernega In dramskega gledališča in mnogobroni zastopniki raznih ob!asti:. Na sredi razsvetlene cerkve re stal mogočen katafalk, okoli katerega je gereto 12 sveč. Med žalnim obredom :e na koru svirat gledališki orkester, operni zbor pa Je pokonlku zapel po-slcdnjikrat v slovo v srce segajoče žalo-stinke. Ob 11. je b'la zaduSnica z žalostio-ko »Vigred se povrne« končana.
— Poroke. Bivši član našega gledališča g. franta B o h u s l a v, ki %t bil v vo?ni težko ranien in je nato oslepel, nam sporoča Iz Prage, da se 25. t. m. ob 9. dopoldne poroči pri okrainem glavarstvu na Smi~novu z gdčno. Ando Homolkovo. — Danes popoldne se je poročil trgovec z lesom v Radečah g. J a k š e z go. B e r -natovlčevo, trgovko v Ljubljani. Bilo srečno!
— Zavetišče za čeSke gledališke Igralce. Kakor poroča »Divadlo«, bodo še to pomlad pričeli v Zbraslavi z zidanjem zavetišča za stare in onemogle pokrajinske igralce. Člani Nar. divadla so ustanovili društvo za stavbo zavetišč Češkoslovaškemu gledališkemu osobju v časten Vojanov spomin, čigar protektorat je prevzel prvosednik Masarvk. Stavbišče je društvu poklonil lastnik zbraslavske graščine Barton. Kakor utegne biti več ali manj znano, je bil rajni Voianov oni človekoljub, ki je na vso moč propagiral založbo zavetišča češkoslovaškim gledališkim igralcem.
— Zahvala. Odbor pevskega društva »Lhibranski Zvon« se Iskreno zahvaljuje vsem posetnncom Silvestrovega večera «a nfih udeležbo In Se posebej vsrm, ki so darovali dob7tke za srečolov. Cisti dobiček edfne naše zabavne priređ-'rve v letu te Ml namen'eti fondti za Izdalo novih skladb. Naklonjenost občinstva Je društvu omogočila, da vršf svojo dolžnost tudi v bodoče. Srčna hv?!a!
— Zahvala. Bolniki očesnega oddelka Splošne bolnice v L*ubJTani Izrekamo tem potom nailskrcnešo zahvalo preblagemu gospodu primarnu In vsem blagim dobrotnikom za tako lepo prirejeno In uspelo bo-žičnlco na imenovanem oddelku. Zahvalu-iemo se za trud In požrtvovalnost vsem igralcem, deklamator'em In pevcem, ki so s svoimi lzvaian?i pač marsfkako dušo zazibali v pozabljene nenega gorja. Zopet smo spoznali, da še Žive ljudje, da še b?-ie:o srca za trpeče bližnje, tudi v teh viharnih časih, ko je vsak sebi navadno najbliži. To nas Je ganilo, kat| videli smo, da ne nosimo ml vse teže svo'ega bremena sami. temveč da vedo drugi zanj In da nas skušajo razbremeniti; zato se pač s hvaležnimi srci oziramo nane In želimo, da Jim v povračilo bodi Bog.
— Tvrđka »Zlatarka« v Ce!?n Je že skoro dograd?la leno moderno stanovan'-sko hišo Pred grof r o, katera je namen e-na za stanovanja nfenim uslužbencem. Tudi pri palači Jadranske banke v Aleksandrovi ulici se dela nadaIJue?o in boste obe trši še tekom tega leta oddani stanovanjskim namenom. Mestna občina pa prične takoj v spomladi z gradno velike mestne stanovanske hiše v Razlagovl ulici, ki bo obsegala 27 modernih stanovan*. Stavbene načrte je Izdelal arhitekt Costaperarla v LTubPani. Ko bodo te nove stavbe oddane niih svrham, je upati, da se bo vssi nekoliko omilila v našem mestu stanovanska beda.
— V vzvISevan'n stanovan'skli najemnin v Celju vlada'o še vedno zmedene razmere. Nekateri hišni posestniki brezsrčno zvišu ejo naTemnine. Primeril se ?e slu-ča*, da je neki hišni posestnik zvišal na-Temnino za stanovan:e obstoječe Iz ene sobe in knhinTe v kateri mora Imeti stranka lasten štedilnik od 90 kron na 190 Din. TakJh primerov Je vso polno, čudimo sc, da nekateri posestniki nimajo popolnoma nič srca za svo ega najemnika. Drugi hišni posestnik? pa so se zopet izrazil, da sploh ne zvišajo naemnlne in ostaneio pri starem. Takih ie seveda malo. Najemniki se tem neprimernim zvišnn'em seveda ne pokorijo In bo končno take pretirane zahtev« razsodilo stanovanjsko razsodišče.
— Vlomilci so poskušali v eni sadnih noči zopet svojo srečo v neki trgovini na Cankarjevi cesti r Celju. Bfll pa so prepo-denl. ie vredno s« Jim Je posrečilo kaj odnesti
— Neprevidnost z orsffen. V pisarni dr. Kalana ▼ Celju se Je pri snažen*« samokresa ustreli! vod's pisarne Albert Medvedšček. Krogl'a ga Js zadela v levo ramo In tam obtičala. Prepel ali so ga v celjsko bolnico.
— V Cefht Is bfl Sfsffrn bfvll avstrijski oficir dr. Arnulff Kogler, ravno, ko se Je hotel odpelsti s vlakom. Kogler is pustil nekega našega vojska med vožnjo Vsllkovec - Celovec privezati na vlak In ie sled&a pretrpel grozne ouiks, JCogJer, ki
ima na vesti ie več sličnih zločinov, svoja dejanja taji. Kdor bi mogel o nem sporočiti kaj natančnega, naj to javi policij v CetjSJb
— Poštna zveza med D. M. v Polju In Ljubljano. Začenši s 1. januarjem t 1. se Je poštna zveza med D. M. v Polju In Ljubljano v toliko spremenila, da odhaja peštni voz vsak dan Iz D. M. v Polju In sicer cb 7. uri ter prihaja v Ljubljano ob 7.59, iz Ljubljane pa odhaja poštni voz ob 8.15 ter prihaja v D. M. v Polju cb 9.15. Popoldanska pešpošta (samo za pisemske pošiljke) Je ostala neiz-premenjena.
— Pas'a steklina r Mariboru. Na Koroški cesti v Mariboru je stekel pes ugriznil štiri osebe. Prepel ane so bile v bolnico. Oblasti so izdale stroge varnostne odredbe.
— Občanski odbornik kaznovan. Martin Bezjak, občinski odbornik iz Krčevine pri Mariboru, je dobil 13. avgusta 1. 1. pri okrajnem glavarstvu za sebe in za tri druge someščane več koruze po S K kg. Okrajno glavarstvo pa mu je tudi izročilo 10 kg koruze, katero naj bi Bez ak izročil siromašnemu Jožefu Hrvatu in sicer brezplačno. Bez ak je koruzo sicer izročil, toda zaračunal je Hrvatu koruzo kakor drugim po 5 K kg. Bezjak je bil ovaden in pri okra'nem sodišču v Marboru radi goljufije obso.en na tri dni strogega zapora. Ker mu to ni bilo všeč, se je pritožil, trdeč, da ni imel namena ogol ufati Hrvata. Pri vzklicnl razpravi 16. t. m. pa ni dosegel nič, ker je okrožno sodišče zavrnilo n.egov vzklic in potrdilo prvotno obsodbo.
— Vinič&ria okradla tvojega gospodar* Ja. Alojzij in Marija Kaiscrsbergcr sta slu* žila kot viničarja v Perkovi graščini pri PtvH in lita tamkaj vzela po večkrat njj* boljšega vina In pa nosila na svoj dom. Ko jc upravitelj Pavel Sega vprašal Kaisersbcr« gerja, za^aj je vedno manj vina, mu je ta odgovoril, da je vzrok sod. Ker pa se je Šega prepričal, da ti trditev ne odgovarja resnici, jih je ovaJil in v svoji ovadbi trdil, da mu manjka 40 litrov vina. Radi tega sta bila pri okrajnem sodišču v Ptuju obsojena Alojzij ns 14 dni, Mariia Kaiscrsbergcr pa na 5 dni zapora. Proti tej ovadbi je Kaisers* berger vložil vzklic. Okrožno sodišče v Mariboru je sicer zavrnilo vzklic, aH kazen se jima je vendar znižala; on je bil obsojen na pet dni. ona pa na 24 ur strogega zapora, ker je Kaisersbcrger trdil, da si svojega deleža, katerega je imel dobiti, ni vzel.
— Tatanin dan. Ruski akademiki prirede Tat anin dan 25. t m. pod pokrovl-telstvom g. pokralnskega namestnika. Komite dam za oskrbo ruskih akadem'kov je prevzel ves aranžma fn buffct. Sodelovale bodo najboljše moči našega gledališča ter ruski akademiki. Gorenji in dolenji prostori Narodnega doma bodo gotovo nabito polni, saj bo poleg umetniškega užitka tudi mnogo zabavnega, pri vsem pa naj bi bila prav Izdatna pomoč ruskim akademikom ter olajšana njih beda.
— Bedna žena z 9 otroci, katere mož ne zasluži niti za hrano svo e rodbine, prosi usmilena srca za podporo. Spreme vse — staro obleko, čevle, perilo alf karkoli. Za vsako d?.rflo bo hvaležna. Rodbina stanuje v baraki Darila sprejema uprava našega lista.
— Kino »Matica«. V četrtek se začne predvajati II. del velezanimivega Napoleonskega filma: ^K^alii v prognanstvu«. — Predstave vsak dan od 4., pol 6., 7., pol 9.
— Koncert. Danes in redno vsako sredo, soboto In nedeljo koncert salonskega orkestra v kavarni »Tratnik« na Sv. Petra cesti. Začetek ob pol 23. do pol 1. ponoči
— Čevlji domaČih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št 20.
KuRva.
Sokolsfvo.
— »Sokol na Viču je imel v nede1:o dne 14. Januarja t 1. svoj XIII. redni občni zbor v Sokolskem domu. Udeležilo se ga je preče inje Število članov In članic. Kot zastopnik Ljubi anske Sokolske Župe je prisostvoval občnemu zboru brat P e t r I č. Po poročilih društvenih funkcionare v, ki so točno in izčrpno podali svoa poročila so se izvršile volitve. Za staeosto je bil med viharnimi ovac f a m i bratov In sester ponovno soglasno izvoljen naš zaslužni in marljivi sokolski delavec brat Janez Gašper I n, ki bo v prihodnjem mesecu slavil lOletnico svo jeza starosto van a pri vl-škem Sokolu; za podstarosto brat Mihael
Ne če mar; odbornikom bratje Prance Z a v a š n I k, Stane Knez, Jože Brod-n i k, Rafael B a č a r, Lojze Clk, Viktor Belič, Jože L o j k star. in sestra Mici K o š č e v a. Za predsednika kulturno-prosvetnega oddelenia brat  Moize M e r-
čun. Za namestnike: sestra Albina Thaler jeva in Ivan HORVAT; za preglednike računov: brata Franc Klemenčič In Janez Zore. Po končanih volitvah sta Se v kratkih in jedrnatih besedah bodrila brate In sestre k vztrajnemu in požrtvovalnemu delu sokolskemu brat PetrlČ in starosta Gašperin. Bratje In sestre! Vsi na delo za vzvišeno In sveto ide o in misel — sokolsko! — ZDRAVO I
— Sokolsko gledališče v Radovlfcl ponovi na splošno željo občinstva v nede-I o dne 21. t m. ob 15. uri Še enkrat In sicer zadnjič »Miklovo Zalo«. V nedeljo dne 28. t m. ob 15. se ponove »Brat e sv. Bernarda«. Povpraševanje po vstopnicah Je žs sedaj veliko. Preskrbite sl Jih v predprodatf, k| jo oskrbuje brat Jaklič.
— Jezdni odsek telovadnega društva Sokol Ljublbna vabi brate Člane na redni letni sestanek, kt se vrši v ponedeljek 22. Januara 1923 ob 20. v Narodni kavarni s običajnim dnevim redom. Udeležba dolžnosti — Z d r a v o 1
— »Sokol« Ljubljana II ima letošnji redni občni zbor v nedeljo, 28. t m. ob 9. dopoldne v telovadnici državne realke. — V nedeljo, 21. januarja, ob 9. uri dopoldne pa se vrši istotam pripravljalni članski sestanek za občni zbor. — Bratje in sestre, pridite polnoštevilnol
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA.
Sreda 17.:    »či:dež sv. Antona« in »Črna
dama iz sonetev«. B Četrtek 18.: Idijot. Začetek cb pol 8. Izven. Petek 19.: Lil cm. D Scbota 20.: Vcjičck. Izven,
OPERA.
Sreda 17.: Zaprto Četrtek 18.: Meiistofclcs. B Petek 19.: Nižava. Izven Sobota 20.: Jenufa. E
mm*
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v Ljubljani.
V soboto 20. jan.: Avtononvst.
V nedeljo 21. jan.: Charlcveva teta.
m m
*
— Dr. J. štcl^a: Stari greh! Veseloigra v treh deran'ih. Preložil Fr. Govckar. V Ljubljani 1923. Izd^'a Zveza kulturnih društev v LJubljani. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani Cena 7 D, po pošti 75 par več. Zgoraj omenjena veseloigra, ki Je pravkar izšla v založbi Tiskovne zadruge v Lhibljan!, bo dobro služila vsem podeželskim odrom in jo zato toplo priporočamo.
— Pomoč li'eratom na PoJjsAom. Zborovanje potiskih literatov in plasti-kov je predložilo parlamentu nastopno resolucijo: Visoka zbornica nai blagovoli odrediti, da vsak umetnik, ki je doseg?! šestdesetletno starost in je celo življenje žrtvoval delu, publikaciji svojih umotvorov in nima premožema, ki bi mu zadostovalo na stara leta, dobi od države subvencijo v znesku prejemkov viš;ejr.a državnem uradnika. Teh kandidatov za subvencijo re bo na Poljskem več kot 25 in ta vzvišena bumanitarna odredba ne bo otežila državnega budžeta.
•  • •
A« Debel'aV:
lilan Vi&asovic.
Zivanovičev »Venacc je letoSnlo Irnu-arsko Stev'lko v znatni meri posvetil svojemu sotrndniku in pri atel u Velimhru R a -j I č u, profesorju in plsatel'u, kl je na svojem kratkem potu (1879—1915) ostavil viden sled za seboj. N"er:ovi poznavatelji so se spomnil? skromnejra rodolhiba ob n!e-govi 251etnicl, »er ie ovih dnna zavrScna prva četvrt veka od priznanja n.cgova dara«.
Med pri^nevačl opazite tudi nn$>c:a naslovnika, ki je sin goriškega rojaka Šti-bfla - Vtikasoviča. Seznan:l sem se z nrim v Parizti. k'cr zastopa spedici'sko tvrdko.
V letu 1912. ie Imel tik Sorbonne v uli:I Tou!l?er v nacmu jrostilno »Restanranl In-tenmtionnN,« katerega Je namcmval pre-Čaratj v fantastičen umetniški kabaret. Ne vem, ali se bodo lepi nr!lepi kcda; uresničili: vem pa, da e k. Vukasovlč polen vsetra svo'ega vsnkd?.n?eca uderstvovnn"a dovzeten in spreten kn iževnik, kateremu se ?e obneslo že precejšnje Število krrrših umotvorov, zlasti basni. Jugoslovanski pri'atelf Phfčas Lebesgue mi e pred meseci sporočil, da ga prevaja na francoščino.
črtica, kl vam ?o podn'em v slovenski obliki, nosi sledečo piščevo opombo: »...opis fednog Istinitog do£od'n|a, od-Igrnna u iednoi od nnših gradskih bolnica u toku posledn ih velikih ratova. Posvetno sam ova; dojrnd al Veli, Jer ml se čini da posto'i neka dublja unutraSn'a veza u sličnostima između n'ejra i načina Veljina shvatnn:a požrtvovanja.c
Glasbeni vssinik
— Dr. Josip Čcrin izvaja na svojem slnfor.i'jncm koncertu, ki se vrsi v ponede«
Ijck dne 22. t. m. z znamenito Jirakovo sinfonijo v c*molu. Ta sin foni ia tvori glavno točko pondeljkovega sinfonicne^a koncerta. Jirak je bil rojen dne 2S januarja 1891. leta
v Pragi, kjer je absolviral pimna^ijo ter juridiene in filozofi'ne študije. Nato je Študiral glasbo pri slavnem češkem sklada* tel ju Viteslavu Novaku v Pragi in za tem pri Josipu Focrsterju, ki je živci takrat na Dunaju (1911*1912). Med vojno je Ji^ak opustil pravniško karijero ter se popolno* ma posvetil gledališču in glasbi. Nainrcj je bil ravnatelj opernega zbora v gledališču na Kraljevih Vinogradih v Pragi. Od leta 1^15 do 1918 je bil kapelnik mestnega gledališča v Hamburgu, takoj po prevratu je postal operni šef Narodnega glcdMiš'a v B~nu, od koder jc odScl jeseni ieta 1919 kot kapelnik* gost v Prago. Leta 1920 je postal kanclnik češke Filharmonije, obenem pa t"di prvi zborovodja pevskega zbora »HTahol<* v Pra* gi, s katerim je priredil turnejo po Jugo* slaviji. Od jeseri leta 1°20 deluje kot nro* fesor teorije In kompozicije v kompo-nrijski Šoli praškega konzervatorija. Kot skladatelj je Jirak izredno plodovit ter \9 komnori-al v vseh mogočih glasbenih, oblicah. Ve "ina niegovih skladb ie ir'la v založbi Hi'debnc
Matice Ccske. O sinfoniji jutri nekoliko več. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
— Odbor Zveze slov. pevskih zborov ponovno vabi vse včlanjene zbore, vse slovenske pevce in pevke, da si nabavijo pevski koledar za leto 1°23. Cena Izvodu 10 dinarjev. Naročajte v Zvezni knjigarni v Ljubljani. Društva naj naro-Če koledar za ves zbor obenem, da si prihranijo nekaj poštnih stroškov.
— Nova glasbena edici'a! V založbi pevskega društva »L:ubljanski Zvone Je izSlo S žensk h dvospevov s klavirjem, katere Je Učlasbil Emil Adamič na besedila Cvetka G o I a r j a »Iz bosanskega perl-vo*a.« Prva slovenska Izdaa Ženskih dvospevov, ki bo gotovo razveselila naše pevke In ženske zbore po društvih, ki imajo na razpolago klavir In pianista alf pla-nlsturo. Izdaja obsega 23 strani, se l?čna po sunant opremi, lepem tisku. Partitura statte is 16 dinarjev. Utograiirani glasovi
(sopran In alt) vseh petih pesmi sc dohe s partituro vred pri pevskem društvu »L:ub-| Ijaaskl Zven« v LJubljani« Narodni dorn. L, desno. — Narcca]te!
najnovejšaIorggilaT
ODISK AVSTRIJSKEGA KANCELAR-JA V BEOGRADU.
— Eccsrad, 17. januarja. (Izv.) Avstrijski poslovni odpravnik je včeraj po-sctil zunanjega ministra ter z njim dalj časa konferiral o možnosti obiska av-strkskega kancelarja v Beogradu. Na zadevno vprašanje jc zunanji minister dr. Ninčič odgovoril, da bi bil kancelar-jev obisk pri vladi zaželjen. Odpravnik je nato naznanil, da pride kancelar dr Seipcl 20. februarja v Beograd.
Boj za Memelj.
— Varšava, 16. ;anuara. (Izv.) Po poročilih Iz Kovna ie litvrnska narodna skupščina sklenila anektirati od litvinskih do-brovol cev zavzeti Memelj.
— Pariz, 15. januarja. (Wo1ff.) Po po-roTiki Havasove agente Iz Ko\vna se je vrs;'o tam zborovan'e v prid ancksl'e Mc-mela po Litovcih. Deputaciji udeležencev je prezident republike razložil tendence vlade in izrazil upan'e, da bo sklep poslanike konference združil Mcmcl z Litvo,
Borzna poročila.
— Zatrrcb, 17. januara. (Izv.) ZakVu-ček. Device: Curih 19.50, 19.60. Pariz 7.05, 7.07, London 582, —, Berlin 0.63, 0.66, Dunaj 0.1465, 0.1480, Praga 291.—, 295.—, Trst 5.05, 5.10, Newyork 103.—. 104.—. Budimpešta 3.85, 3.90. Valute: dolar 101.—, 1C2.—, lira 5.05, 5.05.
— Curih, 17. januarja. (Izv.) DannSnla predborza: Zncrreb 5.15. Berlm 0.033/„ Budimpešta 0.2025, Praga 14 80, MIlan 28.10. London 24.82, Dunaj 0.0075, Pariz 36.35, Ncwyork 5.325.
— Trst, 16. januarja. Zagreb 19.—, Berlin 0.14, Praga 57.15. Pariz 13830, London 95?), Newyork 20.30, Curih 3S3.—.
— Prapa, 15. januara. Zagreb 34.75, Berlin 0.2J25. Milan 17350, Pariz 240.—, London 163.375, Newyork 35.—, Curih 659.—.
Turisiika in sport.
— Planinke. plnn!nci! Mariborska podružnica SPD prredi dne 1. februarja 1923 ob 2n. v Gotzovi dvorani v Mp.rib^ru proti vstopnini 15 D svo' lctošnj Planinski p!es, na kojega s tem v. bi vse prijatelje plan:n. Obiskovalcem sc bo nudilo vse dobrote res planirsko veselice. Brez predpisov. Godba »Drava«.
— »\Tr>fiomcfnn pravila*, sestavil A. SchncJlcr. Zagreb, cena 25 Din. Dobi sc v pisarni Športne zveze Narodni dom. — Vsebuje: igralna pravila, pravila, pravilni« kc in principijelne sklepe Jue»oslovenskct»a nogometnega saveza, njegovih podsavezov in zbora nogometnih sodnikov. — Obe knjižici sta igralcem in upravnim funkcijo* narjem kbrhov z ozirom na bližnjo sezonu nujno porebni.
— Tekmo v umetnem drsenju razpi'o Ju^^^lovcnski zimskesnortni saver za dne 2. februarja. Vršila se bo na d-snliSču S. K. Ilirije ob Celovški cesti. Podrobni razpis objavimo v prihodnjih dneh.
— Smučarski tečni za novfnce v 7)o*
hinfski Btsfrfct pod vodstvom g. R. Bndjure sc bo vršil od ponedeljka, t. j. dne 11. do n^dclie. t. \. dne 28. t. m., ako sc p-iglasi dovolj ud-lcžcnccv. Prijave naj se naslovijo r—tuđoma na Jugoslavenski zimskosport* ski savez, Ljubljana, Narodni dom.
— Smučarski propofnndni izlet v »»do« movino siovcnsvcr»a smučarstva« na Bloke se bo vršil v soboto in nedeljo, t. J. dne 20. in 21. t. m. ITd?1c:"enci irlrta dobe polovično vožnjo iz Ljubljane do Rnkckft in nazaj ter naj sc v to svrho nemudoma prijavijo na Jugoslovcns^i zimskosportski savez. LjtiMjnna, Narodni dom.
Društvene ve^ff.
— Začetki človečke kulture. DruStvo »?oča« opozar'a svoje člane, priatele In dru.^o cenjeno občinstvo, da predava v soboto dne 2X t. m. v salonu pri Levu gospod tmlverzftetn! docent dr. Voeslav Mole o »ZzČctku ČlovcSVe kulture«. Velcln*e-resantni predmet, kakor tudi Ime preda-vatel a Jamčita za popolni mornin' ulitek. Zato naj — kd^r ni specijelno zadržan — nMcr.r ne zamudi te redke ugodne prilike Zajctck cb pol 9. zvečer. Vstop prost.
— Društvo s!overt?k:h kni žcvn'kov 'e
na svojem z?.dn!cm rbjnem zboru dne 1$. decembra 1922 sklenilo, da bo vodilo seznam o vseli prevedenih delita In zato naj vsi slovenski pisat?! i pismeno sporočo Dn?tvu slovenskih leposlovcev v Lnbl^a-ni, Kongresni trg 7 (Slovenska Matica) naslove del, ki so Jih ali že prevedli, kf jih prcva:a]o ali pa ki Mh nameravan prevesti, da se s tem prepreči morebitna koll-ziTa. Tudi se bodo vsakomur na prošn'o da'ale tozadevne informaci e. Ravnotnko je sklenilo dn.štvo, da bo prevzemalo brezplačno pravno zastopstvo za svoje Člane v vseh slr.ča ih kršitve avtorskih pravic, čbni naj se zato v to svrho obrnejo na društvo z natančnimi podatkL
— Društvo državnih policijskih nameščencev za Slovenl'o s sedežem v L ubijani se tem potom na:tople.Te zahval'ue vsem zastopnikom oblasti in druStev, darovalcem dobitkov, posetnikom, sodelavcem in vsem onim, ki so, bodisi gmotno ali dejansko pripomogli k tako krasno uspeli društveni dobrodelni prireditvi dne 6. januarja 1923. — Vcsellčnl odsek.
— Mnškarado pod naslovom »Lukežev semen?« priredi Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okrai 1. februara v dvorani Kazine. Dostop bodo Imele do-sto'ne maske vsake vrste. Več se objavi prihodnMč. SentjakobčanI hoče'o s to prl-reditvio pokazati, da nam tudi na tem po* lju nudLo ncka^ Izredncca, '
Stev. 13.
»SLOVENSKI   N A R O P« dne 18. januarja 1923.
stran. 5.
Julijska krajina.
— Narodni svet V Gorici so sc šetali zastopniki političnih organizacij za
: ioriŠko, Trst in   Istro,   da sestavijo arodni svet za Slovence v Italiji. Dne II. t m. se je položil prvi  temelj tej 2žko pričakovani narodni instituciji.
— Splošno slovensko žensko dni-tvo v Gorici otvori v kratkem tečaj -a praktično šivanje in krojenje za go-;pe in gospodične. Obenem se otvori rudi tečaj za francoski jezik. ki ;)0 imel oddelek za začetnike in višji jddelek.
— Slovenščina pregnana fz cerkve Sv. Antona Padovanskega v Trstu. Škof
Bartolomasi je odpravil slovensko službo božjo iz imenovane cerkve. To je
.zadnji njegov korak proti Slovencem, preden zapusti Trst. V nedeljo je bila zjutraj še maša s petjem v slovenskem jeziku. Po končani maši se je naročilo pevkam, da k blagoslovu jim ni treba
več priti. Popoldne Je prišlo kakor po navadi v cerkev polno slovenskih vernikov. Ko so spoznali, da je slovenska
služba božja odpravljena, so vzdignili v cerkvi velik hrup in nato odšli. Mnogi so rekli, da se ne vrnejo več v cerkev, v kateri ni prostora za njihov jezik. Prav imajo!
— Podporno društvo za dijake na realki v Idriji je imelo pred kratkim svoj redni občni zbor. Število pokroviteljev se je zvišalo na 22. Deželni odbor goriški je preteklo leto daroval društvu 5000 lir. Društvo je imelo lansko leto večje dohodke, kakor vsako prejšnje. Obdarovanih jc bilo z denarnimi podporami, obleko in obutvijo 90 dijakov. Dohodkov je bilo 11.649.96 lir, stroškov pa 5248.48 lir. Izvoljen je bil stari odbor. Predsednik društva je ravnatelj g. Fran 2nidaršič. Odbor se nadeja, da se ohrani naklonjenost pod-pirateljev društva tudi v novem poslovnem letu.
Razne stvari.
• Streli iz vlaka ca snežene kepe, Na
progi železnice Newyork Central sc Igrali pretekli mesec trije slovenski 15 let-dečki s snegom in se pridno kepall, vrgli pa so kepe tudi na vlak, ko je mimo prl-dral. Radi tega je Iz zadn.ega voza na vlaku nekdo sprožil revolver proti dečkom in zadel 15 letnega Frana Medveša tako nevarno, da so ga morali odpel ati v bolnico. Policia je takoj uvedla priskavo In cleve-landski polici;ski predstojnik Je Izjavil, da se vendar ne sme streljati na otroke, ki se Igra o s sneženimi kepami. Sicer je ta navada neprimerna, vendar nI nikak zločin in ako polici a dobi v roke onega, ki je stre-1 al, pride pred sodnl.o in bo strogo kaznovan.
* Zanimiva   zgodovinska   najdba v
Egiptu. Anglež lord Carnavon .'e po osemletnem trudopolnem delu, ki ga je vršil z velikim aparatom in še več Iml troSki našel v »Dolini kral ev« grob tebanskega vladarja Tutenkhamena. Epiptolozi soglašajo v tem, da je Irktoplna za znanost neprecenljive važnosti, morebiti najvažne 5a, kar
se jih je keđal našlo. Krali Tutenkhnmen, ki je vladal cd 1. 135S do 1350 pred Kr., ;e bil član XVIII. dinastije. Vrata n esovejra groba nesi o njegov lastni pečat. Ko so Jih Iskalci odkrili, so mislili, da ih Izza pokopa Tutenkhamcnovesa še nikdo ni cdprl.
Pri natančnem ogledovan u pa so usotovili, da so vrata morala biti odprta že kmalu po Tutenkhamenovi smrti, kajti nosi o še drugi pečat grobnih nadzornikov kralja Ramza IX. Od tega časa pa do danes, torej nad 3000 let, greb prav gotovo ni bil odprt. — Po otvoritvi grobnih vrat se je nudil iskalcem nad vse zanimiv prizor: dve prostorni predsobi, ki vodita v notranjost zroba, sta bili natrpani z na'različ-ne širni stvarmi neprecenl ive zgodovinske vrednosti. Krasna posoda, dragoceno pohištvo, štirje vozovi, okrnšeni z dragimi kameni, vse to je ležalo križem v cbeh prostorih. V grob so morali vdreti, najbrž kmalu po kralevl smrti, tatovi, ki pa so vzeli s seboj menda le zlatnino. V?e osta'e dragocenosti so pustili v grobu. Poročilo o notran.osti groba še ni dospelo v Evropo.
PđZYe&3.
— ZgubJIa "a revna vdova Din. 116 pokojnine 16. t. m. popoldne med 3. in 4. uro od glavne pcS.c do kolodvora. F> š crnjaka sc naproša naj denar odda upravi »Slovenskega Naroda«.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSčK.
Odzovornl urednik: VALENTIN KOPITAR.
Bsvoni uradnik.
Žc!im zverc z dobro verziranim davčnim   urednikom,   ki   bi mi pro.i honorarju urejeval od časa c*o časa vse davčne zadeve, k dohodnina,  prometni  davek itd.
Ponudbe na upravo rSlov. NarcJa« pod  »Davčni  uradnik,602«.
Nosile zaradi
nj ihovih velikiK
prednosii
PAJL
Dama traži mebliranu sobu
ZA DVA MESECA. Ponude Hotel »Slon« 66. 508
Strihnin,
svež, dospel« — Drogerija A, KANC, Ljubljana. Židovska ulica L
512
Prodam
Ceno se proda
DOBRO OHRANJEN FRAK. Jaškov pove uprava »Slovenske*
• a Naroda«._561
Meblovana soba,
vent. s hrano. SE ODDA za* onslccmu paru. — Naslov pove orava »Slov.  Naroda«. 586
Moško kolo,
Lep. krasen lestenec
CENO NAPRODAJ.
Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 500
Lovska psica,
7 mesecev stara. SE PRODA Polzve  se:  Novi  Vodmat Stev. 115.
595
dobro ohranjeno, SE PRODA, "oljanski nasip (prisilna, delavni a — pri vratarju). 562
Iščem službe hišnika.
em oženjen ter imam enega troka. — Naslov pove uprava Slov. Naroda«. 566
Prodajo se
adi prevelike številke (41) enkrat abiieni. nizki. BELI PLATNE*
NI SOLNI. Cena 400 K. "^sslov pove uprava »SL Nar.«. 565
Plssnega učitelja
a pouk posameznika IŠČE 'go* pod. — Ponudbe z navedbo ho* ^orarja   pod   »Plesni učitelj/560« na upravo »Slov. Naroda«.
PRODASTA SE
dve novi plesni toaleti
'dunaiski modeli) za mlajSe go* r»odične. — Naslov pove uprava Slovenskega Naroda«. 577
Soba s hrano
novi hisi, SE ODDA takoj "dve* •na gospodičnama. — Cena sobi 2000 K.   —   Hrana po dogovoru V* slov nove uprava »SI. Nar.«. 567
Kot gospodinja
oELI VSTOPITI V SLU2BO pri starejšem gospodu vdova z deset? etno hčerko. — Ponudhe pod »Po "tena/604*   na   upravo »Slovenskega
zaroda«.
Mlajšega, dobro izvežba-isga trnovskega pomočnika
SPREJME TVRDKA
F. TERDINA, Ljubljana.
Trgovski pomočnik,
'2 let star. vojaSčlne prost, izur« en v špeceriji in lesni stroki, želi BREMENITI MESTO, da bi ^nravljal rudi potniške posle. Vmudbe pod »Agilen/564« na upravo Slovenskega Naroda«.
Pozor trgovci I
*?«di družinskih razmer SE PRO* DA dobro vnel lana TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, v več* jeni industrijskem mestu Slove* Potreben kapital K 300
■e.
J00 tisoč. — Ponudbe vposlati pod 'obra »3odočnoat/572« na upravo »Slovenskega Naroda«. w_
Nemeblirana soba
s posebnim vhodom NA RAZ* FOLAGO v novi hiši. — Ponudbe
na upravo »Slov. Naroda« pod »2000 591«.
Meblovano sobo s hrano
ali brez nje, IŠČE AKADEMIK s 15. januarjem ali 1. februarjem.
Ponudbe   pod   »Akademi5ar/488« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Konjski hlapec,
trezen in zanesljiv v kučiranju, SE SPEJME TAKOJ. — Plača dobra. Oskrba v hiši. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 596
Na prodaj
1000 JAJC (Wasserglas), izvrstne, komad a K 6.50 ter ca. 50 q prvo= vrstne MRVE. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 588
KUPIMO   VEČJO MNOŽINO DOBRIH RABLJENIH
jamskih tračnic
v teži 7 ali 9 kg na tekoči meter. Ponudbe na naslov: ANTIMON, Medija* Izlake. 584
PRODAJO SE 3 samci in 3 sa* mice po dva meseca stare PRI5T* NE NEMŠKE VOLČJE PASME (deutscher Wolfshund). Vprašati: L. GRE GORIC, Novo mesto. 583
Vrtnarja, obenem hišnika,
s prostim stanovanjem in izpra* šanesa KURJAČA SPREJME
KOLINSKA TOVARNA
V LJUBLJANI.
isem mesecev starega PSA čiste volčje pasme, — Jože ČERNELIČ, Poklek, pošta Podsrcda. 460
Kupi se
dobro ohranjena železna BLA* GAJNA št. 1 ali 2. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 494
Krniaški pomočnik
IŠČE SLUŽBE, najraje kje na deželi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 505
50.000 Din posodim
na   I. stavek  zemljišča   ali hiše. Ponudbe   na   upravo »Slov. Naroda« pod  »Posojil o/557«.
Primemo meblovano sobo
v sredini mesta ISCE SOLIDEN GOSPOD. — Ponudhe pod »Trcz* nost/547« na upravo »Slov. Naroda«.
Zidarski polir,
samostojen in energičen. SE 15ČE za Liubljano. — Ponudbe na upra* to »Slov. Naroda« pod »St. 4S4«.
Proda se stavbna narcela
(860 m«) V MESTU.
Vfljicv pove uprava »Slove ns!c<?<?* Naroda«. 392
Iščem službe kot potnik
pri kaki trgovini, ker potujem po
Hrvatskem in S'oveniii. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
507
SPREJME SE prvovrstna moč
nadstojnika
v večji pivovarni.— Samo prima reference. — Ponudbe pod »Stroj* nik/504« na upravo »Slov. Naroda«.
V najem se odda košnja
za dobo petih let v bližini Šmarne gore. Sena se nakosi okrog 4000 ki'ogramov. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.* pod »Šmarna gora/140«-
Sprejme se prodajalka
ZA MOKO; pridna, poštena. — Vsa oskrba v hiši. Plača po do* govoru. Nastop takoj. — Ponud* be na: K. ZUPANC, valčni mlin, Sevnica. 603
Kcntoristinjo,
veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter stro* jepisja in knjigovodstva, SPREJ* ME tvrdka LAMPRET, Krekov trg 10, Ljubljana. — Plača in na* stop po dogovoru. One, ki znajo tuje jezike, imajo prednost. 610
Korcspcndenfinja,
amostojna, starejša moč z zna* jem s'ovenskega, nemškega, cv. italijanskega jezika, dobra stro* jepiska, SE TAKOJ SPREJME. Prosi se navedbo referenc. — Po* nudbe pod »Veletrgovina«, poštni predal 27. 557
STAREJŠEGA, IZKUŠENEGA
za
ob ka^n'izirani cesti SE PKODA
po 40 Din za 1 m*. — Ponudbe pod I. M. 40/3<^8« na upravo »Slov. NTar.«
Proda se
cnonsdstro*ma vila z vrtom
v sredini Ljrbljane.
Vpraša se: Tehnična pisarn*«. Krekov trg 10/1. Ljubljana. 425
Prazna soba
s posebnim  vhodom SE  ISCE s 1.februar jcm,   cvent.   tudi takoj. Ponudbe   na   upravo »Slov. Naroda« pod »Prazna soba/509«.
Proda se
NOVA SALONSKA OBLEKA in SMOKING za srednjo posta* vo ter moderni lakasti ČEVLJI štev. 41. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 477
Mlad potnik,
dobro vpeljan, PREVZAME po* leg svojega predmeta še kak do* bro vpeljan predmet proti nro* viziji. — Ponudbe na upravo »S!ov. Naroda« pod »Mlad potnik/599«.
Izprašan kurjač
s prakso pri parnih kotlih ISCE SLUŽBE, katero lahko nastopi takoj. Ponudbe pod »Kurjač/526« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Proda se
po najugodnejši ceni vagon kisle ribane repe«
Ponudbe na oglasni zavod IVO ?USNIK, Maribor, Slovenska uli* ca št. 15 pod »št. 30«. 550
Neveste!
DOMAČE PLATNO!
K^no, trpežno bla£o, raz-
pc jilja peline p o vz etno meter po 90 Izvori tvrdka JOS. HARTMANNA nasl.
V. S£(L Velike Lašče.
605
Plesni učitelj
za  moderne  plese  SE  ISCE rit trikrat na teden.
Naslov pove  uprava  »SV   Nit.« 544
Trgovska hiša,
dvonadstropna, r.a prometni ki v sredini Ljubljane, 5E F i7 O, DA. — Dobro vpcljcni trgovski lokal,   skladišča,   kleti   in hlev tekom dveh mesecev razpoložljiv,
Ponudbe pod »Ugodna cena«- na An. zav. Drago Bcscljak, Ljubljana, So-»-a  ulica 5. 4^1
Zaradi smrtncd.i s'učaia se da TAKOJ V ZAKUP kompletno opremljena
kelarska ebrt
v večjem kraju na Štajerskem (Jugoslavija). — Nekaj 100 m" dobro izsušenega kolarskega in Srezovecja lesa v za!op;i. — Jc to v tem kraju edina koparska obrt. Več pov-: Gottfricd KREBS. Villach, Widmar»r><-r*asse   42 (TCiirnten).
Išče se agllen družabnik
za večjo dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi v svoji lastni hiši, Za TAKOJ. Vo* trebnl kapital 300.000 kron. — Naslov pove uprava »SI. Nar * 510
Strojevodja
?. Izpitom ara ozkotirno želeamlco. SE ISCE. Reflekt ira se samo na zanesljive izučene strojne kiju* čavničarje. — Ponudbe na upravo »Slov. Narod«» pod -»Stev. 4S3«.
Hlapec
obratovodja
NA PRODAJ
vitiogradno posestvo
pri Ljutomeru. Obstoji iz dveh novih viničarij, približno 10 ora» lov vinograda, 6 oralov gozda ter 3 orale njiv. — Ponudbe na upravo
-Slov.  Naroda« pod »Vinograd/606«.
Razpis
SLU2BE TAJNIKA pri Okrajni hranilnici v Konjicah. — Prošnje do 1. februarja 1923; nastop po možnosti 1. marca 1923. Plača po dogovoru.
607 Ravnateljstvo.
Prodajamo na debelo
SLAMO (prešano in v snopih), SENO,  KROMPIR.   FIŽOL in OTROHE po povoljnih cenah.
Hrvatska Seljačka Zadruga Bartok>vac kraj Varaždina.
*7a
za daljnovod visoke napetosti in
transformatorske   postaje ISCE
Elektrarna Fala, Maribor,
Aleksandrova cesta 14. — Samo prvovrstne moči se naj oglasijo.
Kompanjon
za staro solidno podjetje, dobra branža. zanesljiv, značaj en. ki bi bil sposoben iu imel veselje do kupčije' cefa potovanja z 300.000 do 1,200.000 Din ZE SPREJME. Ponudbe pod »Poštenost«, poštno le« žeče, Ljubljana.
PRODA SE
kompletna lekarna
(lepe orehove steklene omare, tehtnice, 150 posod [Standgefas« se] s napisi in zdravili, rnenzure, skledice [Reibschalen] i. dr.) ter veliko zdravil. — Vprašati pri: Dr. GREGORIĆm. Novo mesto.
582
za vsa hišna dela, krepak in trden, ki zna tudi ravnati s konjem, SE IŠČE ZA TAKOJ. Plača 250 Din ter hrana in stanovanje. — Ponud* be na: Ljekarna PROCHE, Brčko. Bosna. 549
Kuharica,
ki zna dovršeno kuhati okusno meščansko hrano, SE ISCE ZA TAKOJ, Mesečna plača 30^ Din. Ponudbe, če mogoče a sliko, na: Ljc* karna   G. PROCHE,   Brčko, Bosna.
548
Kmetijstvo,
obsegajoče U0 /ohov, od tega 70 johov sečnega gozda, zidanim go* spodarskim poslopjem, vodovod, v bližini Slovenjgradca, je vsled bolezni gospodarja NAPRODAJ. — Je primerno za mlekarstvo ali sirarstvo: redi 16 do 18 glav goveda, 20 ovac, par konjev; pride. Ia 30 do 40 hl aadjevca. — V zemljišču se nahaja železna ruda. Naslov se poisve pri: Ivan Vrhovnik, Slovenjgradee. — Za odgovor je pri* de jati znamko. 498
I
Kil
Potrt! globoke žalosti naznanjamo, da Je naša dobra mama oziroma sestra, gospa
Roza Maainšiž
no daljšem bolehanju, v starosti 45 let, včeraj v torek, dne 16. januarja ob 12. opoldne mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrli jutri v četrtek ob 2. popoldne iz hiše žalosti, Prule 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojnici naj se ohrani blag spomin!
LJubljana, dne 17. januarja 1922.
Ivana, sestra. — Lfza in Bika, hčeri.
Namesto vsakega obvestila.
Včeraj ob 8. uri zvečer nam je umrl po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti, star 34 let
RUDOLF LOJ
revident Južne železnice
Pogreb se vr§i v četrtek, dne 18. t. m. ob pol 4 uri popo!dne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče občine Vič.
Ljubljana, dne 17. januarji 1923.
Lfadmtla Lofk, roj. Kaezf    Eranko in Marjeika,
soproga. otroka.
Simon in Jožefa Lo]k9 Erisilna Rossicci,
starte i. sestra.
Viktor, Jože, Bernard,
bratje.
Z a ti v a 1 a
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našo pokojno, nenadomestljivo soprogo in mam co na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Nadalje se zahvaljujemo prečast. kanoniku g. Sušniku za mnogobrojne tolažilne obiske v njeni dolgi bolezni, zahvala tudi pevskemu društvu „Slavec" in Št. Jakobskemn pevskemu odseku za pretresljive lalostinke in končno vsem 2a izraženo sočutje na§a najprisrčnejŠe hvala 1
&!abl|ana, dne 15. januarja 19-3.
Žalujoča rodbina:
Maček.
stran 6.
„SLOVENSKI NAROD4*  dne 18 fannarja 1922.
Stev. 13,
fgm Klavsrle
yt'$f l glasuje in popravi}«
solidno in tečn«
ter gre tud! na deželo. Z>4% L'nbljsns **** Tržaška c. 45
Obvestilo.
Obveščam slavno občinstvo, aa kupujem stare obleke, čevlje in pohiStvo i. t. d. Grem tud.: na dom.
Drn*ne Martin,
Ljubljana, Sv. Jakoba na. rež je 29.
Poceni se proda njiva,
obsegajoč* 3 johe in leži ob de* želni cesti Ljubljana*šmartno, od* daljena 400 m zgoraj poljske šole. Poizve ae: Miko Stcftnovič, Gorupo* ▼a ulica VIL 506
Knjigovodja-feilancist
z večletno prakso, zmožen slo? venskega,  nemškega  in italijan*
skega jezika, ISCE SLUŽBE. Ponudbe pod »Agilen/541« na upravo »Slovenskega Naroda«.
eno.
Graščina na Pragerskem ima na prodaj vcC vagonov preSanega prvovrstnega sladkega sena.
Stanovanje!
Vslcd stt»-o«Jti bi ZAMENJAL stanovanje, obstoječe iz dveh sob s pritiklinami ▼ 3. nadstropju modem hiše v bližini Južnega kolo« dvora ▼ Ljubljani z enakim sta* novanjem   ▼   pritličju   ali prvem
nadstropju ▼ sredini mesta. Ponudbe  pod »MODERNO/311« na upravo »Slov. Naroda«.
UgotSna prilika!
Prod* *e r*r*o"i   družinskih razmer TRGOVSKA HIŠA z d« bro vpeljano
trgovino, trafiko, točenje čez ulico na rrometnem kraju na deželi, 1 aro od Celja. Zraven se nahaja okoH 7 oralov zemlje z pozdom. vse okoli hlle. H $a nanovo prenovljena z gostilniškimi pro-stoii, Pod isMm naslovom se proda nova
trfnadstropna hiia z velikim vitom v prometnem rrestn na Štajerskem, 1 minuto od kolodvora, pripravna za vsako večjo industrijo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 558
1 uro od Ljubljane I Hiša, dve gospodarski poslopji, sadni vrt, P parcel njiv in 9 lepo zaraščenih parcel gozda. — Cena skupno Din. 450.000. Pismene ponudbe pod „Resen kupec 450" do 24. januarja na Aloma Kompanv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 495
kove in jelove
4, 5, 6, 7 In 8 metrov dolžina MAORIERE 75/225 mm, 4 do 8 m dolžine TRAME monte
kupi vsako množino družba „ILIRIJA" Lfufelfana, Kralja Petra trej 8
zmožno slovenskega, nemškega, po možnosti srbohrvatskega jezika, stenografije in strojepisja, išče tukajšnje velepodjetje. Ponudbe pod „Perfektna* na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3.
eaJBHBaBeflESDBMaKBSBaDBB
NAZNANILO.
našim cenj. odjemalcem DOLENJSKE IN BELOKRANJSKE, katerim na ljubo smo odprli v
Novem mestu
podružnico naših amerikanskih
Singer šivalnih strojev
rer nudimo cenj. občinstvu vse za šivalne stroje potrebno kot:
Singer olje, Singer Igla, Slnger svilo, Singer sukanec, Singer nadomestne dele etc.
S spoštovanjem
Singer Šivalni stroji, Bourne & Co.
Novo mesto. Gtavni trg 45
Odvetnik
Dr. Fran Tomšič
naznanja, da je otvoril svojo lastno pisarno v Mariboru, Aleksandrova cesta 43 (nasproti gl. kolodvora
Pomladanski semenj v Bresiau (Vratisiavi)
od 11. — 14. marca 1923
Vsa pojasnila
o izločenem blagu, potnih In dopotovalnlh listinah dale Breslauer Messe*Amt
ELIN C8.IN
dmžDa za elsKlrično lodost. d.z o.z.
gradi električne centrale.
proizvaja in dobavlja vse električne stroje in elektrotehnične aparate In Izdelke. GLIN proktlra brezplačno vse naorava In obrate, ki so v zvezi z elektrotehniko.
TetiniCne pisarne in zaloge i
LJUBLJANA, Dunajska cesta, palaCa Ljubljanske
k?c '       *>anke, MARIBOR, Vetrlnlska ulice 11.
VHa na predaj.
Ima pet sob.  klet.   verando, balkon.
postransko poslopie, sadni vrt in vrt
** žalen javo. — Kresna lepa. — Otf pf* rmle gimnazij* samo pet minut oddaljena.   S*+novan>* na razpolago.
ViCAVA PRI PTUJU ST. 10.
11247
V nedelio, 21. januarja t. 1. ob 2. popoldne se bo prodajalo na dražbi več stoječih jesenov v Zalogu pri Steletu.
Skladišče5
v Izmeri 80—120ml, če mogoče s hlevom, se i&če v najem, event. se vznme v zakup dvorišče, kjer bi «e mocla sezidati skladišče. Kupi se t di za sklo dlšfno stavbo primerna parcela. Ponudbe pod .Zračno skladišče- na Aloma Com-pany, Ljubljans, Kongresni trg 3, L
Naznanilo.
Naznanjam, da izdelujem v lastni delavnici usnjene snbniiče In
hlače. Imam v zalogi vedno narejene suknjiče. Blago dobro, cene zmerne. Gg. trgovcem popust.
ESristfaa Premrti,
krojač, Kranj. 463
npajem kože l's!č?e, kune, krte, polhe, zaf-
ce   itd.   po najvišjih, dnevnih c«n?h.
P- Sembo
Lhibijana. Krivientlka ulica 7
mamica 3a volno fn pavola
bi bra pripravljena oddati zastopstvo za rrodajo svoih izdelkov. P< nudbe na B^rberis Can< nico Ore^re &Vitale, Pon zone Novara /Italij ) 34
Zaloga pohištva
izdelava vseh vrst blazin, žimnic, pere-snlc, divanov, oioman in vsa spadajoča tap-rtn-š^a dela po najugodnejš h cenab. V zalogi imam tudi rru rsko travo. Peter Kobal, zaloga pohištva in tapetn-škp delavnica, Kranj. 10784
Razpošiljam pristno
domačo ajdovo moko,
prosto postaja Do'jnfa Lendava od 50 kg naprej, vsako množino
PETER OSTERC, paromlin Beltinci (Prckmurje. 222
Staro ljutomersko vino.
Letnik 1921. prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni* ka 1922. SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi*
nogradniku in trgovcu IVANU VESELICU  V ORMOŽU.
320
NOVOSTI ZA
PLESNO SEZIJO
A. Šinkovic nasl. K. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19
V soboto, dne 2 K januarja ob 10. ; redpoldne se bo prodalo potom javne usmene licitacije plus oferenti na jahal nid NuSakove kasarne v Trnovem t8 konjev In mezgov. Poboji te bodo proglasili na lica mesta. Lic tantš plačajo izven lic tirane svote še 2ljj6/o nabavne t-kse.
Predsednik korrisije konj. mnjor Masek s. r.
proe orste
sveže blago
povsem zrela
dobavi se povsod
I. hrv- tvrrnnlca salame, sušenega mesa in masti
M Gavrilović
sinovi« d. d-Petrinja.
Glavno zastopstvo
R. BUNC IN
Celje — Maribor -
C*3«S»/ It*
M i F. Jnrase'
glaieva!« oIisoTirje1 v Linbisnl W-Ilova 12
■ Slovenijo
DRUG
Ljubljana
Izredna
prilika!
Vsled rodbinskih razmer se proda zelo ugodno dobroidoča
trgovina
z mešanim blagom na deželi s stalno vpeljanimi odjemalci na debelo. — Ponudbe pod „Zlata jama** na An. zavod Drago Be-seljak, Ljubljana, Sodna 5. 293
=-1-1
7TrštfJem ng!a*eTa*?a ter popravili jda sofiriev in harmonije? speci cino strokov no, toCno in ceno
Steznike
(do&ercs)
po živetni meri priporoča ANA F'UTETR, Caaa'ska c 6/12
poleg lekarne Piccoli. 213C
Vsakovrstne
vožnje
sprejme pc najnižji ceni
!iiil3 Josip h lilo M
Vidovdnnska (Radeckega) cesta 3.
Nudim po najnižji ceni: banaško moko, otrobe, krmilno  moko,   dalje seno slamo in druge deželne pridelke. — Zaloga najboljšega »Dalmatinskega ce~i«»n ta« v vsaki manjši in vagon-ski oddaji. 355
LJUDEVIT SIR C, KRANJ.
Trpovci pozor!
NAJLEPŠI USPEH! PRODA SE TAKOJ radi dmžim skih razmer v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem na novo opremljena in dobro vpeljana tr= rfovina v sredini trga (zraven pošte, javne mitnice in občinskega urada). Poleg tega se proda tudi travnik in gozd. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda« pod »Zlato/551«.
Iščem v središču Ljubljane
pod- ali nadzemski
gostilniški lekal
s skromnim stanovanjem. PRO= DAM ali ZAMENJAM za Pony* VOZ krasno izdelan, še neoko* vani »GIG«. — Proda se srednie* velika angl. PSIĆA, izborna ču* vajka in brake ter dva njena m!a* diča z Dobermanom križana. — Avg. ZAJEC, BI. Dobrava, pošta Je* jenice. 501
Predpust 1923
SviLA      u plesne obtekr
Atlas . . Batist . . Etamin  . .
Rokavice SatSS«. Nogavice
V^LJUBLJANA
mestni trg 10
Najboljša peči sedanjosti so emajlirane
0¥©
Giavna zaloga, prodaja In zastopstvo za Slovenijo in južne kraje pri
F« F- Vidio & liomp-
trgovina stav^aaga materijala Prelemoya aliGa    LJUBLJANA   Prs^sn^va alica
„VESNA", Brata Pohlin&drug
tTOrnfca vl&snlc, rfnč*^- In kljukic za čevl|e
LJUBLJANA I, Poštni predat 126.
sprejema naroc:la, ki so takoj En v ws-!r? množ n! ixvršu:e]o.
Zahtevajte vzorce in cenik. — Pri večjih naročilih popusti
Važao za trgovce z osn|em fn čevlji!
6š
za9as:čen3 neprsmoclfiva maža za čevl]ef centrpsa za vsakegaf zlzzil pa za lovce, turiste in drage športnike.
Glavna zaloga za Slovenijo; JULIJA ST03, trgovina s č&vH. L!nbl;anaf  Prešernova ulica
Najhitrejši parobrodi sveta. Di rektni potniški tovorni in ex?res-ni nromet
iz Bambnrga in Oj^rbocrga n imsrlko is Kanado
4 dimniki 5«/= dni. Lastne kabine ia potnike III. razreda. Potnike
spremijo   izkušeni   uradniki do luke vkrcanja, in jim prožita v v  vsakem pogleda dragovoljno vsako pomoč. Navodila daje : Cunard Line
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Jugoslavenska banka d- d-, Zagreb
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
LioMjaĐa, Kolodvorska olica 25
Brzojavni naslov ■■■■
nCunardu
Ne prenagli se!
z nakupom ako si nisi ogledal zalogo pri:
LJUBLJANA, Sv. Petra nssip 7
Tovarniške   zaloge   najboljših šivalnih
strojev „GRITZNER44 za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago.
NA   VELIKO   IN MALO!
tlave, ko c Ve I krtefal, tfesfe&ims, ma'jaro&e, H -e-Ktea t rezance k&o i svn ostala  ipecera|slsa £ koc-
nijaisa roba
iidjua i Mtim l:\mii
gg. trgovcima svaku količinu i na svaku stanicu. Molimo zahtijevati cijenike.
trgovačbo prometno fljrašisro, volsip^oiri^a
mješovitom robem,
KARLOVAC.
Lastnina in   tisk   »Narodne tiskarne«.