"-—""—*" .................. &dini slovenski dnevnik v -Zjcdii^enih državah. Sshaja vsak dan IzrzcmH nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only -Sovemtr^ŠI in tbc UtrftH&StSOEfe I IftwH every* Sundays andlM&gp^. TKLBPOir FISAJUTS: 4*$7 OORTLANDT. Katered ac »eeettd-Olaee Ibttar, September «1,190S, a* tka Fo«t Ofide a« New York. K. Y„ nUr tti Act af Congress ei Man« S, 1171. ffXLXFOM niAUl' 6SS7 OOBTLABM. —-1----------:----------__ NO. 131. — ŠTEV. 131. HEW YORK, MONDAY, JUNE 6, 1910. — PONEDELJEK, 6. ROŽNIKA, 1910. VOIiTJU XVIH, « LBTMIK F^r Zopet kriza? Odslovitve delavcev. Vsled nastopa zverine države proti železnicam, so slednje pričele od-■lavljati svoje delavce in so sklenile obdržati le najpotrebnejše uslužbence. Z NOVIMI NAPRAVAMI IN POBOLJŠAN JI SE NE BODE NADALJEVALO. Železnice s0 pripravile $200,000.000 za to delo, ktero se pa sedaj ne bode izvržilo. -o—— Chicago, 111., 4. junija. Ker je zve- j zina vlada pričela zopet trdo pošto- j pati proti vsem železnicam, oziroma,; ker jim je potom sodnih povelj zabra-1 nil a povišati tovorne cene. so nekte-re železnice, zlasti pa one na zapadu in v osrednjem zapadu sklenile, da bodo nakrat prenehale z vsemi po-' pravljalnimi deli in da tudi ne bodo j nadaljevale z novimi napravami, kte- i re so bile deloma že v delu in za ktere so nameravale železnice izdati skup- j no svoto $200,000,000. Neposredna posledica temu bode. ( da bodo železnice odslovile veliko šte- i vilo delavcev, kteri so zaposleni pri; navedenih delih, dočim bodo železnice j svoja velika naročila v tovarnah in! livarnah deloma preklicale, deloma pa preložile za nedoločen čas, tako, da se bode tudi v teh tovarnah vsled te-' pa moralo delo omejiti, kar zopet po- j menja nadaljno odstavitev delavcev. Kakor se je tekom zadnjega leta; javnosti poročalo so razne železnice! dale tovarnam in livarnam za neštete; milijone naročil, a naročila so deloma! že izvršena, deloma pa še v delu. Vse to se bode pa sedaj prenehalo in delo bode počivalo, dokler ne bode vlada spremenila svoje stališče. Delnice vseh železniških družb so že izredno padle in posledica temu je bila. da so pričele tudi delnice tru-sta za jeklo in dragih sličnih družb z ' ozirom na ceno nazadovati. Železnice St. Paul, Santa Fe in ; Wabash so že pričele z odslovitvami in temu vzoru bodo *edaj sledile tudi druge železnice. -o-- Skušal je vreči svojo ženo v vodo. Ogdensdjurg, X. Y., 3. junija. Tukaj j so v n inoli noči aretovali John in ; Katherine Anderson, ktera trdita, da sta doma iz New York a, ker je hoiel j John vreči svojo ženo v reko Os»ve-gatVhie. Mrs. Anderson trdi, da jo j je njen mož obdolžil, da ni bila prejš- j njo noč doma, in da je z nekim nepo^ i znancem prebila noč v bližini. So-j dišče je oba obsodilo v plačilo male ! denarne kazni. 110 let star. Weston, Vt., 3. julija. Najstarejši: prebivalec držav Nove Anglije. Jos. Wood je tukaj umrl u starosti 1101 let. Pokojnik je bil rojen v Parizu, v j Franciji. Tekom zadnjih desetih let j je bil slep in zadnji zob je izgubil j pred tridesetimi leti. Njegov stari oče je živel 103 leta in njegov oče je umrl, ko je bil star 99 let. Tudi njegova mati je dočakala starost 104 let. Denarje v staro domovino pošiljamo » t 10.35 ............. 60 kron. m 20.60 ............. 100 kron. « 4100 ............. 200 kron, za 102.50 ............. 600 kron. sa 204.50 ............. 1000 kron za 1020.00 ............ 6000 kron. Foitarina je viteta pri teb svotah. Doma se nakazane »vote popolnoma izplačajo bras vinarja odbitka. Naie denarna poiiljatve Izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12, dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSEB CO., 82 OorUandt St., New York, N. 7 6104 St. Glair Ave., N. B. S Olev land, Ohio. Ostavijeni rovi. Trdovratnost lastnikov. niinoiški lastniki premogovih rovov niso privolili v ultimatum svojih štrajkujočih delavcev in vsled tega so čuvaji sesalnih naprav prenehali z delom. 4200 MOŽ JE PRIČELO S ŠTRAJ-KOM. Ako se položaj v kratkem ne izboljša, bode škoda v rovih velika, ker bode voda hodnike zalila. -o- Chicago. 111., 6. junija. Zjedinjeni; lastniki premogovih rovov države Illinois, se niso zmenili za ultimatom,! kterega so jim priposlali vodje nji-hovih štrajkujočih premogarjev. V tem ultimatumu se jim je zapretilo, da bodo pričeli tudi čuvaji sesalnih) postaj strajkati. in rako je 4200 teh delavcev, ki so bili zaposleni pri vseh i rovih, prenehalo z delom. Njihova naloga je bila med štrajkom premogarjev skrbeti za to. da voda ne zalije hodnike v rovih, kar se bode pa sedaj brezdvomno zgodbe, ako lastniki rovov v kratkem ne privolijo v zahteve premogarjev. Državni delavski komisar je vsled tega sedaj ponudil lastnikom rovov, kakor tudi šlrajkarjem, svoje p>sre-dovanje, toda niti jedna stranka se ni hotela s tem zadovoljiti. Deio sedaj pri rovih popolnoma počiva in uspeh te ali one stranke je odvisen »d tega, kdo hode zamogel dalj časa rztrajati na svojem stališču. 'Lastniki rovov trdijo, da bodo izpopolnili mesta čuvaje.T sesalnih po-*:aj z svojimi superintendent i in dru-rimi delavci, ktere bodo baje lahko lobili. Ako se to zgodi, zamore priti tned unijskimi in neunijskimi delavci rlo bojev. -o- ZOPET MRAZ NA SEVERU. —o— Na severu naše države so zamrznile stoječe vode in zemlja. —o— Malone, N. Y.. 6. junija. Iz vseh; severnih pokrajin države New York | >e javlja, da je tamkaj ponovno zavladal izreden niraz, da so včeraj sto-jtče vode zamrznile in da je v mnogih krajih tudi zemlja zmrznila. Mraz je vsled tega na polju, zlasti pa pri so-! rivju napravil za tisoče dolarjev ško- j ile. Šele včeraj opoludne se je pričel i Ud tajati. Krompir in druga zelišča «o uničena. -o- Obilo blagoslova za delničarje Singer; Manufacturing Co. Delničarji Singer Manufacturing , Co. so izredno srečni ljudje, kajti v j, soboto se jim je naznanilo,. da dobe! 100 odstotkov dividende na ustanov-j no glavnico, oziroma na ustanovne [, delnice. Zborovanje delničarjev se j bode vršilo dne 16. junija v Elizabeth, N. J., in tedaj se jim bode naznanilo, da bode družba izplačala trideset milijonov dolarjev dividende. — Družbo so ustanovili leta 1864 z glavnico $500.000. To glavnico so leta 1887 povišali na $10,000.000 in pred desetimi leti na $30,000.000. Delnice, ki so bile preje vredne po $100, veljajo sedaj po $562 in jih naravno ni dobiti. Samomor v Niagari. Niagara Falls, N. Y. 3. junija. Včeraj zjutraj je zopet nek nepoznan možki, star kakih 45 let, pri Prospect Pointu skočil v vodopad Niagare. Njegovega trupla naravno niso našli. ( Proti državnemu dohodninskemu davku. Boston, Mass., 3. junija. Senat države Massachusetts je z večino glasov glasoval proti predlogu, kteri je določal, naj se v državi uvede dohodninski davek za one ljudi, kteri imajo več, kakor $2000 letnih prihodkov. Izredna vročina v Oklahoma. Hobart, Okla., 3. julija. Včeraj je kazal tukaj toplomer 107 stopinj nad ničlo v senci. Take vročine tekom zadnjih sedmih let še ni bilo v Okla-bomi. Wastiingtonsko novosti, Poslovanje kongresa. Zasedanje kongresa se zaključi morda že pred 4. julijem, vendar Be pa Še kaj natančnega o tem ne ve niti v senatu niti v zbornici. TREBA JE ŠE MNOGO DELATI. Železnice niso zadovoljne, ker se jim ne pusti povišati tovorne vozne cene. p | Washington. 6. junija. Yladin že-i lezniški predlog je bil v minolem ted-; zju sprejet, dasiravno so ga tekt^m de-i bate potom mnogoštevilnih amend-mentov tako spremenili, da je sedaj povsem drugačen, kakor je bil tedaj.' ko ga je vlada vložila. Ker je to oirromno delo končano. b<>do tudi druga dela v kongresu hitrejše naprr- V dovala. Danes se bavijo v kongresu z iako-zvanlm državnim predlogom, kterega namen je sprejeti teritorija Arizona in New Mexico m?d države. Nadalje 1 pride ta teden na vrsto mnogo manjših predlogov glede državnih rezer-.: vacij. ktere se morajo ohraniti dr- ] žavi. Glede državnega predloga si 1 senat in zobrnica nista jedina in tako ! ni pričakovati, da bi navedena dva ] teritorija postala že letos državi. Ako : pride do končne debate o tem predlo- : gu, se zamore debatiranje vršiti sil- ^ no dolgo, tako. da se za sedaj še vedno ne ve, kedaj se preneha zasedanje kongresa. * - - Kljub temu pa upajo postavodajal- • ei v obeh zbornicah, da se bode zase- 1 danje prenehalo že pred 4. julijem, ' kajti tekom zadnjih dni se je v kapi- ; tolu že mnogo govorilo o počitnicah. 1 Tako se je zatrjevalo, da bodo regu- 1 larni republikanci in .takozvani republikanski insurgentje sklenili pre- ' mirje. kajti le na ta iiačin je mogoče 1 z obilim delom, kterega je treba še rešiti, hitro dokončati. 1 Razne železnice, proti kterim je = nastopila zvezina vlada s tem, da jim je potom sodišč zabranila povišati to- ' vorne vozne eerie, so poslale kongre- ' su obilo pritožb in mogoče je, da pri- " de vsled tega do raznih interpelacij- ' Železnice, ki proiestnfejo, so jiri tem porabile one ljudi, ki niso premožni in ki so lastniki njihovih delnic. Vs- I led vladine odredbe s«« namreč pričele I cene železniških delnic hitro padati in v imenu teh ljudi je sedaj prišlo v Washington mnogo protestov. -o- Dirka med očetom in hčerko. . . Camden, N. J., 4. julija. Meid mesfti Altoona, Pa., in Camden, N. J., se je vršila danes dirka in sicer med neko devet na jstletno gospodično in njenim očetom. Gospodična je namreč ušla " s svojim ljubčekom, s kterim je potovala v Camden, N, J., da se tam poročita, dočim je njen oče dirkal za njo, da to prepreči. ; Te dirke so se udeležili Jacob Muth, Miss Helen M*uth in James Corliss, po poklicu brivec iz Altoone. Muth je ponoči zvedel, da j? njegova hči po noči ušla z brivcem v Camden, da se tamkaj hitro poroči. Vs- , led tega je takoj odšel na kolodvor, ] se vsedel v naslednji vlak in se odpeljal proti Philadelphiji in dalje proti Camdenu. Zaljubljenca sta prišla opoludne k sodišču, da si vzameta poročno dovoljenje. Trideset sekund za njima je prišel tudi njun oče v sodno ; dvorano in sodnik trdi, da še nikdar ' ni videl bolj prestrašenega zaljubljenega para in bolj hudega očeta, kakor * sedaj. " 1 ■Brivec je prosil za očetov blago- , slov, toda oče o tem ni hotel ničesar ( vedeti in je vrhu tega dal brivca še zapreti vsled nedostojnega vedenja. ^ Potem je vzel svojo hčerko, jo odve- j del na kolodvor in se odpeljal z njo ^ nazaj v Altoono. Tako je oče dobil dirko. - -- 3 Otvoritev novega kapitola države Kentucky. Frankfort, Ky., 3. junija. Včeraj 1 se je tukaj vršila slavnostna otvori- i tev novega državnega kapitola, kteri ] je veljal $2,000.000. Slavnosti so tra- i jale ves dan. • * . $ Nova zemljiiSt Naseljevanje na zapadu. V državah Montana, Washington in Oregon je dala vlada naeelnikom velika zemljišča bivših rezervacij na razpolago in naselniki prihajajo. TUDI NA JUGOZAPADU. Na rezervacijska zemljišta prihajajo naselniik v velikem številu in tudi iz Canade se vračajo bivši izseljenci. -o--» Washington. 6. junija. Uradu za i rigacijo pus:inj>kih zemljišč na za-j padu in jugozapadu «e javlja, da p»- i *taja število naselnikov na irigaeij-! -kih zemljiščih vedno večje, kajti iz i reeh krajev republike so s^daj pri- j -eli prihajati naseljenci, da se nase- j iijo na teh zemljiščih in da >i tu usta-! love svoja nova domovja. V Monta- j lo, Oregon in Washington, kakor tu-* li na jugozapad prihaja kar po tele vagone naselnikov. kt-ri dovažajo [ seboj vse j>otrebščine za poljedelstvo n gospodarstvo. Pri tem je velikega domena, da je med temi naselniki nnogo naših državljanov, ktori so se ?red leti izselili v Canado, kjer pa niso našli deželo tako. kakor se jim je zatrjevalo tedaj, ko so se izselili. \ljub temit pa še vedno traja izselje-ranj? v eanadske pokrajine. Izseljevanje v Canado je še vedno reliko in v upravnem leto 1909 se e iz raznih krajev Zjedinjenih držav zselilo v Canado 72.349 ljudi, med eterimi je bilo nad polovico naših državljanov. V istem Času se je vrnilo z Canade v Zjedinjene države nekaj lad 15.000 ljudi. Tekom devetih mesecev, kteri so ss cončali dne 31. marca, se je 46.200. lasih državljanov izselilo v Canado. V državah Montana, Idaho, Wash-ngton in Oregon se sedaj marljivo rrade nove železniške proge in v Ore-, ronu bode v najkrajšem času prijavljenih 12,000.000 akrov zemljišča ;a irigaeijo na kterem se bode zamo-:lo naseliti več tisoč novih naselni-:ov. -o- Bombe za ministre na Japonskem. raponski vladi se je posrečilo prijeti sedem anarhistov, kteri ko- nameravali pomoriti vse člane japonske vlade v Tokio. . -./ 7LADINO POROČILO KONBTTLXft V NEW YORKU. Brezposelnost na Japonskem je velika in vsled tega postaja med ljudstvom nezadovoljstvo vedno večje. -o- Japonski generalni konzul v New iTorku, Kokichi Midzuno, je dobil ninolo soboto iz Tokio brzojavno po-•očilo, da je prišla japonska vlada la zaroto japonskih anarhistov, kteri ;o sklenili vse ministre japonske vla-ie pomoriti. Nadalje se tudi poroča, ia so dne 28. maja v Tokio prijeli ;edem oso-b, med kterimi sta tudi dve ženski. Ti ljudje trdijo, da so soei-ialisti in zaprli so jih vsled tega, ker jo izdelovali bombe. — Konzul je to jrzojavko pokazal časniškim poroce-ralcem in je dejal, da mora biti za-leva zelo resna, dasiravno je brzojavka ze lo nepopolna. Dejal je tudi, la se bode municipalno sodišče v To-iio pri obravnavi proti aretovaneem irepričalo, da so oni prekoračili mejt. socijalizma in da so postali anarhisti, .•sled .česar se mora z njimi kot s ta-umi postopati. Konzul je tudi pripovedoval, da je japonska vlada dosedaj vedno zasle-lovala soeijaliste, da je pa to takti-co sedaj opustila, ker se je prepri-;ala, da postaja prebivalstvo soeija-istieno vsled tega, ker nima Kaj jesti, kajti laeni ljudje so- najbolj pri-itopni socijalističnim naukom. Predsednik Taft e socijelizmu. Predsednik je prepričan, da se bode morala naša prihodnja generacija baviti s socijalizmom kot najmočnejšo politično stranko v Zjedinjenih državah. —o— j V KRATKEM JE PRIČAKOVATI NOVE KRIZE. i Isto tako, kakor Roosevelt, nastopa tndi Taft proti nekterim časnikarjem, ki vznemirjajo javnost. I -o- Ada. Ohio. 4. junija. Predsednik | Ta ft je govoril pred par Tisoč dijaki i vseučilišča Ohio Northern. Y =ro-! jem smvom se j- .obširno ha vil z bodočnostjo. s ktero morajo razni po-| te liri ra.-nnatL Koneem -! v«»ra se je pre.I-v-4nik bavll tudi s po-i:tik.» in Tako je priš*-! tndi do r««a. ia je razpravlja! o ^i alizma. — Predsednik je javno prizna!, da je popolnoma prepričan, da bode imela prihodnja generacija opraviti največ 1 s socijalizmom. kteri pride kmalo tuli v Zjedinjenih državah na krmilo.; 'ilede tega je dejal predsednik Taft: j "Naše ljudstvo se najbolj trudi 1 •„dede tega. da odpravi vse, kar je pri polil iki nepoštenega. Dasiravno se pri tem še čestokrat odkrije nepoštenost, vendarle tudi v tem pogledu napredujemo. Korporaeije, ktere ko-rumpirajo politično življenje, izgubljajo tekom zadnjih šest do osem let -kar vidoma svoj vpliv. Najslabše so pa pri nas mestne uprave, vendar pa : tudi v tem pogledu napredujemo, da- : siravno smo š? daleč ^d končnega 1 .-speha. Najvažnejša je pa obramba, • zasebne lasti pred kolektivističnimi načrti socijalizma, s kterim moramo!1 tako mi. kakor tudi naši otroci računati. i "Po mojem mnenju napredku človeštva ni ničesar bolj koristilo, kakor sebičnost posameznih individuov. Ljudje pa niso in ne bodo nikdar tako nesebični in moralično Čisti, da se bodo v socija lističu i družbi tako po- ' Srtvovalno posvetili skupnim koristim, kakor se posvetujejo sedaj svojim lastnim. Taft je potem hvalil gospodarski napredek Zjedinjenih držav, kterega je bilo zlasti tekom zadnjih let opa-ževati. Zajedno je pa dejal, da moramo povsem gotovo pričakovati, da hode še pred potekom jed nega deset-letja prišlo do pomanjkanja denarja in da bode vsled tega nastala velikanska gospodaTsk'a krizft. ~Pote0n je .dejal .^svojim poslušalcem, da so oni. j ki .so. si izbrali tehniko, za svoj po-1 klic, napravili najsrečnejšo izbero , glede bodočnosti. f'iaurifefe 'je Taft grajal vsled tega, ker posvetijo kasneje kot odvetniki vse svoje moči svojim klijentom, za ktere potem skušajo ob vsaki priliki zakone varati in napačno tolmačiti Medicincem je svetoval, naj se bolj posvetijo raziskovanju, kakor pa prihodkom, koje jim donasa njihova zdravniška praksa. Končno je Taft tudi konš ta tiral, da postaja število onih dijakov, kteri se posvetijo bogoslovju ali teologiji, vedno manjše, in da postajajo dandanašnji le taki ljudje duhovni, kteri duševno niso več tako razviti, kakor so bili nekdaj. Duhovništvo namreč nima več onega ugleda, kakor nekdaj. Zajedno je izrazil nado, da se bode morda tudi to poboljšalo. Učitelji in profesorji nimajo večjih dohodkov, kakor navadni delavci. Kljub temu pa ne primanjkuje ljudi, ki se posvetijo ljudski vzgoji, iz česar je sklepati, da je poklic za vzgo- , jo mladine vedno zelo priljubljen in privlačen. Končno je predsednik še povdarjal, -da je vpliv časnikarstva zelo nazadoval, ako se ta vpliv primerja z o-nim prejšnjih Časov. Časopisje postaja vedno bolj le nekak poročevalec dnevnih dogodkov, dočim uvodni članki vedno manj vplivajo na ljudstvo. kajti slednje se v prvi vrsti zadovolji z dnevnimi novicami. Vsled tega je treba dandanašnji soditi časopisje v prvi vrsti po zanesljivosti no-: , vie, ktere objavlja. Pred veliko vstajo na Kitajskem. V Nankingu se je pričelo vsestranski agitirati proti inozemskemu prebivalstvu in v kratkem je pričakovati pričetka vstaje. NA DAN OTVORITVE TAMOŠNJE RAZSTAVE. Bogati domačini so že pričeli ostav-ljati mesto in beže na varno. — Ameriške vojne ladij e so se napotile tje. -o—■— Pt-kincr. 4. junija. Konzuli por---ajo iz Naukiaga. da so se tanilaj pričeli med domačini veliki nemiri in da se splošno adltira proti ino-temcem. Tako je množica zido*Te imeriškesa konzulata den>.:-!ra:iv--.o onesnažila. Tadi javljaj« • rsaki dan na hišah Ie|>aki. - kterimi * prebivalstvo poživlja, naj prične z ev.. hitijo in naj pok olje v-e i nožem->e. kteri nimajo na Kirajsken: kaj »praviti. Javno se je sedaj pričelo med pre-»ivalstvom govoriti, da se bode jutri jričelo z listajo, in sicer povodom »tvoritve razstave v Nankingu. Pre-nožnejši domačini, med njimi največ , rgoveev, je že zaprlo svoje trgovine n so s svojimi rodbinamitoežali v no-ranje kraje, kjer so zakopali svoje -rednostne predmete. Oblasti v Nankingu tudi ne zaupa-" o več tamošnjemu vojaštvu in vsled ; ega so odstranile iz pušk takozvane :aklope. Vse je namreč' odvisno od zadržanja tamošnj^ga vojaštva. Do-ledaj pa še ni prišlo do kakega vo-aškega upora. V luki se je zbralo nekoliko ino-;emskih vojnih ladij, med kterimi je udi ameriška križarka New Orleans n neka japonska vojna ladija. Baje »odo te vojne ladije zadostovale, ako ! iride v resnici do napada na inozem- j >e. Poveljniki vojnih ladij so se da-j les medsebojno posvetovali in prire-lili vse potrebno, da zamorejo v slu- • ;aju potrebe skupno nastopiti. Tukajšnji diploma tje so prepričali. da zamore v resnici priti do neini-•ov v pokrajinah južno od Yangtse-iianga. Vendar so pa vsi prepri-■ani, da se eventuelna ustaja ne bode •azširila do Pekinga. Nanking, 4. junija. Tukajšnji kon-mlami zastopniki inozemstva so dojili včeraj od revolucijonarjev svari-a, ktera so skoraj jednaka onim, kola so včeraj dobila inozemska poslanstva v Pekingu. Svarila prihajajo »d takozvane revolucijonarne vojne >blasti in z njimi se naznanja, da je :e določen dan za pričetek sovražnosti. V pismih se tudi svare vsi ljudje, ri nameravajo ostati nevtralni (k em spadajo konzuli), naj se v voja-ike in vojne priprave ne vmešavajo. 3staži tudi zagotavljajo inozemce, iteri bodo sedanje svarilo uvaževali, i »opolno varstvo. Kljub temu pa sve-ujejo konzuli svojim tu živečim ro-iakom, naj ostavijo deželo in beže na ; •arno. ♦ * * Iz Kitajske prihajajo že pol mesca vznemirljive vesti, in sicer iz Nan-iinga, Pekinga in Shanghaija. Že >red dvema tedni so konzuli v Shang-laiju opozorili tamošnjega podkralja ia pretečo nevarnost s tem, da so nu poslali skupen memorandum, v eterem so povdarjali, da postaja po-ožaj vedno resnejši, vsled česar je akoj potreba storiti vse potrebno, da se protiinozemsko gibanje še pravo-•asno vduši. — Konzuli v Nankingu ;o prepričani, da se na tamošnje ki-ajsko voštvo ni zanesti. Vsled tega je vlada te dni poslala v Nanking noro vojaštvo iz Shanghaija, da nado-nesti tamošnje vojake. V Nankingu je mnogo misijonarjev, kteri so v pr-ri vrsti odgovorni za nezadovoljnost ned domačini. -o- Orkan v Georgiji. Augusta, Ga., 4. junija. V minoli toči je tukaj divjal nekaj nad četrt ire izreden orkan, kteri je izruval leštevilno dreves, tako, da so ulice »olne vejevja, dreves in razvalin po-irtih hiš. Tudi brzojavne in telefonske naprave so razdejane. Tudi v o-tolici je škoda občutna. I Iz Avstro-Ogrske. ' Na potu domov. i Avstrijski cesar se je napotil iz Her-ceg-Bosne proti Avstriji in tem po-i vodom so mu oblasti priredile sijajno slovo. : ČESTITANJE KHUEN HEDER -V ARI JU. , t , Zakonski predlogi proti nočnemu dela žensk v avstrijskih tovarnah. Predlog bode najbrže sprejet. -o- Dunaj. 5. junija. Avstrijski e^sar ,jr iT-Te^ii . vst potrebno m .čl eesa: rTtui- vaL-tv- je mora n |> i*» n. v , pfts">n o i atove-^a vladartit - i ~ \ ~ ? .- ■ -a-"i ..a — _ Tirrf- • •■. T::-.i J - - t. .... f i" - 1; ril • '". '..t -t ka/e l"ja!n».st. Včeraj je «e- »r olpo-tova 1 proti -everu i:i . R -an-kem liriKlu >e je cesar v po.-V.kijič poslovil od obeh novih avstrijskih j^okra-jin. kjer ga je moralo ljudstvo na lep i način pozdraviti. Xa kolodvoru so se zbrali zastopniki tamosnjih oblasti, kterim se je cesar še enkrat zahvalil za le]) sprejem. Obžalovati je. da ce->ar ves čas svojega bivanja v Ilerceg-; Bosni ni prišel v dotiko s tamošnjim I narodom, Wkjti potem bi marsikaj izvedel o zatiranju naroda po avstrijskih uradnikih; kar se mu je dosedaj prikrivalo in kar sploh ne hode nikdar izvedel. Potovanje je cesar dobro prestal, vendar je pa zelo utrujen. Razne sprejeme so morali vsled tega okrajšati ali pa popolnoma opustiti. — i Zdravniki, ki so cesarja spremljali na potovanju, so pred vsem skrbeli za : to. da je Fran Josip mnogo počival. Dunaj, 5. junija. Poslanska zbot-niea avstrijskega državnega zbora se :je pričela resno baviti z socijalno-po-llitičnimi vprašanji. Pri zadnji seji je ! zbornica skoraj enoglasno sprejela predlog, ki določa, da =e ženskam prepove delati v tovarnah po noči. Budimpešta, 5. junija, t im v ■<* prihaja semkaj poročil iz dežele o izidu ' državnozborskih volitev, tem sijaj-nejša .je vladina zma_-a. Ta uspeh po-! menja zajedno tudi zmago za norod-no delavsko stranko, ktera je v najožji zvezi z sedanjo v'ado. Avstrijski cesar, ki je za časa nje-j govega bivanja v Ilerceg-liosni dobival o volitvah natančna poročila, je {poslal niinistrakeiuu predsedniku 'Kli n en Hederva nju iskrene čestitke vsled njegovih uspehov. ! \lada je pri volitvah napram svo-ijim nasprotnikom skrajno brutalno i nastopala in poleg tega je dobil vsa-! kdo, ki je volil za vlado, plačo, kajtil take korupcije na Ogrskem še nikdaJ ni bilo, kakor sedaj. -°- 1 H 9 Grozen umor v Chicagu. 1B Chicago. 111., 4. junija. V poslopji* Kent, na Sherman Str., so našli hiš-® nika, John Larsena, umorjenega. Nje-I govo truplo je bilo deloma sežgano.! Policija je dognala, da je bil Larsen napaden, nakar so ga nepoznanci toliko časa mučili, dokler ni padel. Jvončno so lopovi pohištvo v sobi zažgali in so žrtev prepustili nemili osodi. Oblasti iščejo nekega moža, ki je pred dvema večeroma zahteval od Larsena nekoliko denarja in ki se jo potem, ker mu Larsen ni hotel dati denarja, z njim spri. Cena vožnja. Parnik od Austro-Američana proge "ALICE" odpluje dne 8. junija, iz New Torka v Trst in Reko. S tem parnikom dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rojstni kraj. Vožnja stane iz New Yorka do: TrsU sli Reke...... 35.00. ' j Do Ljubljane ......$35.60. ^ Do Zagreba .......$36.90. ' Vožnje listke je dobiti pri Pranlc Sakser Co., 82 Cortlandt St., Nf^ Yo*. . . .......^ 4 T IBS NARODA" Mr (Slov^nlcDaily.^ - Owned and pobl&hed by^he r®ov»nlo Piibllahlng Co. ; (a corporation.* FRANK SAKSER, President. * * VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOUI8 BEHEDIK, Timm. 'n | Place of Bimnmof tiMoorpomtioa and i •aareuses of above officers' 82 Cortland t, •fcreet, Borough of lfnnhdi—, Hew York | City, N. Y. i fia celo leto velja list za Ameriko in • Canado.........$3.00 j " pol leta.........1.80' i •* leto za mesto New York . . . 4.00 \ pol letaza mesto New York . . 2.00 i Evropo za ta« leto * . . . -460 " " pol leta. ; : . . "S.60 j® " " četrt leta .... 1.76; ■ ■jmmmm^m i ——■■ «SLA8 NARODA" f/haja vsak dan y vzemši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA" ("Voice of the People") * : med every day, except Sondays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adv«rtiH«menta on nirMmtnt« j i Dopisi brez podpisa in oeobnoeti se m natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po ; Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdo* mo naslovnika. - j Dopisom in pošiljat vmaa naredite ta na- i •tov : ► "QLA8 NARODA" li Cortland t SL, New York City . Telefon 4G87 Cortlahdt. Post. 1 I* -o- Osc*nnnjst let obstoji nas list in i v teli osemnajstih letih smo že ua- | pihali m Številno člankov. Vendar pa | lahko <"itatelje zagotovimo, da pod: današnjim naslovom v našem listu še • ni bil objavljen niti jeden članek. — Na&lov je sicor tak, da bode marsi-kedo na prvi {»ogled dejal: "Sedaj j so pa v New Yorku srečno prijadrali; do jolietskih "propovedi", kajti časi j se spreminjajo in svet se vrti, tako. da se tudi napredek čestokrat spremeni v nazadnjaštvo." Vendar pa temu ni tako, kajti tudi danes in v bod«>če še ne bodemo pisali "propo-vedi", ker dobro vemo, da kaj ta-1 cega nihče ne čita in ker nam je zn^ no, da ako kedo kaj taeega čita, pri . tem ne misli kaj druz#ga. nego na . neumnost, koja tudi v dvajsetem sto-le.tju še ni izumrla. — V ostalem pa prepustimo vsakemu svoje, in tako naj se tudi mi danes poba v iano s "postom"', to tembolj, ker vemo, da se ne bode nihče postil, tudi ako slučajno prebere ta članek s tako evropskim in i>oleg tega še nekako reakc-i- jouarnim naslovom. * * * Post je zelo relativnega pomena, kajti nekteri ljudje se postijo, ker mislijo, da se morajo postiti. ako si lioeejo nabaviti boljši sedež v nebesih; zopet drugi se f»ostijo iz navade in d a dajo onim. kteri se morajo postiti, dobre vzglede; nadalje se postijo nekteri iz farizejskega stališča in sicer povsem javno. Ti ljudje jedo ob takozvanili postnih dnevih ribe, školjke, žabe, ribja jajca itd., a potem, ko jih nihče ne vidi, si privoščijo najboljši tenderloin-steak. Največ ljudi, ki se postijo, je pa takih, kteri se morajo postiti iz finančnih ozirov, oziroma vsled tega, ker si ne morejo nalovili toliko hrane, kulikui- zahteva, njihov želodec. Teh ljudi je iajve? in' njihoVo We vilo zelo naraste tedaj, ko zavlada kaka kriza. t Jz y.x^ga:!»v? _l>a. upstajig nauk: pAsti se tedaj, kadar ivoj' žep ne dopusti, da bi tudi tvojemu že-lodeu privoščil kak "ekstravuršt". i Nadalje pa imamo na svetu tudi lju-L d i, kteri se postijo vsled tega. da si A potom posta prislužijo nekoliko de-■narja; zopet drugi se postijo, da ka- ■ znu.jejo sami sel>e (verski fanatiki) ; ■ nadalje se ljirdje postijo, da po-Wboljšajo zdravje itd. Tudi je mnogo L ljudi, kteri hočejo doseči posebno j slavo s tem, da j»o možnosti dolgo časa ničesar ne jedo. Slednjim ljudem se vedno posreči najti koga. kteri se jim čudi in tudi časopisje piše o takih ljudeh. Ko se taki ljudje prenehajo postiti, se o njih razpravlja in vedno pride kedo do tega. da je prišel potom posta na »ded kaki popolnoma novi ideji. Vendar pa te ideje niso nove, kajti post je tako star, kakor najstarejša vera na svetu in poleg tega še izdatno starejši. Cela tisočletja, predno je bil sploh, kak človek na svetu, da zainogel po človeški misliti, se postiti, moliti < in ustanovljati vere, živelo je na zemlji na milijone živali — ktere vse so vedele, da se morajo postiti, ako njihovi želodci niso bili v redn. (Post v pravem okviru je dokaj koristen in to so spoznale že najstarejše vere, ktere vse predpisujejo popolne in nepopolne poste, kteri se pri njihovih vernikih perijodieno ponavljajo. Ti posti so zelo pametno ■urejeni in tako o njih ni dvomiti, bi ne koristili človeškemu truplu. človek, ki da mesu za nekaj časa J slovo, se prav dobro počutij kajti (medtem, ko ne je mesa. se iz njegove-' Iga sistema odstrani takozv&na urinska kislina. Ledvice in ppebavalni i organi se odpočijejo in pripravijo za novo delo, tako. da zamoremo nazvati I post netako dobo "hišnega cistern ja". Preveč se postiti je pa zelo nevarno. Na tisoče mladih žensk se posti, jda bi tako postale manj rejene, kajti jnoda zahteva sedaj le tanjka trupla. S tem postom se je že na tisoče žensk za vse življenje pokvarilo. t Ako se kedo po yes dan vzdrži jest via in pri tem marljivo pije vodo, ter ako to vsako leto. po enkrat ponavlja, mu gotovo ne bode škodovalo. Nedavno je nek možki naznanil, da se je postil petnajst dni. in da so pri tem postale njegove oči mnogo boljše. To 'je tudi verjetno, kajti bolezen v želodcu je običajno vedno 4 zvezi z boleznijo v očeh. Da se potom posta poboljšal, zdravje, je že od nekdaj znano in o tem so zlasti živalski ; zdravniki prepričani. Oni namreč zdravijo živali, zlasti pa pse s tem, i da jim ne dajo ničesar jesti, nakar živali kmalo ozdravijo. Vendar je j pa človeški, zlasti pa še ženski sistem povsem drugačen, kakor oni živali nižje vrste in vsled tega ni pri-! poročati dolgotrajnih postov, s kte-rimi se lahko želodec za vedno pokvari, tako, da ne bode več v stanu , prebava t i. i , Post je ioraj dobra naprava, kte-Se Pa mora vporabiti le tedaj, ako je človek prepričan, da mu bode fco-jristil, — V ostalem pa, kakor rečeno: največ ljudi se posti tedaj, kadar jili v to praznota v žepih prisili... Resolucija. 9 j Pri tretjem letnem zborovanju ravnateljstva Ameriške Zveze časopisja, ki izhaja v inozemskih jezikih, ktero se je vršilo dne 26. maja 1910, je bila jediiogias.no sprejeta sledeča RESOLUCIJA. SKLENJENO, da ravnatelji American Association of Foreign Language Newspapers — ktera obstoji iz 405 časopisov, ki izhajajo v 25 jezikih v Zjedinjenih državah in Cana-di — izrekamo naše priznanje uradnikom in uprave imenovane organizacije za njihovo delo tekom zadnjili osemnajstih mesecev in sicer z ozi-rom na dobavo dobrih ameriških o-glasov za naše časopisje, kteri so velike koristi za naše citatelje. — Nadalje je tudi SKLENJENO, da izrečemo zahvalo in priznanje , AMERICAN SNUFF CO. ' AMERICAN TOBACCO CO. : RANKERS' TRUST CO. ; CARNEGIE TRUST CO. G. CERIBELLI & CO. CONKOLIDtATED GAS CO. CORN PRODUCTS REFINING CO. r D„ L. & W. R. R. CO. NEW YORK TELEPHONE CO. , »SAVOY TRUST CO. . .. , STANDARD OIL CO. THE STEAMSHIP, COMPANIES . ter vseim ostalim podjetjem, ktera si . Laupala svoje oglasovanje tej organi-, zaciji; nadalje obljubnjemo tudi uredniško pomOč vsem - na vedenim ir; , drugim podjetjem Istega značaja — . ktere bod* offgaoiaflfjja. v-bodeče pri poročala — da se thko nudi-mašiti .štirinajst milijonov eitateljem prili-, kaj nabaviti si'najboljše in najpošte . nejše blago po istih cenah ig poc istimi pogoji, kakar si ^fltvpabavl jajt . ameriSki domačini. l Nadalje je sklenjeno, da v znak . spoštovanja in pripoznanja podari . mo našemu predsedniku L. N. Ham merlingu mali dar v obliki zlate ure . ki je bila izdelana po posebnem na-, rocilu pri E. Howard Watch Co. \ , Bostonu, Mass. Ta ura je krasne , izdelana in okrašena z grbj nekteril večjih držav. 'Nadalje je sklenjeno, da se pozov« ! tajnika organizacije, da dopošlje p< j jeden iztis te resolucije vsem časopisom, tiskanim v inozemskih jezikih, s prošnjo, da natisnejo resolucijo kakor hitro mogoča, in da se pc jeden angležki iztis dopošlje razninc oglaševalcem. Resolucijski odbor: N. A. Mokarsel, arabski duevaik "^l-Hoda", New Yorit. Frank Anis, \ češki dnevnik '' lilas Lidu ' New York. ;. V. J. Valjavec, slovenski dnevnik "Glas Naroda", _ New Yonk. Kje je JOSIP FRANKI - Pred 6-mo-seci j® bil v Cleveland^ O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve^ kje se nahaja, da mi naznani, ali naj se mi.pa sam javi. — Joseph Debel j ak, P. 0 , Box 201, Seward, Pa. (4-8—6) , c v . Na Rie Votu žun, te Sikst 1910. -i 3 , t ' ' Maj dir Mister Edi ter! Forgadn sek in tristo Ila lojevih ' kometov mister Edi ter! Pošljite mi raj-do-vej baj špešl deli veri reži ste r&t mel ali mesen žer bojsu en štrit , derek torij od Naj Jorka in Broke . Lina. Sram me je, ker Vam moram pisati, da sem se Sinoči zgubil ko sem bil v Op taunu pri Kebru na cviček parti. Res imeli smo o ru-| nelu v Ž^r si siti namesto v Rie vot. j' Domov dospel senj'pafem šele ob 7 (zjutraj ravno k brekfestu na črno kofedro, zbil, kakor turška fana. Brez štrit derek torja ne grem več v mesto. Smejai se mi je bos doma i in bosovka, ko sem jim celo fkome-, »lijo od Kebrovega psa in drugo eks-ipleiial. Nek grinharn podaril mi je ^5 importiranih viržink na dipi, -ker sem ga prejjeljal v feri potu čez vodo. Revež se je tudi zgubil. Pošljite mi alsten zaprošeno if ju plis. Donč forget! 'Tudi Vam naznanjam, da sem bil na deko rešen dej na nekem plat taj-čarskem pikneku v Kanarzi. Plačal sem 4 kvodre za taler reket admišna. I^ijača bila je gratis in franko kakor pred kometovim koneem sveta sredi maja t. 1. Vlekli smo ga, kakor suha goba. če jo vržeš v vodo. V deneink hali sem šel tudi par-krat plesat, kjer sem ugajal enega prav fletnega žermen ameriken svit-harta ali koštrunčka. Zatem sem jo peljal na rfngelšpil ali Meri gora unt kjer sva sedela na lesenih morskih deklicah. Ona je pri nekem bučarju ?a čem-ber majd, svit najn tin. Dala sva se tudi na ata mopil kontografirati. Jaz ji pišem vsak dan kar s pencel-nom lipsprife. Prvikrat pisal sem ji sledeče; nekaj od tega mi je od našega bosa sin dikteral: Maj direst svit hart:— Jes, de ringelšpil ali Meri gora und parti on dize piknek fom mon dej tec vaz olrajt ent fajn formi. Juvil ekskjuz mi aj lovju. Juar majne zlata piška, majn svit ko-šti-unček, majn goldn golobček for Eve-r! Forket Mina-tl Ju maj vajf. Kut tajms; aj lov ju zo moč kar cum pohrustn. Tu mara aj-sent ju tu kvarte ajs Krim ent tu paikses čokolat kendi. Plis raj t mi rajdovej ženeral Deli veri. Jur sinče reli svithart vit lats ofJbv. itike C. Radoveden sem enihau, kaj mi bo ensverala. Če bo kaj, je olrajt, ee ' pa nič, pa tudi! ^Rekla mi je i^a enihau nac pikneku, s da sem en šmart boj*;:?-Če jo vzamem, pojdem v Naj Jork na cite liol ,po metric lajsenc; pojem greva pa še h kakem škvajerju, da naju z veže v za konjski jarem. Honejmun tripa pa ne bom priredil, ker je preveč ekspenzes. — Sedaj moram gledat, da dobim kake rumse in seken hent furničes. O tem Vam že še pišem in dopošljem zopet jedno hudo uganjko od koši runo v, kozlov in preŠičev. Za danes ostajam Vaš sinče rely Mike Cegare. Fanatizem turških hodžev. Znani Češfci slikar Vesety," ki se mudi sedaj v Carigradu, je dobil na intervencijo avstrijskega poslaništva v Carigradu dovoljenje, da sme napraviti slike nekterih mošej (moha-medanskih cerkev). Turški hodže ((lnhovniki) pa so sklenili, da Veselega ne bodo pustili slikati. Ko je Vesely t« dni slikal v Aja Sofija, so udrli na njega hodže, razdrli slike in ga instUtirali. Le s veliko težavo se je slikarju posrečilo, da se je oprostil iz rok zbesnelih hodžev. Spomenik Prokopa Golega, husitskega vojskovodje,^ bode'odkrit 17. julija v Pragi. Spomenik je stal 20,000 kron. v Waukegan, HL < Cenjeni gospod uredfftk:— Naznaniti Vam imam, da je naš devetnajst let stari rojak Fran Šku-bic ponesrečil. Dne 6. maja je osta-vil tukajšnji kraj in odpotoval v druge kraje iskati svojo srečo. Pri tem je pa mesto sreče našel aesrečo, kajti na potu skozi Chieago ga je zadel tovorni vlak in sicer baš na mostu, tako, da ga je vrglo 18 čevljev globoko. Tako mu je zlomilo hrbtenico in poleg tega je zadobil tudi druge nevarne poškodbe, tako, da je v bolnici le-, žal deset dni nezavest A. Jednajsti dan se je komaj 'toliko zavedal, da je poslal po svojega očeta, nakar je z njim malo govoril in nato kmalo umrl. Pokojnik je bil Član podpornega društva Slovenski Sokol, ktero je da- j lo njegovo truplo semkaj prepeljati! in lepo pokopati. Pokojnika smo pokopali v nedeljo dne 22. maja ob 8. uri zjutraj. Spremili smo ga v tukajšnjo slovensko cerkev, kamor ga je nosilo šest bratov sokolov. K več- | nemu počitku ga je spremila tudi godba, za ktero so trije rojaki nesli krasen venec, tako, da tako lepega \ pogreba tukaj sploh še ni bilo. Pogreba se je udeležilo tudi naše društvo polnoštevilno. Pokojniku naj bode lahka sVobod- • na žemljica! Eden navzočih. Coketon, W, V a. .Cenjeno uredništvo:— . . i Mc. Fr. Pavčie je v št. 112 v Gla-isu Naroda poročal, da je imel dne 5. januarja opraviti s pokopom pokojnega Ivana Zupančiča, kteri je pone- j sreči! dne 29. decembra minulega le-: ta. Resnica je, da je imel s tem po- ! kopom opraviti, dasiravno bi bil to moj delokrog po društvenih pravilih iljrnštvh. k v. Barbare. Vendar sem pa imel tudi jaz obilo opraviti s to zadevo. Poročilo, da je pokojni ponesrečil. sem dobil krog 9. ure zvečer in tako sem se najpreje napotil do Andreja Suderja, s kjerim sem se pogovoril, kaj naj se ukrene s ponesrečencem. Slider mi je dejal, naj skličem društveni odbor postaje štev. 10, da se tak" sklene, kaj je ukreniti. Odšel sem t ara j iskat predsednika ter blagajnika, oziroma Pavčiča (O-menim naj, da mi je v avgustu zlomilo nogo in da sem hodil več mescev ob palici.) Predsednika nisem dobil doma in s pomočjo nekega Čeha sem ga dobil v i ki igralnici. Potem sem odšel po blagajnika Pavčiča. toda tudi njega nisem mogel dobiti, nakar mi je drugi dan povedal, da ob takem času najboljše spi. Krog 10. ure sva odšla predsednik in jaz do ponesrečenca iti sicer poldruge milje daleč v največji burji in zametih, da tako izpolniva dolžnost in spraviva nesrečnika v bolnišnico. Med viharjem in v snegu sem se vrnil ob 1. uri po polunoči domov, dočim je Pavčič mirno spal. 'Ko sem se potem 5. januarja vrnil I od dela domov, mi je žena povedala, da je nekdo umrl in da moram takoj k seji. Takoj nato sem se osnažil in odšel, da pridem pravočasno, kajti zbrana so bila že vsa društva. Ko ni bilo ne predsednika ne tajnika, sem hotel ,j,az otvoriti seji, da p«iz-vem, je li mrtvi doma ali v bolnišnici. Ker ►nis^n^im^l kladiva, sem potolkel na mizo s palico, da tako napravim red. toda nek alkoholist mi je takoj vzel besedo, češ. da jaz ničesar ne vem in naj raje molčim. — Pripomnim naj še, da dotičnik ni član društva. — Vsled tega sem potem ostavil društveno dvorano^ Da je pa kedo volil Suderja predsednikom, je navadna laž, kajti šele jaz sem ga pri >eji dne 6. februarja predlagal, nakar je bil izvoljen. Laž je tudi, da je šel Pavčič v bolnišnico po rajnega Ivana Zupančiča, žajfc on niti ne ve, kje je bolnišnica. Pač se je pa njega odbralo, naj skrbi za pogreb. za kar se pa ni mnogo trudil, ker vse njegovo delo je bilo, da je jamo izkopal. Ostalo mi toraj ni nič druzega, nego poiskat, mrtveca, kajti ŠL»le potem sem ga zamogel prijaviti mrtvim glavnemu uradu. Pavčič je zahteval šest mož za kopanje jame, kar se mu je pa naravno odklonilo, kajti toliko ljudi ne more jedne same jame kopati. Pavčič je potem dobil nekega zamorca in nekega belega, ki sta jamo izkopala. Resnica je tudi, da je pri seji dne 2. januarja predlagal brat Suder, da se stavi blagajnika Pavčiča pod ?300 jamčevine, kar se je glasom zapisnika odobrilo. Ker pa ni tega storil, je potem brat Avbelj predlagal, da se ga kaznuje z globo v znesku $2. ali pa da se ga črta. To je predlagal Avbelj, ne pa blagajnik, kajti Pavčič je sam blagajnik. — i Tudi -naj danes na tem mestu javno izjavim, da si enkrat za vselej za-branim obrekovanje od strani' Pavčiča. Toliko v pojasnilo. • Ivan Urbas. (Tamošnjim rojakom želimo malo več sloge, a obrekovalcem bi bilo. Jilt.RlCHTER^g-l 1 EXFELI^R^I r 3 Kaj t» kori^ljo motne milice, 6e 5 2 trpiš na revmatizmu. 2 ; PALN-EXPELLER \ j dobro vdrgnjen, ti takoj olajša bo- g ; letine in odstrani njih viroke. » S Po iSc. in 50c. v vseh lekarnah. B ! F. Ad. RicUer & C«., 215 Pearl St.. | 5 ^ Now Yorlc. . g Pazite n^fntveno xnamko • sidrom. T JTRD ^BET svetovati, naj preje pred svojim pra-»om |>ometejo in šele potem naj se l>rigajo za druge. Ured.) Grormania, W. Va. Spoštovani g. urednik:— V tukajšnji slovenski naselbini je ilne 20. maja umrla naša spoštovana rojakinja Mrs. Ana Ivorenčan in sicer po dolgi bolezni v starosti 48 let. j Kako je bila pokojnlca med rojaki priljubljena, je svedočil krasen po-irreb in obilo priposlanih vencev. Pokopali smo jo dne 24. maja na j>oko-, pališču sv. Petra in Pavla v Cumber-: landu, Md. Pokojnlca ost avl ja užaloščenega vdovca in troj" odraslih hčera ter zeta Jos. Rusa. Vsi tu-kajjjpnji rojaki izrekamo tem potom preostalim naše sožalje, a pokojnici naj bode lahka svobodna ztmljica fersij njene že preje nmrie^ hčerke. Pozdrav rojakom in rojakinjami J. Zaje. Hickson, N. Dak. Cenjeni gospod urednik :—«- Ker mi je nemogoče odgovoriti na vsa vprašanja rojakov glede tukajšnjih farm in poljedelskih razmer, prosim Vas. da priobčite te vrstice, da tako ustrvžem željam naših rojakov. Tukajšnji farmerji plačujejo svojim delavcem po $.'»0 na mesec, seveda le v poletju, oziroma osem mescev tekom leta. dočim se mora človek o-stal? štiri mesce v letu zadovoljiti z mesečno plačo po $15. Državnih zemljišč v tukajšnji okolici ni. Dežela je nepregledna prerija in je vse obdelano. Cena akru je po .$55 do $75. Prideluje se žito vseh vrst, samo sadja ni. Pšenice se pridela do 24 bušljev na akru. kajti zemlja je izredno dobra. Farme so velike od 100 akrov do 4000 akrov. Ouim. ki so me vprašali, koliko stane vožnja, ne morem odgovoriti, toda vsakdo lahko vpraša na bližnji postaji in -sicer koliko stane do Minnea-polisa, Minn., in od tam dalje do Fargo. Slednje potovanje velja le i$4. Kedor pride v imenovano mesto. S naj krene od postaje dva bloka na levo in tam bode našel posredovalnico za delo. kterih je itak dosti. Nadalje naj tudi omenim, da je od konca maja do 25. julija slab čas za delo^dobiti. kajti posejano je že. a druzega posebnega dela pa sedaj ni. Ko se prične seno pospravljati, se bode potrebovalo mnogo delavcev in tedaj se delo lahko dobi. Ko se prične z mlatenjem, se dobiva na.dan po $2.50 in hrano. To delo pa traja samo 21 do 30 dni. Končno naj še pripomnim, da na vsa pisma ne morem odgovoriti in da jaz nisem agent, temveč navaden delavec. Nedavno sem bral dopis iz Minnesota, da se je tam ponesrečil nek rojak. Tako poročilo pretrese vsakega človeka, toda še bolj pretresljivo je, ako se izve, da ga slovenski duhoven ni hotel pokopati* ln da mu je zadnji blagoslov moral podeliti poljski duhoven. Vsled tega sem radoveden, j kaj bi taki ljudje storili, ako bi Kristus še enkrat prišel na svet? Bi li šli na njegovo "gomilo ? Bil je namreč siromak in od njega bi se ne dobilo dolarjev. V ostalem je pa mnogo poklicanih in le malo izvoljenih. Pozdrav vsem naprednim in zavednim rojakom in rojakinjam! . Louis Trobec. Pueblo, Colo. Dragi gospod urednik:— Ni dolgo temu. kar sem Vam poslal dopis iz naše naselbine, ali zadela ga je osoda vedno zevajočega koša. U-pam. da bodete sedaj imeli nekaj več usmiljenja z njim. ' 3var se dela tiče, se pri nas ne moremo -pritoževati, dosti ga je, le žali-bog, da se ljudje trudijo le l>olj za stroške, o prihranitvi ni dosti govoriti. Naša velika naselbina v marsičem napreduje, tako tudi v ženit vali. Sedaj po Veliki noči sleherni teden kak fant pripelje svojo nevesto, da ju naš Rev. Cuil zaveže v jarem tlf sicer v jarem, kterega morata prenašati do smrti. Res je, da je spočetka Vse lepo in dobre, ali kasneje nastopijo slabejši časi, a v teh velja pogum za zakonske. Ni dolgo temu, ko sem cul pogovarjanje in cul, ko je rojakinja pravila, da mirno živi v zakonu. No, sem si mislil, to je pa prav. Ali krmilili sem čul njega se robato priduŠati. i češ, pustil jo bodem. Pregovarjal sem ga. a ostal j** robat v svoje j klet vini. A res je zginol kakor kafra in pustil revico v blagoslovljenem stanu. Da se pri nas mnogokrat oglasi i štorklja, tudi ni nič novega, in tako sem bil te dni pri krstu, ko je štorklja : prinesla čvrstega sinčka Franu in Neži Perne, ter so malega krstili na J pravo slovensko ime: Janezek. Pri j pojedini smo bili dobre volje in lnar-sikako smo uganili in smo tudi nabrali v cilinder $1.70 za družbo sv. Cirila in Metoda. Kako lepo bi bilo, ako bi se rojaki ob tacih prilikah spominjali le prekoristne družb.', a nikdar še nisem čul. da bi se tako zgodilo, saj v naši naselbini ne. Te dni je umrl tukaj v St. Mary i bolnišnici naš rojak Gregor Ban. do-jraa iz Brusnic na Dolenjskem. Pokojnik je bil star 30 let in bil preje na hrani pri Mrs. Blatnik. Pokojnik j;' bil oženjen in bode njegova žena dobila $1000. ker je l^il član (društva sv. Jožefa K. S. K. J. Žena j živi v starem kraju. Včeraj sem bil na železhični postaji (Uhioii Depot) in tam je čakalo več ambulanc, avtomobilov in voz; vsi iso pričakovali ranjence. da se jih prepelje v St. Mary bolnišnico. Vlak je namreč skočil iz tira in bilo je 1(» <>sob ranjenih, usmrten ni bil nobe-}den. K sklepu pa srčni pozdrav rojakom in rojakinjam. i J. P. Ponikučen. NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. Jednote v Imperialn. Pa., opozarja vse cenjene člane, da se redno udeležujejo mesečnih sej, ki ere se v rise vsako tretjo nedeljo v mesecu. Posebno se opozarja oddaljene ude. da redno dopošiljajo mesečne prispevke in sicer na sob rat a Jakoba Veliar. Box 325, Imperial. Pa. Vsaki naj sij ■ dobro zapomni, da bode iz društva suspendovan. ako 2 meseca dolguje, j (4-7—6) ~ ODBOR. * NAZNANILO. Od Mestne hranilnice ljubljanske prejeli smo v razdelitev več računskih zaključkov za leto 1909. V teh je po številkah hranilnih knjižic o-značerra njih skupna vrednost zdnem 31. decembra 1909 z obrestmi vred. 'Rojakom so na razpolago brezplačno; uposlati nam je le ti centov v znamkah za poštnino. Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St., New York N. Y. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno pa društvo sv. Alojzija št. 78. i"r jim kličemo: Na svidenje! New York. 4. rožnika. 1910. ,Stanislav Kokoljan. Fran Brczovar. Anton Zarnik. Aloš Jagodic, Peter Zarnik. Ali hočete, dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in AMERIŠKI PISAVI? Pište na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasnila poginoma zastonj. Pišite še danes! Slovenska korespondenčna šola, (»119 St. Clair Ave. (Special Box 10) Cleveland. Ohio. VABILO. Društvo sv. Jožefa štev. 10.1 K. S. Iv. -1. v Milwaukee, Wis., tem potom i vabi vse rojake in rojakinje kakor iiitli Hrvate na | ' PRVI SLOVENSKI PIC-NIC v Berninger's parku, 2G. Avenue iti South Pierce Street, dne 12. junija popoldan. Za dobro vsestransko zabavo skr-| bel bode ODBOR. _(4-7—G)_ Kje je FRAN MAIiOLTf Doma je iz Velikih Lašč na Kranjskem. Pri j meni je preti 0 leti bil na stanovanju in hrani ter se neznano kam odstranil, ne da bi bil svoj dolg pri meni poravnal. Prosim cenj. rojake, ako je komu naslov dotič-! nika znan. naj mi ga blagovoli naznaniti. za kar mu bodem zelo hvaležen. — Frank De.^ik. Box 1(14, Burdine, Allegheny Co., Pa. (1-7—(>) PROŠNJA. . Podpisani se tem potom obračam do dobrih rojakov, ktere prosim za pomoč. Deset mescev sem že bolan, tako. da ne morem ničesar delati. Ker nisem pri nikafccm društvu, ne dobim od nikjer jxxTpore. Rad bi se pinlal v stari kraj. tmla za vožnji listek nimam [>otrebirfe^a denarja. D<»-ma sem iz Pod gor* m* pri Ljubljani. Vsak. tudi najmanjši dar bode dobro-doš. t. Rojakom se že v naprej za njihovo dobroto isl.reno zahvaljujem. Darovi naj se pošiljajo na tvrdko Frank Sakser Co„ 82 Cortlandt St., (New York City. Kami Zaje, i Camp 17, Box 415, Lhivis, W. Va. blovensko katoliško podp. društvo j sveteBarba 2a Zjedinjene države Severa« Ameriiea Sedež s Forest City, Pa. ukorforlraao dne 31. januarja 1902 ▼ tfriart P«tr*fVo0® ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. 0. Box 685, Forest City, Pa Podpredsednik: MARTIN 0BREŽAN, Box 51, Mineral, Kana L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa II. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio, Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa •-—o—■ ■ ■ NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa FRANK ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill Street Luzerne, Pa ■ ■ o—• — ., .' POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik, porotnega odbora, "Weir, Kana. JOS PETERNEL, I. porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. 0. Box 522, Forest City, Pa. > ■■ ■ O oc— Dopisi naj se pošiljajo I. tajnikn: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAB NAHODA." IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRUŠTEV SV. BARBARE Z SEDEŽEM V FOREST CITY, PA. Članom vseli združenih društev sv. Barbare se naznanja, da bode tretje trlavno zborovanje naše organizacije -lne 12. septembra 1910. v Cleveland, ().. knkor je bilo pri zadnji konvenciji sklenjeno. Vsled tega opozarjam postaje društva, da pri prihod, polletni oz. trimesečni seji v mesecu juniju, izvolijo svojega delegata. Priporočam pa vsem postajam, da izberejo za ta važen posel dobu^ga in razsodnega moža. kteri bod<* zmožen društvo vsestransko pravilno zastopati. Ker le na ta način nam bole mogoče pri III. konvenciji mnogo dobrega skleniti v korist naše slavne organizacije. Ce pa kako društvo ne more izvoliti delegata pri omenjeni seji, naj ga pa za gotovo izvoli pri prihodnji. Vsaka postaja ima pravico poslati delegata, kteri glasuje do 50 članov z enim glasom, od 50 do 100 članov pa z dvema in tako naprej. Glej društvena pravila stran 50 člen XII. ali pa zapisnik II. konvencije stran SO. Vsi postajni tajniki so pa naprošeni, da imena delegatov takoj dopoš-Ijcjo tia glavni urad, ker bodo vsa imena delegatov priobčeua v našem glasilu. S sobratskim pozdravom in srečno svidenje na III. konvenciji. Alojzij Zaverl glavni predsednik. Črna kaža. ^JF —o— f7 . Spisal Ivan Trost. r 'JLepše ni mogel zaglaviti najnovejšega dogodka v svojem di^pvniku starina priznanih pisateljev gospod Mano Košar. Tudi mu je tvarina prizadela že toliko preglavice, kakor mu je ni doslej ogromna polovica njegovih pisanih del in dele. Mano namreč ni mogel že razčlenjene snovi prav začeti. Jezil se je sam s seboj: *'Ti znaš, Košar, ti si pisatelj!" so mu govorili prijatelji, ko so potrebovali od njega z dobrim svetom tudi — koncepta. Danes ni pomagala vsa priznana nadarjenost in nenkročena drznost cič. Sedel ali bolje: slonel je ob oglu mize pred odprto drobno knjižico in pisal — ne. samo grizel je konec svinčnika ter strmel pred-se kakor v odprto peklensko brezdno. kamor so pravkar vsi satani z vso asistenco potegnili njegovo ljubico. Mano Košar je bil namreč navzlic osivelim sencem še samec s pisateljsko glorijolo, ki je ne otemni niti sodni dan, kadar baje poslednjic mrk-ue soluce in napove — stavko. Poleg možkih let je junaško nasil v prsih večno mlado srce in v srcu večno mlado ljubezen, kolikor se je je že moglo zvrstiti po ljubeznivih) takih in takih nje zastopnicah druga za drugo in druga poleg druge — brez resne nevarnosti za Kožarjev ljubim-ski renome. Zapisati je menil in ovekovečiti v vzneseni besedi svojo poslednjo nezgodo ter mislil, da piše, pa je samo ugibal. V ušesih mu je šumelo kakor sredi največjega vrtinca tam ob niagarskem slapu — šumelo preobilo zavžito vino, ki se nikakor ni maralo sprijazniti s Košarjevo telesno potrebo. Še v večji neskladnosti je bil Mano ta hip s svojimi čustvi, spomini, s svojim srcem. <4Aha!" se mu je zasvetilo v glavi, svinčnik mu je zlezel iz ust v dolge, skrbno gojene in le malo osivele lase. i' Tako-le začnem: Črna kača je zagledala svojo žrtev, drobnega ptička na nizki vejici. Svoje oko je tako živo zapičila v njegovo nežno telesce, da se je čutila živalica pribito na vejico pred smrtnim sovražnikom. Gledala ga je tako dolgo, živo iu poželjivo, da jej je zlezel v nenasitni goltanec kar živ, s perjem, kljunom, s kremplji___" Košar je odkimal z glavo, dolgi lasje so se mu vsuii na čelo in začetek je bil zavržen poleg že premnogih, dnevnik pa prazen, kakor njegova denarnica. Zakaj? Domislil se je Mano Košar prizorov, ko je on sam sedel nasproti nji — črni kači. V zaduhli gostilni pri na pol podrti j>eči ga je namreč obča rala s svojimi kakor noč temnimi očmi. Prav v tisti gostilni je najbrž opazil njeno sladko namero priznani vaški žganjar Batič ter povedal o črni kači dogodbico, kako je požrla iz gnezda sedem mladičev. Batič je videl skrbno mater-ptico. ki je obupno zletela okolu kosca. Ta je uslišal njeno prošnjo, zamahnil s koso, presekal kačo na dva kosa in ptički so še živi izkobacali iz nje, Uol-Lui je poginila požrešna kača. Mano Košar se je tedaj smejal Ba-tičevi preživahni domišljiji, a sedaj bi bil on rad sam tisti kosec, da bi presekal njo — črno kačo. ki je njega prebodla s svojim pogledom k tlom, da ga požre z dušo in telesom. Zopet mu je zasvetila nova misel. Kaj, ko bi začel prav od kraja? Zares! Kako ga je iskala in se mu nastavljala nalašč na pot. pa se mu zopet umikala, da bi ga že v zanjki čim tesneje navezala in razvnela njegovo hrepfflijeuje po vitikem uprav kačjem telesu. Slednjič je vjela njega, ki je trdil tedaj v gostilni vpričo pijanca Batiča in mnogih gostov: tihe vode so globoke, skrivnostno grozno je njih dno. Zato nespameten, kdor jim zaupa! Tudi Ivanka se je za-Mnejala njegovi modrosti in si koket-no popravljala »na hrbtu dve dolgi črni kiti — dva modrasa... Živo mu je bil še v spominu oni večer, ko je ljubezni in vina pijan razodel nji, kako skrbe zlobni jeziki zanj in za njo ter so ju že v duhu postavili — po vseh zakonih oklican in razglašen zakonski par — pred poročni oltar. Vsi jeziki se brusijo samo ob tem, kaj misli ona. Prijazno, mirno mu je odgovorila. da je zadovoljna.- ako se tudi on strinja z javnim mnenjem. Potem se je zabavala z njim. starim zaljubljencem, kakor mačka z mišjo. Čudno se je zdelo Košarju samo to, da mu ni naslonila glavice na ramo in se razjokala same srime blaženosti, kakor je pisal Mano sam in kakor se je tudi njemu doslej še vselej godilo oh enakih slovesnostih. "Gotovo se jej zdi nepotrebno", si je mHlii in potrpel nebistveno izjemo, ki mu je slednjič celo ugajala: zakaj bi moralo biti vse po šabloni 11 Živel« seeewija!... Povest njegove poslednje nesreče S« je Kočarju snovala dalje in do -- konca. Da, prav do konca, ki se mu i je zdel pa še tako nešablonski, da je prav zaradi tega zavrgel vso zasnovo. Ali naj začne tam, kjer in kakor se je po nešablonskem začetku nadalje-j vala njegova nesreča t" konča po-jvest — brez končal Očrt, silhueta! - Mnogo pomladnih večerov sta namreč slonela in sedela drug ob drugem. Mano je pil slast ukradenih in vsiljenih poljubov, snoval načrte za mirno, srečno bodočnost, pritiskal Ivankino glavico na svoja zvesta prsa. gladil nje črni kiti — dva modrasa, dokler se mu ni zdelo vse skupaj premalo iskrena* komedija — pusta prevara. Vedno je trdil, da ima vsak genij, toraj tudi pisatelj, .nekaj proroškega duha, ki z njim sluti bodočnost, in sloneč na ti hipotezi. je — ostavil Ivanko... Da. tukaj bode treba zastaviti pero! Umotvor, gotov umotvor bode Iv dnevniku, uporaben vsak dan in poleg vse resničnosti nekaj nešablon-'■skega, kakor je bil tudi on prav brez vse šablone vjet v njene mreže, ko mu je pisala, zakaj jo je ostavil'? Se sedaj mu plešejo pred očmi tiste i črne črte, kakor pravkar izlegli mo-draščki... Udal se je, došel k nji, i naslonil glavo na njene prsi in se potopil v tiste črne oči... Ubogi ptiček! — Pritrdil je vsemu, kar je go-jvorila. pritrdil slednjič tudi, ko mu je trdila, da jo je grdo razžalil, dol-'žeč jo neiskrenosti. Nato sta nadaljevala stare sanje o novi sreči in novi sreči in novi bodočnosti, govorila ! navdušeno V) pripravah za svatbo, i Mano Košar — srečen ženin. "Ne!" je zaklel prav živahno. ■'Tako ne smem nadaljevati, sicer ,bodem: ne srečen, marveč — smešen ženin pred vso p. t. javnostjo." — Toraj kako? O, sveti Škribancij, hiti pomagat! Saj si mi bil doslej zvest kum pri vseh dobrih in slabih I pisateljskih umotvorih)! S teboj delim bratovski — slavo in smolo! Samo sedaj me ne ostavi! Podarim ti dva najbolj ponesrečena leposlovna poskusa, da jih bodeš pilil do sodnega dne v večnosti. Pridi, prinesi luč pravega začetka! Sram me je samega sebe!"' Ob teh zdvajanjih je izračunil Mano. da se je pretakala voda natanko tri mesece, odkar se on jezi in naslanja z nešablonsko nevesto in njeno ljubeznijo. Doslej -sta govorila vedno le o njem in njegovih razmerah; ona mu je bila še vedno zapečatena knjiga. Poslej mu je začela zaupa vat i pomalem, kakor se daje bolniku — strupa na sladkorju. Tožila mu je najprej o materi, ki mora i skrbeti za njo ona sama. Mano se je čudil, da ima njegova ljubica samo mater in njena mati samo svoj priimek, ne po možu. "Če pa ni drugače!" mu je posvetila Ivanka, ga pogledala vprašujoče in takoj je spoznal, da ni drugače. Danes, v dobi ženske emanci-jpacije moramo kavalirski prenesti tudi to. Tako se je tolažil Mano in se čudil svojemu junaštvu. ■Določila sta prihodnost njeni malt eri. podčrtala v koledarja dan poroke in dognala, da mora Ivanka prinesti potrebne dokaze, da ni črna i kača, marveč popolnoma človeškega in sicer ženskega pokolenja z vsemi j pravicami in dolžnostmi. In res jih je prinesla... Čestital si je Mano, da ni drugače j naslovil svoje povesti, nego "črna i kača". Svinčnik je vrgel ob tla, zgrabil z vsemi petimi prsti v lase j na temenu in jih natfcgnil, kakor an-gelj Habakuka, nosečega močnik lačnemu Danielu v levjem brlogu. Las si vendar ni izpulil, preveč jih je bil zagrabil. Ljubica nru je namreč povedala, da je že naprej poskrbela zabavo bolni materi: v doglednem ča-,su bode namreč lahko zibala doma J in se radovala nezakonske hčere in nje nezakonskega naslednika — Ivošarju ta novica navzlic pisateljski bistroumnosti ni hotela v glavo i ne iz glave. "Kaj misliš, da sem jaz —" "Ne ti. vi ne; on še ničesar ne ve." ; "On? Kdo je ta?" "Oh...!" se je začelo zdihovanje, "ko sem pa tako nesrečna —" "Da ti nekaj veš, on pa ničesar o tem. kar sta vendar oba —" Mano ni hotel končati. "On" mu je odprl novo perspektivo. Pa kako? Vstal je in odšel molče, ona je tekla za njim. ga vlekla nazaj, naslanjala glavico na njegovo ramo. prosila oproščenja in mu v solzah zatr-jala neskončno ljubezen. Iztegal se je in odšel možko, ponosno, užaljen iskat tolažbe v pijači... Ona je imela v tem času slajše zabave z drugimi... To naj bi bil konec. Nič in zopet nič. Najbolje, da ne začnem niČesa. Sklenjeno, storjeno. Pod naslov ne-začete povesti je začrkal nekaj, česar sam ni utegnil prečitati, tako hitro je namreč zaprl dnevnik in odšel za-;res — v gostilno. Tam mn je pa povedal že na pol | okrogli Batič, da njegova povest še ni končana. Mano Košar mu ni verjel in ga tudi ni poslušal, ko je trdil, da je imela črna kača še vse drugačne namene, zakaj ga je lovila, vjela in prižemala na-se. * * * Jezilo ga je, da je nadležni žganjar vedel več nego on ter vedno čeljustil samo o tem. kako je nekdo drugi kosil ledino tam. kjer je mislil Mano, xia je osigurana samo njemu. Zato je krenil v gostilno k Švigarju. Dobro je vedel, da se tam cesto mudi ona. toda sedaj se je bode znal ogniti. Morda jo bode tudi sram. Sel je v lopo pred vinskim hramom ob cesti ter poklical pit gospodarja. vrlega starčka Švigarja, ki mu je bil tovariš že pri mnogem poliču. Prva nesreča je bila, da mu je prinesla vino — ona, druga pa, da se je Šviigar prepogosto izgubljal od začete pijače. Vedno očitneje se je ponujala nji priložnost, da pomore svojim načrtom v pravo življenje; zakaj da je bil "on" dokaj manjši v njenih očeh od Mana Košarja. to je bilo očitno. Kako naj si tukaj pomaga ženska glava ? Mano je dobro vedel, da si bode znala pomagati in se tudi bal na račun svoje priznane prijenljivosti nasproti nežnemu spolu. Nagloma .je zbral v obrambo najmarkantnejše i spomine iu z njimi svoje prvotne sumnje o njeni nezvestobi, in kmalo !je spoznal, da je Batič blebetal res-|nico: ona mu je molče sedela na-, sproti. Pogledovala je v mizo. na cesto, Mana. in potem zopet sama sebe — i prav kakor človek, ki bi rad neka.i i povedal, pa ne more začeti. Mano se j je naslanjal ob njeni zadregi, češ.: črna kača, tudi ti si mučila mecie. Zdaj se ti vrača. Dobro mu je dele j maščevanje, a še bolje njeno vprašanje: "Kako pa vi? Ali ste že kod drugod napregli? Jaz pridem k varc I za deklo." Mano je nekaj zamrmral, da on ne najema deklet; to je stvar hišne go-jspodinje, ki je pa nima. "Pa se vzemiva midva. Veste meni je neznansko hudo. Tako sert vas imela rada! Pridite k nam in recite "da", potem pa svatbo kakoi j hočete." j Mano Košar je osupnil in za neka; \ časa priznal, da še ni prepil prve ne-i sreče. Radoval se je vendar njent j ponudbe, a še najbolj dostavka, ds ! ne bode njega nič veljalo tisto: "Kai , bo, če bo. " Krasno so se mu zable-'stele oči: A za to toliko truda? Ve-j selilo ga je, da je navil črno kačo dc : tolike odkritosti. Kavalirsko se jf i potem izgovoril, da bode treba take važen korak najprej pošteno zaliti i in potem šele dobro premisliti. Ivan-|ka se je nasmehnila v samih krasniL ;slutnjah: moj bo. moj! Izgovoril si je tridneven premislek ,dasi bi bil nji zadoščal samo triuren odmor. | Tiste tri dni Mano ni pogledal dnevnika. Tretji dan proti večeru se je dvignil pošteno naspan, odprl drobno črno knjižico — zaupnico vseh skrivnostij, vzel iz nje posetni-ico s svojim imenom, napisal na njo eno samo besedo, pa jo naslovil nekdanji ljubici ter odposlal. Potem zabeležil nje vsebino v dnevnik. Ko je premotril malone prazno stranico v njem, je zapazil, ne brez ironičnega nasmeha, pod naslovom: Črna kača. Vse je pobral hudič. "Nemogoče!" — Najkrajša novela. ki ,]e pa še ni napisal ne on, ne nihče drugi. , Toliko je pomogel sveti Škribancij. Mladostni spomini. Spisala Marija Or. V institutu malega mesteca se je napovedal visok poset. Po stopnjica'h navzgor in po stop-njicah navzdol so hitela kratka krilca. šuštelo in čebrljalo je, kot bi spustil belcebub sto majhnih trudičkov na beli dan. Svitli, modri, črni in rjavi žarki so se v dolgih pramenih usipali iz žarečih oči dekletec, iz oči. ki so v svoji krasni mladosti vsrkavale in izžarevale toliko luči in lepote. Kratki Črni kodri in dolge plavo-lase kite so odskatavale od narahlo zaokroženih ramen, in nestrpno so tolkli fini čeveljčki ob tla. ■In hišni zvonec zapoje. Tanek melodičen val zatrepeče do rožnatih ušes in provzroči v trenutku mogočen mehaničen efekt. Vse utihne, obstoji kot bi nevidna moč izpila življenje iz teh mladih tel?sc. Samo srčece pod temno, vrlo dostojno institutsko obleko utriplje v najhitrejšem taktu, sto želj pričaikuje izpolnjenja. Zvonec zapoje na novo, vrata se od-pro — in med njimi se prikaže so-kolska rast črnega viteza z metlo. •Kaj veste vi,modri in učeni možje, z umerjenimi -željami in kot v vse-mirju ohlajenimi in začrtanimi poti, vi molje, s konkretnimi težnjami mo- .. č .4 dernega veka, kaj veste o čudodelnem vplivu — dimnikarjeve metle. Dimnikarjeva metla, dolga kot rep Halleyevega kometa, a srečonosnejša od slednjega, je bila predanet tako težkega pričakovanja. Vsak črni sajasti molekul tega cenjenega telesa ima nadnaravno skrivno moč: in tej čudodelni moči se mora pokoriti vse: profesorji in tenoristi. kuharice in "Mademoiselle". Črni mož stopi v vežo in odloži tam, nič hudega sluteč, visoki simbol svojega visokega delovanja. Na to se poda v kuhinjo, da napove svoj prihod. V tem hipu pa se kot la\4na usuje mladi trop nizdol in se spravi na u-bogo žrtev, metlo. Lomijo jo in sku-bijo ji, čimveč vejic, temveč sreče, čimbolj je sajasta, tem g-otovejši učinek. Zmagonosno, kot bi nosile zaslužene Iavorike, korakajo z zemeljskimi ostanki preminule veličine v svoje sobice. Rop se je vršil javno, ^i se druga sarmovala druge, da se je tudi njene-i mu srčecu zahotelo po izpolnitvi želje. Sedaj pa so se začele tajnosti; I skrivoma so nosila dekleta svoj dragoceni plen tja. kamor je bil namenjen. ! Mart i nka ga je % globokim vzdihom utaknila v matematični zvezek, , kjer so iksom in ipsilouom delale I druščino krepko razvite dvojke. Jutri ji imora vejica pri šolski na-| logi pripomoči do dobrega reda. ■j' Manica je hitela k svojemu špa-i rovčku - osličku, kjer je samevala, ! zapuščena od višjih tovarišev, najnižja bakrena enota. Sramk! in vinar je dobil čudno tovaršico. Jelka je kovala črne naklepe, kake ! bi utaknila vejico v žep kuharici Li-zi. da bi- se omehčalo nje stopo srce, Tudi profesorjema nemščine ir francoščine se je obetal skrivni poset V beli, svitli sobici drugega nadstropja pa je držala vejico dolgo — ; dolgo črnolasa Metka. Drhtele so ji I ročice in rdela ličeca. Gorko mlade srce si ni zaželelo dobrega reda, ne zlatih tolarjev in ne velikih porcit ; okusnih jedil, zaž delo si je — ljubezni. Ivo so v rosnem majevem jut rt i razpeli prvi cveti deviške Čaše, tedat je i udi v njeno srce prihitel svete maj. poln rožnih cvetov ljubezni. Ps ;je položila vejico na ono stran dnev-: nika. kjer so bile pisane v nerodnen: (otroškem stilu prve vrstice o njem. V tem pa sta se kuharica Liza ic dimni'kar v kuhinji prav izborno za- ibavala. • r.i.i •• i Razumela sta se, dogovorila sta se objela in poljubila ista se. Ko je odhajal dimnikar iz zavoda je pustil v njem dvoje — metlo ic srce. ., Kakšni so bili vsi učinki teh črnil] eksperimentov vam ne smem izdati. M art in ka je dobila poleg dvojke v matematiki še slab red v vnahji obliki, ker ji je črna, sajasta vejica prav grdo zamazala zvezek, j Se slabše pa se je godilo kuliari-|ci Lizi. Črni poljubčki in črni objemi na jeleni predpasniku niso ostali brej sledu. In kaj pomeni to v institutu, kjer je sto mladih dekletec, veste sami! | Kmet. A"se tja do kipečih gor se je razprostirala zelena ravan. Vesna je plu-i la preko nje in Sipala cvetje na gr-! mičevje in drevje. Budili so se temni lesovi iz zimskega spanja. Daždbog je uprl svetle oči v skrivnostne zasenčene globine. Zalesketali so se valčki, gozd je zapel. Taim na gorah še vlada boginja smrti. Z belim mehkim pla-' ščem še zastira njihove vrhove. Njen ; hladni dih je čuti daleč v ravnino. A , že vstaja življenj? na podnožju, v rebrih in grapah. Mlada boginja spe j navzgor. Tam še spi pod ledom vir i i" slap pričakuje toplega pozdrava. Kakor zaklet čaka vstajenja, skrit j očem, za meden vsenaokrog od snega. Večni mrak vlada tu in on čaka sredi gore v naročju skalovja. Zabučalo je nad vrhovi. Temni o-iblaki so jih zagrnili in divji ples je zaplesala v njihovih sencah Morana. Oblaki so sipali na velikane droben ledeno- mrzel sneg. Cele gore tega strašnega orožja je dvigala burja. Zamesti je hotela vrhove in slemena. A tam spodaj, kjer je razprostrl temni gozd svoja krila, je že gospodovala pomlad s svojim solnčnim si-ijem in toplim dihom. 'Bele iskrice je zanašala lesem mrzla sapa. Padale i so na temnozeleno vejevje in izgi-j njale. | A j, Morana, li plešeš zadnji ples? Izginili so oblaki in sveža odeja je zableščala v bledi luči na vrhovih. Sfredi ravnine ab "zeleni reki je I stal starec. Njegovo oko je zrlo ka-;kor še vse potopljeno v sanje o daljnih bregovih in rodnih točah, o večerni pesmi in širniih stepah. Kje so jim. meje? Šumi po njih in valovi visoka trava. Valovi se izgubljajo v j daljavi in« tam je še stepa in valo- ri . . . Nad njkni pekoče solnce sredi j leizmerne modrine. Nekoč je bilo! Zažgali so boginjo j dmskega in smrtnega spanja in stre- i sli pepel v reko. Tedaj se je vzbudi- j la stepa in stresla in pod konjskimi1 kopiti je zagrmelo. V srcu je vstalo hrepenenje in Člo- i vek se je vzdignil. Zdravstvu j stepa! j (Spanje pod zvezdami in pod ob- j laki. sipajočimi ogenj na trepetajočo zemljo, hrskanje konj, plapolanje! ognjev, pesem polna hrepenenja, glasovi rogov v čistem jutru pod tujim nebom in dalje dalje . . . Boji, smrt, zmaga! Sedaj je tu. Osivel je v bojih, a ! sila je še v njegovi roki. Glasovi, prihajajoči iz bližnje ko- j če, so vzbudili starca. Uprl je v ono I stran oko, bistro oko starega sokola, katerega še nosi silna perot pod Oblake. Visoki hrastje so stali kroginkrog kočo in jo skoraj zakrivali z visokimi obsežnimi debli. Izza debel se je pojavilo troje mladenič«,v in voz. pred katerega je bil vprežen silen konj. Vesel krik je pozdravil starca. Konj je stekel po ravni zemlji, pokriti s svežim zelenjem in cveti. Griva je zavihrala. Konj je obstal pred starcem. "Dober si vranee! Nosil si me v sovražne vrste, kjer je kosil moj meč, a sedaj voziš plug. Glej, cvetočo žemljico, varno stopaj, in vleči brazde po njej. Osivela ti je griva in meni-lasje, a še sva čila, da bi se bila z besi in z Morano samo. Napjrezimo. sinovi!" Vzeli so z voza p}ug, ves okrasen s pomladanskim cvetjem. Zahrskal je konj. ko so ga vpregli. Uprl se je s sprednijma nogama ob zemljo in potegnil. In glej! Plug se je za ril globoko v i zemljo. (Sedaj pada in se dviga, puščajoč za seboj črno svežo brazdo. Orači so se ustavili pred potokom, izlivajočim se v reko. Starec je razprostrl roke nad brazdo in jo blagoslovil. Znojna kaplja je padla z njegovega čela na Črno zemljo. To je bila sveta kaplja, rolsča se ■ v nadi. Tako se je kmet zaril s svojim ! plugom globoko v zemljo. Nalik hrastu!! Stoinsto koreninic veže in pre-preza grudo, silne korenine so kakor i velikanski prsti -zgrabili zemljo in •jo di*že. Plug je odgrnil preprogo in sedaj ;leži .pred njimi črna zemlja. "Dazdbog napoji tvoje grudi s toploto in svežostjo, da zapolje po tebi ;o zem'jica. življenji!" : "Lepa je ta ravnina, sinovi! Hej in naša je sedaj! Branimo, varujmo i jo srčno s svojo krvjo!" 1 'Mirno zatisnem oči. ako sprejire-ite, mladi sokoli dedino v vredne | roke." "Hočemo pri Perunu!" i Mirno je *zatisnil oče oči v večni j sen. Dediči so sprejeli dedovino v 1 vredne roke. Vse nitke vodijo iz kmetovega srca v materino e»srčje. On se je zaril va-i njo, on jo brani srčno, obupno do ! smrti. Umira lahko, ako so vredni dediči prejeli njegovo last v svojo. A v potomcih je ugasnila zavest i velike nalog?, ostala je le še slutnja. | Nezavedno opravlja kmet veliko za-; ilačo in varuje dedovino s svojim plu-|gom ... Čuj, kako gume zlati žitni vali, , hrepeneči od obzorja do obzorja. Pe->sem pesmi! Kako se smeje mak! Glejj. a^i ni hudomušno zakimal sredi valon ja? . . . . Sanje v tujini. Nalik rovom črnih krtov se raz-prezajo rovi premogokopovi globoko v temino zemeljskega naročja. Tu sem se je zaril predrzen človek, hlepeč po bogastvu skritih zakladov. Črne ogromne sence se plaizijo po stenah podzemeljskih prostorov, motno obsevanih od rudarskih leščerb. Enakomerno dviga žilnata rudarjeva roka kladivo, enakomerno padajo težki udarci in votlo odmevajo pod zemljo. Rudar je prinesel v zemeljsko glo-bočino, kjer ne polje radostno življenje, kakor tam visoko gori pod zlatim solncem, lep spomin, ki mu je cvet, škrjanec in solnce. V mislih že šteje dneve, ko se povrne iz tujine. Vsak trenutek mu slika hišico na hobnovem slemenu, travnike spodaj in polje. Dragi obrazi zro vanj iz senc. (Hišica z zelenimi okni blesti pod mračnim smrekovim gozdom. Pred hišo je vrt, na travi pod jablano se igra par otrok. Njihov veseli smeh je čuti od jutra do večera. Na robu pase najstarejši dimko in brezo. Sem do hiše in še dalje v ravnino se sliši pastirjevo ukan je. He, breza, kam- siliš! Breza, hooo! S Čudovito jasnega neba sipi je solnce tople žarke. Sedaj je pomlad in češnja se je ogrnila v svatovsko. Češnja diši in na njej gostuje trop čebel. Holm je že ves v zelenju. - ^ „ ■ v - . . i Skoda, ker še ni ometana hišica > i postavljen skedenj. Zavidali mu bodo rekoč: "Glejte očarja, kam se je naselil iz tiste hemne raztrgane grape! In kakšen j kedenj si je postavil!" Po težkean delu na polju pod vro- j, •i-m solncem pride večer s svojim j ladkim dihom, polnim vonja, iz le- y ov. Odtam prihajajo sence večerne-:a mraka in se zgrinjajo nad hišico. ^ ■rtom, nad poljem. Že se je dvignil ? iiv dim nad sleme, že je ugasnila zar- ^ a in njeno zlato, razlito po visokih ;t it-kill deblih. * Poletje je in hodi po polju, ki obe- „ a stoteri sad. Že rdeči klasje, vmes i in gori mak pod pekočimi žarki. I, Kmalu zapojo žanjice, kmalu bo podi- . •ala smrt vrste težkega klasja. ; Veselo bo na liolnm jeseni. Ukanje j bo čuti daleč naokrog in odmev u- \ larcev, ki padajo trdo na dozorelo ; iito. Za oranje si kupi konja in starejši sin lahko pomaga, saj sta za pašo že dva dobra. Ko zasijejo zvezde, sedi on s svo- 1, jimi na klopi pred hišo. V hlevu je za nocoj vse odpravljeno in tako se lahko pogovori z njo, česa je še treba pri hiši. Denarja je dosti prinesel iz tujine in kupi si znabiti še nov plug. Vesela sta in se spominjata onih treh dolgih let. prežitik v tujini globoko v zemlji. Kmalu pride zaželjeni dan. Davi je pisal domov. Vesele vest leti pre"ko" širnega morja z brzo ladjo, ki ponese tudi njegA preko valov. Večer jc. Ona se je vrnila iz vasi; znabiti je delala danes pri županovih kakor navadno. Pridna in dobra ie njegova ž^na. Svetilka gori na javorjevi mizi. ona drži pismo - razprostrto v rokah. Bere že vtretjič. Ko prebere, da pis- , mo najstarejšemu, naj čita glasno. | In ko pride do tistoga mesta, kjer piše on, kako težko mu je pri srcu in , kako rad bi bil že doma. ji zašije v očeh zopet solza, posvečena njegovemu spominu. Kako daleč je -od nje, kako težko ga pričakujejo vsi doma! No, vendar, da je le prišel! Že tebe j o tesarji, že so postavili j zidarji okoli hišice olre. Skedenj ra-•o aH- kani alovenaH cenik. Cen« ao «afc> nizka, oairaj* «» M blago. Ui pošiljamo božična In nc vol etna darila direktno v stari kraj La jamčimo sa »prejem* Piiite rt>nm po coafk. DERGANCE, W1DETICH & COn 1622 Arapaho« St., Denver, Colorado V kteri deseli je največja^| "Ži viž je vsak dan dražji'V^B v vseh deželah in v vseh? jezikih^H statističnimi podatki je lahko da so živežua sredstva poskočila v ceni. Danes je vse trikrat, da, štirikrat dražje, nego je to bilo pred 20 leti. Pariški list "Gaulois", ki se v nekem zanimivem članku bavi s tem vprašanjem, deli na podlagi iz-vestja francoskih konzulov svet v 6 zon. Najceneje se živi v Belgiji, Italiji. Španski, Luksemburgu. Portugalski, Švici in Francoski. Nekoliko dražje življenje je v Nemčiji. Danski. Črni Gori, Norveški in Švedski. V tretjo zono draginje štejejo: Av-' stro-Ogrsko. Grško. Maroko. Nizozemsko. Rumunsko. Srbijo in Turško. Četrta zona je: Egipt, Perzija, Rusija. Peta zotia: Avstralija, Kitajska, Japonska. Koreja, Indija in 'Siam. V šesto zono štejejo: Afriko. Antile in ameriški kontinent. Najdražja dežela druge zone je Švedska. IV Stoekholmu, kjer se vsa zemljišča nahajajo v rokah enega edinega sin-'dikata. so najdražja stanovanja v vsej Evropi. No najdražja dežela vsega sveta je za Evropejce mali Transvaal v Južni Afriki. Tamkaj ne velja ni frank, ni marka kakor drobiž, marveč novec, s kterim se vse plača, to je funt sterlinga. No funt sterlinga nima. kakor v Londonu, vrednost 20 nemških mark, ampak je vreden nekaj več nego avstro-"ftgrska krona. Radi te male borzne vrednosti iij drageea življenja so fcdače uraitnrfcov v Johanneriburgu posebno velike. Da ima sodni predsednik plačo 80.000 mark na leto, ni nič posebnega, iu tudi plače privatnih uradnikov ne zaostajajo za gornjo svoto. Ženska volilna pravica na Norve-| škem. Ustavni odsek Storthinga je izde-|lal novelo k volilnemu redu, po kteri j bodo imele volilno pravico tudi žen-;ske. Pravijo, da sta izkustvo in visoka kultura norveških žen dokazala, i da so zrele za to politično pridobitev. SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA"! Zdravilne knjige —^^ po celem svetu slo-f večega M*gr. Seb. / \ Kneippa, in vsa ▼ ( ttrz f—. \ istih opisana zdra* / nW^fcTT \ vila iz starega kraja, j kakor tavfent rofe, l _ I ^jhelj, kr£na trava, | Jj^ / lapuh, lipovi in bez- govi cvet, pelin, br-V^^lž^f V njevo olje itd. ima-mo vedno v zalogi, PiSite po cenik na AL. AUSENIK & CO. 82 Cortlandt St., New York, N, Y. PO/OR ROJAKI! Po dolsfwn^isti ie /fflraBM^^? fita^^jfrtljK zarast las. kakorSn« xmrnlmM JkiSrfiSI doeed&j na sveta WUfjnBM SSL&ijBr ni bilo, od katere nUll^L V jn|nL moškim in ženskim .T/nftrrJ^t '^^zSllrSr "oeti In dolgi lažje fe^ffiJPBST** .-esnif no popolnoma mžOTaKgM zrastejo in ne bodo iz?*^*^* ter ne ^^^^Uj^gJlilJ^^ moikim.v 6. tednih I ^ krasni brki popol- noma zrastejo. Reumatize a v rokah nogah In 1 križ ič ah v S dneh popolnom ozd ranim, kar ja očesa - bradavice, potne noge in ozebline ae popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Piiite po cenik katerega pošljem zastoju. JAKOB VAHČIČ, P. O. Box 69 CLEVELAND. O Pristen importiran Cviček in Vipavec^ je dobiti steklenica 50 ct. na dom t New Yorku postaTljeifl Fritz Doerrhoefer, 1 1643 - 2. Ave., med 85. in 86. ulico, New York, N. aj Pozor slovenski farmerji! 1 Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število j pravih domačih ^ kranjskJH kos ^ j V zalogi jih imamo dolge po G5, 70 in 76 cm. Kose so izdelane J is najboljfiega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste | ■e pritrdijo na kosišče z rinkcami. Cena 1 kose Je Pri več jej naročltbl znaten popust« <£? \ V talogi imamo tudi klepalco orodje iz finega jeMi in^ pristne 4'Bergamo" brusilne kamne (osle.) Cena l garniture klepanja je $1.— 1 brusnega kamna 30c. * Rojake opozarjamo da se z naročili požurijo dokler zaloga na poide. Naročita priložiti je denar ali Postal Money Order. Slovenic Publishing Co. Ccrtlandt St.* New York, N- V P« KEAKJ*KB NOVICE. V preiskovalni zapor »o odvedli 20. maja polodne knjigovodjo " Mlekarske Zveze", Ivana Medveda, ker je poueverjal. Medved je kosiral denar, ki «i ga je pridržal. 'Manipulirati lii mogel dolgo# Časa, ker mu je odbor kmalu prišel na sled. Načekiik "Mlekarske Zveze", «rrof Barbo je naznanil poneverbo oblasti, ki je zaukazala. da se Medved odvede v preiskovalni zapor. Kakor se govori* je poneveril Medvod okolu 1200 kron. Manipuliral je n. pr. pri gospodu Ken d i takole: Prinesel je saldirano pobotnico K«uli, denarja |>a ni odlal, marveč ga je obdržal zase. Plače je imel mesečno ItiO kron. Po slabi tovarsiji glava boli. Po naročilu Petra Beznika, mesarja v! Postojni, je šel njegov hlapec Jože P repe lub v Polče, da pripelje kupljeno teliro domov. Vročil mu je 140 kron gotovine kot kupnino. V bent ■ Petru je pa zašel PrajieluU v veselo 5 družbo; začel je dajati za pijačo in ko mu je zmanjkalo njegovega denarja. lotil se je gyspodarjeveg-n. Drugo jutro *e je šele zavede}, kaj je • storil. Domu se ni upal, zato se je peljal v lleko in ol tam v Zagreb. Iz ] Zagreba je prišel v Ljubljano, kjer 1 ga je policija prijela. Obdolženec, ki 1 vse prizna, je bil obsojen na 4 meseoe 1 ječe. * , r. . 1 £vAiegt*tt; je dne 10- maja pcdsiljo * AtojaJ Adami*, roj.'' 1886 v 'tiJir- 1 bini pri Sežani. Tatvini v Šiški. — Nedavno je 1 uradni kova soproga v Kpodnji Šišiki ga. Frančžška Keleova o}»azita, da ' ji je bilo ulomljeno v podstrešju sto- 1 ječo Shrambo za obleko ter iz nje * ukradene dve fini odeji, vredni po 40 3 kron, obleka vredna 15 K, jutranje -krilo, vredno 15 K. drugo belkasto 1 jutranje krilo, vredno 25 K in še ne- * kaj dru$re obloke, tako da ima Kelo-eova 104 K škode. — Dne 15. maja dopoldne je bilo ključavničarskemu mojstru Ivanu 'Kmeteou \t. gostilni- j ške veže Frana Weissa v Zgornji Si- , ški štev. 4 ukradeno 100 kron vredno , kolo. ( Izredna vročina. Na Dolenjskem ( ] je postalo jako vroče. Za sedanji čas t je ta vročina izredna in naravno je,!} da ljudje ugibajo, kaj da je vzrok. , j Eni, ki imajo bolj prazne glave, so i mnenja, da je komet vzrok, drugi 1 prorokujejo nevihte in celo potrese. [ Slovenski napis na slovenskih l tleh je izzivanje. V vasi Zagozdee v ; Poljanski dolini je na novozgrajeni } šoli vzi lana mramornata plošča z . napisom: 14Narodna šola*'. To ploščo je dala vzidati družba sv. Cirila in j Metoda kot spominsko ploščo, ker je , darovala za sezidanje te šole na ko- „ čevski meji 4000 kron. Sedaj pa je, , kakor se nam poroča, okrajno gla- • varstvo črnomaljsko ukazalo to plo- . ščo odstraniti in le dovolilo, da se vzda nad važnimi vratmi ali v hod- j niku, češ, da je ta plošča na vsakem ] vidnem mostu — javno izzivanje, j Torej slovenski napis na slovenskih ■' tleh je izzivanje. j' ■ » . . i PRIMORSKE NOVICE. 1 • '1 V Ricmanjih so stvari se vedno pri starem, prav tako kakor pred leti. ^ Župnik, 'ki so si ga bili Riomanjei izvolili, F. Jcdrejčrč, se je • odpovedal | iii He sprejme tega mesta. ŠTAJERSKE NOVICE. [ Samomor v Ptuju. — Depoziterja L ■ pivovarne v I vaškem trertt J. Koemuta j ■Je ne ■ja ie neznan zločinec vlomil v za- H ■ stijo župne cerkve v Podgorju. I Btdrl je omrežje v oknu. Odnesel H druzega kakor konec železa od B-ežja. Nekaj časa sem se v Slo-Hjero gradeu rn okolici opetovano i ■i o vlomih in tatvini. Sumi se, da Hc krivec star tat, ki je letos prišel Rz šestletnega zapora. KOROŠKE NOVICE. Dober plen je dobil od 14. do 17. maja potoni vtihotapi jen j a v neko stanovanje v Celovcu dosedaj še neznan ljubitelj dragocenosti. Odprl je neko stekleno posodico ter iz nje pobral več dragocenih prstanov z rubini, smaragdi in navadnimi kameni, srebrn prstan, zlato -brožo, par uhanov % dijamanti, zlato žensko utro z zlato verižico v skupni vrednosti za 2097 K; med tem so bili s»mi uhani vredni 1500 K» HRVATSKE NOVICE. Sij junaki dvojčki roj-ui V vinkov-ikem okraju na Hrvaškem. Poroča , se i« Orolika, da je kr. županijski fi-jj zik dr. Hugo Blum posetil 16. maja \ Ano Jankovi«', ki je dan preje rodila Hkkupaj zraščena dvojčka žeaLskega | gpola, toda mrtva. Glavi in vratova Hjta pravilno razvita ter stojita tia K$> tropin, ki j« poraščeno s skupno koio, kajti ima namreč dvoje prsi, ki si« popolnoma razviti, a vendar v eni koži zraščeni. Trebuk je samo 1 eden. Desna roka desnega deteta je pravilno razvita, medtem, ko je leva poraščena, kakor tndi desna roka he- ; vesta deteta. Obe okrajni roki pa sti dobro razviti in počivati simetrično aa ledjih. Vse štiri noge so pravilno ; razvite ter so ena proti drugi obraje- 'j tie. Rodbina je odločno odklonila, da ; bi se fcijamska dvojčka porabila v svr- i !io proučevanja. j 1 Vojaški begunci — V Bjelini sta sopet dva vojaka pobegnila v Srbijo i Vojaške oblasti so jako nevoljne vsled j ] »ogstega begunstva med vojaki, Govo-ri se, da se med vojaštvo vtiliotapljajo i irbtki agenti, ki zvajajo moštvo k be- j1 jru pod obljubo, da dobe v Srbiji čast- ' iiška mestu. 1 Stoletnica rojstva Stanka Vraza — 1 iolski praznik. Na prošnjo "Društva 1 irvatskib srednješolskih profesorjev" ' laj se stoletnica rojstva ilirskega pre- 1 Kiroditelja Staiika Vraza, v sola*h sve- 1 ■ano pro*hivi — je odredila hrvatska * I a Ja, naj ne bo ta dan v srednjih šo-ah pouka ter se ga naj praznuje s iredavanji iu akademijami o Stauku frazu. Dubrovniške vesti. — Iz Dubrovnika v Dalmaciji pišejo: Dne 18. maja ;o bili na tukajšnjem sodišč*! obsojeni s [ lopovi ki so v zadnjem času kradli ; m) dubrovniških prolajalnaJi in oro- 7 >ali vseh dragocenosti tudi cerkev v j 'avtatu. Dva sta bila obsojena vsak , la štiri leta ječe, dva pa vsak na šest j nesecev. — Halleyjevega kometa je „ akajo :do 5000 Dubrovi^pčjuun* vso noč j iu lf>: maja. Čas si kotili i god- s lami in pet jem, a repatica se radovod- j icžcm ni pokazala. 50letnica smrti bana Jelačiča. )ne 20. maja jebilo 50 let, odkar je mrl slavni hrvatski ban Josip grof elačič. Hrvatski rodoljubi so polo- ' ili tedaj na podstavek Jelačičeve- 15 a spomenika v Zagrebu dva ogvom- 1 a venca. Ob spomeniku so bile pri- ^ rjene črne žalne zastave. ž BALKANSKE NOVICE. Proti Bulgarskemn kralju. *'Bal-anska Tribuna" objavlja oster čla-ek proti bulgarskemu kralju Ferdi-andu, ki grozi, da ga bodo pregnali. 11 'lankar piše: Iz Ptujine je došel k am in nam je ostal ptuj. Danes je ' u,jutri tam.rekdokdaj med nami, ka- * or da nam hoče pokazati, da nam je c tuj. Vedno se pa vrne k nam. dokler 1 iu nekega dne ne odpovemo gosto- 1 j ubija. Ptujec je vedno splet karil in ujskal, dokktr ni doznal. da je osam-jen. — Prekinjena trgovinska pogajanja v aed Srbijo in Avstrijo. — Bel grad. š 1. maja. Trgovinska pogajanja med ubijo in Avstro-Ogrsko so preki- d jena. Vsled tega so avstrijski dele- a atje odpotovali na Dunaj. Kolikor , v e euje. se bodo pogajanja nadalje-11 ala šele na jesen. Srbija namreč ho- j' e preje skleniti trgovinske pogodbe U Bolgarsko, Turčijjo in Romunsko, ( RAZNOTEROSTI. Po dogodkih v Okori tu. Nekje na j gornjem Ogrskem je priredilo ravna- 1 eljstvo neke šole gledališko predstavo n plesno zabavo. Navzočili je bile \ * rog 400 ljudij, med njimi 50 otrok. ;1 io jc acetil 'nova razsvetljava odrekla 1 o si začeli svetiti s svečami, in ko jo ' »ilo ta mošnje mu sodniku premalo I vetlo, je zažgal še kulise. Sodnik je »il 4o nezavesti pijan in j? Izrazili? v oje veliko veselje nad požarom. Pi- ' aipca so seveda naznanili. Ruska duma jo dovolila 14 milijo- j s iov rubljev za i*Usko ljudsko šolstvo, i flada upa. da bode do 1. 1920 izvede- j I >a po celi Rusiji obveznost ljudsko-]? ■olskpga obiska. ; < Zloraba gledališča. V " Modernem s ■rledališču" v AntwerpPnu so pred- ( Javljali neko tako "moderno" delo, 1 la je posegla vmes oblast in med 1 predstavo na odru aretirala "nract-:; lice*' kakor tudi pisatelja dela, gle- i lali^kega ravnatelja in več osob, ki so ? lotele ovirati policijo. Proti prvim 1 je vložena tožba radi težke žalitve ! irvanosti', gledališče so zaprli. Ji Ženski — občinski svetovalki. Pri jbčinskih volitvah, ki so pred kratkim rršile v večjih mestih na Švedskem,,-;te bili prvič izvoljeni dve ženski kot j ibčinski svetovalki in sicer v Stok,-j. lolmu. Prva, ki je ibila kandidatinja! konservativne stranke, je ' doktorica i iilosotije W. Palmgren, druga občinska ! svf+tovalka pa je (bila kandidatinja socialnih demokratov gdčna. G. Man-son lastnica trgovine z oljem. Beda ženstva v Egiptu. — Vspeh ljudskega šeteja v Egiptu leta 1907. j je šele s~daj obelodanjen. Zanimivo 1 je, da je v Egiptu 5,667 074 moških in ; le 5,620.285 žensk. Kdo bi mislil, da je to za ženske ugodno, češ, da se . lathko omože. Tetaiu pa ni tako; ^ieer. menda pač pretežna večina dobi motža — a vprašanje je, za koliko časa. Kako žalostno je v tem oziru, doka- i izuge najboFj Vlejstvo, da pftoja na- 1 sproti 116.432 udoveem 673-599 udov, katerim pa možje večinoma niso umrli, marveč so jih le zapustili. Na 23 osob pride ena ločena žena. Dofoi se ženske od 15 do 16 let, ki so bile &e po trikrat omožene. Lahko se reče, da je najmanj polovica mohamedank prej ali slej zapodenih ali ločenih od mož. ~ j Dajo mladostnih fantastov. Iz Be- r rolina javljajo, da so dobile nuioge > ^ osobe v Hamburgu m izlasti trgovci , grozilna pisma, da naj vpošljejo na j gotov naslov od 100.000 jpare'k do ene- ^ ga milijona, sicer so zapadli smrti. ^ Policija razvija skrajno delavnost, da j bi dobila izsiljevetelje, katerim so go- f tovo kaki roparski romani zmešali j glavo. Kdo ve, če se bode pravici ^ posrečilo zaleti <4črno roko". Tako ^ so pisma namreč- podpisana. s Odvetnik — oropan. V Varšavi so napadli nedavno neznani ropai^i v vlaku železnice Riga-Or lov odvetnika dr. Wilcewskega, kater?ga so omotili, ranili na glavi in ga oropali. Odvetnika so vrgli potem skozi okno na pro--j:o, kjer so ga našli s polomljenimi 1 udi. Za roparji ki so po izvršenem * napadu poskakali iz vlaka, ni nobene- 1 ga sledu- - * trn » 9> r - Iz slovanskega sveta. } i Vseeokolski det V Sofiji ( se bode vršil, kakor je končno dolo- r č-eno. 10., 11. in 12. julija t. 1. Za ta zlet se vrše v Sofiji, kakor poročajo bolgarski listi, velike priprave. Slovanskih Sokolov se je prijavilo že ve- j. liko število, zlasti mnogo pa s Češke- ( 2a iu iz Rusije. Sofijska 4'Večerna y Pošta" javlja, da se je prijavilo več z ke narodne lige shod, ki je vsprejel j '1 resolucijo, naj se spremene vsa nem-p ika krajevna imena v Galiciji v polj- {; -ka in naj se iztisne nemštvo iz dr- n savnih železnic, pošt iu brzojavnih uradov v Galiciji. k j Zanimiva konfiskacija. 1 Pruska policija je v Inowraclawi ^ ki Poznanjskem zaplenila reproduk- ^ 'i jo Matejkove slike "Bitka pri Cirunwaldu" (kjer so pred 500 leti I J1 Poljaki naklestili Nemce). Reproduk- . L-ijo je založilo "Društvo prijateljev r ijmetnosti" v Varšavi. Prejšnjih reprodukcij policija ni zaplenila. t Ltoie ti. maja so bila v Uernovicali i v Bukoviui razpuščena vsa ruska dru- j y itva in sicer: 1 'Rosko-pravoslavni | larodni dom", "Rusko-pravoslavni g let ski Prijut" zavod za otroke) in lkademično društvo "Karpat". Po- i' rsodi so se vršile hišne preiskave. . <1 Društva so bila razpuščena vsled . 'rusofilskih pojavov". 0. ti uboga . Avstrija! r Deško-neznška jezikovna aferi v Tri- \ dentil. T)eželni odbor češki je tožil nekega t upnika v Tridentu pri tamkajšnjem j nkrajnem sodišču v češkem jeziku, j Sodišče je tožbo odklonilo, ker je bi- ^ [a spisana v jeziku, ki ni v deželi ^ navaden. Deželni odbor je nato vlo- -žil nemško tožbo, ktero je sodišče tudi odklonilo. ^ Piasko pruske politike proti Polja- | kom. ^ V najnovejem zvezku revije Preu- , sisehe Jahrbiicher se izjavlja znani profesor Delbriick jako nepovoljtio-o 1 ( poljski politiki pruske vlade. Po nje- [ govem mnenju to vedenje Prusov z , ozirom na narodnostno vprašanje lie škoduje le narodnemu interesu Nemcev v notranjih bojih v Avstriji, am-pak dela tudi veliko škodo na med- ^ narodni politiki Nemčije, ki vendar sloni na tesni zvezi Prusijo z Avstri- j jo. A ravno Poljakov ni možno iz- ^ grešati v avstrijskem državnem zboru kakor opore te zveze. Kakov fia- ' sko pa je doživela pruska protipolj-ska razlastitvena politika, to je razvidno iz situaeijskega poročila Schle-1 sisehe Zeitung. Tam bridko toži o j prodiranju Poljakov v ŠlezijL V Poznanju in iztočni Prusiji napredujejo Poljaki na vsej črti, in to celo v ' krajih, kjer Poljaki že več let niso nakupovali več zemljišč. Tako je v ] imenovanih pokrajinah nad 5126 jutro v zemlje prešlo iz nemške v poljsko posest in med temi je celo posestev, ki so bila 80—100 let v nemških rokah. — Posener Tageblatt še spopolnuje te podatke s konstataci-jo, da so na nemški strani samo v enem tednu (od 12. do 17. aprila t. !.) izgubili skupno 2250 juter zemlje. In temu nasproti nima nemštvo postaviti nikakega dobitka. # • . .. 1 Prispevki sa zagrebške "veleizdaj-nika". "Srbobran" prinaša račun o pri-j spevkih, ki so došli za il veleizdajni- \ ke" in ujihove rodbine. ' Vs?ga skm- j pa j je do£lo K 7OJ065.79. ' Izdano je j bilo za hrano, obrambo, podpore rod-! lunam itd. K 60,814.45. Ostalo svoto j hrani dr. Bogdan Stojanovie. | ' —^——- ^ Redek jubilej. Naslovni nadškof dr. Simon Arch-ner, bivši brikseuski knezoškof na Tirolskem, ki živi sedaj v pokoju, je slavil te dni 701etnico svojega maš- \ ništva. To je v resnici zelo redek jubilej. Dr. Arebner se je rodil leta 1816. Bil je svoječasno profesor cerkvenega prava v Briksenu. Leta 1882 j je bil posvečen v škofa. Svoje škofije se je odrekel pred nekoliko leti radi visoke starosti. Dr. Simon Arebner je sedaj najstarejši Škof na svetu, star je 94 let. Znan je kakor pisatelj učene knjige o cerkvenem >ravu. t Analfabetje ne bodo mogli postati poslanci v Srbiji. Belgradski listi poročajo, da bode volilni red za srbsko skupščino reformiran tudi v tem smislu, da že na prihodnjih volitvah ne bodo smeli bi-:i izvoljeni analfabeti. Nov denar v Črni Gori. Iz Cetinja poročajo, da je državna dagajna jela izdajati nove srebrne Ivoperperske (dvokronske) novce. IVga denarja je prišlo v promet za 300,000 kron. Denar je izdelan v du-iajski kovnici. Sličice z Ogrske. Minolo leto ustrelil se je v Gradcu custos budimpeštanskega državnega j nuzeja Kjovacs, ker je prodal iz mu-:eja več dragocenosti in jih porabil ai-se. Postavljena je bila posebna >reiskovalna komisija, ki je preiskovala škodo, ki jo. je napravil Kovacs, n izkazalo se je, da so bili predmeti,; ;i jih je poneveril Kovacs, vredni 1000 kvon. Troški te preiskovalne iomisije pa so znašali — 14,300 K.! Po je prav po onem znaneqi izreku: Nikdar bi me moji uradniki ne mo-rli toliko goljufati, kakor bi me stalo iadzorso, ampak zato. ker se je pregrešil j »roti zdravstvenemu zakonu! Po, nnenju omenjenega madjarskega sodnika namreč po ogrskih zakonih li prepovedano jesti človeško meso!, Samouprava v kraljevstvu poljskem, j Načrt b uvedbi občinske samo-iprave v krolj s tiradi in dVartnLfai csobami se mo- j j »osi uit1 vati-ruskega jezi-, ka; V -notranjem uradovanju luhiko rabijo poljski jezik. i _ L Največji morski pes, ki je doslej znan v znanosti, je bil nedavno vjet; vjela sta ga pa dva grška ribiča v San Pedro Bay v Ca-liforniji. ~ Ogromni morski pes, ki je tehtal nič manje nego 14,000 funtov, je bil dolg 32 čevljev. - Truplo neposredno za glavo je bilo dolgo nad tri yarde. V listu "Wide World Magazine" je opisan lov, a razun tega se tamkaj nahaja tudi slika te pošasti. Morskega psa so vjeli, ker se je bil zaplel v mrežo. No grozna je bila .borba mod ribičema in psom. Komaj sta si rešila življenje, ker ju je pes večkrat skoraj dosegel s svojim repom, s kterim je besno mahal okolo sebe. Konečno sta ga z veliko težavo nadvladala in spravila na obalo. Ogromno pošast bodo nastopali ter jo izročijo nekemu velikemu naravoslovnemu muzeju. Starogermaaski denar našli. Blizo Wisbya na Gotlandu v Švedski so našli star denar, ki poteka is č&i* pred devetsto leti. Skupno so našli 7000 anglosaskih in 1000 staro-germaaskih novev. Ves denar tehta nekoliko kilogramov. Ta najdeni stari denar je velike vrednosti za arheologijo in numismatike. V STARO DOMOVINO SO SE PODAM: Frančiška La Marija RiBič iz Brooklyn, N. tT.', v Domžale; Fran Janez iz Bridge, Miss., v Podpresko; Ivan TTle iz Ridgewood, W. Va., v Cerknico; Fran Krašovic iz Shreve-port, La., v Sokole; Izidor Šuštaršič iz Shreveport, La., v Sokole; Josipi-na Bajuk z otroci iz Puoblo. Colo., v Gorico va«; Marija Zakra.jšek z otroci iz Durango. Colo., na Bloke; Fran JŠtefanec iz Virginia, Minn., v Draga tuš; Martin in Helena Volkar iz Irwin. Pa., v Ljubljano; Anton Vesel iz Shreveport, La., v Seč; Ivan Škof iz Conemaugh. Pa,, v Marti-njak; Josip Stemberger iz Thomas. W. Va., v Ilirsko Bistrico; Alojzij Grubic in Niko Rojakovič iz Ricli-u-ood, W. Va., v Koprivnico; Adolf Radič iz Brownsville, Pa., v Belovar: Franjo Vardjan iz Brownsville. Pa-v Matulje; Martin Vertačnik iz Sco-field, Utah, v Mozirje; Agnes Zontar z otroci iz Scofteld, Utah, v Škofjo Loko; Josip Germ iz Eveleth, Minn.. v Dobropolje; Fran Intihar iz Eveleth, Minn., na Rakek; Andrej Kavčič z družino iz Aldridge, Mont.. v Novo Mesto; Martin Pešec iz La-trobe. Pa., v Reielienburg; Anton Brurnac iz Indiana, Pa., v Sv. Križ; Valentin Trušnik * iz Indianapolis. Ind.. v Udinc; Anton Zarnik in Peter Zarnik iz Salida. Colo., v Kamnik; Fran Brezovar iz Salida. Colo.. v Brezje; Aloš Jagodic in Stanko Kukuljan iz Salida, Colo., v Ljub-Ijauao; Ivan Levstck iz l)eadwood. S. T)ak., v Kočevje; Ivan Avsec z družino iz Cleveland, Ohio, v Stari Trg; Matija Martinčič iz Cleveland. Ohio, v Jezero; Ivan Zu{>anc iz Cleveland, Ohio, v Toplice; Frančir Jčrič iz Cleveland. Ohio, v Trebnje; Josipi liti Blatnik iz'Cleveland. Dliio," v Stražo; Terezija Hribar iz Barberton, Ohio, v Tuhinj; Jurij Volf in Marko Zbašnik iz Demopolis. Ala.. v Čabar; Martin in Jil vi j Grenko iz Gallup, N. Mex., v Fužine; Marija Galle iz Berwick, Pa., v Vižmar-je; Fran Ivorče iz Little Falls. N. Y.. r Vrhniko; Gašper Dežman in Josip GSross iz Forest City. Pa., v Višnjo floro; Josip Gostinčič iz Trinidad, Colo., v Ljubljano. Vsi ti potniki so kupili parobrod-ne listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 82 Cortlandt St., New York City. V pofasnilo. V zadnjem času nas več rojakov vprašuje glede kupovanja raznih delnic ali šerov. Mi vsem tem svetujemo: Hranite vaše denarje in ne spuščajte sc v take papirnate špekulacije ! Ljudje, kteri prodajajo delnice na široka usta. obetajo zlate gradove, ali žal, da jih ni doseči. Kdor z 200 do 300 dolarji špekulira, na take akcije ne more obogateti. pač kaj lahko še ob te novce pride. Veliko denarjev vtakniti v dvomljive papirčke je pa bedasto, ker z denarjem, ako imate na dubrej banki. vedno lahko kaj pričnete ali kupite, z akcijami je pa vse kaj druzega. Zapomnite si: za denar se lahko vse kupi. nikakor pa ne z akcijami. Dobrih, obrestonosnih akcij pa ni lahko kupiti in dobiti in so drage ter v dobrih rokah kapitalistov. Naznanilo. Vsak sest zvezkov potnega romana "V padišahovi senci'' je dotiskanih in jih je dobiti pri našem uredništvu za skupno ceno $1.50. — Ker je ta roman zelo zanimiv in rojakom, v kolikor so-ga ie. čitali, zelo priljubljen, svetujemo, onim, isiM » t« knjige nabavili, da si jih -nazeqe, dokler jih imamo še v zalogi. . - ~ Uredništvo. F*IFO&O0XM». Vsem rojakom Slovencem po Am* riki priporočamo ilatirnko tvrdkr DERQANCE, VLDET1CH h CO. ki se n«Jiaja na IMS Arapakee M, Dftnver, Oolo. Imenovana alovenaka t.vrdka prodaja samo aanealjivo, pošteno blago. Svetovati ja vsem Slo-Teneem, da kupujejo pri domačini! in na pri tujeik. In aaknj tndi pri tujcih, ko dovolj slovenski) trgovcev, ki nam tako radi poetrešo jo 1 Nala dolžnost je, da jih podpi ramo. Kdor potrebuje fina, dat« are fa sploh kako zlatnino, naj eo obrne bi slovensko tvrdko Derganoe, Videfiel ft Co. v Denverjn, Colo. Opoaarjaai tudi na ogla«, ki ga ima dotUbw tvst ka v naiem listu. POZOR, ROJAKI 1 Kadar vam poteče »avarovalnlm na vaSej hiši ali posestva, obrnit« m na Franka Gouie, edinega slovenske j ga zanesljivega zavarovalnega agenti ! v Chisholmu, Minn., in okoliei Ka stopam najboljše zavarovalne druib v Zjedinjenih državah. PoSiljam tu di denar ▼ staro domovina varno ii zanesljivo po Frank Sakeerjn in ii delujem vsa t notarski posel spada joča dela. Za obilen obisk se vam priporoma Frank Gonte,! Chisholm, IGdi 9r.....— w " | i -" " " Avstr. Slovensko ^^ Bol. Pod. Društvo. Ustanovljeno ^^^ 16. januvaija 1892. i " _ m Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: JOHN BEDEN E, I. gla vni predsednik. MARTIN OBRZAN, II. glavni predsednik. LEO HROMEK, glavni tajnik. , BLASIUS MOREJ, glarai blagajnik. ALOIS SLAPSCHAK, glavni zapisnikar. NADZORNI ODBOR. P0NCRAC JURSCI1E, Mineral. Kans. FRANK AUGUST1N, Mineral, Kans. i f FRANK STAIiCIlICH, Frontenac, Kami. GOSPODARSIvI ODBOR. FRANK MAUSER, Frontenac, Kans. PETER WIRXSBERGER. Pittsburg, Kans. CHAIiLES STARINA, Mulberry, Kans. POROTNI ODBOR. JOSEF SVATTO, Carney, Iowa. FRANK PREMK, Cherokee Kans. FRANK SETINA, Vale, Kans. Niti eden cent ^^^^gSfai \ ni treba poslati, zadostuje Vaš naslov in ja; tZJg Vam bodem poslal po eksj>resu najpopol nejšo uro "aDMIHAL" importlrano i; V Švice, ktera je boljša kakor kaka amerikan '" ' x ^ka ura. Kkspre-u narorim. da Vani dovol .. O'V, .. ^©v prčiskasi nro in to brezplačno. Kadar Mf $ ■ 1 prepričate, da je ista goluFilleile Vaša. Ce pa mi na]1 .",»1,^ ,a- Jugoslovanska Katol. Jednota. Uuxporiruia due 24. januarja 1901 v državi Minnesota, sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. 0. Box 424, Ely, Mina. Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNtK, L. Box 383, Rock Springs, ■Wyowiing. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box .105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VTRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.. Eiorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, IIL nadzornik, 115 — 7th Str., Calnmet. Michigan. POROTNI ODBOR: IVAN KERŽISNTK, predsednik porotnega odbora, P. 0. Box 138, Burdine, Pa. IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLISIČ, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. "t X. --o——— Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., 'oliet. ill. Društveno glasilo je "GLAS NARODAJ' -o-- PRISTOPILI. K .Ini-tv;- sv. Jožefa >t. 41 v East Palestine, Oliio. dn? 21. maja 1910. Maiy Oblak. r<.j.-n:< eert. .3. v II. razred; Jo*. Oroden, rojen 1M74. eert. št. 13100 v I. razred; MaMi Gruden, rojen 1873. eert. št! 13107 v II. razred: Joe Konobilj, rojen 1S7<). eert. št. 131G8 v II. razred. Društvo sieje 32 članov. K društvu sv. Ivana "Krstnika št. 37 v Cleveland, Ohio, dn? 28. maja l!)li:. Miili.n l Kožar, rojen 1883. eert. št. 13134; Rudolf Perdar, rojen 1S83. e; i«. šf. irn.'Li; Karol Dragan. rojen 18S0. eort. št. 13136; Louis Lah, rojen 1S<>.">. eert št. 13137. vsi v I. razred. Frank Ro/.aiW-an, rojen 1887. e?rt. št. 13138; Frank Lazar, rojen 18(18. eert. št. 13139; Frank Krašovec. rojen lSS'!i. eert št. 13140; Frank Kante, rojen 1S84. eert. št. 13141, vsi v II. raz-i Društvo šteje l2, eert. Št. 13153 v II. razred. Društvo Šteje 2G članov. ^ K dn-štvu sv. Barbare št. 79 v Heihvood. Pa. dne 28. maja 1910. Ste-fan Kopriva, rojen 1881. eert. št 13155 v I. razred. Društvo šteje 25 članov. K društvu sv. Barbare Št. 31 a- Braddoek, Pa. dne 28. maja 1910. Alojz Sakij. rojen 1S93. eert. št. 13156. v I. razred. Društvo šteje 204 članov. K društvu sr. Petra št. 50 v Brooklyn. N. Y. dne 28. maja 1910..Adolf Koxdiozki, rojen 18S2. eert. št. 13157, v II. razred. Društvo šteje 14 članov. K .društvu sv. Roka št. 55 v Hopwoo 1, Pa. dne 28. maja 1910. Alojz 330, I. razreda. Društvo šteje 47 članov. Od društva sv. R šnje^a Telesa št. 77 v Crab Tree, Pa. dne 21. maja 1910 Joha i Muliič. /rt. št. 7604; Mihael Bingola. eert. št. 12637, oba I. razreda. Društvo šteje 20 članov. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Cleveland, Ohio, dne 21. .maja 1910. Frank Spelko. eert. št. 222)7. II. raareda. Društvo šteje 158 članov. Od društva sv. Janeza Krstnika št. 75 v Canousburg, Pa. dne 21. maja 191<>. I'Oil is Primožič, eert. Št. 12294, II. razreda. Društvo šteje 32 članov. OI diuštva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 21. maja 1910. Ant. IVilMa. vrt št. 7286; Jakob Dekleva. eert. št. 4518; Frank Gorup, eert, št. 5415; Malh Primožič, eert. št. 2768. Vsi I. razreda. Društvo šteje 130 članov. Od društva sv. Roka št. 55 v Hopwood, Pa. dne 28. maja 1910. Louis Krek. eert. št 7798, I. razreda. Društvo šteje 50 članov. Od društva "Zvon " št. 70 v Ghieago. III. dne 28. maja 1010. Anton Ki oni k nr. eert št. 7925; Edward Podobnik, eert. št. 5711; Blaž Podpečan, eert. št. 6T:t2; Anton CemiČ, eert. št. 577.4, vsi L razieda; Jo s. Orrpinšck, eert. št. 5770: Frane Črepinšek. eert. št. 10890; Gregor Demovšek, eert. št. 11838; John Lipovšek, eet. št. 7434; Jernej Porini, eert. št. 11078: Anton Radi, e rt. Št. 10898, vsi II. razreda. Društvo štej • 28 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn, dne 2S. maja 1910. Andrej Bobnar, eert. št. 119, I. razreda. Društvo šteje 137 članov. Od društva sv. Mihaela št. 88 v Roundup, Mont, dne 28. maja 1910. Mart. Salesina. eert. št. 11662, L razreda. Društvo šteje 28 članov. Od 1 rušiva sv. Flori'ana št. CA v Sout •-? i Rose Dubravac, 5320 Wasfai»ie. junija ob 3. uri popoludnc Poštni pašnik "CHICAGO" odpluje lne junija ob 3. uri popoludn« Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV SI OL>GOVORNO NE UPRAVNI , ŠTVO NE UREDNIŠTVO. Plutine CIGARETE | Pomislite! Deset cigaret z plutinim koncem, izdelane iz dobrega tobaka za o ccntov! To je naivečja vrednost, ktera seje kedaj nudila t cigaretah. Kakovost ktero ;e bilo mogoče doseči le po mnogih letih izkušnje iu s pomočjo velikih tosurn. — Prodaiaio se porsodi. J J mmu VsfeMvlJeu dne I*. arfasta IMS. ^ inkorporlrana aprila 1909 v drtevl P*nn«. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, P« Glavni tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Cone ma ugh, Pa. Pomoini tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Box 523, Conemanfli, Pa. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomoini blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 0, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nad*, odbora. Box 508, Conemau*h, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAZlCAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh. Pa. POROINIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora. Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik. Bo* 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. O. Box 323, Conemaugh, Pa. VltHOVNT ZDRAVNIK: 0. A. E. BRALLIER, Greeve St., Conemangfc, Pa. o Cenjena dmKtva. oziroma njih uradniki so uljudno prošenj pošiljati (mar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse droge dopise pa na glavnega tajnika. V »lniaju da opazijo društveni tajniki pri mesetnih poročilih, ali ■ploh kjersibodi v poroiilih glavnega tajnika kak« pomanjklivonti, naj se ta nem adorns naznani ni urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi Draftvaae glasilo je "SLAB NABODA" U ' NAZNANILO. V-em t-enjenim »'lanom in uradnikom krajevnih društev S. D. P. Z v pojasnilo sledeče: ----- V>ak član S. D. P. Z., kakor hitro zboli, naj se nemudoma javi tajniku Lstega tva, ter ob enem zahteva listino, katero naj da takoj zdravniku izpolniti. Ta listina se potem takoj vrne društvenemu tajniku, tajnik pa naj jo blagovoli nemudoma odposlali na glavni urad "Zveze". Ta listina in»a priti v teku desetih (10) dneh v glavni urad "Zveze", to je 10. dan, ko jo že zdravnik izpolni, nora biti ista v glavnem uradu. Ako ne dobim v teku .h-setih dni zdravniške listine v glavni nrad, oziroma naznanjenega bolnika, vc n n podpora odkloni in se ne bode v nadalje več oziralo na pozn?jše oJ<>. Zato opozarjam javno vse brate S. D. P. Zveze, da pazijo, d j« se takoj javijo ob enakih prilikah tajniku društva. Ko pa bolnik o-zdravi. ni j se zop: t javi tajniku, da dobi taiko drugo listino po imenu pla-fituo naka/nieo, na katero se mu potem pri seji opravičena podpora nakane. P'-o-rn toraj brate, da pazijo na to. da ne bo potom nepotrebnih neprijetnosti in kikanja, zakaj ne dobi ta ali oni član bolniške podpore. Deset dni ,'e čr a dovolj da se bolnik javi pri svojem društvu. Ako pa tega ne stori. na i krivdo pripiše samemu «ebi. Pomisliti je treba, da se Iafik« kaj pnak* v i y\i i.-li vsak član, t r reče pri seji: Jaz sem bil bolan, prosim, dajte mi »'viMlo a'i 'e več potlpore. Ne, bratje, tako ne moremo jadrati naprej. Ako se hohiiku dozdeva, da poasiravno sem na--rsvntj th pvaj mogel uganiti glarne in jTO-ool^jS^rfritf, ki to rezalepred ruenoj' igralce, vendar mi niso bila znano popolnoma vsa sredstva in tajnosti te tigre. Pavlina mi ni nikdar vsega zaupala. čeravno mi je včasih, kakor slučajno, proti svoji volji odkrivala svoj? srce, sem vendar opazil, da hoče j v časih, rekel bi, skoraj vedno po takih odkritjih obrniti vse, kar je povedala. v Aalo, ali pa zmešati in dati vsemu pečat neresniee. O, ona je >krivala marsikaj! Vendar s: želim! In morecn-li oditi od njef ' Pojav bahičin, namesto vsak' čas nričakovaue brzojavke o njeni Ii torej WuU <0 ^^Šč^ui^ (orušil ves sestav namer in trd" Jgo.v, ,»la so osrtj^li W btrpK tči-ilafjnrft junaštev Pri tem pa je bilo to dej-! oraj važnejše nego prvo, ker! ni bilo treba obupavati, d asi , ca opetovano rekla, da gene- ' na rja ne da. Toda obupal je 1 pus, ki je bil udeležen pri vseh i ovih za levah. Prepričan sem, i—11 ■ Blanche, ki je tudi zeb» r a kajti postati generalica. 4>a dedščina. to ni kar tako — ula nadeje in bi porabila vse • Hc svoje kok?tuosti do babi-lt»r> je bila pa nasprotje Pavje bila ntfumevno ponosna in nal > prilizovati. Toda sedaj, ko jc napravila babica taka a na rulet ki. s:reča 1 slučajno na poti proti domu v kavalkadi nekakih Angležev in Angrležinj. Pomignil mu. ga ustavi! in mu oddal pismo. Niti pogle.lati se nisva utegnila. Sumim pa, da je m. Astlej nalašč pognal konja. Ali me je mučila ljubosumnost ? Toda bil sem povsem uklonjen duhom. Niti prepričati se nisem hotel, o čem t si dopisujeta. Morda je njen za up-' nik? Prijatelja sta, sem mislil, to jej cotoTo. (Toda, kedaj sta si mogla postati?) Ali je tudi kaj ljubezni i vmes? Gotovo, da ni, mi je šepetal ' razum. Toda samo razum v takih slučajih, malo napravi. Tudi j? bilo: treba, razjasniti. Stvari so se nepri-!' jetno zapletale. • Nisem še utegnil stopiti v hotel, ko ! sta mi vratar in upravitelj, ki je pri-šel iz svoje sob?, povedala, da me kli- j * čejo. iščejo, da so že trikrat poslali i povpraševat, kje sem, da me zovejo J čimprej v kabinet k generalu. Tam ] s?m našel razun generala še des Gri- i euxa in m—lie Blanche brez matere. Mati je bila očividno le figura, ki so jo potrebovali za parado. Kadar je : bilo treba poprijeti se kake resne stvari. tedaj je to storila m—lie Blanche! sama. Sicer pa mati najbrže ni niče- | sar vedela o zadevah svoj? takozvane | hčere. 'Burno so se o nečem posvetovali, in vrata kabineta so bila celo -zakle- , njena, kar se Š3 ni nikoli zgodilo. Pri- j bližavši se k durim sem zaslišal grom- j ke glasove, drzovite in rogajoče se be- , sede des Grieuxa, nosramno-zmerjajoč j in besen krik m—lie Blanche in zalo- ' ben glas generala, ki se je najbrže opravičeval. Ob mojem prihodu so se vsi spremenili in vzdržali. Des Gri-eux je popravil lase in naredil iz srditega smehljajoč obraz, z onim grdim oficijelno-uljudnim, francoskim usrce-vom, ki mi je bil tako zopern! Vbiti :n potrti general se je zravnal, toda nekako mašinalno. Samo m—lie Blan- j ehe ni spremenila svoje gnjeva seva- ! joL-e fiziognomije in je samo utihnila. | ust remi vši name pogled v nestrpnem pričakovanju. Opomnim naj, da se je do tedaj čudovito hladno vedla napram meni, da, niti odgovarjala ni mojim pozdravom, da me sploh niti opaziti ni hotela. "Aleksej Ivanovič," je začel general nežno in toplo, 4' dovolite, da vam povem, da je čudno, silno čudno.... skratka, da je vaše vedenje napram meni in moji rodbini.. -z eno besedo, silno čudno.____" - "Bh! ce n 'est pas. ma bližjega sorodstva. Odkrito vam s povem: moj položaj je obupen, skraj-■ no obupen. Saj deloma sami to ve-" ste.... Ako zaigra visoko svoto ali 1 pa celo, o Bože, vse premoženje, kaj 1 bo tedaj z njimi, mojimi otroci! (Po-j | gledal je postrani des Grieuxa.) Z r menoj! (Pogledal je m-le Blan- " che, ki se je s spreriranjem okrenila " od njega.) Aleksij Ivanovič, rešite, i rešite nas!" J "Toda povejte, kako ini je možno.... Kaj jaz tu odlučujesn?" • _ -A.. MR. JANKO PLEŠKO se mudi v državi Illinois, kjer bode ro-;>»a obiskal. — Kakor v prejšnjih letih, tako je tndi sedaj pooblaščen nabirati naročnino sa lista "Glas Naroda" in "Hrvatski Svijet". TJverjeni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mu bodo šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. apramiitTO "OU* Naroda* "Odreci se, pustite jo!" * "TeJaj najde drugega!" sem za-klical. Ne. ne zapustite je, se je vtaknil zopet des Grieux , vendar pa jo odvr- j uite, odtegnite. Ne dajte, da bi za- j igrala dosti, odvedite jo kam!" ""Toda kako naj to naredim! Ali bi ne poskusili vi san.i, m—r des Grieux," sem pristavil kar najbolj naivno. — Tu sem opazil nagel, bistr-r in vpra- i Sevalen pogled m—lie Blatu-he na des j Grieuxa. Po obrazu des Grieuxa pa je šinilo tedaj nekaj posebnega, od- i kritega, česar ni mogel udušiti. "To je ravno, da me sedaj nikakor: ne vzame!" je zaklical des Grieux in zamahnil z roko. "Ako bi.— j potem----" Pri tem je naglo in pomenljivo pogledal m—lie Blanche. "O, mon eher m—r Alexis, soyez si bon, (se je ponižala k .meni sama n—lie Blanche z očarujočim usmevom na ustnicah, me prijela za obe roki m mi ju krepko stisnila. Vraga! Ta diabolični obraz se je mogel v eni sekundi predrugačiti! Ta Trenutek je navzela tako proseč iti mil. otroško-smeliljajoč se in celo Šaljiv obraz. da. na koncu fraze mi je celo prebrisano namignila, ne da hi drugi opazili. Me j? li hotela takoj ukloniti ? In vse to ie bilo silno nesramno. Poskočil je za njo tudi general, res poskočil. j "Aleksej Ivanovič. oprostite, da sem preje tako z vami začel, nikakor nisem- hot?l onega reči____ iProsim j vas, zaklinjam vas. do pasu se vam : klanjdm'pb ruskem oibičju, — samo vi, : vi nas morete rešiti! Jaz in m—lie, Blanche de Comiuges vas zaklinjava,' vi razumete, saj razumete*?" j;1 prosil : kazo.' mi z očmi na in—lie Blanche. Zelo je bil obžalovanja vreden. Tedaj so se razlegli trije tihi in spoštljivi udarci ]*> vratih. Odprli so — trkal je hodniški slusra. a nekoliko korakov za njim je stal Potapič. Poslala ju je babica. Morala sta me . poiskati in nemudoma privesti. "Srde se," jc javil Potapič. "Saj je .Šele ptd Štirih!" " * X i t i zaspati niso mogli, vedno so se obračali, potem so hipoma vstali, 1 zahtevali naslonjač in poslali po vas. Že so v veži.... " i (Dalje prihodnuc.) Kje je MARTIN KAPLE? Doma je iz Zaverstnika pri Litiji. Kdor zna za njegov naslov, prosim, da mi ga ' naznani. Išče gn Fran Supančič. po domače Fleten. iz Trebcljevga. Napišite naslov: Frank Supančič,, Forest Cit}-, Susquehanna Co., Pa. ' (3-7—6) Fvje je moj brat IVAN SKEBE? Pred 6 meseci je bil v Butte City, j Mont., in sedaj mi ni znano, kje fse nahaja. Za-njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Charles Skebe, 570G Saekett Ave., Collin-; -wood, Cleveland, Ohio. | (2-6—6) HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a dele trpežno in zanesljivo. V popravo zane st]ivo vsakdo pošlje, ker sem iz r.»d lt let tukaj v tem poslu in sedajo v svojem lastnem domu. V popravek vtamen. kranjske kakor vse druge harmonike t< računvn po delu kakoršno kdo zabteva brez nadaljnib vprašanj. JOHN WENZEL, 017 C. 62nd Str.. ClevelmnW. O Rojakom v Illinois na znanje. Naš stalni in rojakom v Ameriki leloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, KBBTAHJB PAMUKOV. ALICE odpluje 8. junija v Trst. TEUTONIC i odpluje 8. junija v Southampton. PRESIDENT GRANT odpluje 8. junija v Hamburg. LA SAVOIE odpluje 9. junija v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 0. junija v Bremen. j BALTIC odpluje 11. junija v Liverool. VADERLAND odpluje 1L junija v Antwerpen. ST. LOUIS odpluje 11. junija v Southampton CINCINNATI odpluja 11. junija v Hamburg. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 14. junija v Bremen. NIEUW AMSTERDAM odpluje 14. junija v Rotterdam. # OCEANIC odpluje 15. junija v Southampton. POZOR ! Ne kupujte farme ali zemljišča za farme, dokler ne veste, kaka prilika se vam nudi za pričetek svojega lastnega gospodarstva z wialim denarjem v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashlanda. — Pišite po informacije. ako si mislite nabaviti farmo. sedaj, kasneje, ali pa nikdar. Pišite še danes, pišite vsi. Adresujte: The JAMES W. GOOD COMPANY. Dept. 57. ' ' Aihland,* tfasc/ r' T „ r RED STAR LINE. A Plovltba med New Yorkom In Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton ^LlV^f^)' 12,185 ton FINLAND Jgj^^^^MMfc VADERLAND 12,185 ton 12,018 ton Kratka in udobna pot 2a potnike v Avstrijo,"na Ogrsko, Slovensko, Hrvtuko, in Galicijo, kajti med Antwerpom io imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov med k rov ja. Trejii razred obstoji is malih kabin za 2, 4. G in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti ?e je na RED STAR LJINE. Ko. 9 Broad war. 1306 "F** Str*«t. N. W.. 2"« Men«m«» 4 mtwyork Washington, d. c. Winnipeg, man 84 State Street. 219 St. CWIm StwL 319 C«ary Stmt. boston. mass. new orleans. la. san francisco, cal. 709 2nd Ave.. 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. seattle. wash. chicago, ill. minneapolis. minn 1319 Wal»ut Street. 900 Locuat Street 31 Hospital Street. philadelphia pa. st. louis, mo.. *mon i ktal. ^ul. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA ROČAJTE SE NA "GLAfl NAAO- DA", NAJVEČJI IN NAJCINEJ-Sl SLOVENSKI. DNEVNIKI ^ , " * " ' ^ Rojakom naznanje. V poslednjem času so pričeli nekteri Židovi po svetu širiti vest, da pošiljajo novce po telegrafu v staro domovino za 50 ct. strolkov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti misliti, da je to mogoče za 50 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct. Urediti se da to le za stalne in večkratne pošiljalce in to izdelujemo sedaj. Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse poŠiljatve c. kr. postna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica v Buda pes t L Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnu ali telegrafu so pa pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh dneh. Tukaj čaka tak bankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svojega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa • traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je gotovo ia vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumout pošiljati denar po telegrafu, ko vendar 1 konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto. Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! ; Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor doslej po Prank Sakser Co. j 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. i mil 6I04 ST. CLAIR AVENUE XV. E., CLEVELAND, O. p I in siguren je, da bode gotovo dosel v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj [ že skozi 18 let. s A v s t k* o - Amerikanska čp ta | preje bratje Gosull«H| r . ••• -,-j. . Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta ;a Slevence In Hrvate. r . „ ~ ..... . . ... . . . .. . Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". , Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom In Reka Cene voznih listov h New Torka za AL razred m Jtt Val spodaj navedeni novi parobro- TBBTA............................................»35 a di na dva vijaka imajobrea- LJUBLJAJTB...................................... 3&.G0 ittii brsojav: KBKB..................................-........... 30.00 ALIOB, LAURA, ZAGREBA......................................... 3« 20 KARTHHA WAfiHINGTOV _ „„ __KARLOVO A...................................... 3« 26 ABGXHTIHA. IL RAgaan do OCEANIA. TRSTA all BBKB......................$59.00, 59.001 0QQ PHELPS BROS. & CO., Gen. »AgenW» 2 Washington St, New-York