BI
Edini slovenski dnevnik t Zedinjcnih državah. :-
Vega za vse leto.. • $3.00 Ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA

list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily
in the United Stat**-• m «
Issued every da^ cxcepi Sundays and Holidays s-
=ii=T
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT,
NO. 222. — ŠTEV. 222.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 22, 1914. — TOREK, 22. SEPTEMBRA, 1914.
VOLUME XXII. — LETNIK XXIL
ZAVEZNIKI SO NAPREDOVALI PREKO RHEIMSA.
NEMŠKI CENTRUM SE JE ZOPET UMAKNIL NAZAJ
Položaj na Rusko-Poljskem. Pred veliko odločilno bitko.
TRIJE NEMŠKI ARMADNI ZBORI PRODIRAJO PROTI 6ROD-NU. — NA ČRTI PRZEMYSL—KRAKOV STOJI RUSOM NASPROTI 1,200,000 AVSTRIJCEV OZIROMA NEMCEV. — NA-DALJNA POROČILA O RUSKIH ZMAGAH. — IZJAVA AVSTRIJSKEGA POSLANIKA DR. DUMBE. — RUSKA POROČILA PRETIRANA.
Trst pripravljen na boj.
o-
V SLUČAJU NAPADA NE BO ZAPUSTILO PREBIVAI^TVO MESTA. — POSADKA JE DOBILA POVELJE, DA NAJ SE BIJE DO ZADNJEGA. — SRBI PRAVIJO, DA SO PRODRLI ŽE GLOBOKO V BOSNO; BAJE SO ZAVZELI NEKAJ MEST V NEPOSREDNI BLIŽINI SARAJEVA. — NA DUNAJU SO USTRE LILI NEKEGA POROČNIKA.
Berlin, Nemčija, 21. sept. — Ncrrhike čete še vedno prodirajo na Rusko-Poljskeni. Iz ofieijelne-ga vira je znano, tla so oni trije nemški armadni zbori, ki so zavzeli mesti Avgustovo in Grajevo na poti proti Orodnu. To mesto leži ob progi one .železnice, katera vozi iz Petrograda v Varšavo. V slučaju, da se jim posreči zavzeti to mesto. jim je pot do Varšave takorekoe odprta. Proti Varšavi se je umaknila ruska Vilna-armada; pridružili so se ji oddelki onih čet. katere je razkropila armada nemškega generala Hin-denhurga. Prodiranje Nemcev proti Bohiu je uspešno. Nekatera poročila pravijo, da mora mesto v nekaj dneh pasti. Ni-mei si morajo poiskati dobra zavetišča, ker
Poročila o zavzetju mesta Bheims napačna.
Nemci še niso zavzeli mesta ter nadaljujejo z obstreljevanjem s težkimi topovi.
RUSKA KAVALERIJA.
ljali tudi na avstrijske zrakoplo
ve in dva tako poškodovali, da1',"
. ' . .	.. demonstracij"
sta se morala spustiti na zemljo 1
Srbi zmagujejo.
Niš, Srbija, 21. »ept. — Ko so nameravali Avstrijci prekoračiti rvko Drino pri mestu Mitrovica, so jih pognale naše čete nazaj.
Demonstracije v Rimu. sklepali šele tedaj, ko ho vojna Rim, Italija. lil. septembra. — častno končana. Po mestu se više vsak dan velike London, Anglija, 21. sept. — za vojno. Včeraj,! IVtrograjski dopisniki poroča-je ljudsko navdušenje doseglo | jo tukajšnim listom, da bi ruski svoj višek. K ink emu posvetova- i car sklenil mir pod sledečimi po-nju se je zra I o več kot ."»0,000 o- goji — Francija mora dohiti Al-seb, ki so vse odločno zahtevale zaeijo, Lotaringijo in Pfalz, IM-od vlade, da naj prične, z vojno.	pa del Krnske province. Nem-
čija mora izročiti Danski Schles-
ali naj pa že vsaj odkritosrčno pove, kaj pravzaprav namerava.
v- . - i, - ir---» —j	..c.. i * lg-Hollstem m zopet ustanoviti
Nase operacije v Kosili so uspeš-	:i i- -	u , ' ,
„ - . .. .	demonstrante j«' slednjie »repo-" kraljevino Hanovenansko. Del
ne. Zavzeli smo vec važnih pošto-	... . .,	Cm - - i* i i
. , - ..... . •	dilo vojaj»t\ o.	Slezije in Vzhodna Prusna naj
jank v neposredni bližam Saraje-	. .	... Jrt ,
J 1 J	; pripadeta Rusiji. Razen tega ho-
Sven Hedin pri cesarju. |četa anektirati Češko, (Jalicijo in
Berlin, Nemčija, 21. sej»t. —ilinkovino. Avstrija mora preon-
Znamenit i švedski raziskovalce j **titi Srbom in Črnogorcem Ros-
je obiskal danes nemškega ci-sar- ■ no» Hercegovino in Dalmacijo.
ja v njegovem glavnem stanu. 1 Rninunski, Scdrnograiško, Italiji
va. Črnogorci zatrjujejo, da je njihova armada oddaljena samo 10 angleških milj od Sarajeva.
Trst pripravljen na boj.
Rim, Italija. 21. sept. — Cesarjev namestnik /.a avstrijsko Pri-roorje. princ llohenlohe. je rekel i v nekem pogovoru, da sovražniki m- bodo tako hitro zavzeli Trsta
Dobil je dovoljenje, da sine oditi P* Primorje.
se že približuje huda ruska zima. . " • .	t
.. ,	. ...	......	kot si mogoče mislijo. \ J rstu !>e
Zaenkrat je njihov cilj \ arsava.f , - , • , , •■ l)a .. . . ,	' , ,,-	i nahaja sedaj kakih 2'J.ikiU voja-
ki je l/.borno preskrbljena s pro-1,	, .	-,	i „ .. . :
. '	• 1	J	1 j kov, toda to število se bo v naj-
\ miilom.	krajšem času pomnožilo. Posadka
London, Anglija, 21. sept.	J	1
I radna poročila pravijo, da so dospeli Rusi v neposredno bližino Przem.vsla. Na bojni črti Prze-iii vsi—Krakov stoji Uusom nasproti velikanska neniško-avstrij-ska armada, ki šteje 1.20*1.000 mož. Rusom potemtakem ni mogoč« trdnjave obkoliti in nadaljevati s prodiranjem proti nemški
je dobila povelje, da se mora boriti do zadnjega moža. Sovražnik more priti v Trst le po suhem, ker je v tržaškem zalivu položenih na tisoče in tisoče min. One bojne ladije, ki se bodo hotele približati Trstu, bodo morale premagati najprej vse avstrijsko brodovje, ki je koncentrirano v bližiui Pu-lja.
na vzhodno oziroma zapadno I Dokler Avstrija in Nemčija v fronto.	| to ne privolita, se car ne ho ne-
Včeraj je imel v Kristjaniji po- j hal vojskovati, dr. Frith jof
lami raziskovale« Nansen govor, v katerem je rekel med drugim, da morata imeti Švedska in Norveška .skupno vojaštvo. Deželi si edino na ta način lahko ohranita svojo neodvisnost.
Pisatelj Sienkiewicz.
Berlin, Nemčija, 21. sept. — Poročilo, da so zaprli slavnega poljskega pisatelj« Henrika Sien-kiewicza, ker je očitno kazal prijateljstvo do Rusije, je neresnično. Pisatelj se nahaja na Dunaju
meji. V slučaju, da to napravijo, I
jim pride armada /a hrbet in jih j japonski zrakoplovci so metali iu b°	,ia Tiro,^o. kjer bo
popolnoma odreže. Trdnjavo bo-	bombe v Tsiingtau.
Pariz, Francija, 21. sept. — Ha vati agent ura je dobila iz Petro grad a brzojavko, da se je nad Tsinglau-oin prikazalo več japon-
do poskušali zavzeti /. naskokom in šele potem navaliti z vso silo na sovražnika. Ce Rusi tu nalogo častno rešijo, bosta morali Av-
strija in Nemčija dolgo časa ča-jskih zrakoPlovcev, ki so metali kati, pred no bosta stopili zopet v!i_____i.........„.»„ it......
I bombe v mesto. Dve utrdbi sta precej poškodovani.
ofenzivo. Skozi Rusko - Poljsko prodira druga nemška armada, ki
namerava priti sovražniku za Rumunska hoče ohraniti svojo hrbet.	nevtralnost.
Manchester, Mass., 21. sept. —j Berlin, Nemčija, 21. sept. — Tukajšnji avstro-ogrski poslanik J Iz Bukarešta poročajo, da se je dr. Dumba je dobil od avstrijske- rumunski vladni svet na zadnji ga zunanjega ministra grofa seji izrazil, da bo Rumunska pod
Srbi.
Niš, Srbija, 21. septembra. — Srbska arinadna brzojavna pisarna dementira vest, da so se Srbi umaknili iz Zem una in pri tem izgubili fiOOO vojakov. Nekaj Srbov je res zapustilo mesto, toda to se je zgodilo iz strategičnih ozirov.
General Dimitrijev ranjen.
Rim, Italija, 21. sept, — Z Dunaja poročajo, da je bil v bojih pri Tomaževn niti jen tudi bolgarski poslanik v Petrogradu, ge-
spisal velik roman o sedanji voj- "T**1 Ka',kt>	ki je sto-
,.j	{pu prostovoljno v rusko arm do,
"Novoje Vrem ja na/nauja. da je ruska vlada spustih« vs.-Olie demonstrante, ki so začetkom vojne razdejali nemško poslani tvo V Petrogradu. lia j »ros t o. Razsodba se ^lasi; — Delali so kot patrioti in jih zato ne zadene ni-kaka kazen.
Slovenec padel v boju z Rusi. S Kranjskega se poroča, da je padel v bojih z Rusi Slovenec Frank Habe, doma iz Stopa pri Domžalah. Habe je bival dalj časa v New Yorku, bil je dober član različnih zabavnih društev in zelo priljubljen med rojaki.
Aretirani častnik.
Dun&j, Avstrija. 21. sept. — Na Dunaju so aretirali nekega častnika, ki se bo moral zagovar-čije. V slučaju, da stopi ta na i jati pred vojnim sodiščem zaradi stran Nemčije, se bodo Italija, | veleizdaje. Dolže ga. da je dal Rumunska in Grška pridružili za-jRnsom več važnih načrtov na veznikom.	'razpolago.
Turčija pripravljena. 'Pod kakšnimi pogoji bi sklenila Rim, Italija. 21. septembra. —{	Nemčija mir.
'"Giornale d? Italia" je dobil iz j Berlin, Nemčija. 21. sept. — Carigrad brzojavko, da Turčija J"Noj*ddeutsche Allgemeine Zei-še neprenehoma oborežuje in dajtung" pravi. da bi Nemčija le je takoj pripravljena začeti voj- j pod tem pogojem sklenila mir. če no. Brodovje se nahaja v Bospo- bi ji ne bilo treba izročiti zavez-ru. Aretirali so Šalih beja, glav- nikom niti koščka svojega ozeoi-nega ravnatelja Otomanske brzo- ! 1 ja. — Naši nasprotniki samo za-ciji 15,000 Avstrijcev, zaplenili jaVne družbe, ker je dovolil raz- j to govorijo da si želimo miru —
Berchtolda brzojavko, da so poročila o ruskih zmagah zelo pretirana in večji del neresnična.
Med drugim pravi:
— Inozemske časopisi priobča-jo dolge wsti o ruskih zmagah. Rusi pravijo, da ima Avstrija do-sedaj že 250,000 mrtvih in ranjenih vojakov, 100,000 m' jih pa nahaja v jetništvu. Avstrijci so baje izgubili :I00 topov. Vse te vesti so izmišljene, ki nimajo drugega namena kot varati »vet in navduše-j vati ruske vojake. Naša armada. je dosedaj sKor"j še vedno pobila Ruse in je dobro pripravljena za nadaljne bitke.
London, Anglija, 21. sept. — Rusko vojno ministrstvo, ki je zadnja dva dni precej molčalo, poroča zopet o novih zmagah. Ruti so vjeli prejšnji teden v Gali-
vsakim pogojem obdržala svojo nevtralnost.
London, Anglija. 21. sept. — Italjanska in rumunska politika zasledujeta skoraj iste eelje.. Mogoče je. da bosta ostali obe deželi nevtralni, še bolj je pa vrjetno, <Va bosta skupno začeli z vojno. Dosedaj je še vse odvisno od Tur
precej topov
te
Zdravniki imajo le malo upanja, da bi ozdravil.
Črnogorci.
London, Anglija, 21. sept. — Črnogorsko ministrstvo naznanja iz ( et in ja. da s«- je oddelek avstrijskih vojakov umaknil pred Črnogorci in pustil na bojišču več brzostrclnih pušk. Kje se je to zgodilo, ni v brzojavki nazna-* njeno.
Angleški vojaški ataše j ranjen.
London, Anglija, 21. sept. — Tukajšnje srbsko poslaništvo je dobilo danes brzojavko, da ji- lahko ranjen angleški podpolkovnik K. A. Plunkett. ki je vojaški ata-šej v balkanskih deželah. Rana ni nevarna.
Protest proti obstreljevanju.
Bordeaux, Francija, 21. sept. Francoski zunanji urad je predložil nevtralnim državam protest proti obstreljevanju katedrale v Rheims od strani Nemcev. Protest ima sledeče besedilo:
"Brez vsake potrebe z vojaškega stališča in iz čistega veselja na razdejanju so nemške čete sistematično obstreljevale katedralo v Rheims. Slavno poslopje je sedaj le še kup razvalin.
Dolžnost vlade francoske repu-
in veliko zalogo mu- širjanje lažnjivih poročil o zavez-1pravi oficielno glasilo — da bilblike je, da sporoči vsem drža
Francoska in angleška oficijelna izjava.
Faiiz, Francija, 21. sept. — Vojni department je izdal danes popoldne sledeče oficielno izjavo:
"Na našem levem krilu smo na desnem bregu reke (Jise prodrli do višin pri Lassignv, zapadno od Novon. Iztočno od reke Oise in severno od Aisne je opaziti znake nemškega delovanja.
V	okolici Craonne je prišlo do ostrih spopadov, pri katerih s-je celo izvedlo naskoke z bajonetom. Sovražnika se je povsod z velikimi izgubami vrglo nazaj. V okolici mesta Rheims nt vprizoril sovražnik nikakih infauterij.skih naskokov ter se j«; omejil na obstreljevanje naše fronte s težkimi topovi.
V	cent rumu. v Chainpaene in na zapadnih obronkih Argonov smo zasedli Mesnilles-IIurlus in Mastiges.
Na našem desnem krilu, v Lo-taringiji in v Voge/jh ni ničesar novega.
Zvečer je izdalo vojno ministrstvo sledečo objavo: "Današnji boji sf> bili manj ostri. Napredovali smo zelo dobro, posebno med Rheims in Argoni.
Položaj na Francoskem.
London, Anglija, 21. sept. — Neka "Central News" brzojavka iz Amsterdama podaja ofici-jeino nemško izjavo glede bojev v severni Franciji, odkar so se Nemci umaknili od reke. Mame.
V	poročilu se glasi:
''Tekom zadnjih tednov so zavezniške čete naskočile utrjene nemške pozieije med rekami Oise in Maas. Francozi so bili na zapadu zavarovani od pariških črt. na iztoku pa po reki Maas in M osel.
Nemške čete so se polagoma u-maknile nazaj, dokler niso prišle v ugodne pozicije. Francoske čete so dobile pomoči iz Pariza in Relforta ter so pričel« z ofenzivo.
V	bojih se je tudi uporabilo topove, katere se je pripeljalo iz Pariza v bojno črto.
Namen Francozov je bil obiti nemško desno krilo. Načrt se je pa izjalovil in Francozi so imeli težke izgube. Pred tremi dnevi so pričeli zopet Nemci z ofenzivo.
Nemško desno krilo je dobilo ojačenja. istotako centrum. Glavna sila se nahaja med Berrv-au-Bae in Argonskimi gozdovi.
Trdnjavo Verdun se je napadlo od dveh strani."
Kot pred zidom.
Pariz, Francija. 21. sept. — Zapadno krilo Nemcev je tekom 48 ur vzdržalo velikanski pritisk, katerega so izvajale nanj francoske in angleške čete na našem levem krilu
! panju, da bi se Nemec vsied raz-| voja stvari na iztočnem bojišču 'prisililo, da bi velik del svojih armad potegnili iz Francije.
1
'pritožba francoskega poslanika v Washingtonu.
Washington. l>. O., 21. sept.— 'Francoski poslanik Jules J. Jus-: serand je predložil državnemu , departmentu protest svoje vlade. ; Protest je podpisal francoski zu-•nanji minister Delcasse. Ker je i Bryan odsoten, je bila pritožba | izročena njegovemu namestniku Lansingu.
Boji krog Scissons.
( Poročevalec "Times" piše o bojih pri Soissons sledeče:
"V torek, dne 1.1. septembra, je vprizoril sovražnik oster na-! pad. ker je dobil ojačenja. Vso
kaže. da nameravajo Nemci med iVic-sur Aisne in Soissons pro-t dreti francosko in angleško ar-mado. Močno streljanje artilerije. je otvorilo boj in temu je sledilo j prodiranje oddelkov s strojnimi i puškami in infanterije. Zavezni-,ki so se dobro držali ter v več (slučajih zapodili Nemce z bajoneti nazaj. Boj je trajal eelo noč in nadalje v sredo in četrtek.
Uradno obvestilo o delovanju francoskega brodovja.
Bordeaux, Francija. 21. sept. V uradnem poročilu na francosko mornarico se glasi: "Mornarica je imela nalogo, da zavaruj« povratek čet iz Afrike v Evropo. To nalogo je izpolnila na povsem zadovoljiv način.
S sodelovanjem angleških bojnih ladij, ki operirajo v Kanalu in Severnem morju, smo obdržali od prvega dneva vojne gospod-stvo na morju. Francosko in angleško brodovje je tudi zagotovilo varnost v Sredozemskem morju in odkar sta zbežali nemški križarki "Goeben" in ' Breslau se sovražnik ni več pokazal.
Nemško brodovje se. mudi na gotovih varnih točkah. Kljub temu pa se je angleško brodovje spustilo v boj pri llelgolandu, v katerem je zmagalo. Na vsak način na so zavezniki gospodarji na morju. Blokirajo namreč nemške in avstrijske obali ter silijo sovražnika, da je navezan le na svoja sredstva. To obeta zaveznikom. ako bi se vojna še dolgo zavlekla, konečno zmago."
Paraik "Ryndam" zopet ustavljen.
Falmouth^ Anglija. 21. sept. — Parnik "Rvndam", ki se je nahajal na poti iz New Yorka v Rotterdam in katerega se je izpustilo, potem ko je izložil svoje nemške potnike v Quenstown, je došel danes v tukajšnje pristanišče in sieer t spremstvu nek«
VAŽNA TOČKA.
Rheims je za Nemce zelo važna tečka radi železniških zvez. Porušena katedrala.
—o- —
ChalonE-sur-Mame Francija, Ji. septembra. — Nemci so včeraj } in tekom noči nadaljevali z ob-| st rejjcvanjem mesta Rheims. -—• (Včerajšnje poročilo o zavzetju j mesta je bilo prenagljeno. Opom. ured.). Od slavne gotiške katedrale. je ostalo le par zidov. Znamenite tkanine, ki so se nahaja-le v katedrali, pa so pred obstreljevanjem spravili na varno. Raz-! ven katedrale so porušeni tudi muzej, bolnice in rotovž. Veliko oseb v mestu je bilo ubitih.
KJjub obstreljevanju in naskokom pa Nemci niso mogli zavzeti mesta. Dobiti ga hočejo v roke. da si zagotove kontrolo nad železnicami, ki vodijo v Cha.'le* ville. Verdun in Chalons.
Vsled naskokov Nemcev so imeli zavezniki velike izgube. Prve vrste so nemški šrapneli direktno pokosili, a nastale praznine se je vedno izpolnilo. Pozneje .je prišlo do boja v bližini in Nemci so se morali umakniti nazaj. Zavezniki so zopet zavzeli višine pri Brimond. katere so prejšnji dan imeli Nemci v roknh.
Do strašnega klanja je prišlo v bojih za višino I>a Pompelle. kjer so vprizorili Turcos bajonet iti naskok na Nemce. Ko so se Nemci konečno umaknili, se je našlo z
bajonetom prebodene Turcos, ki so svoje nemške nasprotnik«* zadavili.
Čete. ki so vrnile iz bojne črte, zagotavljajo, da bodo Fran-eozi na vsak način obdržali svoje pozicije proti Nemcem. Ozemlje krog mesta Rheims je vsled dolgotrajnega deževja tako premočeno, da bi umikajoča se armada ne mntjla vzeti s seboj svojih topov. Vsled tega se tudi Nemci tako obupno bore.
Bordeaux, Francija. 21. sept. Danes je dospelo semkaj natančno poročilo glede obstreljevanja mesta Rheims. fJlasom tega poro-čila j«' trajalo obstreljevanje l-t dni. Nemci so baje uporabili pe-troh'jske granate, vsled česar s« je imelo mesto na različnih mestih. Razdejanje, povzročeno vsled obstreljevanja, je veliko in ] re-hivalci. ki niso hoteli zapustiti mesta, so našli zavetja v kleteh, kjer so morali prebiti več dni h rez
hrane.
Gotove krone v papirju
lahko dobi pri nas jih imamo dovolj v
vsakdo, ker zalogi in si-
cer po sledeči ceni:	
10 K	$ 2.2"»
20 K	$ 4.-50
:JO K	$ 6.:r>
40 K	$ 8.4.".
50 K	$10.40
f>0 K	$12.50
70 K	$14.50
R0 K	$16.50
no K	$1#.50
100 K	$20.50
150 K	$30.00
200 K	$41.10
Te gotove krone pošljemo vsakomur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo roja-ke, da ameriška pošta za pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo ne sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila.
FfcAHjL SAJLSEE.
■■MB

GLAS NARODA"
Dally.)
On—J tod published by CtM
Publishing Co.
(tcarpontioc.) WtLANK. SAKSER, Pre«kkec. JAN&O P LESKO, Secretary. LOUIS BE NED I K, Treasurer.
of BosineM of the corporation and •ddrnaea of above jfflcen : ■ CortUndt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
nogami. Razrežite jih s svo-'siji. Konečno, v zadnjem slučaju, zmešal štreno ter da samo radi jimj meči! Mali narodi! Oni bi videli celo v ruskem revoluci- ljubega miru privolim, da se do-so na poti Nemčiji. Poženite jonarju — človeka.	ipisi (moj in J. M.) od strani od-
jih v močvirje! Ruski Slovan! On hoče zavladati celi Evropi! Razrežite ga, če vam zastavi pot! Kaj je Anglija? Večna nevarnost Nemčije! Vxemite ji žezlo!
Mislimo, da je bilo med njimi le malo takih, ki so vrjeli, da je Vi!jt*m odposlanec samega Boga. Če mu je kdo vrjel. spada ravno-tako v blaznico kot cesar sam. Čudno, da ljudje niso prišli še se-1.60 jaj tia prepričanja in da še sedaj 2*oo vrjamejo, da so kralji in eesarji 4.50 "vladarji po milosti božji". C*e-
"QLAS NAROPA" izhaja vsak dan isvzwnii nedelj in praznikov.
VM
eelc leto velja list za Ameriko in
Caoado........................$3.00
pol leta.....................
Moumnto New \ ork......
leta aa mestu New York .
k lete.........
............Isar, ki ima na vesti na tisoče in
tisoče umorov, si upa reči, da je odposlanec samega Boga! Ali ni to največja nesramnost, ki si jo more človek misliti? Ali ni to bo-goskrunstvo najnižje vrste?
Rojaki naj sami premislijo in presodijo i
Naj omenimo še o zaveznici Nemčije, preljubi naši Avstriji*, par besedic. To. kar bomo povedali, ni nikako »čuvanje, ampak gola resniea. ki jo že vsak vsaj deloma občutil.
Zakaj je po&lalu Avstrija na Jug in na Sever skoraj izjemno stamo slovansko vojaštvo?
— Zato — bodo rekli oni, ki uaiu pisarijo, da sin o proti Avstriji. — ker so Slovani, posebno pa Slovenci najboljši vojaki.
O ne, prijatelji, ne zato, ampak zato, ker smo v očeh avstrijske vlade ljudstvo, ki ga ni škoda, makar da ga pobijejo do zadnjega. Zakaj so šli Slovenci proti Italijanu, zakaj so šli proti Tnr-ku? Zategadelj, ker jih ni .škoda.
Citateiiem v or^vdsrck *s,a v slovenski zem-
"	■	lji, se ne trne govoriti slovensko.
V Albaniji je Avstrija ustanovila več albanskih šol. Pri čisto slovenskih polkih ne znajo častniki slovensko, albanskega jezika so se pa morali učiti.
Te stvari so že stare, vendar je dobro, če se jih pokliče ljudem malo v spomin.
Za danes naj zadostuje, bomo pa we drugič o tej stvari kaj več spregovorili.
Na one ljudi, ki pravijo, da
Ni pa le prusko reakcija, ki se-bora prekličejo. Upal sem, da bo skuša na ta način pobratiti z re- stvari konec, toda varal sem se. volueijo. Tudi avstrijsko vrhovno Teden pozneje sem čital v Glasu poveljstvo se je pričelo gibati najSvobode v "Izjavi" J. M. med
"GLAS NARODA"
t "Voice 0f the People'%
day except Sundays i Holidays, fatecnption yearly $3 40.
brm podpi'a in osobnoati mm
pnobčujejo nmj ee oiagovoii pofttbati po —
Money Order, ^smeeabi krsjs naročnikov pro-■tmad* ms nam tudi prtjln)« WvaliWe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite t« naslov: "ULAS NARODA" *
M CerUandt St., New York City.
?«!#**• 87 • V,rt.l *r>or„
±i*
Zaduje dni smo dobili nekaj pisem, v katerih se čitatelji pritožujejo, da pišemo preveč za zaveznike ter proti Avstriji in Nemčiji. Večkrat smo že povedali, da ae ne zavzemamo ne za zaveznike, ne za Avstrijo in Nemčijo, ampak da pišemo tako kot se glase poročila. Kden izmed dopisnikov je celo pisal: — Daimadan berem
nemško časopisje in v njem je vsak dan z debelimi Črkami po l8"«« ruski špijoni, da ne pišemo, trjena vest, da Avstrija in Nem-|<,a zmagujejo Avstrijci, se pa ne
cga zmagujeta. — To je vse lepo, res pa ni. Nemec je preveč ohol in neumnoponosen na svoje vojaštvo, da bi pripozual svojemu sovražniku zmago. V tem oziru si ne da dopovedati nobene stvari in bi prej preril z glavo zid kot da bi rekel, da so bili Nemci po-tolčeni. Mi smo v tem oziru nekoliko drugačni. Se nikdar nismo ruvali proti Avstriji, če so pa Avstrijci premagani, nikakor ne moremo reči, da so zmagali. Mi prinašamo objektivna poročila in citate!j naj presodi sam, komu je vrjeti, Francozu in Rusu, ali Avstrijcu in Nemcu. Dognana stvar je, da ni umor prestolonaslednika povzročil sedanje vojne. Nemčija je že dolgo časa iskala ugodne prilike in ta umor ji je bil kakor voda na mlin. Poslala je Avstrijo ▼ ogenj po kostanj, da bi se tako lahko pred celim svetom opravičila, češ, mi nismo zaceli. Sedaj pa upijo po časopisih: — Na boj, naša domovina je v nevarnosti! Borimo se proti sovražniku, branimo svojo lastnino in praviee ! — Marsikateri se vpraša sam pri sebi: — Kdo je pa moj sovražnik? Ali mogoče Rus iz Sibirije, katerega nisem še nikdar videl T Mogoče pariški veseljak ali pa srb-aki kravji pastir? Zakaj bi bili ti ljudje moji sovražniki, ker mi niso ničesar alabega prizadeli? — Oe nemški cesar ali pa avstrijski sovražita Srbe oziroma Ruse, jih lahko sovražita, ni pa treba, da bi jim poslala par stotisoč ljudi pred kanone. V ljudeh je se vedno ostalo čudno naziranje, da je vladar drugačen človek kot pa bo drugi ljugi ljudje. Ne, to ni resnic
*o drugi, v mnogih ozirih pa se slabši. Najbolj zanimivo je to. kako strašno se znajo norčevati ti ljudje iz priprostega ljudstva in kako ga znajo voditi za nos. Človek res ne ve„ ali bi se smejal tej nadutosti, ali bi pomiloval kronane glave ali bi se jezil nanje. Čitatelji naj torej vedo, kaj je govoril nemški cesar svojim vojakom, ko so odhajali na vojno. Med drugim je tudi rekel:
Pomislit«, da je nemško ljudstvo izvoljeno ljudstvo Boga. Jas sem kot nemški cesar navdahnjen a duhom boš-jim. Jas asm njegovo orošje, njegov meč, njegov namwrt
laske
oziramo. Vsako tako p"smo gre v arhiv, ki bo poznejše čase pričal, da so se dobili med nami tudi ljudje, ki so v preveliki zaslepljenosti po pasje spoštovali onega. ki jih je tepel. Vsi taki naj lopnejo po nas, mi jim bomo pa odgovorili z nasmehom kot je odgovoril Kraljevič Marko Madža-rinu, ko ga je ta tolkel z buzdo-vanom po glavi: — Ne budite nam u kožuhu bulia!
Vse se mora obrniti.
Vojna ne stori le vse enako, temveč tudi vse preobrne. i iHijena revolucije", katero se je preje dosti obrekovalo ter sramotilo, je naenkrat postala priljubljena ter se ji sedaj vse prilizuje.
Vsakdo, kdor čita ameriške liste, ki simpatizirajo z Anglijo, ve, kaj mislimo s tem. Vsakemu mora biti jasno, da nastanejo vedno ponavljajoče se vesti in poročila o revolucijoiiaruih gibanjih v Avstriji in Nemčiji, pretirane vesti o lakoti in pomanjkanju ko posledica želje, da bi bilo res tako.
Ameriško časopisje pa poroča le to, kar piše evropejsko. Dočim je v drugih slučajih mojster, je v tem le vajenec, ki se mora še dosti učiti. Dočim s«' tukaj izmišljuje poročila o revolucijah, se v Rvropi že direktno poživlja na revolucijo.
To pa ne od strani aoeijalistov. Cesarju udani, patriotični listi se
tem zelo nevarnem polja. Izdalo je namreč na Poljake v Rusiji poziv. v katerem se kaže na visoki kulturni napredek, katerega bi bili deležni Poljaki v Pmsiji in Avstriji. Raditega je prišel tudi za rusko Poljsko čas, da se z energičnim nastopom iznebi tujega gospodstva. V pozivu se glasi: Raztrgati vezi, ki onemogočujejo vaš stik s pridobitvami zapadne kulture ter vam odpreti vsa bogastva gospodarskega in duševnega napredka, je ena najvažnejših nalog, ki so nam uasiale v sedanji vojni."
Ako se čita to, bi človek mislil, da sta pričela Avstrija in Nemčija boj edinole v interesu Poljakov.
Kar pa ljubita Nemčija in Avstrija, tudi ne more sovražiti Rusija. Tudi ta branik '"svobode" se obrača z izrazi naj prist ne jšega prijateljstva in najčistejše ljubezni na pruske Poljake, da jih pozove "na sveto vojno". — **V tej uri se vam obeta prostost, narodna neodvisnost. Ali hočete v resnici, da bi vas še nadalje zatirali vaši sovražniki? Dejanja je treba, ako se hoče pričakovati u-speha."
Kdo bi si mislil, da bo potreba privedla tudi kronane glave do tega, da pridigajo revolucijo! Sila nauči človeka moliti, a tudi delati revolucijo.
Slovenske vesti in dopisi
Konvencija Jugoslovanskega podpornega združenja "Sloga". ram? kloniti sv°ie. tilnike. Da
drugim tudi sledeče: "Kar sem pisal v dopisu v 24. št. Gl. Sv., ne prekličem za noben denar, ker je resnica", teden prej je pa v Glasu Naroda preklical omenjeni dopis!! Ali jo vidite logiko? Nekaj dni za tem pa dobi bivši predsednik od J. M. pismo žaljive vsebine in zopet je bil ogenj v strehi. Na zahtevo bivšega predsednika se je sklicala izvanredna seja ter se zahtevalo od J. M., da naj o-menjeno pismo prekliče. Po dolgi debati se ni ničesar ukrenilo, pač pa se je članstvo z nevoljo razšlo. Popoldan istega dne sem bil že zopet vabljen na odborovo sejo. Sam J. M. je bil za to ter si dajal sam sebi ukor. da kdor odbornikov pride z debato radi dopisov na dan, prepusti za kazen svojo delnico društvu N. D. Radevoljt sem se podpisal, ker nisem imel namena razburjati javnosti, pač pa srčno željo, da nastane sloga vsaj med člani-delničarji ter s tem odstopil. Trdno sem bil prepričan, da bode sedaj vse stvari konec, ko je na prihodnji seji J. M. zopet preklieal pismo žaljive vsebine na M. J. Ker pa sem videl v "listnici uredništva" Vašega lista, da bi rad J. M. zojn-t oživil prepir, ker ste pisali, da je J. M. pojasnil in jaz -tudi ter niste hoteli ponatisniti, imel sem pred seboj hrabrega viteza Don l^uixo-ta (Kiliota). — S tem upam, da sem javnosti pojasnil, kako objektiven je J. M. Doba fevdalizma je že davno prešla, pač pa živimo danes v dobi kapitalizma, kateri je prepojen z absolutizmom in diktatorstvom in tem nio-
bi
pa jaz uklonil tilnik takemu človeku brez taktike, to mi pa še v glavo ne pride. Poštenje in čast imam pravico braniti kot svoboden mož na svobodni zemlji. — Pavel Bartel.
Tretja konvencija Jugoslovanskega podpornega združenja "Sloga" se bo vršila v Shebovganu. Wis.
Eurdine, Pa. — Ker se malokdaj čita kak dopis iz naše naselbine, sem sklenil jaz napisati par vrstic. Prav posebnega nimam poročati, kar se pa dela tiče, je zelo slabo. Obratuje samo en preinogorov, pa še v tistem je tako veliko število delavcev, da nobenega pod liikakiin pogojem ne sprejmejo na delo. — Tukajšnje izobraževalno društvo je sklenilo prirediti v soboto dne 26. sept. veliko veselico v lastni društveni dvorani. Vsi rojaki iz naselbine in okolice se vabijo, da se te prireditve v polnem številu udeleže. Vabljena so posebno društva, da kolikor mogoče pripomorejo k boljšemu uspehu. Začetek ob 6. uri zvečer. — Obenem opozarjam
vse člane, da naj se malo bolj 'dec. Tukaj se nam še dosti dobro redno udeležujejo društvenih sej, I godi. 24 ur imam službo, 24 pa
Pisma iz domovine.
Naslednje je pismo avstrijskega uradnika, katerega je pisal svojemu bratu:
Penk, Štajersko, 27. avg. 1914.
Dragi brat! Kot ti je gotovo že znano, je pri-nas izbruhnila vojna s Srbijo, Rusijo in Črnogoro. Naš zaveznik Nemec ima še več sovražnikov. Mobilizirana je naša armada in tudi črna vojska, v ka-terej sva jaz in Francelj. Jaz sem bil ravno na dopustu, pa sem moral takoj oditi z železnico v Gra-
ki se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popodan v lastni društveni dvorani. Pozdrav! — I. A., tajnik Izobraževalnega društva.
Waukegan, 111. — Od mnogih
strani se mi je očitalo, da sem vrgel "puško v koruzo", ker nisem odgovarjal na ustmene in pismene napade g. J. M. Izprevidel sem, da se človeka, ki nima pi-čice logike v sebi, ne prime nobena stvar ter da škodujem koristni ideji Narodnemu Domu, ako še nadalje pišem, zato sem sklenil molčati. Ker sem pa v št. 215. G. N. čital v listnici uredništva, da "dopis, ki je bil priobčen v št. 77. "Glas Naroda", ni bil resničen, kar pa nikakor ni krivda našega uredništva", sem primoran braniti svojo poštenje, katero mi hoče neki intimni prijatelj vzeti. Dopis, katerega sem pisal v št. 77. G. N., je bil od prve do zadnje črke resničen, ker pa pregovor pravi, da "resnica v oči bo-
posvečajo sedaj tej časti vredni,de'\ je seveda prizadetim zadal
nalogi, seveda s privoljenjem naj-Ravnotak človek je kot	cenzurne oblasti. "Deutsche
Tageezeitung", organ konservativne zveze poljedelcev, je pozval v članku "Indija in svetovna vojna" Indijce, naj se up rejo angleškemu gospodstvu. Članek se končuje:
"Indijeem moremo le zaklicati: Kar bi zamudili v trenutku, ne more "prinesti cela večnost. Sedaj je čas, — sedaj ali nikoli!"
Dva dneva pozneje je isti list pozval prebivalstvo v ruskem Kavkazu, naj konečno vendar u-resniči nameravano revolucijo.
"Tudi ura za te rodove in narode krog Črnega morja je prišla, ako le hočejo. Da pa hočejo, morajo tudi vedeti in raditega u-pazao, da se potrebno izvrši." Lahko bi stavili sto proti eni,
tako rano, da se še do danes ni zacelila. Ko je prišel moj dopis v javnost, sem dobil od rojakov mnogo pohval s pripombo, da je takih dopisov naši naselbini potreba. ako hočemo imeti Narodni Dom. Nisem si pa mislil, da bom tako razburil duhove pri odboru Nar. Doma. Par dni potem, ko je bil dopis priobčen, sem dobil povabilo, da naj pridem na dom g. M. J., da se pred glavnim odborom glede dopisa zagovarjam. Po hudi debati sem bil primoran, ako ne bi dejansko napadli oziroma napadla, preklicati dopis. Kakor hitro sem se rešil gg. L« L. in J. M., sem pa zatrdno sklenil nikdar preklicati resnice, naj pride kar hoče. Ker mojega preklica ni bilo, prizadeta rana je pa g. J. M. strašno bolela, je bil sklican zopet odbor na posvetovanje. Ns
prosto. Stražim namreč s štirimi možmi tunel in viadukt. Služba je stroga, ker je povsod vsepolno vohunov. Videli smo tudi sovraž-liiške zrakoplove, pa so bili v zelo veliki višini. Sele sedaj so Srbi in Rusi sprevideli, kako zelo so vse avstrijske narodnosti navdušene za cesarja in za dom. Sedaj so se vsi narodi pobratili in ima sedaj Avstrija takorekoč eno samo srce. V Pragi so Čehi in Nemci sku paj peli cesarsko pesem. Ni mi mogoče popisati, kako so vejaki navdušeni. Posebno Hrvatje se dobro obnašajo in so si priborili že marsikateri venec lorberja. Iz tega je razvidno, da Avstrija še vedno stoji na kamenitih stebrih in ni prhka, kot so jo. nekateri že imenovali. Vse kaže, da bomo zmagali. In zopet bo stopila Avstrija. naša ljuba domovina, v novo življenje v prid naših narodov. Živela Avstrija, živel cesar, živel zvesti naš zaveznik Viljem! Pozdrav ! Tvoj brat	M.
Sklad
ameriških Slovencev za najbednejše med bednimi v stari domovini.
New York, N. Y.: Lovrenc Šu-steršič 40č.
Bay Shore, L. I.: Po $1: Mary Lipičar in Louise Levstik.
Brooklyn, N. Y.: Anton Gla-žar 50 c.
Portland, Ore.: Alojzija Kržiš-nik $1,.
Mareniseo, Mich.: Matej Pa pež $1.
Basalt, Colo.: F. Berdnik $1; po 50?: Jaek Kastelic in J. Sku-bie.
Universal, Ind.: Josip Irman 50*. .
Razne zanimivosti.
Misleče živali.
Na Dunaju je pred nedavnim predaval monakovski privatni docent dr. K. Gruber o "mislečih živalih". Treba je predvsem konštatirati, da se stališče te0a predavatelja popolnoma razlikuje od fantastičnih nazorov raznih "prijateljev živali", ki so v Nemčiji ustanovili svoj poseben list pod imenom "Duša živali", v katerem hočejo na vsak način zagovarjati hipotezo, da živali samostojno mislijo. "Dr. Gruber* je šel s t-tališča, da je treba razne nastope in pregibe živali, ki nas iznenadijo. n. pr. štetje ali tudi izgovarjanje celih besed pripisovati telepatiji t. j. prenaša-iju človeških misli na živali. Analogijo k temu. meni dr. Gruber, moremo dobiti tudi pri objektih, katerim brezdvonmo n° bo nihče prišteval inteligenco, tako na primer pri mizah, ki tolčejo pri špiriti^tičnih seancali. To. kar milice. Če položimo nanje roke, na-tolčejo. je vedno rezultat gotovega, časih nezavestnega, idejevega obzorja osebe ali oseb. ki sede >ri mizi. Enako je to pri živalih. Žival se nauči gotovim gibom vsled dresiranja svojega učitelja. Začetkoma vrši žival te gibe n. pr. raznolieno tolčenje za določene črke pod nadzorstvom in s pomočjo svojega učitelja. Te zače-tne pomoči pa pozneje ni treba in zdi se. kakor da bi žival "duševno" sama delovala. Ne samo vede, marveč tudi nevetle u-čiukuje oni. ki se bavi z živalmi, na te. da izvršuje razne "umetnosti*. To so impulzi psihologiČ-no-energične vrste, s katerimi u-činkuje učitelj. Te misleče živali torej niso nič drugega, neko nekaka vrsta mizic pri špiritistič-nih seancali. niso nič drugega, nego žive, oves in meso uživajoče mizice, ki tolčejo, pri katerih pač ne moremo govoriti o kaki inteligenci, podobni človeški inteligenci. So samo stroj, ki je odmev misli človeka, ki z njimi o-perira. Tudi ckolnost, da živali če govore ortografieno pravilno, marveč samo fonetično, potrjuje naziranje, tla živali reproducira-jo samo ljudske misli. Dr. C!ruber je n. pr. pripovedoval o čudežnem, takozvanem "mislečem psu" Rollu iz Mannheima, ki ga je vprašal, je-li mu povzroči veliko bolest, če mu stopi na taco ? Nato je pes odgovoril. sr \v Fibr (selir we h Fieber), tedaj samo lako. kakor šinejo človeku misli v glavo, ne tla bi jih šele razvrstil. Če žival ne uboga, ali č<; se ne prilizuje gospodarju, tedaj je temu vzrok ta, ker je gospodar; izmučen, ali ker nima svojih misli urejenih, da bi mogel učinkovati na žival.
Koliko železnic imajo vojskujoče se države.
V Nemčiji je dolga železniška proga 62,734 kilometrov. Na 100 kvadratnih kilometrov pride tedaj 11.6 km in na 10,000 prebivalcev r>.5 km železnice. — Evropska Rusija ima 62,198 kilometrov dolgo železniško progo, to je na 100 kvadratnih kilometrov 1.2 km in na 10,000 prebivalcev 4.8 km proge. — Francoska ima 50,232 kilometrov železnice. Na 100 kvadratnih kilometrov pride torej 9.4 km in na 10000 prebivalcev 12.8 km proge. — Avstro-Ogrska ima 45,823 kilometrov železnice. razmerna števila so 6.8 in 9 kilometrov. — Srbija ima 936 kilometrov dolgo železnico, razmerna števila so 2.7 in 3.3 km proge.
Vojna poročila.
Zapustiti morajo Pariz.
Pariz, Francija, 21. sept. — Vspričo razširjenega vohunstva, kateremu se je pred kratkim prišlo na sled v Parizu in okolici, je odredil danes policijski prefekt revizijo vseh stanovanjskih dovolil za Nemce in Avstrijce v Parizu. 150 nemških in avstrijskih podanikov se je zbralo na prefek-turi in vse se je podrobno zaslišalo. V največjih slučajih se dovoljenj ni obnovilo ter se je namignilo. da se jih bo poslalo v koncentracijska taborišča. To revizijo se bo nadaljevalo do 2. oktobra. Kdor se do istega časa ne bo oglasil, bo aretiran.
* Izgube na morju.
Države, zapletene v sedanj boj. so izgubile v prvih sedmih tednih vojne na morju sledeče: Nemčija: 22 ladij; Anglija: 10 ladij; Avstrija: 5 ladij; Rusija 2 ladiji in Japonska: eno ladij o. V celo-
Ijona za vsako ladijo. se je razdejalo v teh sedmih tednih za 80 milijonov vrednosti. Upoštevati pa je treba poleg ter?a še to, da so bili le mali spopadi ter da niti ni-še prišlo do kake velike pomorske bitke. Ako se to vrednost prenese na kruh po 5 centov hlebec, se je razdejalo ceno za 1,600,000.000 hlebcev kruha in to v par majhnih spopadih. Kruh bi zadostoval, da dobi vsaki člo-vev na svetu, možki, žena in o-trok po en hlebec.
Razdejanje pa se je šele pričelo !
LISTNICA UREDNIŠTVA. Anonimnemu dopisniku iz Jo-lieta, HI. — Vaše fantazije bi lahko prihranili zase. Vaš "krik-šif" nam prav nič ne imponira.
C. G., West Frankfort, 111. — Vaše v "nemškem" jeziku pisano pismo smo prejeli ter se Vam prav lepo zahvaljujemo zanj. Ali Yam je zveza med Avstrijo in Nemčijo tako stopila v glavo, da se že poslužujete nemščine? V takem slučaju bi se morali najprvo naučiti pravilno nemški. Dokler tega ne znate, prav lahko pišete slovenski. Bog nas obvaruj takih slovenskh narodnjakov! That's all!
B. G. in drugi. — Naslov omenjenega rojaka se glasi: Andrew Toff, P. O- Amherst, Ohio.
POTREBUJEM
15 dobrih mož, ki so vajeni šum-!skemu delu, rezati logse in jih spuščati v dolino, delati s cepinom. Zasluži se dobro. Delo na kontrakt za več let. Pridite ali • pa pišite na:
Peter Menegheny, j (22-23—9)	Crestmont, N. C.
OPOMIN.
Vsled smrti mojega soproga Tom. Jereba sem primorana pozvati vse, ki so mu kaj dolgovali, da se mi v 1± dneh javijo ustme-no ali pismeno, sicer sem primorana oddati njih imena sodniji.
Josephine Jereb, 1287 E. 55. St., Cleveland. Ohio.
(21-24—9)
POZO& POŠILJATELJEM DENARJA! Cne, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem, DA POD NOBENIM PO-GOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI PO. SLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZ-BOLJŠAJO, BOMO OB-VESTILI ROJAKE POTOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sakser.
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah-
Delo okosno. Izvršuje prevode v druge jezike.
Unijsko organizirana.
Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street, New York, N. Y.

Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL
Prodaja belo vino po............... 'Oc. gallon
črno vino po................ 50c. ,,
DroEnik 4 pallono za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
11	gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno narocbo se priporoča
Marija Grill,
5308 .St. Clair Ave , N. E., Cleveland, Ohio
1=1
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evrojs uh držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
71 Obsega 11 raznih zemljevidov.
na 20 ti h straneh in vsaka stran je 10 A pri 13-i palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
'obsega devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. SS Cena samo 15 centov^
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25e. ali pa 15c. v znamkah in natančen ^naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zažel j eni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Sloveiiic Publishing Company,
82 Cortiandt Street,	New York, N. Y.
i
Kako se vojna ladija pripravlja za boj.
Ako se oklopnica pripravlja na spopad s sovražnikom, je prvo, kar se mora zgoditi, da se s krova odstranijo vse ovire, ki bi utegnile hoditi na pot ob strežbi topov, zlasti pa predmete, ki bi se, če bi bili slučajno zadeti, razdrobili in bi bili tako nevarni lastnemu moštvu. Drogovi, k^ drže platneno streho, in čolni se plosko polože na krov, ali pa se pritrdijo ob strani ladje. Dalje se morajo spraviti s krova vse vrvi, Jci niso neobhodno potrebne. Svetli medeni pokrovi, ki zapirajo odprtine, ki vodijo v no-•tranje dele ladje, in steklene strehe na odprtinah se spravijo pod krov, ali pa ob začetku bitke pomečejo v morje. Xa njih nu-sto pridejo jeklene plošče, ki se imenujejo bojni pokrovi in za pro vse odprtine na krovu.
Vse lestve in stopnice, ki služijo udobnosti, se istotako ali spravijo poti krov ali pa vržejo v morje. Razen tega je zelo važ no, da se vse posode z alkoholom, terpentinom in drugimi gorljivimi tekočinami, ki se hranijo na gotovem delu krova, kjer so naj bolj varne pred ognjem, pome čejo v morje. Lesovje na jamborih se po »'olgern pritrdi, jadra na pomožnih čolnih se pomočijf v vodo in polože spodaj krop čolnov, da se obvarujejo ognja Razen tega je vsak čoln spodaj ohdan z mrežo, ki zabrani, da bi trske letele naokrog, če bi ga zadela kaka krogla. Signalno moštvo je pripravljeno dajati in sprejemati znamenja. Platnic« signalnih knjig se obteže s kos: svinca, da se vržejo v morje in <se potope ako bi bila ladja prisi ljena k predaji, kajti te knjig« ne smejo na noben način priti v sovražnikove roke. Zastava se kolikor mogoče, nizko spusti, da ne more biti tako lahko odstre ljena.
Tud i spodaj se odstranijo v« lestve in stopnice, ki niso neobhodno potrebne. Omare s Častni ško jediLno posodo in drugim o-rodjem se zlože pod vodno črto ali pa tudi vržejo čez krov. Vsa vrata, ki ne propuščajo vode, se zapro, izvzemši onih, ki so neb hodno potrebne za gibanja na ladji.
Glavni zdravnik uredi na ladji dve ali tri postaji, katerih vsa ka stoji pod vodstvom enega asi •tentnega zdravnika. Vsaka vojna ladja prvega razreda bi morala imeti vsaj tri zdravniški častnike, kar pa na ruskih ladjali v vojni proti Japonski niti \ enem slučaju ni bilo. Izbira po staj se prepusti sodbi glavnega zdravnika. Miza iz častniške je »lilnice se navadno uporabi ko*, operacijska miza; droga postaj* navadno pod varnim krovom, da se namesti v lazaretu, tretja pa je kolikor mogoče varna pre sovražnimi kroglami. Na vsaki postaji se postavi operacijski miza in vsi instrumenti, raztopi ne, obveze, kirurgične priprave in ostale, potrebščine, da je va< pripravljeno za takojšno rabo. Lazar<?tni pomočniki, ki so dode ljeni strežnemu moštvu vsakega topa, prejmejo vse potrebno za prve zasilne obveze.
V vojnih mornaricah se navad 110 za to skrbi, da zna vsak mornar napraviti zasilno obvezo; tudi je moštvo v mirnih časih dobilo zdravniški pouk. kako je ne sti ranjenca, kako je postopati z utopljenci, kako ustaviti kri itd. Včasih se del z oklopi ohdanega prostora, kjer stoje topovi, porabi za kiiurgično zasilno posrtajo. Lazaretni pomočniki imajo dolžnost ranjence spravljati k zdravnikom na postaje in tem na vsak mogoč način pomagati. Ako ima zdravnik svojo postajo v notranjosti kasemat aH v oklopnem >u, potem je precej varen pred krogljami, v mnogo večji meri jim je pa izpostavljen v lazaretu.	>
Koliko rosnih listkov je treba ta potovanje okoli cveta?
Ne mnogo — samo Sest! Eden Lz Ljubljane v Hamburg, drugi iz Haburga do New Yorka. od tam do Vancouver*, kjer si je trebs preskrbeti četrti listek da Hongkongs. Peti listek iz Hon-kongs do Trsta in ievti končno is TrsU v Ljubljano. Pri danai-bi bile seveda to I
Preskrbovanje vojaštva.
Marsikdo razmišlja in vprašuje, kako se pač vojakom godi na bojnem polju, in kako je kaj preskrbljeno s hrano« Prebivalstvo je lahko v tem oziru brez skrbi. Za hrano je izdatno in izvrstno preskrbljeno in tudi pri prodiranju v sovražne dežele se bo pač težko kdaj primerilo, zakaj sistem preskrbovanja živeža je pri avstr. vojakih natančno urejen.
V prejšnjih vojnah je bilo seveda slabše. Takrat je vojaštvo bilo novezano na posebna skladišča, ki so šla z njimi in vsled tega se je tudi vojaštvo le počasi pomikalo in je bilo pri svojih o-peracijah zelo ovirano. Že za časa Napoleona I. se. je to obrnilo na bolje; ker se je Nopoleon vedno vojeval v tujih deželah, so morale te skrbeti za vojaštvo; to se je zgodilo potom rekvizicij.
Dandanes se za vojaštvo potrebna živila pridobivajo v prvi vrsti potom rekyizicije med pre bivalstvom. a kar manjka, se za vojaki pošilja z železnicami in ladjami, ali z vozovi in avtomobili. Hrana se pripravlja vojaštvu največ v kuhinjah, ki se vozijo z njimi, tako da vojakom ni treba M'le tedaj kuhati, kadar se kje ntabofe. marveč lahko dobe po trebno hrano tudi med maršira-njem in celo med bojem.
Vsak vojak dobi za zajrtk kavo ali juho. opoldne juho, meso (40 dek) in prikuho in zvečer 7opet meso in prikuho. Tudi za močnate jedi je preskrbljeno. Vrh tega dobi vsak vojak na dan 40 dek kruha, nekaj vina ali ča-ia in tobak. Vsak vojak ima pri *ebi eno normalno porcijo hrane •n dve rezervni porciji (konzerve). ki se jih sme dotakniti le v največji sili. Meso se vozi za vo-iaštvom na provijantnih vozovih.
Vojaške pekarne, k,i se vozijo z-vojaki. skrbe za to, da dobi vojak vsak dan svojo porcijo svežega kruha. Te pekarne so zakurjene že med maršem, tako da je, dospevši na cilj. kruh hitro spe-čen. Za en dan imajo te pekarne notrehno moko vedno seboj. Taka pekarna speče 1500 porcij kruha. če dela 12 ur.
Vojaška premakljiva kuhinja ima tri velike kotle za 03 litrov in ima kotel za 20 litrov. V dveh velikih kotlih kuhajo meso in juho. v tretjem pa prikuho. V malem kotlu kuhajo čaj ali vino.
Seveda je treba dobivati vsa živila v prvi vrsti iz lastne dežele in zato je pred vsem potrebno, da je vsa armada v nepretrgani zvezi z operacijsko bazo. Ves dovoz poskrbi in urejuje etapno zapovedništvo.
Iz tega se vidi, da armada tudi pri najhujšem naporu ne bo trpela pomanjkanja.
0 ogleduhih.
I z življenja bogataša Astorja.
John Jakob Astor, mlajši sin vaškega župana iz Walldorfa na
V prejšnjih stoletjih so navadno ujete ogleduhe žive sežigali. Dandanes se ogleduhu ni treba bati tako strašne srmtne kazni, ■ _T	.
k večjemu se to dogaja še med	je pnsel 1784. v Ame-
divjimi narodi. Ce je ujet, ga za- flko kot reven izseljene. Deset dene sicer tudi v sedanjih časih, let PozneJe Pa.Jf bl1 "ajuplivnej-veda v vojski, hitro plačilo v Sl trgovec kozuhovine v Kanadi obliki krogle ali pa vrvi.	m ^tanovitelj znanega mesta, ki
General Gatacre je baje lastno- sredlsee kuPcl'e s kožuhov i-ručno ustrelil ogleduha, ki je v burski vojni preoblečen za kaži-
pota zakrivil katastrofo pri Stormbergu. Dva Bura, ko so ju
nom, Astoria.
Astor je bil tudi med naročni ki znamenite Audubon-ove knjige o *4Pticah Amerike", ki je ve
presenetili, ravno ko'sta risala!	P® subskripciji tisoč dolar
angleške utrdbe ob Modder-Ri-	K° J« ^ dt'l° popolnoma iz-
vier. sta bila ob štirih popoldne slol, oblskal Je ucenjak-izdajatelj ujeta, ob pol petih sojena in ob večkratnega m.ljonarja pogosto-
ma, da bi dobil svoj denar, pa
petih pokopana. Drugi trije Buri, zasačeni pri delu, so dobili eno uro časa, da se pripravijo na smrt. Nič daljša doba ni bila
dovoljena majonju Andree V, . . A	, „
amerikanski oslobodilni vojni, ki jvs0 "loja sredstva so naložena v
je kljub milim prošnjam, naslov- J lejnim na "VVashingtona, končal na vislicah.
vsakrat mu je bilo rečeno: "O, gospod Audubon, pri meni nimate sreče, denar v gotovini je zelo redek. Nimam ničesar na banki,
"Pustite me. umreti poštene vojaške smrti! še ni prepozno!" je obupan klical, ko je zagledal zanjko, ki je visela od usodepol-nih vešal.
•'Obsodba glasi smrt na vislicah, ne pa ustreljen je", — je hladno odgovoril častnik.	4
"Prav", je odvrnil Andree in
Ko pride že šestič učenjak prosit za denar, je bit bogataš slučajno v družbi svojega sina AVil-liam-a. Astor starejši začne zopet tarnati: "Pa, gospod Audubon. ali prihhajate zopet radi denarja? Slabi so časi! Denar je redek — zares prav redek!"
William pogleda svojega očeta zelo osorno, stari skopuh je to I zapazil in takoj s premen j enim ' glasom in bolj ljubeznjivo nada-
Največji zračni križar na svetu ni dovršen.
Neki Nemec, ki je moral bežati iz Pariza, poroča v "Koelni, sche Volkszeituug" to le zanimivost : Inženir Arno Boerner je sestavil načrt za največji zračni križar sveta in ga do najmanjših podrobnosti izdelal. Načrte je z obšifrno spomenico predložil francoskemu vojnemu ininistr-stv u. in kratko pred izbruhom sedanje vojne je francoska vlada nakazala 500,000 frankov za potrebna preddela in zgradbo zračnega križarja poverila znameniti tvrdki Zodiak. Vojni dogodki so pa zgradbo prehiteli in Franciji je po vsej priliki ostalo na pa pirju znamenito orožje. Tu-le kratek opis zračnega velikana: Po načrtu je 300 metrov dolg in 200 metrov širok, torej skoro trikrat večji nego so Zeppelinovci. Namesto gondole ima most, ki se-sra od enega konca do drugega. Pilnovih shramb irna 250. katerih tločrt je četverokoten; sestavljene so iz treh drug v drugega zlo ženih balončkov, napolnjenih j vodikom, dušikom in navadnim zrakom. Vodikov balonček obdaja dušik, tega pa zrak. Ta sitem ima preprečiti, da bi strela ali kaka druga vžigalna tvarina povzročila eksplozijo vodika; vrhu tega se pa znatno omeji uhajanje vodika po difuziji. Kakor navaja iznajditelj, more ta zrakoplov ostati v zraku nepretrgoma več dni, ne potrebuje nobenega balasta in more nositi 300 oseb. Njegova naloga v vojni bi bila uničiti sovražnikov generalni štab, sovražnikovo glavo mesto, sovražnikovo hrodovje in sovražnikovo
se vzravnal v vsej svoji velikosti,	, - ,t
.._„ i „ i-, .,„ . -- i	ljeval: **\endar hočemo vam po-
pa bodite za pričo, akoravno J ....... ,	1
moram umreti sramotne smrti i magatl'	Anatom.
hočem hrabro	v ^ |l»m, poglej, koliko imamo goto-
ji nočem liraDro gledati v oči, j kot se poštenemu vojaku spodobi."
Tako mučni prizori se redko , ., , . ...
- -	,	; odpravil brez plačila,
dogajajo pn našem modernem	i
vine T" S tem je samo hotel odstraniti sina, da bi potem po svoji stari taktiki učenjaka zopet
vojsko vodstvu. Obsojeni ogledu-hi se po večinoma ustrele. Na ta
William pa se ni ganil z me-ista ter kratko odgovoril: "Ima-
jeni spomladi 1890. od Bolgarov Starec je že stiskal ušesa ^Dona smrt, in oni famozni častnik * ?'dostl! Vldim' da bo slo! ~
nemškega generalnega štaba, major Theisinger, katerega so našli skritega malo pred poeetkom obleganja Pariza. Skrivališče je izdal njegov alzaški sluga.
Zelo je razširjeno mnenje, da je delo ogleduha samo na sebi sramotno, da, celo vojaški tajni agent po poklicu mora biti nizkotno bitje. To je vsekakor velika zinota. Seveda je treba razlo- \ čevati ogleduhe od ogleduhov. Plačan renegat, ki iz umazane dobičkaželjnosti poizveduje o tajnih pripravah dežele ter jih izdaja sovražniku, se mora seveda drugače soditi kot pa častnik, ki se splazi v sovražnikov tabor z nevarnostjo svojega življenja, da tako zadobi informacije, ki utegnejo biti neprecenljive vrednosti za vodstvo njegove arma- 1" de.
Ogleduh zadnje vrste je bil
Yilliam, napiši za tega gospoda ček za 1000 dolarjev. Toda čital *nisem knjige niti za eden cent'.
Naj je že bil Astor skop, toda bahav pa ni bil. Njegova starejša hči se je sicer omožila kot prva med mnogimi naslednicami z evropskim plemenit ašem, toda mlajši je bilo dovoljeno, da je vzela revnega učitelja za sopro ga.
Junaški deček ustrelil stotnika.
Pariški "Matin" prinaša sledečo znametnito zgodbico, katere verodostojnost je potrjena s podpisom autorja, francoskega [senatorja Paulist-a:
Prusi so zasedli vas Lourelis pri Donchy-ju, ki ima velike rud-
Lord Kitchener, znani angleški • -« T> - i	- i
, ■ .	. ' . . .b. 'nike. Poročnik z svojo polovico
vojskovodja in vojni minister.
Kavno njegova iznajdljivost, pogum in premetenost, ki jo je pokazal kot vojaški ogleduh, je o-brnila pozornost njegovih predstojnikov nanj. Sam in brez orožja se je podal jeseni 1882. v u-porni Sudan in posrečilo se mu je, da se je preoblečen v trgovca priplazil, do Chartum-a. Tu je videl, kako so nekega drugega ogleduha bičali tako dolgo, da so mu kosi mesa viseli od telesa. Potem je bil nesrečnik z obrazom navzdol v pekoči solnčni vročini na križ pribit. Od tedaj je
stotnije je vjel petnajst rudoko-pov ter ravno dajal povelja, da bodo ustreljeni, ko se sam zvrne smrtno zadet na zemljo. Strel je prišel od francoskega seržanta, ki je nevarno ranjen ležal skrit v bližnjem jarku med mrtvimi tovariši. Seržaait je zbral vso svojo moč in posrečilo se mu je zadet poročnika z svojim revolverjem.
Nemci so skočili na seržanta, ga začeli obdelovati s kopiti pušk in ga privlekli bližje k petnajstim ujetnikom. Na to so poslali po
Kitchener, ki se je mnogo gibal Pove,Ja k svojemu stotniku. Med
med divjimi rodovi pustinje, ved no nosil seboj malo steklenico ciankalija.
Skrb za delavstvo.
Industrijska in obrtna podjetja. ki imajo za naročnike v prvi vrsti vojsko in mornarico, imajo in bodo. kakor vse kaže, še dolgo dovolj dela. Drugače pa je z drugimi podjetji. Ta bodo morala v neobičajni meri skrčiti svoje obratovanje, vsled česar bo mnogo delavstva zguhilo zaslužek. Da temu pride v okom, je vlada odredila, da se nadaljujejo vsa že pričeta javna dela (.zgradbe itd.), za katerih pokritje je poskrbljeno v letošnjem proračunu, oziroma da se prične z novim delom, kjer ni drugega zaslužka. V ta namen se bodo porabili tudi letošnji izredni krediti. Politične deželne oblastnije že poizvedujejo v tej stvari.
ROJAKI NAROČAJTE SENA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V SDR.
tem ko so čakali stotnika, je ra njeni seržant prosil okolistoječe za kapljico vode. Majhen deček je skočil in mu prinesel v kupici vode ter jo dal piti revežu.
Nemški stotnik je baš tisto minuto dospel na pozorišče in videl ta dogodek. Surovo je napadel dečka z najgršimi psovkami ter zapovedal, da bo ustreljen obenem z drugimi ujetniki. Na hip pa se je premislil, dal dečku v roke puško in mu velel, da mora on lastnoročno ustreliti seržanta v tistem trenotku, ko bodo usmr teni rudokopi.
No povelje: "Feuer", je padlo vseh petnajst mrtvih, padel pa je, tudi stotnik smrtno zadet od dečkove krogi je, ki, se je spretno zasukal in sprožil v pred njim stoječega častnika.
Nemški vojaki so z bajoneti obdelovali dečka do smrti.
Francozi pa so začeli zbirati subskripcijo za spominek, ki ga hočejo postaviti junaškemu dečku, če gar ime je bilo Emile Des-pres.
ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI
Raznoterosti.
Generalissimos rosike armade veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
"N. Fr. Presse" prinaša o sedanjem generalissimu ruske ar made, ki je bil ravnokar od carja imenovan, par podatkov. Veliki knez je sin umrlega vojskovodje ruskega v rusko-turški vojni 1. 1877, velikega kneza Ni-kolajeviča starejšega, brata Aleksandra II. Od aneksije Bosne in Hercegovine so ga v Rusiji smatrali za načelnika protiavstrijske vojne stranke. Veliki knez je zet črnogorskega kralja in je postal na ta način vodja panslavistične-ga gibanja na Ruskem. Tri ruske velike kneginje in sieer dve hčeri črnogorskega kralja. Anežka in Milica, kakor tudi hči srbskega kralja Petra, Helena, imajo baje v Petrogradu salone, v katerih je baje središče panslavi stičnega gibanja. Že za časa aneksije Bosne in Hercegovine je hotel veliki kn«-z vojno z Avstrijo, •toda ni zmagal s svojimi predlogi v vojnem ministrstvu. Razven-tega je znani Rasputin dosegel pri carju, da se ni provocirala vojna z Avstro-Ogrsko.
Kitajci in evropska moda.
Juanšikaj in kitajska ljudska volja sta stavila kitajskemu notranjemu ministrstvu in njegovim svetnikom velike skrbi: uve dejo naj moderno republikansko svečanostno obleko, nekako narodno nošo za vse uradne dosto jaiLStvenike kitajske republike. Ko se je kitajski parlament sešel, so uvedli kot oficijalno obleko vseh civilnih uradnikov pri uradnih ali slavnostnih prilikah evropski frak in cilinder. Juanši-kaj je sani dal vzgled in je dal svojemu sinu napraviti anglešl« frak. Proti temu pa so se dvignili zastopniki kitajske trgovine in opozicija proti fraku in cilindru tako ostra, da je morala vlada odnehati. Predvsem naj bodo v narodni neši izražene kitajske tradicije. — Uradna obleka naj bo iz kitajskega blaga, iz mate-rijala. ki ga ni treba šele iz inozemstva uvažati, z eno besedo — iz svile. Zdaj študira notranje ministrstvo to važno vprašanje ter ga skuša rešiti. Ustvariti se mora obleka, ki naj bo moderna, pa vendar kitajska in iz svile.
Vojna in praznoverje.
Da je praznoverje igralo prej med ljudstvom veliko vlogo, posebno pred vojno, to ve vsakdo, ki je prebral samo en roman iz tridesetletne vojne ali kako drugo podobno knjigo. Čudeži in neverjetne stvari so naznanjevale vojno: Komet se je prikazal na, nebu. Fata morgana je pokazala celo vojno v oblakih. Kri se je pokazala v studencih. Luna je kar naenkrat dobila posebno čudno obliko. Razni nestvori so se rodili itd. Tudi letos so tri stvari, ki so naznanjevale prihod Mar to v. Zraslo je mnogo gob. Po stari tradiciji pomenja mnogo jurčkov malo kruha, prav mnogo jurčkov pa pomen ja vojno. Le tos je na mnogih mestih toliko gob, da bi jih z vagoni ne odpeljali. Še ta mesec bo popolnoma zatemnelo solnce, kar bo trajalo 2 in pol minute. Videlo se bo to v srednji Rusiji, kjer bo brez dvomno povzročilo med mužiki paniko. Iz Rusije se je pripravljalo mnogo znanstvenih ekspedi c i j, da bi študirali ta pojav, to da vojna je to onemogočila. Tu di komet se bo baje videl, in sicer s prostim očesom.
Drag pogreb.
Da je v dobrih starih časih tudi na Škotskem precej stalo, če je hotel biti kdo lepo pokopan, priča interesanten star dokument, ki ga je komisija za historične rokopise ravnokar objavila. Gre za seznam troškov, ki so se izdali leta 1650 za pogreb nekega Davida Fleyminga. Interesanten obračun pričenja z računom izpitega vina: končna svo-ta 655 mark. K temu pride 6Q mark za velik sod žganja in nekaj čez 60 mark za različna majhna mesna jedila. Mežnar, ki je pri pogrebu zvonil, je dobil 20 mark. Ves pogreb je stal 3046 mark in 40 pfenigov. In vse to so morali poravnati — žalostni dediči.
Univerzalni profesorji pigmonoži.
Več univerzitetnih {profesorjev v Goettingenu je prevzelo službo podeželskih pismonoš, da let ne
iCENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y
MOLITVENIH:
Dnina |tla
Duina ptia r u»nje Tesano Goapod uillll mojo mallt«v,
gantno vezano Ključ nebeSkih vrat Marija varhinja ▼ unije Tesano Marija varhinja elegantno v Otročka poboSnost Rajski Glasovi
Rajski GlasoTi t usnja Tesane Skrbi za DuAo t usnje Tesano Skrbi za Dušo elegantno Tesano Skrbi sa Duio elegantno Tesano ■
sapono	l.M
Skrbi sa Dulo T e£onovo kos« tesano	l.M Sv. Ura elegantno Tesano l.M St. Ura elegantno Tesano > aspono 1.4« Sv. Ura v tafrin vezano s sapono 3-00 Sv. Ura v slonovc kost Tesano Vrtee nebeSkl
Nezgoda na PalaTans
O Jettkl —M O te ienske LM ParUkl zlatar
PasJefflaTci 1.40 1 PaTliha —.M i Petrosini. snanl N. T. faUkttr —M Pod turiklxn Jexmost l.M Poroka po poaaotl - X j Pota Uubesnl 110 sreskov —.44. Potop
.M; Potovanje t Ldllpal —.70 Poslednji Moblkane«
—.11
1.M
l.M
1.M
POUČNE KHJiaS:
Abecednik nem&kl
Abecednik slovenski
Abncv nem&ko angleški tolul
AngL slov. in slov. angL eiovu
Domači zdravnik
Domači tlvlnosdravnlk
Drugo berilo
Hitri raCunar
Katekizem maU
Novi domovinski sakoa
Odvetniška tarifa
Pesmarica, nagrobni«*
Poljedelstvo
Popolni nauk o Eebelarstw
Prva nemška vadnlc«
Ročni alovensko-nenrJkt slovar
Pctigale« Pred nevihto Prihaja« '
Pregovori, prilik«, reki Pri Vrbčerem Grogt Princ Evgen SavoJskS
Pr»t božji Prva ljubezen PunOka
Repoštev
Revolucija na Fortmgaisk«
Ribičev sin Robinson
Ruska Japonska vojna 4 —.M Sad greha —.M ' Sanje v podobah
—	Hi Sita. mala lllndostanka —.4«! d kozi »lrno Indijo —.M | Skrivnosti srra
—	M Slovenski šaljlvee
—	40 j a prestola na morišš« —40 ! Stanley v Afriki
—-lš Stezosledec —•M I strašna osveta —-4«| sv. Elizabeta 1-—! Sveta Geitoveva -—•M ■ gveta nof 1.-— Sveta Notburga
—	j Srečolovec —-M i Stoletna praTIka
L—
—.M
—.20 -H
—.11 —vM
—.50
—.4e
-M
Schlmpffov nemSko-elovenskl slovar l.M Strah na Sokolckem grada. IN sr. ».—
Schimpffov slovensko-nemškl slovar l.M Šopek lepih prarljl« Sadjereja t pogovorih	—.M : Strdec
Slovar slov. nemški (Jane«!« - Bar-	i Sa!jlv! Jaka
tel) nova Izdaja	1 M,1 štiri povesti
Slovar nemško slovenski (Janetiš-	j Tegethof
Bartel) nova izdaja	S.ffl Turki pred Dunajest
Slovensko-angleflka slovnica	fl-QO | Tisoč in Jedna no«
Slovenska slovnice	$1.25 j Tlun Llns
Slovenska pesmarica, L 19 D. gre- i Timotej In FUemon
sek. vsaki po	—.Ml Tri povesti grotm Tolstoja
Splsovnik ljubavnlb pisem	—40 Trije rodovi
—.10 n pomiki —.4C Vohun — 60 Vojna leta MM —.H v delu rešitev —.40 V gorskem rakotf« —.M Vrtomirov prstan —.66 Veliki trgovec
Vojna na Balkanu —-M V srca »loblnl
Žalost In veselje Zadal grof celjakt
ZABAVNE IN RAZNE DRUGI ^ imihom
; Zaroka o polnoči
Srednji katekizem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovale« Veliki kateklsem Voščllnl Usti Zgodbe ev. pisma
Zlrovnik. narodne pesmi. Tesano, a. t. In t. zvezek vsaki po
II zrezkov
KNJIGE.
—-M
—.20
—.M —.H —M
—M
—.M — M —M ILtt —M —.41 —-M —.M
—sil
Andrej Hofer, Avstrijska ekspedldja Avstrijski Junaki, bro«.
vesano onroa Laudon Baron Trenk Bele noči.... .-fesne&ka vedetevalka Seračlca
Boj ■ prlrodo
Boj za pravico Boftek
Botlčni darovi Suraka vojaka
Car In tesar
Cerkvica na. sfcaM Ciganka
Clean c va osveta Ciganska sirota. It sveskov Cretlna borosrajska Crstko
Gee je sle to
Cez trnje do sreč« Človek In pol Darinka mala Crnogorka
Deseti brat
—.M
—.M
j Za tuje grehe 1 Zbtrka znamenitih povesti Zlate jagode Zmaj i* Boene ~~ bs Življenjepis Simona Gregorčiča Življenje Je trnjeva pot
—	10 Krasni roman "Pro it leta"! _'m 1- sv. Prekleta,
_JJ 1. sv. Volčji ubjalee
_jg' 1. zv. Na pokopališču v Freaieoortg
.. . 4. zv. Skrivnosti starega Mardoehe*
—	t. ta «. zv. Ugrabljeni grofi« 7. In t. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 1 zvezkov, trdn« v platno vezano	fl-M
—.49
—.11 —.11
— It
—.11 —.SB
—-10
—.40 —.M —.11
—.60 1.— —.11
--SO
Deteljica žvljenje trek kranl- bratov —.M
Devica Orleanska Don Kliot Doma in na tujem Dobrata In hvalefnost Dve čudopolne povesti Dve povesti Erazem PredJamsM Evangeliji
Evstahlja, dobra Ml
Fablola
F"ra Blavolo
George Stephenson, oče telesni« OodCevskl kateklsem
—.M —.M —.M
BPILMANOVE rOVESTI:
l. zv. Ljubite svoje eorraSnlk«
1. sr. Maron krščanski deček
1. sv. Marijina otroka
4. zt. Praški Judek
1. sv. Ujetnik morskega roparja
I. ww. Arumugan sin Indijanskega
7. sv. Sultanovi satnjl	—.M
I.	sv. Tri Indijanske povesil	—.M 9. zv. Kraljičin nečak	—.M U. sv. Zvesti sin	—.M
II.	sv. Rdoča in bela vrtal«	—-M 11. zv. Korejska brata	—.M
—i 11. sv. Boj in zmaga	—^5« —*M j i4. jsr. Prisega huronskega glavarja —.M
— M. u. jr. Angel j suinjev	—-M
—-M | it. »v. Tlatokopl	—-M
—.M I 17. sv- Prvič med Indljanel	—M —M ii. sr. Preganjanje Indijanskih
Gorenjska knjižnica:
t. zv. Kukmanova povest
i. zv. Izpokorjena romarlca
I. zv. Grajski lovec .
5. zv. Kukelcev atan
5. zv. Šmartno pri Kranju
Oosdovnlk, 3 zvezka
Grof Montekristo
Grlselda
Oreh In smeh
Hlldegarda
Hlapec Jernej
Hirlanda
Hubad, pripovedka, L la H svesek po
□ustrlrsnl vodnik po Gorenjsksst
Isdajavec
Islandski ribi«
Islet t Carigrad
fsdajalca domovin«
t van Resnicoljub
Izanaml, mala Japonka
'sldor, pobotn! kmet
lama nad Dobrušo
Jaromil
Jazbec pred sodnljo letnik o vi otroci Kapitan Marljat Kraljevič In bera«, Krištof Kolumb« Krvna osveta Knez črni Jurij Krvava noč v LJiMM Le ban. sto beril
Ljubezen in maKcvanJ«, Ml svea.
—tf
—.M —.»
—.16 —.15 —.16
—	IS —.15 —.M
I —
—	1» —.50 —M —.M —-M
—.M
jonarjev 11. sv. Mlada* mornarja
TALIJA.
GLEDALIŠKIH
ZBIRKA
Brat sokol
Cigani
Dobro dolu
Doktor Hribar
Dve tašči
Idealna tašča
Medved snubal
No kliči vraga
Nemikl ne znajo
Pot do srca
Pri pušCavnllm
Prvi ples
Putifarka
Raztresenca
Revček AndreJCeK
Rokovnjačl, narodna Igra
Starlnarica
V medenih dneh
IGER.
—.40 —M
—.M —.M —.M —M
—.M

RAZGLEDNICE:
Marjetica Marija h« poOtorg Materina trter Mati. aodjaJen nsn Mir bošji
Klifcn PofttenJaktvM Idač. samotar
Mlinarjev Jan— Mrtvi goste«
Ma različnih potih	—.Ml Avstro-Orgske. v
Na valovih jutnega morsa	—.lg, K ran Jake detel«, i
Narodne pri povesti. I.. IL, m. ta 4	| Zdrutenih Ortav,
svesek. vsaki po	—.M veliki
Nia divjem Mpsta	—.M
Ma bojišču	...M
Ma Indijskih otokih	—M
MaJdenCek	—M
Ma futrovaa	—.M
L— —M —M — M
—.M —.M —.M
—.M	Newyorlke, s cvetlicami, humoristi«-'
—.«0	ne, božične, novoletne ln vallke-
—.61	nočne po komad —.M
1.—	ducat po —.M
—II	Narodna nošnja ta m««M LJablJa-
—.21	ne, ducat po —.M
—.11	Humoristične razglednice s motl-
—.M	vi slovenskih narodnih pesmi; 1
—.M	ducat —.M
—M	Z allkaml mesta New Torka P« —.M
I.—'	Razne svete podob« po	—.M
—.M	ducat —.M
_M	Album mesta New York
—-M;	s Bilkami, mali
—.M	veliki —.T«
1	Ave Marija —J«
ZEMLJEVIDI:
—M
—.40 I
—.M Avstro - Ogrske, naB
—.Ml Avstro-Orgske
-M
Vaeellentd
Nedolšnost preganjana In p«fv«B£aaa —-M Ne«rečnlca	—.M
Evrope, vezan Gorenjske s novo ško teleznico Celega sveto Balkanskih drtaT Zemljevidi: New Torte, Cokorada, TTItn^gi Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Virginia, vsak M e komad. Minnesota, Wisconsin, Wyoming In WaM
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseh renah že vračunana.
ROJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA". NAJ. fBČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
a: j Jigsslotttski	0	-=s Kiti!. Jiidniti	
			
do* 24. juntrji 1901 ▼ državi
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. 1 LAVNI U SAJDNIU:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 87 Brad
dock, Pa.
Podpredsedniki ALOIS B A. LA NT, 112 Sterling Ave, Bar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, If^n Blagajnik: JOHN G0U2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTE LIC, Box 583, Salida, Colo,
VEHOVNI ZDRAVNIK:
Dp. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 441 6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEO, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. . JOHN KRZlSNIK, Box 133, Bur dine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring!, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od druStva stv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva Štv. 114., Ely, Minn
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe 3* na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebode »tiralo.
Društveno glasilo; "GLAS NARODA'-'.
Sola Priory.
Detektivska povest.
(Nadaljevanje.)
"Ali si opazil'', je rekel Holmes, "da je kolesar tukaj brez-dvomiio hitrost povečal. Nobenega dvoma ne more biti o tem. Poglej ta vtisk, kjer jasno vidiš obadva obroča. Eden je prav tako globok kakor drugi. To ne more pomeniti drugega, da je kolesar prenesel svojo težo na ročaje, kakor stori kolesar, kadar se spusti v dir. Pri Bogu! Padel je!"
Stezo je pokrivalo več korakov daleč široko blato. Nato je bilo
toliko časa. da ne smeva še ene ure potrošiti. Na drugi strani pa sva primorana obvestiti policijo o najini najdbi ter poskrbeti, da se pobrigajo za truplo tega nesrečneža."
4'Jaz lahko ponesem obvestilo nazaj.
"Toda jaz potrebujem tvoje družbe in pomori. Počakaj malo! Tamkaj nekdo šoto reže. Pokliči ga semkaj in bo vodil policijo."
Pripeljal sem kmeta in Holmes je odposlal prestrašenega človeka do dr. Iluxtabla.
"Veš, Watson", je dejal, "to jutro sva našla dvoje važnih sledov. Prvi je kolo s Palmerjevim obročem in tu vidiva, kam naju je do vedlo. Drugi je kolo z zakrpan im Dunlopovim obročem.
videti nekoliko stopinj, potem Ipreden se napotiva preiskovat to pa se je zopet prikazal vtisk o- 1 drugo sled, poizkusiva dognati, kroča.	|kaj set]aj v resnici veva in da
Zdrsnilo mu je ", sem dejal, f ločiva bistveno od slučajnega, llolmes je pobral zmečkano i Pred vsem bi ti dejal, da je vejico dve t oče ga bodičevja. V j deček gotovo prostovoljno odšel, fcvojo grozo sem opazil, da je bi-j Spustil se je s svojega okna ter lo rumeno cvetje oškropljeno s]odšel bodisi sam ali pa s kakim
krvjo. Tudi na stezi in med vre sjem so se nahajale temne list strjene krvi.
"Slabo!" je dejal "Slabo! Na stran, Waston! Nobenega nepotrebnega koraka! Kaj vidim tukaj? Ranjen je padel, vstal, zopet zasedel kolo in vozil dalje. Toda drugih sledov ni. Govedo je bilo na tej strani Bteze. Vendar ga ni prebodel kak bik? Drugih sledov pa ni videti
človekom. Toliko je gotovo." .laz sera mu pritrdil. "Sedaj pa se obrniva k temu Holmes. j nesrečnemu nemškemu učitelju.
Deček je bil popolnoma oblečen, ko je ubežal. Raditega je vedel, kaj da bo storil. Nemec pa je šel od hiše brez nogavic. On je gotovo hitro ravnal." "Brez dvoma." "('emu je šel od doma? Ker je iz okna svoje spalnice videl dcč-Urno morava d id je Watson. Ako j kov beg. Ker ga je hotel dohite-se drživa vtiskov obroča in kr-jti ter ga pripeljati nazaj. Vzel je vavih lis, potem nam sedaj goto-1 svoje kolo. zasledoval fanta, na vo mon'	i tem zasledovanju pa je našel
Naše iskanje ni bilo posebno {svojo smrt."
dolgo. Vtiski obroča so se začeli fantastično zvijati po mokri in svetli stezi. Ko sem gledal naprej.
Tako je videti." Sedaj pa prihajam b kritični točki svojega sklepanja. Ako
je moje oko naenkrat zagledalo j bi odrasel človek zasledoval
med gostim bodičevjem svetlika nje kovine. Dospevši tja sva izvlekla iz bodičevja kolo s Palmerjevim obročem; eno stopalo je bilo zakrivljeno, vse ospredje pa strašno okrvavljeno. Na dru-,ri strani bodičevja je bil videti čevelj. Hitela sva naokoli in tamkaj je ležal nesrečni kolesar. Bil je velik človek s polno brado in naočniki, pri katerih je bilo eno steklo izbito. Vzrok njegove smrti je bil strašen udarec na glavo, ki mu je deloma prebil lobanjo. Da je mogel še po takem udarcu dalje iti, priča o žilavosti in pogumu tega človeka. Na sebi je imel čevlje, vendar brez nogavic in odprta suknja je kazala spodaj nočno srajco. Brez dvoma je bil to nemški učitelj.
Holmes je spoštljivo obrnil truplo in ga zelo pozorno preiskal. Nato je nekoliko časa sedel globoko zamišljen, in po njegovem nagubanem čelu sem mogel spoznati, da nam ta grozna najdba po njegovih mislih ni mnogo pomagala pri našem iskanju.
"Sedaj je malo težavno vedeti, kaj da je treba storiti, Watson", je dejal naposled. "Moj
majhnega dečaka. bi naravno stekel za njim. Prepričan bi bil, da ga ujame. Nemec pa tega ni storil. Poslužil se je svojega kolesa. Povedali so mi. da je bil izvrsten kolesar. On bi tega ne storil. ako ne bi opazil, da je imel deček hitro sredstvo za beg."
"Drugo kolo."
'Nadaljujmo svojo rekonstrukcijo. On najde svojo smrt pet milj daleč od šole — ne od krogle, dobro pomni, ki bi jo mogel tudi fant izstreliti, marveč od u-darca, ki mu ga je zadela krepka roka. Torej je deček v resnici imel tovariša na svojem begu. In beg je bil zelo nagel, kajti šele pet milj daleč jih je mogel dober kolesar dohiteti. Pregledala sva okolico tega tragičnega prizorišča. Kaj najdeva tukaj? Nekoliko kravjih stopinj, nič drugega. Precej daleč naokoli sem šel gledat, vendar petdeset korakov naokoli ni nobene steze, Drug biciklist bi ne mogel imeti ničesar opraviti s pravim u-morom. Tudi nikjer ni bilo nobenih človeških stopinj."
"Holmes", sem vzkliknil, "to je nemogoče!"
potem, kakor sem jaz povedal; raditega sem moral v nekem oziru napačno povedati. Toda ti sam si videl vse. Ali moreš povedati. kje da bi bila napaka?"
"Ako bi bil padel, bi si vendar ne mogel prebiti lobanje, kaj?"
"Na barju, Watson".
"Jaz sem s svojo pametjo pri kraju."
"Molči, molči! Razrešila sva že težje probleme. Tukaj imava vsaj vse polno tvarine, samo da bi jo vedela uporabiti. Zatorej pojdiva; Palmerja sva izčrpala, poglejva še, kaj nam more ponuditi Dunlop z zakrpanim ovojem."
Poiskala sva sled ter ji precej dolgo sledila. Kmalu pa je barje prešlo v dolgo strugo za seboj. Sedaj se nisva mogla vee nadejati pomoči od sledov. Na onem mestu, kjer sva poslednjikrat videla sledove Dunlopovib obro-čev, bi ti sledovi lahko vodili do Holdernesse Ilalla, kojega lepi stolpi so se dvigali nekaj milj daleč na naši levici, ali pa do neke majhne, sive hiše, ki je ležala pred nami ter značila lego ehesterfieldske velike ceste.
Ko sva se bližala neprijazni in umazani kremi z znamenjem petelina nad vrati, je Holmes nenadoma zastokal in se me prijel za ramo. da ne bi padel. Izpali-nila se mu je noga v gležnju, tako da je z veliko težavo stopal. Počasi je šepal do vrat, kjer je neki Čokat, Črn, postaren človek kadil iz črne lončene pipe.
"Kako se imate, Mr. Reuben Ilaves?" je dejal Holmes.
"Kdo pa ste Vi in kako da Vam je moje ime tako znano?" je odgovoril kmet in v njegovih lokavih očeh se je sumljivo za-iskrilo.
"No, natiskano je na deski nad Vašo glavo. Lahko je spoznati moža, ki je gospodar svoje lastne hiše. Mislim, da nimate kaj takega kakor je voz v vaših skednjih, kaj?"
"Ne, nimam."
"Meni ni mogoče stopiti z nogo na tla."
"Potem pa ne stopite."
"Vendar ne morem hoditi."
"No, pa šepajte."
Obnašanje Mr. Reubena Ha-vesa še iz daleka ni bilo prijazno. toda Holmes ga je sprejel s čudovito dobrovoljnostjo.
"Glejte, človek", je dejal Holmes. "To je zame v resniei nerodna zadrega. Sam ne vem kako pridem dalje."
"Jaz tudi ne", je dejal godr-njavi krčmar.
"Stvar je zelo važna. Sovereign Vam dam, ako bi imeli kak bieikelj zame."
Krčmar se je popraskal za u-šesi.
"Kam bi pa radi šli?"
"Do Holdernesse Halla."
"Prijatelji vojvode, mislim, kaj ne da?" je dejal krčmar ter porogljivo ogledoval najino blatno obleko.
Holmes se je dobrovoljno nasmejal.
"Vseeno bo vesel videti naju."
"Zakaj pa?"
"Ker mu prineseva novice o njegovem izgubljenem sinu."
Krčmar se je vidno zganil.
"Kaj, Vi ste mu na sledu?"
"Slišali so, da je v Liverpoo-lu. Vsako uro ga pričakujejo.
Zopet je bilo opaziti naglo iz-premembo na njegovem debelem, neobritem obrazu. Njegovo vedenje je bilo naenkrat veselo.
"Jaz imam manj vzroka kaj dobrega privoščiti vojvodi kakor večina ljudi", je dejal; "bil sem namreč nekdaj njegov prvi voznik in zelo slabo je ravnal z menoj. On je bil, ki me je odpustil brez vsakega izpričevala in to samo na besede lažnivega žitnega trgovca. Vendar me veseli slišati, da so ga našli v Liverpoo-lu in rad Vam pomagam, da po-nesete novice "v Holdernesse Hali."
"Hvala lepa", je dejal Holmes. "Prej bi pa se rada malo pokrepčala. Potem pa lahko pripeljete svoje kolo."
'Jaz nimam nobenega kolesa*.
Holmes je pokazal sovereign.
"Povem Vam, mož, da ga v resnici nimam. Dam Vam pa dvoje konj do Halla."
"No", je dejal Holmes, "o tem bomo govorili, ko se nekoliko okrepčamo"'
Ko sva ostala sama v oni kuhinji s kamenitim tlakom, je bi
to pre- "Cndorito!" je d«j«l. "T>
no zrl venkaj. Okno je držalo na umazano kovačnico, kjer je delal neki deček. Na drugi strani so bili hlevi. Holmes se je po e-nem teh potov zopet usedel za mizo; naenkrat pa je glasno za-vpil in skočil pokonci
"Pri Bogu, Watson, jaz mislim, da že imam rešitev!'* je vzkliknil. "Da, da, tako mora biti. Watson, ali se spominjaš, ali si videl danes stopinje krav?V
"Da, nekoliko."
"Kje!"	----
"No, povsodi. Nahajale so se na močvirju in zopet na stezi in zopet blizu tam, kjer je ubogi Heidegger našel svojo smrt."
"Tako je. Sedaj mi pa povej, Watson, koliko krav si videl na
barju?"
"Ne spominjam se,, da bi videl katero."
"Čudno, Watson, da bi midva na vsej najini poti videla stopinje, toda nikjer niti ene krave na vsem barju. Zelo čudno, kaj Watson?"
"Da, čudno je to."
"Sedaj, Watson, pa se malo potrudi. Spominjaj se nazaj! Ali moreš v duhu videti te stopinjo na stezi?"
"Da, morem."
"Ali se moreš spominjati, da so bile te stopinje take-le", in razpostavil je več drobtin na sledeči način : : : : "in včasih take-le : . : . : in včasih sledeče • ' . * . * ali se moreš spominjati tega?"
"Ne, ne morem se."
"Jaz pa. Lahko prisežem na to. Vendar o primerni priliki zopet nazaj, da se do dobrega prepričava o tem. Kakšen slepec sem bil, ker nisem prišel do nobenega sklepa!"
"In kakšen je tvoj sklep?"
"Samo ta, da je znamenita krava to, ki tako stopa, dirja počasi in hitro. Veš, Watson, to ni bila glava kmečkega kremar-ja, ki si je izmislila tako zvijačo IRazen onega fanta v kovač-nici ni videti žive duše. Stopiva skrivoma ven, da vidiva, kaj moreva videti."
V	razpadlem hlevu sta stala dva kosmata, neosnažena konja. Holmes je vzdignil zadnjo nogo enega izmed njih in se glasno nasmejal.
"Stare podkove, toda pred kratkim nabite — stare podkove pa novi žreblji. Ta slučaj zasluži biti klasičen. Stopiva tja v kovačnico."
Deček je nadaljeval svoje delo ne da bi se zmenil za naju Videl sem, kako je Holmesovo oko švigalo na desno in levo nad že-lezjem in lesom, ki je ležalo raztreseno po tleh. Naenkrat pa sva začula za seboj stopinje in prikazal se je najin krčmar; njegove težke obrvi so bile namršene doli nad ivje oči in srdito jezo je bilo opaziti na njegovem o-brazu.
V	roki je držal kratko palico s kovinsko glavo in bližal se je nama tako grozilno, da sem bil prav vesel, ko sem čutil revolver v svojem žepu.
"Vi peklenski oglednhi!" je za vpil. "Kaj pa delate tukaj?"
"Veste, Mr. Reuben Hayes", je hladnokrvno dejal Holmes, "človek bi mislil, da se bojite, da ne bi mi kaj našli tukaj."
Mož se je s silno težavo brzdal, nato pa ee je prisiljeno nasmejal in ta njegov smeh je bil še bolj grozeč kakor njegovo nagubano čelo.
"Lahko vzamete vse, kar morete najti v moji kovačnici", je dejal. "Vendar glejte, gospod, jaz ne maram ljudi, ki brez mojega dovoljenja stikajo, po moji hiši; čim prej plačate svojo ce-in se poberete odtod, tem bolj bom vesel."
"Že dobro, Mr. Hayes — nič hudega nismo mislili", je dejal Holmes. "Ogledala sva si Vaše konje in sedaj mislim, da bom že mogel hoditi. Mislim, da itak ni daleč."
"Ne več kakor dve milji do glavnih vrat Hala. To je cesta na levi strani." Srdito naju je gledal, dokler nisva zapustila njegove hiše.
Po cesti nisva prišla daleč, kajti Holmes se je ustavil, kakor hitro sva za ovinkom izginila izpred krčmarjevih oči.
"Tam v tej krčmi nama je dišalo, kakor pravijo otroci", je rekel. "Zdi sfi mi, da mi manj diši pri vsakem koraku, ki ga štirim od nje proč. "Ne, ne, jaz
lo čudovito, kako naglo je bila je ne morem pustiti, izpahnjena nogo zopet dobra. No-1 "Prepričan sem", sem rekel, čilo se je že skoro in midva ni-, "da ve ta Reuben Hayes vse. sva prav od ranega jutra niče- Bolj očitega lopova nisem nikoli sar zaužila; raditega sva se se- videl."
daj nekoliko zadržala. Holmes je j "Oh, ali je v resnici naredil
****** •li|tak vti* natef Tamkaj so koqji,
t0' ta krema P" petelinu. Mislim, da si jo še enkrat ogledava, vendar na neusiljiv način."
Za nami se je razprostiral r j-hen grič, na katerem je bilo vse polno skal. Obrnila sva se od ceste proč in stopala po griču na-vzgor, ko sem ozrši se proti Hol-dernessu Hallu naenkrat zagledal kolesarja, ki je hitro prihajal proti nama.
"Dol, Watson!" je za vpil Holmes m mi položil svojo težko roko na ramo. Komaj sva se skrila, ze je kolesar pridirjal mimo naju. Sredi oblaka prahu sem u-gledal bled, razburjen obraz —* obraz, ki je v vsaki potezi kazal grozo; usta so mu bila odprta, oci pa so mu divje zrle naprej' Bil je videti kakor kaka čudna karikatura zalega Jamesa Wil-derja, ki sva ga videla prejšnji veeer.
"Vojvodov tajnik!" je vzkliknil Holmes.
Pojdi, Watson, poglejva, kaj ima opraviti."
Stopala sva od skale do skale, dokler nisva črez nekoliko trenutkov dospela do neke točke, odkjer sva mogla videti sprednja vrata krčme. Wilderjevo kolo je bilo naslonjeno ob zid zraven njih. Nikdo se ni ganil okoli hise in pri oknih nisva mogla u-gledati nobenega obraza. Počasi se je zmračilo, ko je solnee zašlo za visokimi stolpi Holdernesse Ilalla. Zatem sva v poltemi videla dve svetiljki voza, ki so jih prižgali na dvorišču krčme, malo pozneje pa se je začulo peke-tanje kopit, ko je voz zavil na cesto in z veliko hitrostjo oddir-jal v smeri proti Chesterfieldu.
"Kaj pa praviš k temu, Watson?" je zašepetal Holmes.
"Videti je kakor beg."
"En sam človek je bil v vozu, kolikor s?ra mogel videti. No Mr! James Wilder to gotovo ni bil, kajti on je pri vratih."
Rdeča svetloba se je prikazala v temini. Sredi nje je stala temna postava tajnikova, ki je gledal v noč. Naposled so se začuli koraki na cesti; še ena postava je bila za trenutek vidna proti svetlobi, nato pa so se vrata zaprla in vse je bilo zopet temno. Pet minut pozneje se je zasvetilo neko okno v prvem nadstropju.
"Čudne navade imajo pri 'Pe telinu'," je rekel Holmes.
"Bara se nahaja na drugi strani.
"Res je tako. To so zasebni gostje, kakor bi se moglo reči. Kaj na svetu vendar dela Mr. James Wilder v tem brlogu in ob tej uri in kdo je oni človek, ki pride sedaj k njemu na sestanek? Pojdi, Watson, midva morava v resnici poizkusiti, da si vso stvar nekoliko pobliže ogledava."
Splazila sva se do ceste in odtod do vrat krčme. Kolo je bilo še vedno naslonjeno ob zidu. Holmes je vžgal vžigalico ter posvetil proti zadnjemu kolesu, in jaz sem ga cul smejati se, ko je svetloba padala na Dunlopov obroč. Nad nami se je nahajalo razsvetljeno okno.
Jaz moram pogledati tukaj skoz, Watson. Ako nekoliko skriviš hrbet ter se upreš ob zid, mislim, da mi bo mogoče to storiti."
Trenutek pozneje so bile njegove noge na mojem hrbtu. Komaj pa je prišel gor, je bil že zopet na tleh.
"Pojdi, prijatelj", je dejal, naše dnevno delo je bilo čisto dovolj dolgo. Mislim, da sva nabrala vse, kar sva mogla. Do šole imava še daleč in Čim prej odrineva domov, tem bolje."
Med naporno hojo preko barja skoro ni izpregovoril besedice; ravno tako ni hotel iti v šolo, ko sva dospela tja, marveč je šel do postaje Mackleton, odkjer je odposlal nekoliko brzojavk. Pozno ponoči sem ga slišal tolažiti dr. Huxtabla, ki je bil ves potrt vsled smrti svojega učitelja, in še pozneje je stopil v mojo sobo tako čil in čvrst, kakor v jutro, ko sva odšla odtod. "Vse gre dobro, prijatelj", je dejal. "Obljubljam ti, da bova imela skrivnostno zadevo razrešeno, preden se jutri zopet znoči."
Naslednjega dopoldneva ob enajstih sva stopala moj prijatelj in jaz po slovitem tiso vem drevoredu v Holdernesse Hallu. Vstopila sva skozi sijajno vežo iz Elizabetine dobe in odšla v knjižnico njegove milosti. Tamkaj sva našla Mr. Jamesa Wilder ja; bil je prijazen in vljuden, toda v njegovih skrivnih pogledih in njegovih utripajočih potezah je bilo še vedno nekaj one divje groze, kakor sva jo opazi-la prejšnji večer.	I
3BE
Za smeh in kratek čas.
OPRAVIČIL SE JE.
—	Vaše pesmi, gospodična, so me prav očarale.
—	Kako bi vas očarale, ker ste cel čas spali.
—	Da, to so bile prave uspa vanke.
Dobro ga je izplačal.	Razumljivo.
Student (ošabno staremu go-	Krčmar: "Zakaj pa pravza-
spodu) : "Kako je neki to, da le-	prav ne greste na dopust?"
žejo opojne pijače starim ljudem	Uradnik: "Razumljivo! Ce ne
v noge, mladim pa v glavo?"	najmeni namestnika, bodo mislili,
Gospod: "Zelo preprosto; pija-	da nimam nič dela, če ga pa naj-
ee poiščejo pri vsakem človeku	mem. bo ta videl, da nimam nič
slabšo stran."
dela." TAKO JE PRAV.
—	Kdo se bo pa poročil s so dnikovo hčerjo, ki je gotovo naj-grša ženska na svetu?
—	Predsednik našega "Olepševalnega društva."
Slab izgovor.
Žena, ki se nepričakovano vrne s potovanja, svojemu možu: — Kaj vidim? Ti ne nosiš več poročnega prstana?
— Prosim te, sedaj v tej vročini !
Iz šole.
Učitelj: — Janezek, kateri je glavni del žepnega noža? Janezek (molči).
—	No, kateri del noža tvoj oče največkrat rabi?
—	Sveder za zamaške.
m:-:
PRAVA L JUBEZEN.
t
—r Ali Te Tvoj ženin res ljubi, Ema?
_— O tem niti najmanj ne dvomim. Saj mi je rekel, da vse, kar
y
<
i
ne sme
NOVICF I/ ^TAl?P nOMAVINP 1nik Anton bar0n Tum-Križki 3. Nevtralna država
f IVL	OI/\I\L# MJ\Jlll\J T	j Dokaz za to imamo v listini, kijpodpirati nobene vojskujoče dr-
obranila v novomeškem ka-ižave z denarjem ali pa s kontre-
se ;e
KOROŠKO
»J1
IU1
m
Zbolel je Cvetko Izop, prošt v pod. Draubergu, ki se nahaja v
»Inišnici v Slov. Gradcu. Gnije-1 mu dva prata na nogi. Smrtna kesa. "Mir" piše: Brid-a sin rt je zopet pobrala iz vrat 'lovških Sloveneev enega člana, rajšeaka Antona Janežiča, sina nadiitabnega zdravnika in rodoljuba Valentina Ja-t. Jcnežičeve bišt* v L«ešah Jak >bu v Roiu. Po dal j-haijn je moral rajni To-r-aH v postelj, kjer je u-21. avgusta ob pol 10. r, *tar šele 45 let. Kajni j samotar, se ni hotel bil zelo blagega zna-ravuo je bil vsled očeto-iliea vzgojen v nemških je svoj slovenski rod j ubil in politično življe-Sloveuci z velikim zani-zasledoval. Nasproti ože-n j enemu krogu svojih prijateljev se je večkrat izrazil, tla bo zapustil nekaj tudi v narodne namene. Na smrtni postelji je poklical notarja, da bi uredil svoje posvetne zadeve, ta pa je baje spoznal, tla bolnik ni več pri polni zavesti. V ponedeljek 24. avgusta je bil ob ubilui udeležbi občinstva pokopan v Trnjivasi na mestnem pokopališču.
Težko telesno poškodbo si je
lobil dne 24. avgusta tovarni-vec žičar Ivan Ccmernja-Savi, rojen leta 1878. v
jpiteljskem arhivu. (Fasc. X. Nr. Listina je pisana v nemškem na celi poli čvrstega pa-
del listine odrezan, besedilo ostalo celo.
'' Srbobran'' prenehal izhajati.!_
Zagn-hški "Srbobran" z dne 21. .
, . , . jeziku avgusta naznanja, da je vsled raz-, . .	. . .. . ...
, i	-7- ,	1 pirja. Stil je pečati so odpadli; v
mer v uredništvu 111 tiskarni, na-, .... 1	1
.... , , •	....	I sredini je en
stalili vsled vojne, prisiljen Pre">voni
nehati izhajati.	L. .a .	, ..
Snet srbski napis. V Zagrebu so ! Lls.1"111 je n.f 1®vIj1ena.4 "a "OVO'
i srbski napis pri zgradbi srh-i ,lu'*k<*a »,rosta m kaplt*lj; * pr" ,____,. v - .-»	vem delu naznanja deželnega
glavarja namestnik o vpadu Turkov v Slavonijo do štajerske me-
. ,.!je ("der thurkh ain Straiff durch ci od 16. na 17. avg. so pripeljali^
v Zagreb prve ranjence. Častniki1
I snel
ske banke. Napis je
bil napravljen iz velikih zlatih eirilskih črk. Prvi ranjenci v Zagrebu. V no-

pri ški d«
lov na iv. Jak >riš
kobu, oženjen, s tem. da je z desno roko v žični stroj, kateri mu je roko takorekoč smlel. Oddali so ga takoj v bolnišnico v Celovec ter mu še isti dan roko odvzeli. Te nezgode je sam kriv, ker je dobro vedel, da nima stroja v teku z roko priieti.
Razglas glede nakupa vojaških konj. (\ kr. deželna vlada je razglasila: Z razglasom z dne 30. julija 1914 razpisana koinisionelna nakupovanja konj za domobransko topništvo* v Kačjivasi, Grab-štanju in Celovcu 28., 2i). in 30. septembra 1U14 izostanejo za enkrat vsled odloka e. kr. domobranskega ministrstva /. dne 12. avgusta P« 14.
Novice iz Mchlič v Pcdjuni. Iz naše župnije je bilo razmeroma malo možkih poklicanih v vojsko, tako da tlela lia polju skoraj nič ne bodo zaostala. Ker se ljudje vse hvale vredno medsebojno podpirajo, tudi že tukaj ustanovljena žetvena komisija ne bo imela veliko posla. — Pred par dnevi so odhajali domačini-vojaki iz tukajšnjih krajev na določena mesta. Na postaji v Rikarjevasi jih je čakala velika množica lju. tli, meti njimi tudi župnik iz Moh-lič. Dekleta so prinesla obilo svežih cvetk in rož ter ovenčala odhajajoče; gospa Voigt je darovala cel škaf mleka, drugi sadje, župnik pa je delil med vojake smodke. svatčice in drobiž. Vojaki so bili polni hvaležnosti in povsod je bilo veliko zanimanje. — Cesarjev rojstni dan smo pri nas prav dostojno obhajali. Zjutraj je prisostvovala velika množica vernikov sveti maši z blagoslovom, nato so bile javne molitve za cesarja, vojake in zmago Avstrije. Kavno tako je tudi vsako nedeljo v župni cerkvi v Mohli-čah molitvena ura pred Najsvetejšim za srečen izid vojske. — Cerkvena zbirka za Ktleči križ je prinesla lepo svoto. ki se je poslala v Celovec na merodajno mesto. Obenem je tudi naša slovenska občina Rika rje vas začela zbirko za Rdeči križ. in sicer od hiše do hiše in ki je jako visoka ter kaže, kako globoko je pri nas u-koreninjeno avstrijsko domoljubje in smisel za resen položaj. — lx'tošnja žetev je bolj slaba, več je pšenice in precej obeta oves, turščiea in če Bog da. tudi ajda. Cene so pa vsepovsod jako visoke.
Vnovič aretiran je bil že izpuščeni koroški slovenski župnik Ga bron.
HRVAŠKO.
Umrl je v Zagrebu član ured-
ili vojaki, ki so lahko ranjeni, so bili prepeljani v gamizijsko bolnišnico. Sedaj pričakujejo še več večjih transportov.
Ne bo zmanjkalo junaških Varaj: din cev. Ne samo možje, temveč cel Varaždin skrbi za slavo svojega imena. Na bojnem polju se nestrašijo smrti, naj jih pade kolikor hoče. to jih ne briga, samo da je zmaga. Da pa ne bo izumrl ta junaški rod, pa skrbe njih vrle ženice. V enem tednu so povile njih žene 38 fantov in le eno deklico. Vsi otroci so zdravi, c deklica je bila mrtvorojena.
BOSNA.
Talca usmrčena. Vsled ukaza vojaškega poveljništva se vozajo 7. vojaškimi vlaki, ki so na bosen-skiii progah v prometu, obenem tudi talci, ki morajo z lastno osebo jamčiti za varnost dotičnega vlaka. Ko je vozil neki vlak mimo Rudanke. je nekdo vanj ustrelil. Nato so Todora Rijiča iz Kiva-karja pri Boscnskem Brodu, ki se je vozil kot talec s tistim vlakom, po naglem sodu takoj usmrtili. Srbski pop Džordže Petrovič iz Osečanov, okraj Gračanica. ki so ga postavili za talca, je skušal zbežati. Patrulja ga je ustrelila. Talec mora s svojim življenjem jamčiti, da njegove vrste ljudje ne bodo nič sovražnega začeli.
Novomeški kapitelj za Zagreb leta 1545.
Spisal Ivan Steklasa.
Due 5. maja 1545 so Turki premagali pri Selnici ali Konjskem • današnja Konjščina) v hrvaškem Zagorju krščansko vojsko, kateri so zapovedovali Jurij Wilden-stein. Pavel Radkaj. ban Nikolaj Zrinjski. Keglevič in drugi veli-kaši. Turkov je bilo do 10,000. kristjanov pa mnogo manje. Turke sta vodila l lamabeg in Mura-beg, ki sta se vzdignila iz Velike ter provalila mimo Iva niča proti Varaždinu do štajerske meje. Od tukaj sta se obrnila nazaj proti Konjskemu. Predno je prišlo do prave bitke, so hrvaški zapoved-uiki sklenili s Turki kratko premirje ter se ž njimi dogovorili, tla se bodo bile le poedine manje čete. a*ne vsa vojska. NVildenstein in Radkaj sta se temu protivila. Pokazalo se je, tla sta imela prav. Hrvaški zapovedniki niso hoteli gledati teh borb. m go sa se razšli. ostavivši svoje čete brez nadzora. Turki so to hitro opazili ter udarili z vso silo na kristjane, ki so se preplašeni razbežali na vse strani. Zapovedniki so se s težavo rešili v bližnjo trdnjavo Konjsko. Kristjanov pa ni padlo mnogo. a še manje je bilo ujetih, ker so se razbežali po bližnjih šumah. a velik del je ušel tud; v trdnjavo. Tudi plen ni bil velik, le konji so ostali Turkom. Clamabeg se na srečo ni okoristil s to zmago, nego se je vrnil skoz Dubieo v Banjaluko.
Silen strah je zavladal vsled tega poraza po celem Hrvaškem, posebno še med prebivalci Zagreba. Mestni sodnik in prisedniki jadikujejo že 5. maja v svojem pismu kranjskemu stotniku Jakobu Werneku v Kostanjevici, da je udarila Zagrebu že zadnja ura, če se mestu ne pribiti na pomoč z vojsko in strelivom; kajti v trdnjavi jim manjka vsega, pa se ne bodo mogli držati, če jih obsede zmagonosni sovražnik. In iz ništva "Hrvatskega Pokreta"' dr. j Kostanjevice bi mogli dobiti naj-Josip Belovič. Bil je preje financ-j prej pomoči, katere prosijo za ni uradnik, a je izstopil iz te slu- božjo voljo. Štajerskim stanovom žbe in se popolnoma posvetil žur-'je sporočil o porazu £e isti dan nalistiki. Znal je malodanc vse1 tajnik Wildensteinov, a Wildeir-evropske jezike.	j stein je pisal 6. maja sam štajer-
Grof Nostic ranjen. Hrvaški li-skim stanovom, da so izgubili v sti poročajo, da je bil grof Nostic. j bitki skoraj vse konje, ljudi pa svak umorjene kneginje Sofije malo. Pomoči je treba hitre, kajti llohenberg, ki je s svojimi štirimi sovražnik kani te kraje napasti sinovi prostovoljno vstopil kot iznovič.
poročnik v vojsko, v bojih pri' Tudi v Ljubljano se je sporoči-&abcu lahko ranjen in da je z av-[lo hitro o tej nesreči, kajti že 9.
dospel v Ovsjek. Od maja je izdal razglas za hitro po-
i
Windisch lanndt piss an die I St eyre rise h granitzen gethan". Windisch lanndt pomena za takratno dobo gorenjo Slavonijo, t. j. današnje hrvaške županije Križevac-Bclovar, Zagreb in Varaždin, ne pa Kranjsko in Štajersko). Potem omenja poraza, ki je zadel krščansko vojsko, in opominja nevarnosti, ki bi mogla zadeti Zagreb, če udari nanj zmagovalec Clamabeg. kakor so se izjavili turški ujetniki. Posadka v Zagrebu je neznatna in brez vseh hodnih sredstev. Kapitelj naj dobro premisli, kakšna nesreča bi zadela Kranjsko, če bi se Turkom zares posrečilo vzeti Zagreb. Zatorej prosi, da se pošlje mestu Zagrebu nemudoma pomoč, in sicer en oddelek vojakov pešeev ter vojska, ki je zbrana za obrambo kranjskih mej. A ker treba za vojsko denarja, tega pa dežela nima. prosi Turn prosta in kapitelj kakšnega prinosa v to svrho. Denar naj se pošlje deželneinn nad-davkarju proti pobotnici. Ker je dežela v veliki denarni stiski, naj i a zdaj kapitelj po mogočnosti preneha s svojimi denarnimi zahtevami, kolikor jih ima naproti deželi. Zdaj je glavna stvar o-bramba dežele, vse drugo se bode kasneje poravnalo.
Koliko je žrtvoval novomeški kapitelj v tem slučaju za obrambo Zagreba, ni zapisano, gotovo pa je storil svojo dolžnost, kakor pri vsaki drugi priložnosti, samo da se pomore rešiti turškega jarma sosedna Hrvaška, ker so na ta način bile obvarovane sužnosti tudi slovenske dežele, posebno Dolenjska, ki je takrat tudi sama večkrat izkušala. kaj pomeni turško kopito. Iz te listine tudi lahko razvidhno, kolikšen ugled je imel takrat novomeški kapitelj za obrambo dežele in kako velike žrtve so se od njega zahtevale v teh burnih časih, lil je-li čudno, da se je kapitelj sčasoma iztrošil in osiromašil radi ogromnih podatkov za obrambo domovine?
Nevtraliteta.
Nevtralna je ona država, ki ne pomaga nobeni vojskujoči se državi v nobenem oziru. Logično bi bila torej mogoča le popolna nevtraliteta. Ali temu ni tako. Poznamo več načinov nevtralitete, in sicer: blagohotno, prostovoljno in oboroženo, dalje delno in celotno. Blagohotna hoče pomagati eni vojskujoči se državi in je torej v nasprotju z bistvom nevtralitete. Nevtraliteta more biti,tudi neprostovoljna, vsled državnih dogovorov, v tem slučaju govorimo o nevtralizaeiji katere države. Tako je nevtralizirana Švica (po pariškem dogovoru iz leta 1815.), Belgija (po londonski pogodbi iz leta 1831.). Luxemburg (po londonski pogodbi iz 1.1867). država Kongo v Afriki (po berlinskih dogovorih iz leta 1885.). Jonski otoki (po dogovoru iz leta 1863.), dalje okraja Cliablais in Faucigruv na Savojskem (po dunajskem dogovoru i in Sueški prekop (po carigrajskem dogovoru iz leta 1888.). — Oboroženo nevtralnost pa imenujemo ono, kadar hoče varovati katera država svojo nevtraliteto tudi z orožjem in se v ta namen tudi oboroži.
Natančno še niso določene d edinosti in pravice nevtralnih držav. V splošnem pa veljajo te določbe -.
Dolžnosti nevtralnih držav:
1.	Nevtralni ne sme podpirati nobene države in kar dovoli eni. mora tudi drugi.
2.	Nevtralna država ne su:e dovoliti nobenega prehoda čet vojskujočih se držav. Bojne ladije smejo ostati v nevtralnem vodovju le 24 ur in smejo tekom tega časa popraviti svoje poškodbe kakor tudi nabaviti proviant. Prepovedano pa je, da bi se preskrbeli z orožjem ali vojnim materi-jalom. Sovražne Čete, ki pridejo v nevtralno državo, se mora raz orožiti. Čete prehranjuje nevtralna država, stroške ji po miru povrnejo. Prepovedano je tudi na
bando.
4.	Izrazi simpatij od strani prebivalstva nevtralne države so dovoljeni.
5.	Nevtralna država se mora podvreči pravilno izpeljani preiskavi in efektivni blokadi.
6.	V nevtralnem vodovju je za-seganje trgovskih ladij vojskujočih se držav nedovoljeno.
IŠČEM SLOVENKO
za splošna hišna dela. Dobra plača. Vprašajte v četrtek ali petek po 4. uri popoldne.
F. Peterka. 1865 Cornelia St., bet. Woodward & Ontlcrdonk Av. Ridge woo ti. Brooklyn. N. Y.
Kje se nahaja ALOJZIJ ROLIII.' Pied par leti je bil v St. Marys. Pa. Doma je i/, podgorske fare. Prosim ga. da se mi javi. ali pa če kdo drugi iz iste fare ve za njegov naslov, naj mi piše. za kar mu bom hvaležen.— Andrew Faber, Sanatorium, Warrensville. Ohio.
Pravice nevtralnih držav.
f
1. Ce vrši nevtralna država svoje dolžnosti, potem sme zahtevati, da čete vojskujočih se držav ne gredo čez njeno ozemlje, da ne '(22-24_9)
nabira nihče vojakov v njeni de-j------
želi in da ne zapleni nihče nobe-	ROJAKI POZOR!
nega blaga nevtralne države. | Čuje se, da se po Ameriki slabo
do-do-
$3 do $5 na dan. Če katerega veseli, naj pride ali pa piše na:
Jernej Sitar, Iiox 75, Green Spring, AV. Va.
2. Motenje trgovine in prometa; dela. Tukaj pri nas je pa še vtralne države je po možnosti volj dela pri- tajsih. Plača je
bra, zasluži se od
nev
zabraniti.
3, Nevtralna državna in privatna lastnina je je nedotakljiva. Trgovske in bojne ladije, ki jih opremljajo bojne ladije nevtralnih držav, niso podvržene preiskavi. Nevtralna zastava krije tudi blago vojskujočih se držav, izvzeinši vojne kontrebande. Na sovražnih ladijah je treba
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. nazna-rejiyarao, da jiii bo obiskal naš pot-
.spektirati blago nevtralnih držav.
Blokada.
Kadar izpre katera vojskujoča država sovražni prostor, trdnjavo ali pristanišče, pred vsakim prometom, tedaj govorimo o blokadi. Običajno pa se rabi beseda blokada le za izprtje pristanišča ali o-
ISCEM DEKLE
bali. Pravica, izpreti celo sovraž- Slovenko za oskrbovanje
nik
Mr. OTTO PEZDIR,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom teplo priporočamo. S spoštovanjem
llpravništvo Glas Naroda.
no obal v nekdaj po
od
dveh
vojnem času. je ze - otrok v starosti eden 4 let {lru_ mednarodnem pravu gi pa s mc,Seeev_ p,^ po Jogu.
„ - i voru.
m ta pravica ugotovljena. \ azna j	3Irs M X)cl-o-anc
pa je razlika efektivne in fiktivne w J.	' ,
Li-iVj^ t,,. ,	... "**»0 \\. -Jb. St., New loi-K City,
blokade. Llektivna je ona blokada. ki se tudi dejansko vrši. fiktivna pa le ona. ki je pač naznanjena. ki je pa nihče ne vrši. Po-
slednjo so posebno v prejšnjih časih večkrat uporabljale velevlasti
.ew (21-23—9)
POZOR, ROJAKI!
V zalogi imam veliko novega medu in ga razpošiljam v posodah od 10 do 60 funtov. Za obilo
proti balkanskim državam. V zad- naročil se priporočam rojakom: njem času pa se priznava po med- _ Joseph Tomsie, narodnem pravu le efektivna (1'-28—9)	Goodman, "Wis.
blokada. Predno se prične efektivna blokada, je treba to nazna-
PRIPORO-
NAZNANILO IN ČILO.
niti, m sicer navadno diplomatic- Bojakom v državah Wisconsin
mm potom \ krajih, kjer se vrsi in Minnegota naznanjam0j da bo
efektmia blokada, se to po moz-|0biskal ondotm} večje slovenske
nosti tudi javno razglasi. Lnako	„ . , . i. -i
, , ,	.inaselbine na potovalni zastopnik
Mr. IVAN ZUPAN,
. , , , .	_ , koji je pooblaščen pobirati naroe-
veri blokiranemu ozemlju. Posle- nifl0 za list ali sprejeinati la3e
dice blokade so: \saka ladija so- ter ^ za tQ pravoveljayija v razne države, ki hoče iti iz blo-, potrdila
ki ranega ozemlja, je plen države, Mr; IVAN ZUPAN je večletni ki vrsi blokado. Le katera nev
IMENIK in CENIK
najglavnejših zdravil svetovnoznane lekarne
PARTOS v new yorku
PARTOLA za čiščenje krvi in želodca ter redno stolico................$1.00	5 za	$4.f0
PARTOVVILL za želodčne bolezni ........................................................1.00 • 5 za	4.00
PARTOHERB za bolezni na leiicah ....................................................1.00	5 za	4.00
RHEUMA - BALSAM & POWDER za revmatizem in kostenico	-'.00	5 za	4.00
PARTO-GLORY za živčne bolezni, slabost in slabo spanje _______1.00	5 za	4.00
PARTOCOUGH za kašelj, prsne in plučne bolezni ........................l.oo	5 za	4.00
PARTOCURA zoper glavobol ................................................................1.00	5 za	4.00
PARTOLIN zoper izpadanje in poraščanje las............................1.00	5 za	4.00
ERLAUER WATER & POWDER za očesne bolezni ....................l.oo	5 za	4.00
PARTOC\ L za kožno srbenje in rnazulje —.....................................1.L0	5 za	4.00
PARTOSWEAT za potenje nog..........................................................1.00	5 za	4.00
PARTO-BISQUITS za sifilis ................................................................4.00
TRIPLETS No. 1. za akutno kapavico (triper)................................2.00
2.	za zastarelo kapavico............................................; ,0J
3.	za polucijo a i gubitek semena ........................2.00
4.	za beli tok žen ........................................................2.00
PARTOBRACE zoper onanijo in slabo možko naravo ................1.00 5 za 4.00
PARTOCREAM & SOAP za one, kateri imajo mazulje po licu
in one. kateri žele imeti gladko kožo.................... 1.00 5 za 4.00
ELSAWATER zoper osivele lase............................. 1.00 5 za 4.0j
Naročila je pošiljati na:
THE PARTOS PHARMACY. 160-2nd Ave., New York^
se mora blokada tudi naznaniti j vsaki ladiji, ki se bliža v dobri
tralna ladija krši določila bloka-! de. tedaj postane plen države, ki
so trudni k našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo;
blokira. Moštvo ladije. ki je za-L„j„- i____- - v- i i
, ... v, , 1 sedaj jih bo pa v resnici obiskal. padla vsled kršitve določil bloka-	i	* • -
\	.	. T ... i Cenjenim rojakom ga torej naj-
de, se ne sme kaznovati. Ladija.1 tfkTV]p-5o nwn.n-nS^n
ki je kršila določila blokade, pa
medtem že dosegla nevtralno pristanišče, ne zapade nobeni kazni.
DAROVI.
/ Za rojaka John Zupana, R. F. D. 12, liox 1 li, Grove City, Pa., so darovali:
Enumclaw, Wash.: John Polajnar $1.
La Salle, 111.: Frank I. Koma-tar 50č.
Hay Shore. L. I.: Louise Levstik $1.
Windham, Mont.: Frank Grebene $1.
New York, X. Y.: Lovrenc Šu-steršič 25c.
toplejše priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
HARMONIKI!
bodisi kakorSnekoll vrste Izdelujem it popravljam po najnižjih cenah, a dd< trpet no in zanesljivo- V popravo cai»6 ■ljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 1» let tukaj v tem poslu In sedaj v svo jem lastnem domu. V popravek v zamen kranjske kakor vse druge harmonik, ter računam po delu kak o rS no kdo zahteva brez na daljni h vpraianj.
JOHN W£N£tL
1017 E. 62nd St.. Cleveland, Ohio.
SVARILO.
Po zanesljivih virih sem seznal, se ,nek Slovenec, ki potuje z zlatnino po slovenskih naselbinah, predstavlja rojakom v mojem imenu za "Ivana Pajka iz Cone- ) maugli. Pa." in daje tudi v mojem imenu nekaka potrdila in garancije za prodano blago.
Ker pa jaz nisem z nobenim v kaki stiki v moji trgovini z zlatnino in le redkokedaj obiščem rojake izven naše okolice, zato opozarjam rojake, da ne verujejo drznemu prodajalcu, da je on res IVAN PAJK. Pač pa pošljem na zahtevo moj velik cenik, in sicer brezplačno.
Trgovec, ki skriva svoje ime, mora imeti jako slabo vest, posebno pa še. a ko si prilastuje drugo ime. Ako dotičnik ne preneha zlorabiti moje ime, se bova v kratkem sešla v hiši pravice.
Ivan Pajk, slovenski trgovec z zlatnino in
srebrnino. L. Box 328, Gone in a ugh, Pa. (22-24—9)
IŠČE SE
kurjače za apnence. Javite svoje skušnje in plačo, ki jo zahtevate. Pišite v angleškem, nemškem ali slovenskem jeziku.
m
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri so nameravali potovati ▼ staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svo. jih mestih, ker so vse paro-brodne dražbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodjmo pravočasno poročali na tem mestu.
Tvrdka Frank Sakser.
OffLAS
Cenjenim rojakom priporoča® svoja
VJJtAVNA VIHA
te najboljše** grosdja.
Lansko rudeče vino po 40* gmi. staro rudee«* vino po 454 galona lansko belo Tino po 454 g&L is najboljše staro belo vino po 504 gal. 100 proof močan tropinjeve« salone *12. 10 «r*lon pa $25 Vino pošiljam po 18 in 19 nL Vinarna in dktOMjn Uia* w
Pozor roja ki !
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretira«
ne in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vanj vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno sta vi j an je poslopij, čiščenje zemlje in drage vabljive pi etveze^ katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske naselbine v Wausaukeej Wis. kjer ima že mnogo rojakov kiipljen svet in jih je tudi že le-po številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta< svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlie v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaka A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informal cije in mapo tamošnje slovenske farmerske naselbine predno greste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po brezpotrebnemj tratiti.
'KRACKERJEV' BRIiNJEVEO
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, i m port? ran i h jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SL1VOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Po itni naročila ae točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-0 J, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
30 dni prosto za poskušnjo
Podpišite svoje ime v KUPON spodaj ter nam ga pošljite takoj, nakar vam pošljemo na dom
VIKTOR GOVOREČI STROJ
ali
COLUMBIA F0N0GRAF
ter 12	spevov ZASTONJ
za 30 dni na poskušnjo.
Po 30 dneh poskušnje, ako ste zadovoljni, lahko obdržite stroj ter plačate
$2.00 NA MESEC
S strojem v«rn pošljemo pismeno jamstvo za 15 let.
Ta kupon je d( ber za vse dele Združenih držav in Canade. Odpošljite ga takoj na
SAUL BIRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 133, NEW YORK.
Victor	...	Columbia
Ime		
! Naslov		1
Z« odjemalce v New Yorku imams odprto zvečer in v nedeljah.
*
t i i i i i i
<aA» orifc	oAk
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.
atak
Apt«al R«t. IS I. Trunk
jfTdobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma Dokri-jejo veliki'stroški. Dobiti je pri:
Siovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Stmt, New York, N. Y.
1 * ^_' __
» > » > »
i
»

'MYMMmMMWMYM^
0 možu, KI JE DKBHDEL SVET.
*oman 20. stoletja.
-1— . ■
Spisal Holt W. White; za "Glas Naroda" priredil
ammmMmmttamL
(Nadaljevanje.)
—	Pišite toraj:
Aero, 24. septembra.
Jaz, John Strong, naznanjam, da se boin začel pogajati z vsem svetom. S svetom kot takim nimam nobenega spora, vendar si ga hoeem osvojiti. Moj sedanji sovražnik je samo kralj Balkanski, in žujim bom najprej obračunal. Itekel s€-iu mu, da naj se umakne s prestola, cesar pa ni l»»t«'l storiti. Napadel s«-m toraj glavno mesto njegove države in mu cul vedel hčer, ki je sedaj moja nevesta.
Predlagam toraj evropskim velesilam, samo Velika Britanija je izvzeta, da naj toliko uplivajo na kralja, da l»o odstopit. < V se jim posreči, bom opustil svoj sedanji ira.-rt in ne bom nedle^oval celega sveta. V .slučaju, da pristane, bom jaz zasedel prestol Balkauije. prineezinja
bo jta postala moja žena.
Velesilam dam samo 48 ur odloga. Ako ne dobim pr preteku tega easa povoljnega odgovora, se bom poslužil oje stare metode bojevanja.
John Strong.
Ko je urednik še enkrat prebral, kar je zapisal, je zmajal z glavo in zažvižgal.
—	To je prokleta stvar... Malo preveč osorni ste. Tudi vele sile so relo trmoglave. Ne vem.ee se ho Vam posrečilo.
—- < V hočejo, je dobro, če pa ne. je tudi meni prav. Vaša na loga je le ta. da natisnete to razen za list tudi na par tisoč plakatov, katere razpošljete v vse kraje sveta.
—	Velja!
Ko se je poslovil o«I gospodične Iluntove, je šel z"Hangleyem k staremu Billu in počakal noči.
Okoli enajste ure zvečer sta se zopet dvignila v /.rak in dospela naslednji dan proti večeru v Aero nazaj.
Diani je moral vse povedati, kar se mu je zgodilo na poti, potem je pa legel k počitku.
Ntkdo ne more popisati, kakšno vrvenje je nastalo v Bomber-'
gu. ko so dospeli tja prvi plakati s Strongovim ultimatumom. _
Kralj je hodil zamišljen in ukrepal, ka ko bi se rešil iz zagate. Pozneje je sklical vse državnike k velikemu posvetovanja. Navzo či so bili tudi poslaniki drugih držav. Pogovarjali so se in razmo trivali, do zaključka pa niso mogli priti. Slednjič jih je kralj od pustil. Češ, da bo ukrenil po svoji pameti, pa naj se zgodi karkoli hoče.
Strong je medtem obvestil gospodično Huntovo. da naj obišče nemškega cesarja in mu pojasni njegove načrte in sklenil poklica ti lorda Belliughama v Aero. — Dober prijatelj je — je premišljeval sam pri sebi in veliko nam lahko koristi. Njegova jahta je za na« izvanredno velike važnosti.
^ 11 angle vu je naročil, da naj se takoj odpelje z "Di" ponj, kar je iznajditelj. čeravno nerad, vseeno storil.
Ko je dobila gospodična Iluntova od Stronga naroČilo, se jt takoj odpeljala v Berlin in že med potoma obvestila cesarjevo ka binetno pisarno, da je poslanka gospoda Stronga in da mora na vsak način govoriti s cesarjem.
Ni Še dobro odšla /. berlinskega kolodvora ko je že zapazile za seboj več oseh, ki so jo prej sumljivo gledale. Kaj naj zopet to pomeni" — je rekla sama pri sebi. — Človek pa res ne mor« napraviti nobenega koraka, da bi ne imel čete ogleduhov za se »jo j.
V hotelu je naročila sobo in bogato večerjo. Okoli nje se jt »akoj nabralo preeej možkih, ki so jo spraševali o vseh mogoči! stvareh. Nekaj časa jim je odgovarjala, potem jim je pa rekla, dt je trudna in da mora iti k počitku.
Naslednji dan .se je ravnatelj hotela zelo začudil, ko je vpra hal po.slanee z dvora za rospodično liuntovo. Ko ga je pripeljal pred vrata njene sobe. je bila časnikarska poročevalka že po koncu.
Ali ste pripravljeni gospodična T — jo je vprašal. — Na dvoru so mi dali povelje, da naj pridem po Vas.
—	Da, da. takoj houi. Počakajte še malo. — Deklica je bili nekoliko v zadregi. Marsikaj je že doživela v svojem časnikarske,,
poki,en, nikdar se j, pa ni sanjalo, da jo bo sam cesar vabil k sebi.
Nekako zmedena je sedla v kočijo in eelo pot ni izpregovo rila niti besede.
Častnik .jo je vodil po dolgih hodnikih med stražami in jo sled iijie pripeljal do vrat cesarjeve pisarne. V veliki zadregi je bila mislec da je cesar osorer, človek, ki jo bo prav pošteno nahrulil ces, zakaj fa zasleduj«. Tudi ta strah jo je hitro minil.
< esar ji j,- ponudil stol in jo vprašal, zakaj je pravzaprav prišla k njemu in česa feli.
Iluntova je postala naenkrat zelo zgovorna. Pripovedovala mu je o Strongu. Diani iu kralju Balkanskemu. Povedala mu je sko raj vse. kar ji je bilo znano. Naenkrat jo je prekinil cesar:
—	Kdo je pa pravzaprav ta Strong?
Iluntova se temu vprašanju ni malo začudila. Vedno je misli la. da goji cesar do njenega zaščitnika veliko spoštovanje in da ima pri njem ze vsaj toliko ugleda kot vsaki manjši evropski via dar.
Gospo,! Strong je zelo imeniten in velik mož — je rekla po dolgem obotavljanju.
Cesarju se je zmračilo lice. Nekaj časa je gledal predse, potem pa vprašal: — Vi ste, časnikarska poročevalka, kaj ne gospo dicna?	-	® 1
—	Da, Veličanstvo.
Cesar je pogledal v debel zapisnik, listal nekaj po njem in rekel z zadovoljstvom: — Vi sto gotovo že prišli z velikim številom ljudi v dotiko?
—	Seveda. Kdo bi pa prišel, če ne časnikarski poročevalci Do-sedaj sem irnela vstop še v vsako hišo. Ponekod me imajo radi ponekod pa zopet ne, ker je že znano, da ljudem naše vrste, ni nobena stvar nikdar dovolj jasna.
Cesar se je. nasmehnil.
—	Kaj pa če jaz ne bom hotel sprejeti pogojev gospoda Stronga T
—	Svetovala bi Vam, da se uklonite. Ali veste, kaj je napravil kralju Balkanije! Ista usoda preti Berlinu.
Nato mu je začela pojasnjevati, kakšen zrakoplov ima na razpolago. kako učen je Hanglev in kako strašno eksplozivno moč imajo bombe, katere je on iznašel.
Kralj je poslušal, začel hoditi semtertja po'pisarni, slednjič pa obstal pred Huntovo rekoč:
—	Vse je lepo, kar ste mi povedali. Skoda da ste po nepotrebnem izgubljali besede. Povejte Vašemu Strongu, da jaz nisem kralj Balkanski, in da se ne dam tako hitro oplasiti. Povejte mu. da ne sprejmem njegove, ponudbe. On je premlad, da bi mi kaj zapevedal. V mojdi očeh ni ničesar drugega kot predrzen pusto-
da mu moje besede do ničiee po-
ualogo in sem mu povedala vse, kar bi se pa ne upala nobena govo-
Jaz sem izvršila svoj. eni mu imela povedati.
— Oho! — tako naravnost
•iti.
Po teli besedah je zmajal z ramami in se vrnil nazaj v pa-
ačo.
Gospodična Iluntova se je morala odpeljati na Dunaj, ker je ilo z Berlina predan "-. .]a bi zaniogla brzojaviti Strongu v Aero.
BB BO
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v nnijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim raaterijalom in je največja slov. linijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
▼sem tiskovinam za vsako drnitno, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO to
da ste admljni s tiskovino in da'so izdela natančno, kakor želite. Predno ■o obrnete kam drugam, pišite k nam po cene za vsako tiskovine, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 SL Gair A?c., Cleveland, Ohio
11 Yt rr
® ® d) a>
NAJBOLJŠA
<*> a) <D <s)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortiandt Street, New York, N. Y.
Cena v platnu mani $1.00. Rojaki y Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Qair Ave., N. E.
Kadar potujete v stari kraj
sli kadar ste na poti skozi New York, pridite k Bvojemo rojaku ▼
Bi HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145.Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponori, najboljše in najes-nejie postrežem. I £ vratna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe sa spavanje.
OM (tri Jsdfla) 21 csatsr.	Spsvsaje 25 ccstsv •
Z ve ies poŠto van jem	JANKO TU S KAN, lastnik.
Domača naravna ohijska vina
kakor:
CATAWBA, IWES, IN CONCORD
prodaja
JOSIP SVETE,
1780-82 E. 28tli St.,	Lorain* Ohio I
Conk or d, rudečo vino po____60c. galona,
Catawba, belo vino po......80c. galona.
Pri naročila 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order.
Vina so popolnoma naravna, kar jam
m
—	Veličanstvo, ali ste že pozabili, kaj se je zgodilo v Bom-bergu ? '
—	Berlin in Bombfrg čisto nekaj drugega. Ce bi prišel mesto Vas Strong k meni, l>i ga drugače sprejel. On je morilec in ničesar drugega. On zna moriti, ne pa vojskovati.
—	No, to je slednjič skoraj čisto vseeno.
Iluntova se je stresla. Tako mučno ji je bilo. da bi najrajše ueznanokam pobegnila. Deklici je šinila vsa kri v lice iii le toliko," •la se je premagala.
—	Veličanstvo — j«* rekla slednjič — hvala Vam, da ste mi lali tako krasna navodilu za gospoda Stronga. Vrjemite mi, da nisem od Vas kaj takega pričakovala. Dovolite mi, da Vam še nekaj povem. Strong mi je tudi naročil, da bo začel v teku treh dni bombardirati I>erlin. če ne pristanete. Sedaj toraj veste, kaj Vas čaka. Št* tri dni imate t^sa.
—	To jf pa že višek predrznosti! — je vzkliknil cesar in pozvonil.
Na pragu se je prikazal častnik.
—	Spremite to »lamo na cesto in jrlejte, da nikdar več ne pride v bližino palače.
Častnik .se je priklonil in pits!il Huntovo naprej. Xa vratih ;«• je zelo prijazno poslovil od nje.
—	Oprostite gospodična, še nekaj l»i Vas rail vprašal. Nisem radoveden, kaj ste poverili s cesarjem, ampak vedel bi le rati, 11 la j host e odšli iz Berlina.
—	Ali se tako zanimate zame?
—	Vsak mladenič bi se zanimal za tako lepo deklico kot ste Vi. Povedati sem Vam hot'-! samo to, tla ste danes vprvič in naj-irže tudi zadnjič govorili s cesarjem.
—	Zakaj pa?
—	Ker se že nocoj po;!.« na velike vojaške vaje v Kiel.
Izšla je
Kina knjiga i
"VOJSKA MA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naroil li smo Tež iztisov te knjige is j* sedaj ««aj. rojakom aa iaa»a-lago.
Knjiga "Vojska aa Balkana" sestoji iz 13 posameznih aeiitkov, obsegaj očih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o premij eno s 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so vražniki. Sesitkom je prideljea tudi večji slovenski tamljavii balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p IS«, vseh 13 sesitkov skupaj pa stane s poštnino vred fl.Bft N* roča se pri:
Slovenk Pabli&hlng Oo., S3 rVn-t Uri H t »t	Tor\ Olt -
PRIFOROClLO,
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je
in
W3

Mr. M. PAPIC, 128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pravo vel javna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
—4
-iSt—£—
ROJAKI NAROČAJTE SE NA |"GLAS NARODA", NAJVEČJI [SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. ! DRŽAVAH
i*—V—
Podplata) je isnaiditaH nuuspešritj -te tinkture na aretn Aken tinkture 1»
- Ženskam In noilda. kateri jo rabijo, zrastejo v ie-»tifi tednih lasje popolnoma. ne budo izpadali in ne bodo oaivell.
_ ____Ravno tako
zraste možeml v YaatJb tednih brada in brka. ki n« bodo izpadale in ne bodo postala sive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem. koetiboi. tr-Kanje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane, opekline. bale. tore, kraste in korja očesa, bradavice, potenje nos. zebiine itd. odstranim t treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washington a. znamenje, da so čista in najbolj o »p sins Pilita takoj po ceniki Pošljem ca zastonj.
JAKOB WAX0I6,
ion ■. Mth St Olartland, O.
M. B. Onemu, ki U rs bil moja zdravila brca ospaha. plačam $600.
Amerika in Amerikanci«
Spisal
j. m. nune.
Slorenie PaUkhbc Company
je prevzela ▼ zalogo rojakom £e znano knjigo Ser. J. M. Tranka:
AimtTKA ZH AMEBIKANOl.
Ni nai namen izreči na tem mesta kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak t Ameriki, bodisi ▼ lasten podnk, bodisi kot darilo svojeem in posameznikov, na katerih bo ▼ stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariai ali sorodniki za deželo, t kateri biva kak član drnžine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanem iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker ae ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drago, veliko Tn*'w3 vredno knjigo. Poself-no primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 a poštnino vred. Za isto eeno se odpofljo knjigo i katerikoli naslov v etapi domovini.
- - -•> -
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
*m
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
#
S KRANJSKIH KOS B
V zalogi jih imamo dolge po 6.*», 70 in 75 cm. Kds? so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovai ni na Štajer-
akem. Iste se pritrdijo na koseče z rinkcami. ;-:
^^ Cena 1 kose je 1.10.
Kdor naroči G kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi
EJ B klepalno orodje iz finega jekla; b a
cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
Dalje imamo tudrfine jeklene srpe po 50e.
NaroČila je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortiandt Sf^ : - : New York, N. Y.
3E


(Francoskat_parobrodita družba.)
Direktna Črta da .Havre,5 Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Festal paraiki bc:
'IA:prove,\'CE
Midrainiafct
-LA SAVOIE"
M tfri
rtA LORRAINE*
udti Tilmkm
TA PRANCE*
|m »ti -i.riii tm
■zpreeal pamikl ami
"Chicago*', "La Tonraine", "Rochambeaii"in "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
sorner P«arl Si.. Chwbtonga Balldinf,
Foitni parnild odpluje j o voda« ob sradak Ur prlstaniKa Številka
f T M. R.
EOJAK1, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Canal 16S*
Denar mečete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka.
Pri meni dobite
izvrstno domače vina
galon po 7 s c. i a ▼«£.
Pri odjema več kot 10 galon dajem popust, ter se posebno pri porotam slavnim slovenskim druatvam ob puliki kake veae* lice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam Izvratne domače klobas« in TSakovratno grorerijsko blago, katerega ljubi nal narod. Poeiljam denar na vm strani sveta in parobrodne listke za rec proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam in kupuiem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v trgovski sveži. Upravljam vse t notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
PRANK 18*1 W. Z2aJ Strast,
JLRJOVEC Cikate,
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortiandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne Bmotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJAlvse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK 1 SDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ i
MMMMki