Največji slovenski dnevnik -c v Z edin jenih državah :-
Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00

GLAS NARODA
List slovenskiR delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily	[H
in the United States:-	jjjl,
Israeli every day except Sundays	if j
and Legal Holidays.	t j P
50,000 Readers	|
TELEFON: 2876 CORTLANDT.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, V. Y, tmder the Act of Congress of March 3, 1879.
NO. 8. — dTEV. 8.
NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 10, 1918. — ČETRTEK, 10. JANUARJA, 1918.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Svetovni položaj glede miru.
—OOO—>
V WASHINGTONU IZJAVLJAJO, DA JE PRVO BO DOCE GIBANJE V MIROVNI SMEBI PRIPUŠČENO CENTRALNIM ZAVEZNIKOM. — POJASNJEVAL-01 PREDSEDNIKOVE POSLANICE PA IZJAVLJA JO, DA MORAJO PRIČETI Z MIROVNIMI POGAJA NJI DRUGI FAKTORJI KOT JE VOJAŠKA KLI KA. — STALIŠČE HERTLINGA JE VSE PREJ KOT
JASNO.
ouu
True inuutlaUoa filed with the poat master at New York. N. T. on Jen. 1U, ma, u required by the Act at October tt. IH17.
Narodna kriza v Nemčiji.
-OOO-
London, Anglija, 9. januarja. — Iz na.sprotstva m-ed nemškimi strankami je nenadoma nastal ta-___ .	VBBP	T^., ,	.ko Širok prepad, da je le malo u-
Washmgton, D. < 9. januarja. — Prihod miru je panja. lla bo rao?0ee premosti-iviM'li <laiii-s popolnoma 0<1 nemškega cesarstva. Vse ti. Notranja kriza, kakoršue se
VOJAŠKA VODITELJA HOČETA ODSTOPITI. — LUDENDORFF IK HINDENBURG BOSTA ODSTOPILA, AKO OSTANE KUEHL-MANN. — SOCJALISTI SE NE DAJO POBDRITL — AVSTRIJA NASPROTUJE MIROVNIM POGOJEM, i— ISTI CILJI KOT PREJ.
Wilsonova mirovna pogodba.
-OOO*
True translation filed with tlie postmaster at New York. X. Y. on Jan. 10, 1917, as required by the Act of October 6, 1917.
jovore, h katerim so mojstri Nemčije navidez izjavlja-,bil° odkar se je počela vojna, je da žele miru in da končajo vojno na temelju pravice brez oHvojevanj ter obenem na skrivnem rovarili za dalje vanje nemške vojaške nadvlade ter pridobitve
ill provinc, so potisnili na stran vsled jasne definicije nih ciljev predsednika Wilsona. (ilede tega si je na jasnem ves Washington. Zavezniki so potom značilnih nagovorov predsedui-Wilsoiia in IJovd Georga skupno objavili svetu na na iiaein. zakai se
Ide
Politični razkol Nemčije je neposredna posledica mirovne konference v Brest-Litovsku. Položaj pa je bil še bolj poostren vsled rovo ra Lloyd Georgea. ki je jasno očr-tal zavezniške vojne cilje.
O generalu Ludendorffu, ki je vodil vojaške stranke v Nemčiji, se poroda, da je v resnici šel tak<» zakaj se bore in na kakem temelju so pri- daleč, da je za-rozil, da odstopi
l pričeti Z mirovnimi JKigajauji.	[saui in feldmaršal llindenburp
itičiiost namena, ki jo-je spoznati v izjavah obeli ako w *>(*!o še nadalje uvaževali
;ov. je razvidna tudi iz izjave predsednika Wil- nazori ka^or jih je izrazil mož vrste dr. Ktiehlmanna in gTofa Cer-nina, nemškega in avstrijskejja zu-
llfllUA
umre
■Si
ni nikake konfuzije sveta med nasprot-rainui sil.
Ofieielno izjavljajo, da grofu f'eminu. von Kuelil-ui in drugim v««HteIjem mirovnih pogajanj z Rusi-
naujejra minrstra.
Obenem pa Kuehlmannovi in
razlaganja nekaterih listov. Nekateri listi priznajo zmernost govora, toda vsi brez izjeme izjavljajo. da pogoji, katere je razložil, ne morejo biti sprejeti. Zelo značilno t" pa je, da "Vorwaerts" ni izdal uikakt-ffa komentarja in tako socialistična mišljenje ni znano izven dežele.
Avstrijski listi, kakor pravijo poročila, ki so prišla skozi »Švico, izražajo nazor, da je premjer zavrgel željo, da bi se razkosala Avstrija in zaradi tega, kakor piše "Neu Freie Presse'\ Cehi in Jugoslovani zdaj vidijo, da «o jih njihovi prijatelji v Angliji in Franciji zapustili."
"Rheiniscli WestfaellUehe Zeitung"' pravi:
liAko Lloyd Oeorge in angleško delavstvo zahtev* Alzacijo z>. Francijo in nemške kolonije Arabijo, Sirijo in Palestino za Angli-
Čeiuinovi nabori ne zadovolijo tu. : jo iu POVf>ri o voiTli odškodnini,
>kr
v,-, n, l>o mogoče iKnlaljševati vojne z zagotovili, di nemških socjalistov, ki smatra-;bi niorali	.tf>d^.br°:
i	• i- • j	- i i • io njihovo srednio r>ot m snletke mo z oz,rom dejanski vojaki
wgo zav. znikl svojf vojno Clljo m da Ul do^daj »™Z5Z foloUJ rekli: "To je preveč".
io se nobene jxKilage za razprave. Tudi ne bo zanje več prilike za ponavljanje izjave, t* hočejo zavezniki spoznati cilje centralnih sil, naj I »pijo in vprašajo zanje.
in zahtevajo, da se državnozborska resolucija izvede odkrito in brez! "Frankfurter Zeitung" pravi: kake rezerve.	| "Samo premagana Nemčija bi
Z največjim zanimanjem se pri- mogla misliti na pogajanja poo čakuje odgovor centralnih držav pogoji, katere je razložil Lloya
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. 10, 11*17, as required by the Act of October e. 1917.
Washington, D. C., 9. januarja. Oficielna Nemčija ve danes natančne pogoje, na podlagi katerih lahko sklenejo centralni zavezniki mir. Zelo dvomljivo je, če je tudi nemški narod izvedel za Wikono vo poslanico, toda izvršilo se je vse potrebno, da bo prišel govor tudi v roke misleče nemške mase
Nemška vlada ter militaristična pruska kasta sta dobili kopije predsednikovega govora potonr o ficielue Wolfove agenture.
Tej agenturi so jo poslali ameriški uradniki iz Iiaaga; Nizozem sko in iz Berna, Švica, takoj za tem, ko je bila predložena včeraj pred skupnim zasedanjem kongresa.
Zrakoplovi bodo vrgli na tisočt in tisoče izvodov predsednikove poslanice, prevedene v perfektne nemščino, v nemške strelne jarke zato, da bodo čitali vojaki originalno poslanico, ne pa ponarejenih in potvorjenih verzij, katere bodo morali najbrže nemški časopisi ti skati pod pritiskom kajzerjevt vlade.
Najbrže bo (priredilo na stotine ameriških zrakoplovcev, ki se ada; vadijo v Francijo, prvi "zračni na pad'" na Nemčijo -ter bodo pri teir metali kopije govora.
Storjeno je bilo tudi vse potreb no, da se raztrosi Wilsonovo posla nico po Avstro-Ogrski, kjer je na
Mirovna pogajanja.
ooo
TROCKI SE JE VDELEŽIL MIROVNIH POGAJANJ V BREST LITOVSKU. — NAPADE ENTENTO. — TROCKI PRAVI, DA SO ZAVEZNIKI POSKUŠALI ZAPLESTI RUSUO V NEČASTEN MIR. — NE SKLE NE NEČASTNEGA MIRU. — NE KLANJAMO SE IMPERUALIZMU. — BOLJŠEVIKI PRIZNAJO NEODVISNOST UKRAJINE.
-ooo-
zaveznikov sta 11a tako natančen in tako pO-!na sobotne izjave premjera Lloyd George. To je nov vojni govor in tisoče in tisoče nepoučenih ljudi
___________ _	_	(lAAriNiu n Bnrrlf>ulrili vninik	nnt nn Iraias! t..' —« 1rAnX.il.	:	--!	_____l___■ ■
l" dr
Pogoje oben na«*in
i;e, da ne preostaja zaveznikom ničesar več za storiti.
Prihodnji korak mora napraviti Nemčija.
Sedaj je čas za centralne sile namigniti, če so bili od-itoarčni v svojih izjavah glede demokratičnih idealov pa če so bila vsa zagotovila, dana v Brest-Litovski rvoni konferenci, le navidezna in hinavska.
Značilna poteza stališča te vlade kot ga je označil edsednik Wilson in kot so ga nadalje pojasnili danes ugi visoki administraeijski uradniki, je ustrajanje na-vlade pri tem, da izve, s kom se bodo pogajali odpo-inei Združenih držav, kadar se bodo končno pričela mi-vna | h »gaj anj a.
| m »jasilila predsednik Wilson in Llovd Ge-	°	vojnih ciljih, pot, po^ kateri bi se^ končala vojna,
iTepricani so, da Nemčija m nje- bi ostala odprta le t^daj, ako je gi-tW4- zaveznice ne morejo odkloniti banje, ako je pričela Anglija in odgovora v kakršnokoli obliki in druge emteratne zaveznice, dovolj da mora biti odgovor bolj določen močno, da se nadomesti Llovd in jasen kot je bila katerakoli George, Ciemeneeau in baron Sou-prejšnja izjava o njihovih ciljih, nino z možmi, ki priznajo nemo-Toda, ako nemški listi pravilno S^o naravo teh govorov in da od poročajo tamošnjo situacijo, je ek- takega priznanja izvajajo posle-; speriment, katerega so izvršili bolj- dice."
še viki nad nemškim postopanjem z 'Nachrichten aus Deuesseldorf' ozirom na princip neosvajauja, po- pravijo:
vzročil v Nemčiji zmedo.	j Poglavitna točka v govoru je, i
ki bi takoj začeli revolucijo z«, dosego miru na podlagi predsedni kovih pogojev.
aze.
da t
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. 10, 11)18, as requi ^><1 l»y 'he Act of October 6. 1917.
Čehi in Slovaki v Združenih dr-
>o
zavah niso zadovoljni, ker se pred-
Poročila iz glavnih mest nev^-'da Llovd George obvezuje Anglijo, ise,dnik Wilson ni izrekel za enega tralnih držav, ki meje na Nemčijo da se bo borila do zadnjega izdih.- j vojnih ciljev Združenih držav, da ».»« »lfli.«l>iiL- VVil^.ii r^L-Lmil .»Mii.m kažejo prevladajoče mnenje, da se ljaja. Toda ne vrjamemo, da bi se se da pravica Češki za osvobode-1 Y.7 ,	, , JT p tJe.idogaja najhujša politična kriza v nemški narod hotel boriti -do zad- nie- Ravnatelj slovanskega časni-
I m »I no vrednosti vsake obljube in zaobljube, dokler ne pri- | zgodovini Nemčije, kar je posle- njega izdihljaja za te vojne cilje. :karske*a arada Gaza H. Mika je ha ja slednja od večine drž«rivnega zbora kot zastopnika dica nasprotstev v nazorih med vo- O Alzaciji in Lotaringiji ni za nas izdal izjavo, da se objavi in se ti. ni-kega naroda, ne pa od vojaških voditeljev Nemci- jaškimi in nevojaškimi voditelji govora; zaradi tega ta cilj ne more je, kt so tekom vse vojne brezobzirno kršili vse svoje za- sle<ie vladnega postopanja z Ru- pripomoči do miru. Poskušalo se!.
obljube.
V "vezi s tem vlada sedaj precej negotovosti glede v-prašanja, koga bo koncler Hertling pravzaprav predstav- vor Lloyd Georgea; toda prišla so re pnsiliti do mira ljal: ali nemško krono ali državni zbor. Če pa oba, kate
reca v večji meril
Pred nekako sedmimi meseci
sijo.	, je, zvaliti kak dvom na pogajanja je predsednik Wilson v simpatični
Niti oficjelni niti po-loficjelni v Brest-Litovsku. Samo meč more obliki govoril o aspiracijah Čehov nemški odgovor ni bil izdan na go- prepričate te sovražnike in jih mo- hi Slovakov. Nekaj mesecev pred
tem je naznanil, da mora imeti vsak narod pravico, da sam dolo-či način svojega življenja.
Te štiri stranke so predložile program, katerega je Vse to se bo lahko razvilo v zelo važno vprašanje, če Hertling sprejel. —
Predsednik Wilson in državni department sta bila zelo interesirana pri tem, ko sta videla, v kako veliki meri odgovarjajo razmišljanja Hertlinga željam večine državnega zbora.
Oba sta zapazila, kako skrbno se je izogibal vsakega omenjenja mirovne resolueije, sprejete v državnem zboru dne 19. julija 1917, v kateri se je zahtevalo mir na pod lagi sporazuma in sprave obenem z izkljueenjem nasilnega prilaščanja ozemlja ter političnega, finančnega in ekonomskega zatiranja.
Predsednikovo poslanico splošno komentirajo v Wa-tovi, bi bilo razjxilozenje v ofieielnih krogih tako, da|shingtonu. Povsod prevladuje prepričanje, da je to eden ><• čaka na njegove prve izjave in sieer soglasuo z vojnimi najbolj važnih dokumentov cele vojne ter mojstrsko de-< ilji kot sta jih ugotovila predsednik Wilson in Llovd Jo državniške umetnosti.
Oeorge.	Skoraj nobene kritike ni čuti glede značaja poslani-
Donuievajo pa, da bi se v trenutku, ko bi se doseglo ee kot celote, konkretne mirovne i»ogoje, podvrgel ]>olitiki militaristov. Številni republikanci pričakujejo pojasnitve Wilso-kojih cilj je obdržanje čim večjega dela zasedenega o- nove izjave, da se odpravi ekonomske ovire, s čemur bi se
bo skušal von Hertling poslovati kot predstavitelj nemškega cesarstva.
Vedenje Hertlinga in njega stališče je bilo tudi v Nemčiji povod Številnim konfuzijam. Vse kaže, da nihče ne ve, če predstavlja on ideje utilitarističnega režima ali I »a bolj demokratične ideje državnega zbora.
Nihče ni tukaj pripravljen izjaviti, kako daleč mu je zaupati kot predstavitelju demokratične politike in kako dalee hi bil ]>od vodstvom kajzerja, Iliiideiiburga. Luden-dorffa in ostalih zastopnikov utilitaristične klike.
Dokler se njegovega statusa in avtoritete jasno ne u-
zemlja.
Stališče Hertlinga glede Alzacije in Lotarinške je znano. Do časa njegovega nastopa kot koncler ja je nasprotoval v vsaki svoji izjavi vsaki misli, da se popravi storjeno zlo, ko se je odtrgalo to ozemlje od Francije.
Pred kratkim pa je, govoreč o bodočnosti Alzacije, izjavil:
— Inkorporaeija Alzacije v Južno Nemčijo in Lotarinške v Prusijo je pravilna pot. Med tem časom pa naj bi bili Alzacija in Li>tarinška kot popolnoma avtonomna zvezna nemška država. Nočem se lotiti stvari sedaj, kajti vprašanje ta trenutek še ni rešeno. Hočem le ponoviti da bora hodil po stezi, ki vodi k cilju v interesu Nemčije.
Kanclerstvo Hertlinga se je smatralo kot nekako no-vost in koncesijo nemškemu državnemu zboru in sicer
ko se je posveto
gotovo uvedlo princip proste trgovine v celi svetovni trgovini.
Poslanec Britton iz Illinoisa je izjavil, da ne ljubi tona poslanice, kajti slednja baje zapira vrata miru.
On je bil skoraj osamljen v tem svojem mnenju, kajti prevladovalo je splošno mnenje, da se je s tem veliko bližje privedlo mir, če je na strani Nemčije sploh kak pristen namen opustiti njene militaristične ambicije.
Pojavile so se tudi debate glede vprašanja, kateri izmed nagovorov je ostrejši: Lloyd Georga ali predsednika Wilsona.
JUdi ^velike jasnosti in kratkosti, kadar pride do definicije pogojev, nudi poslanica predsednikova tudi večjo moc sklepa in jasnosti v namenu.
Da bi pa mitttalistična skupina t Berlinu slučajno prezrla, se je lotil predsednik nitetevanja svojih

Ohrabren vsled vsebine številnih slovesnih deklaracij v enaki obliki je češko-slovaski narod sklenil, da odpove vdanost habsburški hiši in je napovedal osvobodilno vojno. —
Pomislite, kaj bi odgovoril George Washington, ako bi mu po letih krvavega trpljenja kdo premagal, da naj bodo kolonisti zadovoljni s samo avtonomijo.
Vsak poskus, rešiti problem Srednje Evrope na taki podlagi bi bil samo delna razrešitev. Ravno tako kot berlinska pogodba, bi to samo odložilo vojno. Prej aH slej se bodo zatirani in nezadovoljni narodi vzdignili in bodo raztrgali pogodbe v cunje, ker so bile sklenjene brez njihovega privo. Ijenja.
Ako se zavezniki odločijo, d h prezro voljo deset mil jonskega naroda, potem bodo morali prej ali slej, dokler so pripravljeni dovoliti uničevanje Čehov in Slovakov, priznati in privoliti njihovo pravico, da določijo svojo politiko in svoj način življenja".

Avstrijski listi komentirajo govor na podoben način.
Dunajska "Neue Freie Presse" pravi:
4 4 Lloyd Georgovi mirovni pogo ji niso nič drugega kot brezobzirna misel, oblečen« v mnogo be#ed. da bo odločila sila; da se mora nadaljevati vojna, dokler se bm-dvomno' dočene, kdo je moČn<j£L Lloyid' George nawimja svoboda we narode z
— - -
r - *
True translation Hied with the po«t master at New York. N. T. on Jan. 10, 1J>18, as required by the Act of October 6, 1017.
Amsterdam, 9. januarja. — Poročilo iz Brest-Li-tovska pravi, da so voditelji delegacij, ki zastopajo Rusijo in centralne države, imeli včeraj preliminarna posvetovanja.
Seji je prisostvoval boljševiški zunanji minister Leon Trocki, nemški zunanji minister dr. Kuehlmann. avstrijski zunanji minister grof Cernin in turški veliki vezir Talaat be j.
Za danes je bila določena plenarna seje delegatov.
Pozneje so zastopniki centralnih držav imeli konferenco z Ukrajinci.
London, 9. januarja. — Boljševiški zunanji minister Leon Trocki je prepričan, da ententne vlade žele, da bi Nemčija sklenila za-se ugoden separatni mir z Rusijo, da bi potem Nemčija tem raj še privolila v to, kar zahtevajo zavezmki na zapadu.
Zunanji minister je rekel, da je premjer Lloyd George podal izjavo, katero se lahko razlaga na ta način, in je o tem govoril tako, kot je bilo v uvodnem članku bolj-ševiškega glasila "Pravda" že prej objavljeno.
Poročevalec je Trockiju zagotovil, da Lloyd George ni nikdar podal take izjave, toda boljševiški voditelj se ni dal prepričati in je rekel:
—	To je zavezniška politika!
Dodal je, da se postopanje boljševikov ne bo dalo v-plivati po delovanju zavezniških vlad, temveč po delovanju zavezniških narodov.
Troekija se je vprašalo, kaj sam inissli o sprejemu splošnega miru. Odgovoril je, da je težko povedati kajti Nemcem se še ni nudila prilika, da bi sklenili tak mir, toda prepričan je, da ga Nemci rabijo.
Ruski zunanji minister je rekel, da govore nemški dezerterji, da Nemci ne morejo prepeljati svojih čet z vzhodne fronte v večjih oddelkih. Odpeljejo jih po enega naenkrat in vojaki ako vedo, kam jih bodo poslali, po-skačejo z vlakov in poskušajo ubežati
25 tisoč nemških čet je dezertiralo v okolici Kovna. Nemci ne morejo svojih vojakov pripraviti do tega, da bi napadli dezerterje ter jih poskušajo pokoriti s stradanjem.
Na vprašanje, kake pogoje bo po svojem mnenju dosegel, Trocki ni hotel odgovoriti in se je dejal smeje se:
—	Ako bi bili v resnici logični, bi morali napovedati Angliji vojno zaradi Indije, Egipta in Irske.
Poročevalec "Daily News" je protestiral, da Anglija ne napravi ničesar iz Indije, na kar je Trocki odgovoril:
—	Potem nehajte biti nesebični. Vi Angleži ste najbolj šovinistični narod na zemlji, pa sami tega ne veste.
Petrograd, 9. januarja. — Ko je ruska mirovna delegacija bila na potu, da obnovi pogajanja z Nemci, so ruske čete v zakopih blizu Brest-Litovska klicale zunanjemu ministru Leonu Trockiju:
—	Bodi trden! Ne skleni nečastnega miru!
Na ta poziv je Trocki odgovoril:
—	Nismo ovgrli carja, da bi se klanjali imperializmu!
Poročilo pravi, da bodo Rusi še nadalje zahtevali, da se konferenca premesti v nevtralno državo z namenom, da doseže večjo javnost, kar smatrajo Rusi za posebno važno.
Boljševiški glavni stan je prejel brzojavno razlago nemškega časopisja, med tem tudi mnenje "Frankfurter Zeitung", ki v svojem uvodnem članku izjavlja, da Nemčija ne sme odlašati s premeščen jem pogajanj, češ, da v-prašanje kraja ni skala, ob kateri bi se razbila ta tako važna konferenca.
Poroča se, da so mirovni delegati Ukrajine včeraj konferirali v Brest-Litovsku z boljševiškimi delegati in so sklenili pogodbo, v kateri ruske oblasti pritrdijo, da sma-trajo Ukrajino za neodvisno državo.
Vojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prijatelji in znanci.
-OOO-
Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Anglfr tkem, v Rusiji in Italiji
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo isvr-iiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
Mg JE*


pup.pil|wi pm i*	WU, II m
QLA& NABOJA, 10. JAM, 1918.
11
GLAS NARODA"
t
(HoTenian Daily.)! t
Owned and pobllabed ftj d»
ILOVEHIO PUBLISHING COMPANY
Is corporttttaa.)
WUWK hak81h, PrwUlMt___/jOUIS BMEDH,
PL»r* of BMtnw of'corporation and add rom« ot above office« j 82 Cortlandt 8ti*» \ Boron«* of Manhattan New York City, N. Y.
Sa o®lo teto reija Hat sa Ameriko
In Cuido......t««*......... 98 99
pol leta mmmmmmmrnmmmm^^mwmmm 2.00
Za celo leto aa mesto New lock 18.00 Za pol leta aa neato New York., 8.00 Za &«rt teta sa mesto New Tori 1.60
Trn t+trl teta .................. 1.00 Za l»Memutro sa celo teto
• 00
"GLAS NARODA" lxhaja rak dan tsrasafii nedelj In pramlhor
-Q L A 6 NARODA"
(-Voice at the Peepl*") r«n day except Sundays and Holiday*
ftobecrlptkm yearly 83jBO-
mt
rent.
I>oplal brea podpisa In osebnosti ae ne priobffojejo. (tenar naj ae blagovoli poSUJatl po — Money Order, jm ariraanaibt k raja naročnikov prosimo, da tW nam todl prejAojs U onecanl, da hitreje najdemo naalornlka.
Dopisom In poftUJatram naredit** ta naslov: -GLAS N A K O D A"
a* OftlaM*	T<wt fltt-j
lVi«-f«*o. ^»7« Cortlsnrii
Malo pojasnila.
-ooo---
Triu? tran-lati-n filed with the i*wt master at New York. N. Y. on Jan. 10, 1!H*<, rt-<|uir«*d by the Act of October d, 1917.
Nekateri. jng<»slovan.ski /-a nop i si v Ameriki igrajo precej rudno ulogo.
M->rda niso prav informirani, morda pa vodoma poročajo nor« snirnti stvari ter skušajo žnjimi zavesti že tako dovolj zbegan narod.
.Jugoslovansko r-asopisje (to jt* ono, ki zagovarja, tolmači in se strinja s Krfsko deklaracijo), se pri vsaki priliki sklicuje na nekatere slovenske in hrvaške poslance, ki so se baje v dunajskem državnem zboru izjavili za deklaracijo ter za samostojno jugoslovansko državo, v kateri naj bi bili zastopani Slovenci, Hrvati in Srbi, ter da bi bila, ta država popolnoma neodvisna od Avsvrije in njene nemške sosede.
Ko smo vse to prebirali in premišljevali, se nam je začelo čudno dozdevati, odkod naenkrat ta svoboda v dunajskem državnem zboru, odkod ta, silna neustrašenost, ki bi bila celo v mirnih časih kaznovana z vislicami?
C v bi s<* slovenski in hrvaški poslanci na Dunaju res 'zavzemali za Srbijo in za prelom z Avstrijo, bi rekli, da je čas rešitve blizu ter da j<* naš klic v Ameriki našel od-iticva v domovini, ki je bolj kot katera druga potrebna
Slikali oziroma brali smo besede Kreka, Korošca, Lajanje in drugih, toda v srca jim nismo videli.
Prepričani smo pa lahko, da je v njihovih srcih dru-Lia< no prepričanje od onega, katerega so izrazili z besedami pred avstrijskimi potentati	, A ko se pa varamo, to je, da so poslanci res ono mi-^lili, kar >o govorili, lahko napravimo križ čez svoje ra-čniie, lahko se enkrat za vselej otresemo sanj, v katerih smo preživeli toliko blaženih trenutkov.
Slovensko časopisje ni pisalo tako kot so poročali jugoslovanski listi v Ameriki.
\ dokaz naj bo rojakom nekaj odstavkov iz dveh največjih slovenskih starokrajskih listov "Slovenca" in 44Slovenskega Karoda".
<> dr. Kreku je pisal "SI. Narod" 19. novembra:
Dr. Krekova smrt je rodila odo krepko vez, ono trdno vero, ono novo stavbo, preko katere ne more iti tek bodočnosti — novo Avstrijo. "Slovenec" piše dne 27. novembra pod naslovom: "Gospodarska važnost jugoslovanske deklaracije":
Zahteva jugoslovanskih poslancev po samostojni zvezni avstrijski državi na jugu monarhije . v« ! m fw»lj razširja in utrjuje med slovenskim na rt »dom. Tako duševno razpoloženje našega naroda je krivo, da so nekateri rojaki s precejšnjimi dvomi sprejeli misel o samostojni zvezni avstrij-ki državi na našem jugu. Posebno jih je begala misel, da naša deklaracija misli poleg Hrvatov tudi na avstrijske Srbe. ker se s tem deklaracija dotakne sršenovega gnezda Ogrske, kjer prebivajo Srbi i:i del Hrvatov. Toda prav ta misel bi nas morata najbolj bodriti na delo za uresničenje deklaracije.
Torej tudi mi in pred vsem naše gospodarske kori>ti zahtevajo preustroj naše monarhije. In to treba povwlati uarodu, ki toliko trpi vsled vojske, ki toliko žrtvuj«* za državo. Le upanje v lepšo bodočnost ga Ik> utrjevalo, da bo tudi zanaprej vršil - toliko jMjžrtvovabiostjo svojo domoljubno dolžnost za veliko Avstrijo, J
Ih\ nima Krfska deklaracija nikakega stika z deklaracijo Jugoslovanskega kluba, je razvidno iz teh besed, priobčeinh dne 21. novembra 1917 v "Slovencu":
Pridružujemo se Klubovi deklaraciji (deklaracija Jugoslovenskega kluba. Op. ur.) z dne 30, maja 1917 z odločno zahtevo samostojne države jugoslovanskega naroda pod vlado Habsburžanov.
• •
s
To je par primerov, kako piše časopisje v starem kraju.	^
Če piše tako samo zategadelj, ker ne sme drugače, ne prihajajo iz srca, smo v duhu z vsenai hrvaškimi poslanci v starem kraju in ko-ko bodo lahko prišli z resnico na dan,
V tem slučaju se nam smilijo, ker jih niti ta strašna katastrofa ni izpametovala in so še vedno pripravljeni poljubovati bič, ki je tako neusmiljeno tepel nje in njili narod.
Toda kot že rečeno, kmalo se bo razjasnilo in do tistega trenutka velja počakati.
Ta članek smo priobčili iz informativnih ozirov, da se bodo rojaki lahko uverili, da se ne sme vsakomur vr-jeti ter da je slabo, silno slabo, vdajati se prevelikemu optimizmu, vsled katerega so imeli že tako veliko bridkih izkušenj.
-:-OOO
SEJ A ZA SPREJEM. SRBSKE MISIJE.
-ooo-
V torek zvečer so se Slovenci. Hrvatje iu Srbi sešli na 443 West 22. St. v New Yorku k skupni seji. ki je imela namen določiti, kako bi newyorski Jugoslovani •sprejeli srbsko vojno misijo, ki inia priti okoli 20. januarja v New York. Poleg Srbov iu Hrvatov se zbralo 12 Slovencev, ki so deloma zastopali razna društva, deloma pa so prišli iz lasUiili nagibov. Zastopanih je bilo 22 različnih <iru4tev.
Mr. S re mac otvori sejo in takoj nato poda besedo dr. Grginu, ki v jedrnatih besedah razloži pomen današnje seje. Seja je bila sklicana zaradi te^ga, ker je jugoslovanska kancelarija v Washirag-touu zahtevala, da bi newyorski •Jugoslovani pozdravili srbsko misijo pod njenim vodstvom, česar pa večina Jugoslovanov ne smatra za primerno. Zato smo se. zbrali na tej seji, da v svojem imenu in iz lastnega nagiba pozdravimo zastopnike naroda, ki je v sedanji vojni prinesel največje žrtve in ki ni krvavel samo za se-be>, temveč tudi za vse druge jugoslovanske narode. Ta narod zasluži po vsej pravici, da se mu poklonijo jugoslovanska društva v New Yorku.
Nato je bit prebran zapisnik zadnje seje ter je bil soglasno odobren in sprejet.
Prebrana je bila naslednja
RESOLUCIJA:
Njegovi Ekselenei
dru. Milenku Ves niču,
predsedniku srbske vojne misije,
Washington. D. C. Vaša Ekseelenca:
Nižje podpisani zasrtoipniki jugoslovanskih društev v New Yorku, zbrani na današnji seji v Srb-
društev v New Yorku radi sprejemamo nalog, da v družbi vse slovanskega odbora sprejmemo srbsko misijo in dokažemo pred mjo in ameriškim narodom, da so newyorski Jugoslovani verni bo-riteiji jugoslovanske ideje. Mi še posebno želimo, da pri tej priliki pokažemo, da i-haja inieijativa za ta sprejem iz nas samih newyor-ških jugoslovanskih, t. j. srbskih, hrvatskih in slovenskih društev. Popolnoma smo prepričani, da bomo v družbi z vseslovanskim odborom v stanu prirediti sprejem, kakor.'aega misija zasluži.
Predla gaje Vam, Ekselenea, ta sklep. Vas prosimo, da vzamete ina znanje in izkažete veliko čast temu odboru, ako mu daste prili ko. da izrazi vse želje, ki so zapo-padene v tem sklepu.
V	imenu newyorskih jugoslo-
vanskih društev z odličnim spoštovanjem
(Slede podpisi vseh navzočih.)
Po daljši debati, v katero so posegli Rev. Zakrajšek, Mr. Štrukelj. Mr. Adamič, Mr. Muc in dr. tirgiu, je bila sprejeta tudi Mr. Krešičeva resolucija, ki odklanja zahtevo jugoslovanske kancelari-je, da bi imela pravico zahtevati od newyorskih Jugoslovanov, da pod njenim vodstvom pozdravijo srbsko misijo.
Za ad hoc zastopnika newyorskih Slovencev v sprejemnem odboru je bil izvoljen Mr. Hude.
Sklenilo se je, da se prihodnja seja vrši v pondeljek 34. januarja v ravnodstem prostoru.
Mr. Sremac ne zahvali navzočim za obilno vdeležbo in zaključi
sejo ob poT 12. ponoči.
* * •
V	tem kritičnem času naj bi se
zopet ustanovilo jnonarhijo s privoljenjem Rusov, bi imela Amerika malo vzroka pritoževati se. Stara ruska dinastija je kajzala proti Ameriki vedno največje prijateljstvo in to v najbolj kritičnem trenutku ameriške zgodovine. Temu prijateljstvu se je zahvaliti, da je Amerika lastnica kraljevske domene Alaske ter dodatnih ozemelj. Ni bilo posebno Ugotkno za Canado ali za angleške interese, da prejde Alaska v roke Amerike, a roška dinastija je o-malovaževala vso pozicijo s te strani ter odstopila Alasko Ameriki. Take prijazne "adodaruositi od strani prejšnje dinastije ter nje nastopa v ameriški državljanski vojni Amerikanci gotovo ne bodo pozabili, ko bodo postali ameriški problemi severno od 49. stopinje širine bolj kritični, kar bodo v gotovem času tudi dejanski postali.
Amerika ni interesirana pri tem, da bi naJožila Rusiji katerokoli obliko vlade. Z vladami katerekoli dežele ropi nima Amerika nobenega posebnega opravka, dokler niso ameriške naprave ogrožene od do-tične dežele. Amerika nima nobenega interesa na oblrfcah vlade, ki so jih sprejele evropske dežele. Lloyd George, ki se na odličen način zavzema za dem kraeijo Anglije, je šele pred kratkim ugoto
|
lastnimi idejami ter temelječe na najbolj primerna, se smatra v Ev-njih zgodovini, značaju in upa- ropi v splošnem kot najbolj na-njih." To ugotovilo se je v veliki ravno rešitev. V A/iji povzroča meri skladalo z nazori vseh m isle-j bodočnost Rusije veliko vznemir-čih Amerikanccv. Amerika se ni- jenja. Japonska bi imela dosti puma sedaj ničesar bati od Nemčije,' voda za vznemirjenje, če bi se na-dokler se ne odtujijo med seboj;ravno močni, disciplinirani in Anglija, Francija, Italija in Ja-! uspešni nemški sistem v kakem ponska.	j slučaju raztegnil do Pacifiku. J;i
Vse kaže, da bo sedanja zveza ponska je t sled tega direktno in-med Anglijo in Francijo trajna, j teresiraiia v sedanj-.Mii času. da Francoski poslanik Cambon je ohrani dobre odnosa .ie z vsemi za-rekel v juliju leta 1914 proti Sir' vezniškirrri sftami, vštevši Ameri-Edward Grey-u: "Ne bi biti in-.ko. Da bi tak spora/um prijal interes Anglije, če bi Nemčija zdro-j teresom Amerike, jo jasno. Raz bila Francijo. Velika Britanija bi rušiti pa bi se ga moglo lc- potom se nahajala nato v zelo zmanjša- razrušen j a zveze med centralnimi ni poziciji napram Nemčiji. Leta silami, kar pa je malo vrjetno. 1870 je storila Anglija veliko napako, ko je dovolila velikansko povečanje nemške sile. Da ostane
Problemi Amerike po vojni pa
se ne bodo omejevali na zunanje
„ ... ,	, .	.zadeve. Neizogibno povečanje
Francija se nadalje neodvisna m davkov potom ZVCZ1H. viadt. JU!;i_
nezmanjšani država, je postalo brž lo 2majliianje aelavskih seda^ važno zn varnost Anglije. lag ter pove-ani stro-ki živl: .
Vse kaže, da je varnost obeh sil1
i nja vsled vojne
vse to bo brMi
ska misija v New Yorku, so sklenili sledeče:
Pa bi sprejem srbske misije v
Ko bo končana sedanja velika vojna, v kakem razmerju bo stala Amerika z ostalim svet-om? Na tak nacm bodo njeni posebni interesi prizadeti vsled mcnžnega mednarodnega uravnan j a, ki bo ioglasno z običajnim tekom stvari končalo to vojno? To so sedaj vprašanja, ki so bolj kot kdaj važna z oziram na bodoči -mir in prosperiteto Združenih držav. P.rez dvoma pa tudi sedanja vlada posveča tem vprašanjem največjo pažnjo.
Interese Amerike glede koneč-nih pogodb, potom katerih se bo končalo to največjo moderno vojno, se lahko razpredeli v 1. Mehiške, 2. Canadska, 3. Zapadno-in-dijske, 4. Azijske in Pacifične. Predloge, ki se jih stavija v tem članku, je seveda smatrati le za poskus. Vse to naj bi le pospešilo boljše razpravljanje o stvari.
Do gotove meje morajo biti interesi kot označeni, prizadeti vsled izida sedanje vojne. Zelo vrjetno je, koncem sedanje vojne
ne bo raztrgana sedanja z veza usoda Rusije ter njenih azijskih med Nemčijo, Avstro-Ogrsko ter provinc še naprej najbolj važno
otomanskim cesarstvom. To je naravna zveza, ki jo diktirajo interesi Nemčije, Avstrije in Turčije. To zvezo ni sm atrSti kot sovražno Ameriki. Nadaljevanje te zveze pa tudi ni sovražno najboljšim interesom Amerike, kajti, v tem du&aju bodo F'rasneitja. Anglija. Italija in Japonska po potrebi prisiljene, da ostanejo v zelo dobrem razmerju z Ameriko. Zveča
centralnih sil bo napravila nad*-' odprt p^fon, da se izvede reak-Ijevanje "Entente" zelo zažeiji-1cijo ter nanovo ustanovi staro in jim, in sicer za Angino, Francijo,' zgodovinsko snoraartigo. Če t* se
v bodoče odvisna od n.nh zveze.\XH&ke&l dvoma povzročilo *olo«ne Ce bi Rusija s pomočjo te vojne]liejnire nred narodoni< kot "se jih
notranjimi.Pfe\ze^a hegemonijo Evrope m če dosedaj še ni poznalo ali videlo žele v Ev- ^ Francija v tesni zvezi ž njo re- v Ameriki. Brez vs:ikega dvoma sevala vsa orijentalska vprašanja ipa JQ da ^ znala vlada Qbramtr bi prišel sporazum med Anglijo; iu vzdr£ati mir in rod kar ^ že m Francijo kaj kmalu v nevar-,itak Tslzvi&QO iz ^je .prejšnie zgo-nost. Noben teh pogojev pa se v dovine	Amerikancev
sedanjem castf ne bo uresničil m do njih domačih institucij ie ta-tudi ne v bližnji bodočnosti. ko velik., da zunailje nCf.re^ sa.
Vsled tega je v veliki meri vrjet- nie ^kdar ne morejo doveeti do no, da bo trajala zveza med An- kake ^^^ v teh naprav^i.
_____________________, ln »ancijo še naprej skozi. Nadaljni obstoi ameriške reprbli-
vil, da je to tudi stališče Anglije,'	končanju sedanje kc 7a dolf£e dabe je tako „nUtxa-
namreč glede domačih naprav in.V0Jne-	j stvar, kot more le biti kaka člo-
instituoij v tujih deželah. Mr. Bal-i Bodoče stališče Rusije v Evropi ve*ka vladna naprava. Kljub U-four, ki je osebno predstavitelj j*1 ^veda negotovo. Da se bo Ru- mu pa mora vlada že danes po zelo različnega razreda Angležev, sij« konečno zopet ustanovilo na speševati interese, kater-.' sum i>-namreč razreda profesijonalne podlagi starega načrta in soglas- f rnačili in sicer za čas, ko bo p<> vladajoče aristokracije v Angliji, n° « prinerpiji vlade, ki je zanjo stala doba nemira akutna, je v juliju preteklega leta oficiel-i no ugotovil, da: 4;noben ni take bedast za domnevauje, da bi bilo ■mogoče vsiliti tuji deželi ustavo, ustvarjeno izven te dežele." Zelo primemo je dostav il: '1 Narodi. morajo sami izgotoviti svoje načrte za prostost soglasno z njih!
J. 3.	JABLONSKI j
	FOTOGRAF '
2303 Professor Ave.	6122 St. Clair Ave.
	CLEVELAND, OHIO.

skem Domu v namena, da najdejo j opustile vse stranke in newyorski najboljšo pot in način, kako bi se .Slovenci naj bi se (združili, da se kar najbolj svečano sprejela srb poklonijo deputaciji naroda, kise
je v sedanji vojni najbolj odlikoval iu ki zasluži vse spoštovanje in priznanje. Vsako društvo
New Yorku izpadel kar najbolj naj bi poslalo po dva zastopnika svečano m da bi se pri tej priliki in tudi posameizniki naj bi prišli posebno pokazalo duhovno edin-j v pondeljek na sejo, Id se vrši o *tvo našega troimenskega naroda, pol 8. zvečer na 443 West 22. St. tni zastopniki jugoslovanskih v New Yorku.
000-
Amerika po vojni.
ooo
Izpod peresa ameriškega jutista.
ooo--•
Trae translation filed with the post master at New York, N. Y. on Jan. 10, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Italijo, Japonsko in Ameriko. S tem bo ustvarjeno novo, a bolj uspešno ravnotežje sil. Taka zveza \ elikih sil mora biti Ameriki v veliko korist, kajti dovcdla bo do bolj uspešne rešitve mehišek-ga in japonskega problema v po-seibnam.
V tem trenutku izgleda tako, kot da bo Rusija zavzela mesto Balkana v evropskih kancelari-jah. Če ostane Rusija cela in če bo kmalu prišla stalna vlada za eelo Rusijo, je vrjetno, da se bo Rusija v bodočo tesneje oprijela Francije in Amerike. Ruski položaj pa ni posebno zadovoljiv. Ni vrjetno, da bi se tekom desetletja pojavila v Rusiji stalna vlada, razbil če se medtem nanovo ustanovi monarhijo.
Kaj pa bo postalo iz velikanskega ruskega ozemlja v slučaju, da se pojavijo še bolj resne notranje zmede, je po pravica nekajj, kar vznemirja vsakega državnika v vsaki deželi Evrope. Skozi dolgo časa mora zavzemati konečna
mesto v evropski diplomaciji. Če bi pa zajadrala Rusija iz tega ali onega vzroka nazaj pod prejjšnjo dinastijo, se bo zgodilo to oeivid-no na podlagi modificirane in bolj liberalne ustave. Zelo nevrjeitno je. da bi trajal v Rusiji še naprej sedanji nered in sedanja nevarnost imetja. Y gotovem Saša bodo ■posestniški razredi in plemstvo BusQe brez dvoma vprizorili kak
Vo j no=v a r ce va 1 n e znamke
in Slovenci.
Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravnosedaj z nakupovanjem vojno-varcevalnih znamk prihranjeni denar nadvse varno in z dobrimi obrestmi naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podanikom Združenih držav, da smo vredni zaupanja, ker nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne škode ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne-državljanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
Za nas Slovence bo najpripravnejše, da kupujemo znamke, katere bo mogoče dobiti skozi mesec januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca decembra 1918, bodo stale po en cent več; iste bomo prilepo-vali na takozvani vojno-varčevalni certifikat, ki je načrt an in ima prostora za 20 takih znamk. Po preteku 5 let, to je dne 1. januarja 1923, bo izplačala zakladnica v Washingtonu, ali pa katerakoli pošta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za ves polepljeni certifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom meseca januarja 1918 $82.40, bomo pridobili $17.60, ali pri em znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil kdo kdaj pozneje, ko bode kupil znamke v denarnih potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi denar, ga bo zanje dobil lahko nazaj vsak čas, na odpo ved, po preteku desetih dni s približno 3% obresti, najsibode na katerikoli pošti v Združenih državah.
Omenjene znamke prodajajo vse poste in banke sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da se jih Slovenci kolikormogoče nabavijo pri naši tvrdki, da potem lahko pokažemo s skupnim zmv skom, kaj smo vsi skupaj storili za deželo, katera nas je sprejela v svoje naročje, nam dala kruha in zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu klicu v polni meri, v korist samim sebi, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar Je v naši moči.
Na celem svetu se dandanes ne more denarja bolj varno in obre-stonosno naložiti, kakor v vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po svoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke.
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevalne znamke hraniti pri nas, in v takem slučaju se nam naj pošlje denarja za znamke le 3 cente za poštnino pisma, v katerem bomo poslali potrdilo
Vsako naročilo naj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ki bode kupil znamke.
Tvrdka Frank Sale ser
In
S loven ic Publishing Co.
82 OOKTLAHDT STREET,	SEW YORK, N. Y.
. ______


GLAS NARODA, 10. JAN. 1C18

GLASILO JUGOSLOVANSKE
Ustanovljena leta 1896.
Glavni urad v ELY, MINN.
Inkorporirana leta 1900.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh. Pa. Pod p redaedn ik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl A v©., Lorain,
Okie.
TajnilT JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZ1CH, Ely. Minn. Blagajnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.	g |
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAIIEK. 843 E Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOIIN OOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROOA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOIIN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLaUTZ, Jr., 432.— 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 _ 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
PRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vai dopisi, tikajoči se uradnih eadev, kakor tudi denarne •ošiljatve, naj h* pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora
Na oaebua ali neuradna pisma od strani članov te ne bode
ociralo
_ Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
V društvo sv. Petra št. 69 JSKJ j * Thomas. W. Va., spadajočim
govi naselbini ljubezen <lo krona- nili sej. Vsak dobro ve. da se vrši neiga vladarja kar gori. V tem ča- društvena seja le enkrat na mesec su pa vidim v listu udanostno iz- in imamo vedno kaj pretresati, javo tega hinavca. Nekdo drugi toda pri malem številu članov ni se je pa zopet držal konzulata mogoče nič ukreniti. Ce se pa kaj
kot smola smrekovega lubja; da- ukrene, pa se potem zopet kriti- ^nom liaCTaiijain^'dT^ lies pa se ne prikaže med Sloven- zk-a, češ, ko bi bil jaz na seji, bi	*
ea. češ. to so Avstrijanei, on pa bilo vse bolje narejeno. Društveni da je Amerikanee. Zopet je ne- odborniki sami ne morejo veliko kdo drugi, ki je pred časom posi- ukreniti brez članstva, ker mogo- ^^^ ljal prošnje. Zdaj naj bi se ga bla- če bi se jih potem dolžilo, da oni ga švabska vlada usmilila in naj razpravljajo sami po svoji volji, uiu da kako konzularno službo. V. Torej pri malem številu članov ne lokalnem listu tamošnje okolice' morejo sami vse stvari sklepati.	Ta^T^Ue^' klr imaVo
je tudi stalo, da je ta mož poslal Velikokrat se jako važne stvari ^ y	^	^
na Dunaj prošnjo za konzula. Se-, odklanjajo z ene seje na drugo s jaz	Q p^vem ^
na glavni urad.
•ji	, _ ■ - - - . , ■ c ,	. . ,	i-i Ako kateri nima še društvenih
Mdnn v udanoetm izjavi na vlado j«*. S tem je stvar tako zvleče- ^ uaj mi lu^nani da niu jih
% Washington^	| na, da mnogokrat se celo pozabi. pošljem ^ ^ ^ ^ po
Naznanila.
sem prevzel tajniški posel za leto 1918. Se priporočim, da redno pošiljate mesečne prispevke na moj na-
Mesečna seja je vsako drugo nedeljo v mesecu. Torej opominjam oddaljene olane, da do ti-
. Tt»in potom se naznanja članom društva sv. Jožefa štev. 21
daj pa se ta prošnja kuha v du-1 sporazumom, da bo mogoče na ii a j ski kuhinji. In tega hinavca'prihodnji seji več članov navzo-
n je stvar tako i
pozabi.
Vsak greh je odpusti ji v, toda | Vsled tega prosim čla^e, da ne viUh	8mo gotovi, WW
Se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop.
Jednota posluje po "National Fraternal Congress"
lestvici.
V blagani ima nad četrt miljona dolarjev; bolniških pcl-por, poškodbin in smrtnin je že izplačala do 1,300.000.00 dolarjev.
Bolniška podpora je centralizirana, vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po več naprednih slovenskih naselbinah, tam, kjer jih še ni, priporočamo ustanovitev lic v ih, društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali članicami.
hinavščina je tak greh, da Hovek nalagate vseh stvari na društvene mQ ^ dobvo% ^^ Rar z njim mta v pekel ne sme.	j odbornike, kajti oni so preobloiže- na^SL j^j
Ko opičjem te resnične, pa ža- ni z delom. Ko bi se pa kojemu Pozdravljam vse člane in čia lastne narodne slabosti, naj ome- članu zgodilo, da ni ngemu po vo- uiee	^ jednote
nim, da to velja za one, ki so res 1 ji, potem pa da bi kritiziral ka-	John Urbas tajnik
taki, da porabijo vero proti veri, kega društvenega odbornika, je gox 290	y
samo da hinavcem nese. Nikakor to njegova krivda. Jaz za svojo	~	'
pa ne mislim na rodoljube, kate- osebo obljubim, da bom vedno de-' ,	————
re poznani, da so zares udani no- loval po pravilih JSKJ. Ako iz- Članom društva sv. Barbare št. vi domovini ter kot ugledni roja-j volite kakega člana v društveni 3 JSKJ. v Da Salle, 111.. se nazna-ki mnogo store v prid slovenske- odbor, ste s tem izrazili, da je nia>" <la se je vršila glavna seja feta naroda.	I zmožen za dotični posel, katerega 16. decembra 1917, 11a kateri
Gorje ti, rod slovenski, ki ti!«te mu poverili. Izvoljenega doli- bil iz-volJen sledeči odibor za 1. vladajo hinavci! Zdramimo se iai nost pa je, da vestno izpolnjuje :
ne glejmo na veljake, temveč na svojo nalogo, nikakor pa ni bil predsednik Joseph Bregach, poštenjake: ne glejmo na lepe go-lizvoljen zato za društvenega od- t'rossett St.; tajnik Joseph vore in besede hinavcev, temveč. Gornika, da bi moral požirati	/F- D. 22; zapisnikar
na može in rodoljube.
Matija Pogorele.
'Ah nn daljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika.
Ne bom razmerami
Reading, Pa.
pečal z delavskimi
i>sovke od svojiii sobratov. Ne do-	Kastigar, 1146 — 7th St.;
mišljujem si tega, češ, sedaj mo- blagajnik Math. Ko nip, K. F. D. rajo člani mene poslušati in ubo-	v La Salle, 111.
gati ter sprejeti oni pni J log. ka- Vsi člani tega društva so pro-terega bom jaz hotel. Ne. to ni šeni, da bolj rettno plačujejo me-
JSKJ. v Deinverju. Colo., da je bilo na zadnji letni seji sklenjeno. ua se vrše seje vsako drugo uedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj in ne vsakega 16ga, kakor do sedaj. Zato se prosi člane, da to vpoštevajo.
V odbor za leto 1918 so bili iz voljeni sledeči:
Predsednik Joseph Jai*tz. 5300 Washington St.; podpredsednik Stephen Pozetnik: 1. tajnik Fr Okoren, 5141 Clarkson St.; II. tajimk John Kucler; blagajnik John Cesar. 5115 Emerson St. Vsi v Denverjn, Colo. Nadzorniki: l/Oiiis Andolšek, Frank Skrabee in oohn Malovrh; porotni odbor: Joseph Erjavec, Stephen Preles-nik iai John Zupančič; maršal Stephen Cesar; nosilec ameriške j zastave Stephen Pozelaiik jr., društvene pa Joseph Jelenič, Fraoik Možina in John Primožič; vnatar-ja: Joseph &praj in John Žebo-vee.
Pozdrav
Turk,
Box 128. Klein. Mont.
Podpredsednik Matija Klein, Mont.
I.	tajnik Gregor Zobec, Box 14, Klein, Mont.
II.	tajnik Matija Babicli, Box 6, Klein, Mont.
Blagajnik John Petek, Box 22, Klein, Mont.
Nadzorni odbor: predsednik Jakob Petek, odbornika: John Zupančič in Frank Struad.
Bolniški odbor: načelnik Matija Turk; odborniki: za No. 1 John Zupančič, za No. 2 Matija Peniea in Anton Hrvatin, za No. 3 Anton Pirtz in Karel Zadnik.
Redar John Smilanič.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v Union Ilalli. Gibb-town, ^lont.
Z bratskim jxicdravom
Gregor Zobec, tajnik.
IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA.
Novi sistem bolniške podpore J. S. K. J. je leto dni v veljavi, 'vendar imamo več društvenih taj-vsem članom in člani-! nikov, kateri popolnoma po svoje
cam JSKJ.
Louis Andolšek. bivši tajaiik.
1 se peeai z dela^kmu pravilno in tudi ne dopuMno, kaj »ečne asesraente. da ne bo treba llaM' ^ontros« i, pač pa se bom dotak-jti vsak predlo* mora biti sprejet vsak mesec terjati, ker ni dolž- 1*vn- Začetek ob 8.	,
ml nekoliko težkega bremena, ko-l«^ večine članov.	no^t tajnika, da bi hodil no hišah Glavna to^-ka pri tej seji je <•<>-,
delajo. Se enkrat prosim:
1. Da karte nosijo podpis zdravnika in tajnika.
Slavnemu članstvu društva sv. Da takoJ »»Prej pošljejo, Petra št. 50 JSKJ. v Brooklvnu. a 1U* {>re1eku	meseca.
N. V., se tem potom uradno na- Iz-;>vori 0,1 Hedaj naprej ne bodo znanja, da se bo vršila prihodnja-%
generalna ali letna seja v soboto' :J- Kart<> in b^niške nakaznico 19. januarja v navadnih prostorih »»»rajo imet. označene ure prija-John Klueg. Hubertus Jaeger ve Pri zdravniku m tajniku. Ako Hali, 211 Montrose Ave., Brook- ^ ,to opusti, se bode vselej raču
po<l]>ora od druge-
uri zvečer.
to
nala bolniška
jega so mi oprtili člani, oziroma
^obrati društva sv. Jurija št. 61 JSKJ. na moja pleča.
Cenjeni sobratje in sestre sv. Jurija št. 61 JSKJ.! Kakor je razvidno, izvoljen sem bil 15. decembra l. 1. na društveni seji izvrše-
; nost tajnika, da bi hodil po hišah je, da VRa^	ter pobiral prispevke
Dolžnost vsakega člana
se vdeležuje redno društvenih ('!anov- Vsak elan mora sam ve-
sej. Ako se kateri član po lastni deti; da društvo nima sedaj de-
malomamosti ne v deleži seje, naj naj'Ja na razpolago, da bi za čda-
se pot eni nikar ne jezi ako se je ne Plačalo asesmente.
nekaj sklonilo, kar ni po njegovi
.	, ,	.volji. Ako bi človek kaj rekel, je
vati tajniške posle za leto 1918.'- - -	u -
1 1 , j . , ,	.... jto dovolj, ces. on ipa hoee res
\sakdo kdor nekoliko razmišlja/ komandirati celo društvo. To
katerih so dru*
Z bratskim pozdravom
Joseph Spelith, tajnik.
se bo lahko pre]>ričal. da je te-
pa
aii re«, ker društveni uradniki ni- 1
Dopisi.
žavno delo tajnika krajevnih dru- s0 uil, kot dru j ž]ani ^ . ftev, posebno pa se, ko je nanovo —	____^___ ■	, - "J1
Društvo sv. Cirila in Metoda št. JSKJ. v KIv, Minn., je na zad-1 a vili seji izvolilo sledeče u-
pa naj sami premislijo, da ni radnike za L 1918
izvoljen Težavno je delo tajnika, pred.sednik, tajnik, blagajnik kak
|kot se danes posluje, in sicer po kužek da 'bi se vsaka^reč n "T l,redsedjnik Jo«. Sprajcar; pod- od doina. Opravičiti se je pri taj-I National Fraternal Congress lekt- zv-račala ako ni po njih voAi ^a^ ^redsedllik Jerič; tajnik Jos. niku pismeno ali osebno pred devici	. „_.-a • iJ1 Mertel, Box 278; zapisnikar Ven-'jo. Opra\ičenje po seji se ne vza-
loletno sporočilo o društvenem	^ krajih, v Kaierin so
delovanju. Pri tei seji bo treba stva- morajo biti bolniki redno ob
plačati 25* več, kakor navadni	^trdilo zdravnV
iske izjave v takšnih slučajih, ni dovolj.
Cenjeni elani so prijazno na-: f>- Bohli«ki nadzorniki morajo prošeni, naj bi se vxak do toliko b,/hnk1e ob,skati MJ«n«nj dvakrat potrudil, da se tc seie vdeleži Ne- na- teden. Enkrat ne zadostuje in opravičena odsotnost se kaznuje Je	.
po določbi društvenih pravil str ' Ako Vsak svoje de,° Pravilno u
asesment, to je za glasilo od 1. januarja do konca junija t. I.
18. točka 14, iz globo 25f. Izvzeti so: bolezen člana samega ali bolezen v družini, delo ali odsotnost od doina. Opravičiti se jc pri taj-
vrši. potem je wem lahko. Prosim še enk'rat Vašo pomoč. Želeč Vam srečo in zdravo Novo leto, ostajam
s sobratxkim pozdravom
V
K"
na
u JSKJ '17 fccm konfer« i v W
in ti
S pota. ji umrla. .Miloše mi je storilo/VM; V . . , .	.	|rejena. To naj velja onim, ki raje ^r^V™"	. --	u-
20. de- ^ako prijazno so po-stopali z me-	sobratje! Moja doLž- ,>la0ajO k kakor pa da gredo /Lf^ V ^ ^	^	1 ' u . -
• a oj, s vde "<'j. Vedeli so. da nisem prinesel	**	P™ lepo za- ma ^ Zamere ni onmi> kl te za-	Matev*	Wagajnik Z bratskim pozdravom beležim,
i!.-i podpornih denarja, temveč da sem se prišel	kiir ste mi P°verHi tajni" radi dela ali kakega važnega o- f^	nadzorniki: N. preudam vam tajnik	|
.^anirt.uiu D. posvetovat zaradi sirote. Ob tej ttVO leto 1918- Obljubljam praYka ne morejo vdeležiti seje.
10 brzojavko, ka- priliki pa se spojnim, kaj se mi Vam* (ia b<>ru deloval ^ posamesz-j glavni tajnik in K pripe
111 JSKJ.	Dve uri---------____u
je da m zdrami- da planin c. kr. davke. V bo najbol-> v* ^^ ^ vstsre f * domovina, kjer ^vkariji sem_ videl uradnika, ki	^	tajnik dr.
f-.i >e	Kaj se mi '	aT i \---^ r,	» pa m, da bc
K tilo pred neka—o 35. leti. Jlt! C alle; del°™1	eelokup-'d ;- ^ ^
■i daleč sem šel peš v me-	delo.Val b°m' koUaor, Z bratskim
Za veri:
Cernič, M. Mušič in Fr. Pešelj; T.	porotniki: Št. Banovec st., M. Ko-
l para, da bo to zadostovalo: pa če v ar in Geo. Ban; redar John
£egina; zajstavonose: Joseph M. pozdravom	i Muhvič in Št. Banovec ml.
John Pezdirc,	| Vsi tisti, kateri imajo otroke v
F. G. Tassotti.
Članom dinštva sv. ^Viojzija št. 31 JSKJ v Braddocku, Pa., naznanjam, da se bo prihodnjo "
Dr. Josip G/ahek,
vrhovni zdravnik J. S. K 843 E. Ohio St,
N. S. Pittsburgh, Pa.
J-,
Zahvala.
. ..___________ _	____ sv i1ir,ia - fil * , -	--------------— ..' zopet pobir^o za glasilo. Naj Spodaj podpisani soprog umrle
in od koder smo že ^ rohnem nad pripro^umi kmetij?} ,J_?KJ;.rToda	ki,a» ^ 343 m"er St.,	Skadin~l>Z	^Tati ^i!*4* to Pla^a, da ne bo potem no- Frančiške Kastelic se tem potom
Zdaj
'je ja
*sem
.ili
P
t sedaj, ako
ni.
ašali ru^kt ujettii-m bore, so odgovorili \ nemški /h kr«jzerja. svojega kralja itd. Za borimo Slovenci? Za •vojo domovino! Ne, kajti večina Slovencev je padla v tujini ua ga-liških planjavah. Sloveaiei smo {khI nemško komando; poveljujejo n*m Mi' častniki.
ostali v do Kadar s« ke, za kaj "za carjaT llaljani za kaj ae pa
mil,K»e kron v Kako sirovo in nejevoljno je spre-''', tukaj tudi po- j*<ual njihov denar. Bilo je krog bili doma. Kdo P^<lne, ko sem stopil pred viso-!
bi bili keSa g^poda. Pogledal je na uro mogeL
in dejal: "Fant, le pridi popol-' Pavuo, ko pišem te \-rstice, se
o težavo. Težko bo vstreči članom, oziroma sobratom, skušal bom, kolikor bom
Reading, Pa. naprej tajniku otročjega oddelkalbene sitnosti, kot je bilo preteče- zahvaljujem Jugoslovanski Kato-Iaelin- Pa ' Matcvžu Zgoncu.	no leto, in tisti se opozarjajo, da ILški Jednoti za hitro in pravilno
, ^	I Bratski pozdrav vsem članom poravnajo še od leta 1917. Odda- izplačano posmrtnino po moji so-
Ker mi ravno eas dopusea, ho- m članicam JSKJ.	\ 1 jeni člani naj pošiljajo mesečne progi.
dne; zdaj je že skoraj poldne iu'^Pominjam one basni, ki smo jo kaj ^ ii več uradna ura.'' Pr«dno se-ini"*8^ ^ v otročjih letih, ko smo
čem ob kratkem sporočiti, kako so nam iselinškim premogarjem
Joseph Mertel, tajnik.
šel od doma, sem poj^^'^ali hlače po šolskih klopeh,
ko žgančkov, hodil sem dve uri ,iailirec o oeetu in sinu, ki sta go-	^ nekako	Minn. k:
prispevke na starega tajnika kot so do sedaj.
_	...	Pozdrav vsem članom in člani-
Tem potoni naznanjam -članom cain j^j
M. Hudale, tajnik,
nekaj ur. Tako se godi v blaženi Pista	vstreči vsenn
Avstriji.
pravice e<*«ar «a je
< navali Nemški
da presKrtu svojim sinovom pre stole. Hotel jih je postaviti za kralje različnih daiel po širnem •vetu. Sam kajzar pa bi bil rad
le v t oruski bog.
dal. in zdaj sem moral še .kati ^ ^ na sejem ter s ^ojo ježo ^m^k^e v^ Cam^- " Lgltd^ ^ ^ ^
ki sta jih srečala. Torej, ce^jem ^ **	^ Praznem pro-	™ biliizvoljeni sledeči
sobratje, nekaj sličnega bo m^go- ^ m ok<jh ^ .^f1^^ -	p • w
če z menoj. Apeliram na vas/da prem°gaTje; vse to	Iast	Pr^edmk Martm Panjan, J06
mi hodite'na roko, in to lahko žbe Pibtsbur^h Gas & Coal Co. Grant Ave.; podpredsednik Jos. storite. Prvič naj bi se eLasni ki Siovencev mm je precejšnje laboda, P. O. Box 214; tajnik kaj dolgujejo iza mesec december »^valo, okoli 10 d nižin in okrog Louls povže. 613 Adams Ave.; m. U malo požurili ter plačali «anieev; smo tukaj iz vseh zapisnikar John Bratuš, P. O. Box mesečne prispevke malo prej da strani Slovenije. Nekoliko več je 144 ? blagajnik Louis Kotnik, 301 ne bi čakalo do 25. januarja, Pa beneških Slovencev in Polja- Ave- B>* nadzorniki: Ferdinand
Braddock, Pa.
Pri coloradski sodniji pa sem prejel vsa potrebna pojmesnila z
oholi nemški častniki ^ pryaziw*tjo 111 brra \-sakeiga
Tcrtaoi nam niso pri- plačila.
do življenja 1 Ko tako hodim po svetu, nale-i,abil v glavo, tim 11a različne ljudi. Nekateri pravijo, da mi Avstrijoi dajejo zaslužek itd. V takem
samo, da gre Slovencem in
slučaju kajti prvi asesment mi bo najbolj kov- Da Pa lias vse prekosijo Ita- Lah- P- Box 264, John Davrič, pr.ivim samo, da gre hvala samo	u:------j , J J ljani, moram tudi omenti. Imamo 212 Monroe St., Anton Šprohar,
težaven, zato bi pa rad, da se ma-	_^ _ t
ne Avstriji za po ,Q prej sefftav}ja Oddaljene čla- tjdi Precej prijazno cerk^co, v 9°*- Douglas Ave.; bolniški na-moc pri moji trgovini.	\w w pa prosU ^ kdor ne more kateri 0praviga vsakdanjo službo eelnik John Kotnik, 619 Adams
Lahko^bi naši rojaki delali tudi plačati asesmienta, naj vselej"po^ I,olJskj duhovnik. Dasiravno smo Ave-
s pismom ali z dopisnico, kot kaka mešanica, se med seboj; Obenem tudi naznanjam, da se
I bo vršilo vmeščevan je novih u-
Slovenci, zadnji čas je. da zdramil .o. Poglejte Nemce v stari domovini, kajti tudi tam roča ali kako so bložni, kako delajo v<« za je dovolj rudninskih zakladov, kar ga bo velja i o samo*^ ali ** dokai dobro razumemo
en eilj Z su,,,, domovmo Nobe- N* doma-ih tleh bi laliko služili ker tajnik ne ve misU članov. Dolgonoga štorklja se je zgla-'radnikov dne 27. januarja, to je
% Wagaj- sila pri Janezu Roglu in bratu Jo- četrto nedeljo v januarju ob pol Roghi; prvemu je prinesla dve}l popoldne. Sobrat George
J' uou.omho. .sooc-	i^H oi iaiiho muzui ker tajnik ne ve misli članov Dolg«
JIM 01 prevelika. Kaj pa kruh ter živeli srečno in veselo. To je zato, ker društvena blagaj- sila pri Ne bniramo m- do\Aj Toda avstrijska vlada že gleda na na velikokrat trpi radi članov na žefu R
ua incv
delaaH _________ ______
za avoj uart d. Gladamo mirno, "to, da se Slo\Ttuš selijo akko krva\ i za tujca. Ni nam ozcmljL na njih mesto mar, da l»i sn> /<»dinrli. da bi gle- pijo Nemei in drugi zatiralci
; 1 hi >vujih' bratom v inske naivnosti. Prišla pa je pošljejo denar za društvo, pošlje- n smo se prav dobro zabavali; -lil. po.no,- Nič nan; svetovna vojna bi zijela je v «voj JO » par mescev naprej. Denar pri drugem nas .pa še veselje ča-to 1	bi morali vrtinec tu.^i ni.M mali narod. In rti pri društvu je ravno tako varen ka, če bomo imeli prost vhod.
imeti pre«i < da »mo pribežali smo morali v boj za svojega sto- kakor pri posamezniku \ deželo u krajev, ki se imeemje letnega zatiralca. Zanj prelivajo se ni potreba bati, douMvior 1 '	*	'fa —1—1—1 —' * * ■ ' ■ x ' *
Iz urada društva sv. Mihaela št. 88 JSKJ. v Roundup, Mont.. se naznanja, da so za leto 1918 izvoljeni sledeči uradniki:
Predsednik John Strva^nik,
Priporočam dično JSKJ. Slovencem, da naj pridno pristopajo pod okrilje tako vrle, napredne organizacije.
Gibbtown. Mont., 21». dec. 1917.
John Kastelic.
ČLANI IK ČLANICE, ZANIMAJ. TE SE ZA JEDNOTINO GLASILO! — OBJAVITE V GLASJTiTT SVOJE PREDLOGE IN NASVETE! —
NAZNANILO.
žqpu in Poročati moram tuui, da smo
^^	- ,	^^^^	------ ---- da bi kateri vsrtanovali društvo '"Soča" in tza
' ' V?"1 krVu	t.bT.alJt' ^	kl	" prišel ob kak cent zaradi tega. priklop* naši slavni in širom A-
s - ni dal pnav,,. ki so pme.l in P^njal.	| Prosim ^ *lane, Ja	menkeP mani JgKJ Drn&ty<) je
naai, nJe p., ../j b ni <-:,>v«dtih po- \ w»dnj«m easu vidan v sloven gori omenjene vnrtice na znanje, dobUo številko 125 Staro je ko-
mnogo udanuHtnili iz- ker s tem sami sebi koristite in maj par mesecev, pa vendar ima-
htavah Pretirali so na lastnih skrh listih
tleh dali pa vko
ujim, ki jav naših organizacij. Nekje je tudi olajšate poslovanje dna&tve mo'do danes 13 rednih članov in f nek uradnik neke slovenske orga nib uradnikov.	gj^. Ker sem pa že večkrat cul,
opravilo nizacye m je bil prej desna roka! Člane, živeče v Readinga, pa s da je 13 nesrečno število, se obra-n^ke avbako-judovskega konzula, ka- tem obvefieam, da se na j vdeležu- čam na brate in sesti«, da do pri-" -------- J« pripovedoval, da v nje; jejo kolikor boijmogoče društva j hodnje sej« gremo -m na dela, da
* .t - • ..~ J.--
. ,,J TS ■ . ' - .
člani vdeležili. Mogoče se bo dobil tudi kak prigrizek. Na svidenje 27. jan.!
Louis Govže, tajnik.
pri prvi mesečni seji napravimo iz 13 26, da se tako znebimo št. 13. za kar imam tipanje, da se bo tudi uresničilo. Vam, dragi Iselin-čanje, pa priporočam našo slavno JSKJ. in pridite v našo sredo, za
V odgovor na več vprašanj od slrani nekaterih društev, katera so imela dobiti certifikate za mesec november, naznanjam, da jih v kratkem prejmejo. Certifikate sem odposlal na brata predsednika začetkom decembra po ekspresu. Te dni sem pa prejel pit»mo od ek-spresne družbe, da se je naslov ua zavitku uničil ali odstranil, in družba ni vedela kam posiljatev dostaviti. Z bratskim pozdravom
Joseph Pishler, gl. tajnik, t—j-000—-
MESECA NOVEMBRA SO BILI POROČANI SLEDEČI ČLANI-
VOJAKI:
v Od drutva št. 16: Joseph Šuštaršič, eett. št. 6753. Od društva št. 36: Joseph Brezove«, cert. št. 4344. Od društva št. 37: Andrej Baron, cert. št. 18147. Od društva št. 39>: Jura Tomič, cert. št. 18730. Od društva št. 72: Frank Kochevar, cert. št. 18905. Od društva št. 75: Martin Žagar, cert. št. 17348. Od društva št. 75: Josij Hrovait, cert. št. 17828. Od društva št. 121: Jakob Penko, cert. št. 13164. Od društva št, 121: Pavel Dekleva, cert. št. 18589.
kaj ne veš ne ure ne dneva, kdaj zav. $1000.00 R. 27 te nesreča doleti. Pocdrav!	| , z bratskim pozdravom
Popravek.
Za društvo št. 30 je bil pomotoma poročan zopet sprejetim Ka-7 rol Gradišer, cert. 11451, namesto Anton Gradišdr, cert. §t. 10895,

Joseph Fishier, gl. tajnik.
Iz velemesta.
Vuijuano je bilo vse, grdo, za- za rameni ter jo polagoma okre-
duhlo Ali Toneta je vedela, tla nI nil, je .puntala ter se vračala po na »vetu tako umazalo, ~r- C-asi in trudna po cesti navzgor, d«» zaduhlo. Komaj dvajset ko- se predno je prišla do tiste meje. rakov od liti*' ran je bil ves dm- odkoder »e vidi v lepši svet. Ce-itmi'* a avet in Tončka ga je poma- mu se je ožila, tam je že visel tem-la, ker j«- bila £e tolikokrat naskri- ni oblak, ki so se izlivali vaj uma votaa jKiU jnula vanj iu k«*r pa je zaui studenci iz tovarniških dim-bila natanko po resuiei na novo u- nikov.	*
>t\anla v »vojih mislih, tako da Mati je bila doma, tudi ona ni je žhela v njem, če je bila doma in mogla stran. Tako je bilo vse zaje l»tl # VM'iJrt»>koli samo blato. ikleto, za veeno. Sedla je v kot in Samo, kadar je bila sama, je bi-'je zajokala.
T«m. ki prijetno na svetu. Sele-j iVialo je eatiiii iz kopruenja ti-kuliiuji na tleh, kolena či- ho ujtauje in odpravila «e je spet.
GLAS NAHODA, 10. JAN. 1918.

Slovensko Republikansko
la je v
sto pri obrazu iu lica stisnjena roke. Or i »o gledaje bogvekam.
(W-e je v sobi kailjal in klical hripnvim, srrvrajočmi gla«om. Tončka ni sliaala uičesar. Očeta ni ime la rada. Postelja, ki je ležal na nji, j*- mrdela in tudi iz ust mu je dihal smrad. Ko je bil ie zdrav — Tončka se je spominjala od da-l#»č twtih časov — je prihajal pijan domov m je pretepal mater in njo. Tudi z«*«j je ae časih zmerjal potem pa *e je obrnil v steno in težko sopel. Miiti ni rekla ničesar ikukler je biLa v sobi. Ali potem ji priala v kuhinjo iu je hodila hitro od vrat do vrat, pesti na eclu in solze so ji kapale na tla.
Toučk.i se je bala m se je skrita v kot. Časih jo je obšlo z veliko močjo, da bi vstala in bi ila k materi in bi se stisnilo k nj?. In nekoč je vstala in se je približala plaš no, ali mati se je ozrla nanjo s tako hladnim in strašuiin pogledom da je Tončka vsa vztrepetela. Kadar so je mati utrudila, je sedla na zaboj, ki so bila dn a v njem in je poslala Tončko po žganja. In j>o*cm je pila tudi Tončka. Žgalc je je po grlu, ali pozneje ji je bilo sladko in mehko, in ko se je mat: odpravila, je sedla Tončka na tla in je jokala, da se je stresalo vse drobno telo.
Nikogar ni bilo, da bi se sklo nil k nji in Ja bi se ga ona ovila o k rog vratu.
m.
Nekoč, doleo je že bilo od tega je prišla sestra pozno ponoči do mov; v m »bi je zaškripala postelja, dirri so se polagoma odprle » mati je prišla v kuhinjo v dolj^ srajci, suh in teman obraz, prižgano užigalieo v roki; prišla je kakor strah, in Tončka se je vzbudila.
Govorili sta obed ve. šepetaje hlastno, života sklonjena, stisnjene pesti. Mali je .vzdignila roko. -».-tra se je umaknila, in sveča na ognjišču je ugasnila. Sopli sta glasno, na|M>rna hi nato je mati zastokala in omahnila težko na zaboj.
''P rok leti otrok, prokleto življenje! Nikoli več me ne boste videli! Stran pojdem, pa poginite!"
Tončka je slišala iu >4toro nič je m zahol* ].«. Samo nekaj novega j«» stopilo prednjo, -nekaj či-sto neznanca in čudnega.
Prej se ji je zdelo, da je v se to tako usojeno in da ne more biti nič druga«e. In zdaj je rekla mati. d-a pojde stran. Kakor da bi bilo reklo ognjišče, da pojile stran. V tistem trenotku je začutila Tončka, da bi se lahko spremenilo — da bi lahko prišla nekoč domu in bi bilo v*e drugače. In iz tega komaj j:«suega čuta se je zasvetila hiphmi« velika iu 'veta misel in Tončka ni zaspala vsa noč, ker se je tresla od veselega pričakovanja.
Zjutraj ni bilo doma nikogar oče je spal. Tončka se je opravila v nedeljsko obleko — t*di ujeim nedeljska obleka je bila že stara hi zakrpana — ogrnila je dolgo, težko ruto in tako se je napotila od dotna.
sla je *iol j»o neizmerno dolgi cesti, mimo gostilnic, kamor je hodila zvečer prodajat rože in uiiga-liee; in zmirom bolj navzdol, v veselo in«sto dol, v neznane kraje. Ze je cesta širila, že so bile hiše lepš«- in veeje. Ali to še vse ni 'bil tisti svet, ki je mislila Tončka pobegniti vanj, ki ga je bila ustvari
ali uiko4i ni prišla do ti*te meje; zmirom so se samo na lahko svetili žarki iz ornega sveta in dalje ni mogla. Zakleto je bilo; njeno drobno, bolno telo je bilo na vrvi, in kadar se je hotela odtrgati, jo je potegnilo šiloma nazaj. Nazaj med ti.^te ljudi, kjer ni bilo ne enega m«*d njimi, da bi se sklonil k nji in bi s«* nasmehnil in bi jo pobožal.
rv.
Ali on se je sklonil k nji iu se je nasmehnil in jo je pobožal.
Tisto uro se je vse spremenilo; njeno glob ko, grenko koprnenje ie bilo zdaj samo še jasno, veselo pričakovanje. Dotaknil se je z roko njenega lica, kakor se je Kristus dotaknil bolnika; z ljubeznijo jo je ozdravil.
Šla je drugi večer, toda ni ga bilo v gostilniei; ne tretji večer, ne četrti večer, in nikoli več ga ni bilo.
Odpirala je duri in je vedela, da sadi tam, in ko se je ozrla, ga tii bilo. Ali komaj majhna bolest je zatrepetala v njenem srcu, tako trdno je bilo določeno, da pri-le in da ji -prinese ljubezni. Tista miza, ki je sedel za njo, je bila kakor blagoslovljena. Tončka je šla vselej mimo nje in se je je dotaknila z roko in topio ji je biloT kakor da bi ji bil on sam pogledal oči.
Tisto uro, ko jo je bil pobožal j h izginil ves strah, odtrgala se je vrv, ki jo je potejruila nazaj kadar je hotela po dolgi eesti dol Ko bi se napotila zdaj, bi šla do konca. In legla je in ni zaspau, dolgo v noč od velike radosti.
Kmalu je prišel čas, ko se je bilo treba odpraviti na pot. Mati je prišla na jutro domov in se je opotekala; omahnila je na blaži ne v kuhinji in je preeej zaspala V/budila se je opoldne 111 nato je sedela na blazini, glavo skrito v Uaneli. Zapodili so jo bili iz službe. zato ker je pila žganje. Popoldne so prišli ljudje in so se prepirali in so zarubiLi omaro in staro uro, ki je visela na steni v sobi. Drugega ni bilo in šli so. Ves la nje bil nemiren, strašen — divji »bra/i in kletve; oče je kašljal v >obi in skoro bi bil padel iz poejte-je. ko je hotel zamahniti s pestjo po materi, ki je šla mimo. Tončka je viflela, da se vse pogreza in d*, je čas.
Tisti dan ni nič zajutrkovala in, uič kosila; pozabili so nanjo; če je šel k Jo mimo nje, jo je potisnil v stran kakor kos pohištva — kakor stol, ki je stal napoti.
Predno se je zvečer napotila, je pomočila prst v žegnanček oh durih i u se je prekrižala.
Zunaj jc bilo mraz. Nebo je bilo jasno, pokrito z zvezdami. Ljudje so hodili hitro mimo nje, zmrzli tesno zaviti.
Tončki je bilo lahko, «koro ni čutila poti pod nogami. Pred očmi se ji je čudno lesketalo, zibalo it« zasmejal« bi se na glas. Šla je a vse gostilniee, kakor zmirom. mimo vseh miz in tudi mimo blagoslovljene mize. Nasmehnila, se j* šla je dvakrat mimo nje in vdru-gič je celo za hip postala, tako da iie je dotaknila prta z životom in z obema r« kama. In šinilo je preko stene, zatrepetalo — videla je njegov obmz. ki se ji je smehljal, iu Čutila je na licu njegovo toplo roko. Samo hip m izginilo je in Tončki je bilo gorko m sladko, ker je vedela, da pride to noč in da la po resnici v svojem srcu in o jo poboža, kakor jo je bil pobožal katerem je vedela natanko, da je prvikrat.
nekje in da čaka nanjo. Komaj so} Opravila je vso pot in potem se svetli žarki njegovi segali v to le- je zavila tesneje v ruto in je šla po mesto.	dalje, po široki cesti navzdol. Ce-
Hodila je hitro; ali kmalu jo gta je bila skoro prazna, samo vo-bila utrujena, dihala je težko, pred zovi «6 hiteli mimo. Iz velikih ok
SEDEŽ V CHICAGI, ILL.
,	' r
Izvrševalni odbor:
Frank Bostieh, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Anton J. Terbovee, Jože Zavertnik.
Nadzorni
Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranie.
Centralni odbor:
Jolin Ermene, Ivan A. Kaker, Ivan Košar, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovich, Andrew Vidrich, Stefan Zabrie, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar.
(OPOMBA. — Zastopniki organizacij in listov, ki se d o zda j še še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, ua se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O., No. 1, Cicero, HI.)
VABILO	VABILO
na koncert in plesno veselico ki jo priredi lokalna organizacija SLOVENSKEGA REPUBLIKANSK. ZDRUŽENJA
V CHICAGU
dne 27. januarja v dvorani xMJLASKI 1709-15 S. Ashland Ave., blizu 18. ceste.
Priretek ob 2. popoldne.	Vstopnina 25c.
Priredba je namenjena v korist S. R. Z. — Sodelujejo skoro vsa čikaška slovenska društva.
PROGRAM:
1)	Ples; igra Slovenska godba."
2)	Slov. tamburaški zbor "Lira", vodi prof. J. Weble.
3)	"Dve utvi"; poje Miss Emilye U. Jorga,
4)	Pozdravni govor; tajnik lokalne organizacije S. R. Z., Fr. Zaje.
5)	"Sanje"; udarja Slov. tam. zbor "Lira", pod vodstvom prof. J. Weble.
6)	"Naše gore"; poje slov. pevski zbor "Lira" pod vod stvom g. J. Muha.
7)	Soprano solo; poje Mrs. Lollv Nemaiueh.
8)	Govori Etbin Kristan.
9)	"Ko po noči mesec sije": udarja slov. tam. zbor 'Lira" pod vodstvom prof. J. Weble.
10)	"Naša zvezda"; bariton solo, p< j g. J. Muha.
11)	La Marseillaise", udarja slov. tam. zbor "Lira" pod
vodstvom prof. J. Weble. Na klavirju pri samospevih spremlja Mrs. Marie Muha.
Prosta zabava in ples.
Id rada donaSa kaielj. prehlad in
hripo, ali influenco. Ne pripustita, da bi se vas kašelj trdno prijel;
vstavita ga takoj, da se na to način izogneta komplikacij, afi posledic kaifea. Vzemite
S
ever as
Balsam for Lencs
{Severov Balzam za pljuča), in' kmalu se i>oste prepričali, da je ta balzam zelo prijetno zdravilo, s katerim se zdravi kaielj, hripa-vost in vnetje v sapniku. To se zdravilo priporoča otrokom i odraslim. Na vsaki steklenici j« natančno navodilo o uporabi.
Qana 25c in 60c v lekarnah.*
I
(fceledar) aa lete 19187
F. ^E.LKA CO. EDAR RAPfOb, IOWA
Pariz, Francija, 9. jannarja — Neko poročilo, datirano včeraj popoldne v Lizboni, in katerega je prejela Ha vas časnikarska ap-eutu-}ray pravi, da so se nporne posladke bojnih ladij v lizbonskem pristanišču dale pregovoriti, da so zapustile ladje in se nastanile v barakah, kjer so se podale vladnin, četam.
Naši zastopniki,
Ringo, Kam.: Mike Pencil. Wftsnfltor. Bid. fat ekoUea:
Vodopivec. Battle, Well.: 1L D. Likovicb. Calmet, Iffich. in okeliea: M. F.
Kobe, Martin Rade in Pavel Shaltz.
CMsbelm, Minn. : Frank Govže, Jak. Petrieh.
Ely. Minn, in ekoiica: Ivan GooZe, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in l-ouls Jordan M. FeruSek.
Eveteth, Minn.: Louis GovSe in Jurij Kitze.
Gilbert, Minn, in okofiea: L. Vesel. H&biiif, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Klein, Mint.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Matb. Urib. Roundup, Mont.: Tomaš Paulin. Go van da, N. I.: Earl Stcrnlga. Little Falls, N. Y.: Frank G reports.'
K^r*00* fa °li0liC11: Math"'	Bethlehem.
_ ., " , A	: KoprivSek.
Bridgeport, O.: Michael Kočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frank Meh in Jakob Resnlk.	|	Newton, Pa.: Josip
Lorain, O. in okolica: Louis Balant I Willock, Pa.: J. Peternrl.
in okoliea: Anton
t Claridge. Pa.: Anton Jerina in Ant. Frank Koeoglor.
Export. Pa.: Ix-uIk Supan«č. Forest City, Pa. Mat. Komiii in Fr. Leben.
Fareli, Pa.: Anton ValentinQC. Greensburg. Pa. in okolica: Prank Novak.
Hostetter, Pa. in okolira: Frank
Imperial. Pa.: Val. Peternel, box 172. Johnstown, Pa.: Frauk Gabrenja In John Polanc.
Luzerne, Pa.
Oaolnit
Manor, Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Run, Pa.: Frank Maček in Fr. 1 Podmilsek.
j Pittsburgh, Pa. in okolica: V. R.
JakoMeb, Z. Jakshe, Klarirh Mat., I, Magister.
Reaing, Pa. in okoli ca: Fr. Sj^ehar.
Prnna.: Jernej
Steelton. Pa.: Anlou Hren. 'JPnrtle Creek, Pa. in okolira: Frank Scbilrer.
Jovan.
in J. Kumise.
Niles, O.: Frank Kogovfiek. Youngstown, O.: Auton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin in J Mlsley.	_
Allegheny, Pa.: M. Klaricb. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa. in okolica: Ipavec.
Burdine, Pa. in okolica:
DemSar.
[ Canonsbnrg, Pa.: John Kokiich. I Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, RovanSek.
Murray. Utah in okoUca : J. Kastelič, Black Diamond, Wash.: G. J. Pa-renta.
Davis, W. Va. in okilira: John i Brosich in Jolin TavželJ. I Thomas, \\. Va. in okolica: A. Korenchau.
i Milwaukee. Wis.: Andrew Fon In Anton Josip Tratnik.
• Sheboygan. Wis.: Anton lie, John John Starapfel in U. Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Demšar in Frank Skok.
Vid Rock Springs, Wyo.: Frank Fortuua, A. Justin in Valentin Mareina.
tila, ali udala se niu je radovoljno in zaupala mu je. Po najširjih cestah je vodila pot, na desno, na levo; časih se ji je celo zdelo, da se vrača — hiše so ji bile nekako znane, toda preeej se je spet vse spremenilo. Ni se bala, da bi se izgubila ; pot je bila prava, vodila je naravnost tja, kjer jo je pričakoval on, ki je prihajala k njemu iz strašnih krajev, da jo potolaži bi jo poboža po licih, ka'kor jo je bil pobožal. Prihajala jc k njemu, da bi ji dal vbogajme malo ljubezni, in on se bo usmilH in se bo nasmehijal; njegov dobri obraz se bo nasmehljal.
In že je bila blizu. Cesta je bila široka, samotna in hipoma so se nehale hiše na obeh straneh. Tam, dvajset korakov od ceste, je bilo nekaj visokega, črnega ; majhne lucice so trepetale od daleč. Tončka je omahovala, opotekala se je in čudovito prijetno ji je bilo. Obšlo jo je v tistem trenotku. da je tam konec poti in da jo čaka tam on z razprostrtimi rokami.
Sla je navzgor in je padla na kolena; ko je ležala na kolenih, se ji je zdelo, da hodi Se zmirom z lahkimi, veselimi koraki in da jc jasna svetloba že čisto blizu.
Čisto blizu j« bila te jasna svetloba in Tončka je čutila na lieih njen topli dih. Mirno ji je bilo in sladko in ni se začudila in tudi zatrepetala ni, ko je prišel on, prav takšen, kakor jo je bil prvikrat pobožal, in jo je prijel za roko ter je ael z njo po eesti navzgor. Cesta je bila svetla in zeio široka, visoko zeleno drevje je stalo ob obeh straneh in tla so bila posuta z rožami. Tončka je bH* oblečena v belo krilo, prepasano z rdečim trakom, in tuid v laseh je imela rdeč trak, lepo preveoan. Stiskala se je k njemu in je je božal po laseh in lieih.	{Konec.)
očmi se ji je raeglilo. Spomnila se je. da je rekla mati nekoč: kolikor prej umrje, toliko boljše zanjo. In obšel jo je strah, da bi umrla, p redno bi se vse spremnilo, predno bi pobegnila «1 zmirom. In na-
po' nekdo vfttric nje tn ji kazal pot nUfen radttifla nponri izbrak m
nov kavarn in grwrtilnic se je sve tila bela luč.
Vse polno je bilo križpotov in ovinkov, ali Tončka na premišljevala nikoli, kam da bi se obrnila.
Mamili na Portugalskem.
oddala nekaj strelov na baterije na suhem. Posadka se je podala armadi • in republikanski gardi te» so jo izkrcali in razorožili, potem pa no *»e vladne čete polastile ladje.
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo.	i
San Francisco, CaL: Jakob Lovšin.
Denver, Cole.: Louis Andoliek in Frank Skrabec.	i
Leadviiie, Colo.: John Hočevar.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, Jo)m Germ, Frank Janesh in A. Kochevar.
Salida, Colo, in okolica: Lonir. CosteHo.
Somerset, Colo.: Math. Kernely.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudmsn.
Aurora, HL: Jernej B. VerbiČ.
Chicago, I1L: Jos. Bostič, Jos. Bllsh In Frank Jurjovec.
Joliet, Hi.: Frank Bamblch, Frank Laurich in John ZaleteL
La SaDe, m.: Matija Komp.
Livingston. HL: Mlh. Cirar.
Maseoutah, III.: Fr. Augustin.
Nocomig, DL fat okolica: Math.; Gaisbek.
North Chicago. HL in okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin.
So. Chicago, HL: Frank Černe.
Springfield, ID.: Matija Barborič.
Waukegan, HL in okofiea: Math. Ogrin in Frank PetkovSek.
Cherokee. Kam.: Frank Režisnik.
Franklin, Kans. in okolica: Rok Firm in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk in Peter Schnellcr.
MOŠKE BOLEZNI
NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTROK.
Dr. Koler najstarejši sloven-ski zdravnik, špecijalisl v Pitta trarghu, ki ima 28-letno skni njo v zdravljenju vseh moških bolezni.
Hydrocele ali kilo zdravtm ▼ 30 urah in brez operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križ a in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo.
REVMATIZEM, TRGA NJE, ZASTRUPLJEN JE KRV\ BO LEČINE. OTEKLINE, ŠKRO TLE IN D&UGE KOŽ7TE BOLEZNI, ki nastanejo radi nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebfio ležati Jaz rabim 606 in 804 za krvne bolezni.
Uradnae nre: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjr*raj do 2. popoldne.
Dr. KOLER, 638 PENN. AVE.,
PITTSBURGH, PA.
Slovenski zdravnik.
Važno za vsakega.
KADAR želite izroditi za naslov svojih sorodnikov, prijateljev ali znancev,
HADAK želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po-hištvo, trgovino Itd«
KADAR želite objaviti krst, ženita, žalostinko itd.
KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj stvu itd.
KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prijatelja ali znanca,
KADAR želite objaviti društvena nfl.ran.Ynia
rabite vselej "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjemh državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejči in najbolj razširjeni slovenski list na sveto. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo sa oglaševanje. CENE 80 BLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane.................. $0.30
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	j Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
1 ali kaj enakega stane..............____$1.00
itd.
$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane ...________$1.00 I Enkratno društveno naznanilo stane
Slovenskim trgovcem	posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Naročflom je poslati vselej tudi denar.
$(50
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
true translation Hied with the post master at New York, N. Y. on Jan. 10, 191& as required by the Act of October f %P*7.
Lizbona. Portmralsko, 9. januar- '
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa taročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu
j a. — Kakor dane« poroča vlada.
Tako je bilo, kakor da M stopal je artUerija v Kzbonskem priDfea-
•I
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo
oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem va- t , -	^HHPVH IP
„Mmrnn	^^ r^wnu^i	wMii in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj
rujemo nase naročnike pred raznimi rfleparji, katerih ga nL Posebno velike važnosti Je za vsakega pri na-
ročflih po poftti.
LjJMlUhko jo ie.prijel vselej za ro-
bojni ladji "Vasee-de
-- - v-:"'-
s
. -i- ••• ..
- * . y^H :


WSm


O LAS XAROfVA. 10. JAN. 1918.
Margarita Gautier
Spisal
(Sto).
i
N,
Saj sem vede J, z Vtsseijt-m! jc
du i kiju
vskiiknil
Jaz vsaj tM- vidim uxkdar, da ii kdo ottal pn njej, kadar ud- »prejme letu jat. t<)< la za tu »e\ oda ne u»o- Gaston.
•m jai.Miti da bi aikotfar ne| — Z vesel jem To je ae veliko prvjt-ls. ko tiMtke ni tam; večkrat vprašanje! je oputmnila Prudenea pri nji u< kega grofa ter se liiiela napravtyrti. Jiprejuie da p.* *k- do cilja k vigu pa.:-, da se odkriža grofa. Pu-)Kj«KČa opolnoči ter.ji skusita biti bolj zabavna nego je liipa. kar gu. 1« hoče. Toda on. nicer mi Margerita oči izprani a irs iv* more trpeli, niti slika- ska
sreeaiiu
ki luitli.
i. da
va
h
rii ko
i> je i winiul
t iu i
prebiti, u»
j sl a i ni a
u ne ravna prav. — I o bogat. Naj ji vča*ib [>riffuvnrj&ut: glejte, de-:lo'.«rk jta vat. — ona, ki
la ^a sva x njo. Jasz fceui drhtel. •Slutil seut, da bo ta pottrt usode-
|K*in xm. vse moje iivljenj*-.
ise bolj seiu bil razburjen nego no v tie u^Niga, im obrne na svoji prvi poti k njej, takrat rjavi, da ae ji zdi ta eto- v uj^eri.
dast. Nag lx> neumen, to Pred njouiiui vrauui mi je srce ia zanjo bi pomenilo to bilo s tako »ilo, da mi je pontajalu I u» »ru, n»*-dtem ko stari kar temno v glavi, lahko vsak dam umre Akordi klavirja so prihajali do
uvi mi ^bh-ui, in njegova dni- nas.
a mu vido* o«'ita to naklonje- Prudenea je pozvonila, »t do Marge rite; to sita dva do- Glasovir je umolknil. J ttifs na vzroka, da ji ničesar Odpri o nam je dekle, bolj po xtrpuMi. Jaz j* sieer pridiga«, dobuo druiabuici ne no sobarici.
Ameriška armada v Franciji.
Posebno poročilo poročevalcev ameriškega kongresa.
Trw
CCoyR.uHT HAFUiC C. CAI*C. WASH*
partmenta za vojne zadeve.
a ..na pravu da bo x-ino ea> VHtoptfi smo v salon ter prišli L l. 0'Brian, dlan juatičnega deveti ^i.-ii, <e uiure vojvoda, lo ou t* v budonr, ki je bil ravno ui vedno prijetno tako živeti, ka- tak> opremljen, kakor ste ga vi-
. <>r ona	juz bi o tvui - ' doli poaneje.	Inirtn.n	k;	„ w . -,- - ■	• -
sl^t, ne hotfla m l,i kmalu ^ Mlia S je pri peči. EBB £	^^	» ***	niso mogli
vojvtHto. od kj,r je pr*e! Uargeenta je sedela pri klavir- ne s pogledom. s katerim ženske To j,- n—•, ut	imenuje ju in njesu prsti so hiteli čez tip-1 izru>ajo svoje mnenje o kom
jo svojo h erko m skHu zanjo ka- ke. Zdaj je pričela ig-ati to, zdaj j — Jaz vas poznam šele dvaine-k-.r m kakega otroka ter v»-dno ji ono. a ničesar ni končala.	I sec a, je odgovoril grof.
je na \ratu. Gotgrva sem, da se Celemu temu prizora se jc vi-' p<*iiia po ulici kak njegov slinga delo, kako se oba dolgočasita: luniut m vohuni, kdo ter, lie powbuo
translation filed with the postmaster at New York. N. Y. on Jan. 10. 11»IS. as required by the Act of October 6, 1917.
Poslanec C. t*. Dill iz Washing-! jak poznajo načrt kampanje prav
tona ter načelnik kongresne ska- j tako dobro kot polkovnik. Raz-> pine poročevalcev, je izjavil: I — Francija, in Anglija poražata | Nemčijo na zapadni fronti, a ne , odločilno. Njih armade so v ofen-I zrvi. nemške v defenzivi. To je ce i ia povest. Naloga Združenih di žav pa je dobaviti ostalo silo, ki je potrebna, da se izpremeui vojaške prednosti zaveznikov v vojaško zmago. Vojne se vrši v tako velikem obsegu, da mora Amerika dobaviti miJijoiie mož m bilijone dolarjev. To je moie prepričanje potem ko sem obiskal francoska, angleška in belgijska bojna polja od »Švice pa do Nevernega morja.
Reševanje človeških razvalin vojne ter njih popravljanje je napravilo na kongresnike največji utis ter se je izjavilo, da bo to de lo. s katerim se bo morala pozneje bavrti Ameiika. — Videli smo žene in matere. — jc rekel Mr. Dill. !— ki so sedele polejr teh možkili razvalin, ki so preživele strašne o peracije. Njih oei so nosile izraz ki je mogoče le pri onih, ki so doprinesli najvišjo žrtev. Zopet pa smo videli možke, ki so bili telesne popolni, ko i i h živci pa so bili u
uelovati. Videli smo jih, kako so se učili hoditi kot dvanajst me seeev stara deteta.
VLleli smo tudi one potrpežlji-
m j	. > J ve ženske, ki sede skozi ure ter de
Gospod me pozna pa sele pet na ^ ^ ^ mažkih ko
^ ,	_	t. \ i izreeete ka^o neuin-!-.,	. -	.. . .
prihaja ven .u no- grof, ker ga je tako neusmiljeno nost, če le u<ta odnrvte	h ^ ^ ^oeejo pregibati, ko.
jih živci nečejo poslovati. Iščejo
ido noter.
o
______Jl»i*ete.
prezirala, ona, ker je bil pri nji ta I Ženske so res neusmiljene z -A. ubo^a MarKenta! je *aprui človek.	'nimi, ki jih ne marajo.	, . . .	..
vskliknil Gsston iu mt&A h *la- Ko je zaslišala Prudenco, jc!	Je	ia ataazal m**** ****
xirju t* r pneel igrati iw-ki valček. Mai^erita vstala. Zahvalila se ji! Meni se je smilil, ker je bil vi-
j in iščejo z električnimi vibrator j
Te^a pa res iiwem vedel Sicer pa J*' s«* mi zdi, da je videti manj ve S4«la nekaj časa «*em.
- Tiho! je vskliknila IVudeu i'u ui poslušala.	•
Gastou j« lieihal igrati. — Zdi se mi, da me kliče. Poslušali siiio \"si še bolj ua
l>et
lies. Prudent o je nekdo klical.
___IMjtlita, gos»)oda! Z
,e ie obrnila Prudenea k
Kom i
nama
- Oho
most!
tako •e y
M H i1
psjd«
Ker moram k Mai*g*?rtti. Midva počakava tu. To ni nmgoče. Torej greva z vami. Sa manj.
Jaz poznam Margcnto,
>enn ter lianui namignila: j deti zaljubljen v njo. kakor sem
—	Sedita, gospoda, sedita in bil jaz, in rezka Margeritina. od-dobrodošla!	jkntosrcnost ga j.- morala pač pe-
j či, pasebno v pričo dveh tujcev, j — Kg smo vstopili, «te igrali,
—	Dober večer, uragi Gaston! SCin onienil, hoteč spremeniti poje xi govoril a Margerita mojega	— ali bi ne hoteli biti pro-tovariša. Jako stm vesela, da va.-, kakor da se že dolgo po-zopet vidim. Z;.kaj vas ni bilo v ^uatno, ter nadaljevati 1 "VariAlt'' v mojo iožo? j — O! je vskliknila ter se vrgla
—	Hal >eni se nadlegovati. \ Uil KiUlalHS v<*leč nam z roko, naj —- Dobri prijatelji, — in Mar ; s<Mitul° tudi lni k	— Gaston
gerita je to besedo posebno po-^ie vo«	igram jaz. Za_ grofa
udarila, kakor da hoče pokazati Je dobro, če sem sama ž njim, nam vsem drugim, da Gaston ni a vas	ne marala mučiti,
bil nikdar in ni nič dragega nego j ~~ r<>rt'j	zii»>e imate tako
zakej 11» 1 bi ž t- PO^telj, kljub domačemu tonu, P™**"™ odlikovanje! se je poklo-s kaiterim i^a je sprejela. — dobri nil frrot z nasmehom, ki naj bi prijatelji niso nikdar nadk-žni. j1,11 iu ironičen.
—	Torej mi dovolite, da vam — Glejte, kako neumno, da mi predstavim go*poda Amianda to očitate, — še to itak edino
umeiete vi #o«to /aoanejal Clastoai. kadar Me bo nama
je.
odgovoril Gaston, m jo i»ac smem pose t iti,
—	Tod t Armand je ne pozua.
—	Zato ga predstavim.
Duvai ?
—	Pooblastila se:n že I*ruden-co s tem.
—	Sicer, sem spregovoril z je-dva slišnim glasom in se priklonil, sicer mi je že bila čast, gospo-dičua...
Videti je bilo, kako je njeno kratuio oko iskalo po svojih spo-
odlikovaiije.
Ta revež toroj res ni smel niti Ust odpreti. Videl senu kako res-ni -no i-roseče se je ozrl v njo.
—	Prudenea, ali ste storili, kar sem vas prosila? je vprašala.
—	Da.
—	Prav; poveste mi pozneje Imava sploh govoriti to iu ono
— Ni mogoče!
Začuli nmo »pet Margeritin	^ m ^ ^ posreC.u ali zato ne smote prej proč.
glas; klicala je ze neprestano.	J ^	»
Prudenea je naglo vstala in hitela ^ ^ domiMia
vsaj delala, kakor da se
(Dalje prihodnjič).
v svojo toaletno sabo. Jas in Gaston za njo.
— Gospodična, sem nadaljeval, -elo sem vam hvaležen, da &te po-[
vzbudilo prekinjene zmožnosti. Vi deli smo možke z vsakovrstnimi poškodbami, ki se jih je možno misliti. katere se je ozdravilo, dasi ravno se jih ni moglo hipnotizirati v prepričanje, da bodo še vedne. lahko iin*ali koristen del v tem svetu boja.
*
Poslanec John F. Miller iz Wash-ingtona je bil globoko presenečen vsled demokracije in morale francoske armade. — Tukaj sedijo ma jor in korporal, kapitan, ]>oročnik in prostak pri isti mizi ter srebajo svoje vino skupno. Videl sem jih.
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi ncprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Setiajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 6.t centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in Ua enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Niknr se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ^onaredb. r
Stari, pravi Patn-Exprfler dobete le V zavitku kot je tu naslikan. Pri- kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na nase ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-nr.h iu naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER Se CO.
V4-SO Washington Street, New Yorlc
ume van je je medsebojno. Častnik pozna svoje ljudi iz tesnega osebnega stika, ne pa iz daljave ene roke. Pozna slabega* moža ter ga lahko okrepi. Pozna tudi krepkega ter ga lahko ohrani krepkega. To je izvrševanje temeljne ideje demokracije. Duh francoske armade je vzbudil povsod moje najgloblje
občudovanje. Mi vsi vemo, da je; .	_i	Y---
Francija izmučena od vojne, — iz- jarku. Bil je žalosten pogled na te %JZQT3LVl kil O, črpana. Kateri narod 40,000,000 bi može v mehkem blatu, ki so se pla-	1 .
ne bil, če je bilo dva in pol milijo- zih do kake	točke, s kate- j	KOI
na mladih možkih ubitih, pohab-[re bi Iahko V2eU na Piko nemške !jenih ali zajetih! Nobena druga|stre.lef- Mesto, na ka-terem smo misel kot ona na zmago pa ne vsto-i stali> Je Pitalo kmalu pravcati pe-, pi v duha francoskega vojaka. Ike1' streljanje vedno hujše in huj-j Velika naloga naše civilizacije ^ bila bi	^tati tam še
sem jo jaz

dolžnost sveta ali onih izmed nas. ki vrjamemo v prostost, je boriti se ter izvojevati zmago v tej vojni. Človečanstvo stoji pred dvema po toma. Ena nas vodi nazaj k starodavni vojaški avtokraeiji, temelječi na čudni in subtilni filozofiji; diuga pa je ona, potom katere se nam kot dedščino zapušča prosto misel, govor in dejanje. Jasna dolžnost vsakega možkega, vsake ženske in vsakega otroka med nami je, da na ta ali oni način pri pomore k izvojevanju zmage v tej borbi.
Mr. stiller je tudi stal v ognju v prve vrste zakopu. — Človek si ni mogel pomagati ter je vedno
dalje. Zakopi prve vrste niso ni-kak prostor za nervoznega člove- f ka. —
Star kapitan je ozdravil svojo lastno kilo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite se operirati, ali pa bodete umrli".
poSlje
Njegovo zdravilo In knjiga zastonj.
•	f Kapitan Coiling* Je vozil po morjih
r. . t-	T	.... mnoso let. Slednjič je dobU dvojno kilo
senator .kenyon IZ iowe je bil m m moral aamo ostati na suhem, tem-vzradoščen vsled zaupanja, ki ga XeeJe	y,fč Iet v p08^«5-
. T.	.	- j i	. Poskusil Je zdravnika za zdravnikom in
imajo r rancozi v nase sodelovanje pas za pasom. Pa nI imel uspeha. Sled-
in pomoč	mu J®	da se mora podvreči nevarni operaciji, ali pa mora u-- Imeti moramo najprvo ladje • mreU- Napravil ni ne tega, ne onega,
nato pa ladje, ladje, ladje. Velika t€mve5 se je ozdravlL koristnost aeroplana je bila razvidna iz našega opazovanja dela nekega 16-inčnega topa. — Neka nemška baterija, nekako tri ali štiri milje vstran, je delala veliko preglavice. Dvignil se je neki ae-roplan, da opazuje. Prvi strel je bil po sporočilu a"ijatika za 200
počepnil, kadar so kroglje brenta-ftf^JZf l*'-	**
le nad glavo. Neki izstrelek je pa-'	f
del nekako sto čevljev od moje po- f .za tb0 ,metrov P^tek. Na ;tojanke ter izkopal luknjo v meh- f *tr?1 ^ f ki zemlji, ki je bila najmanj d^ v	? ? b°lj ^ b°l1 P°Staja
,et čevljev globoka, šrapneli JJaS11°' da Je koutrola pokali v zraku zgoraj in naše če-ade* so nas varovale pred padajočimi ali letečimi drobci. Svet ji bil nizek in moker, — blato vsepovsod. Le deske na tleh v zakopih
,11a in da mora imeti narod, ki ho če zmagati, nadvlalo v zraku.
Nemci so dospeli do svoje na) višje točke uspešnosti. Najbolj značilno znamenje njali izgube su-
>0 omogočale prehod. Na nekem!premaelJe Je municija. Zavezniki medsektorju je postalo jasno, da|lzs*trehju T,ct ^relkov proti njih se nas iV onazilo Strain^ t«ienemn- Glede mož so seveda moč
odkar se je Rusija umaknili
se nas je opazilo. Strojne puške so se oglasile z vsakega kota in strani in posamezni strelci so pričeli z ognjem s točk, ležečih izven okopov. Krogi je so žvižgale tik j nad našimi glavami, ki so bile sedaj globoko globoko sklonjene. — Skupina Belgijcev, ostrostrelcev
ni,
iz vojne.
"Možje In 2ene, nI treba se rezati In ne potrebujete pasa".
Kapitan Collings je proučil sam svoje telo in slednjič Je iznašel način, po katerem je postal zdrav, močan in srečen človek.
Vsakdo se more poslužlU tega načina, ki Je čisto priprost, lahek, zan<;sljiv in brez stroškov. Vsakdo s kilo bi moral iineU Collingsovo knjigo ki mu pove, kako se more ozdraviti, kako se more vsakdo poslužlU načina v svojem stanovanju brez kake težave. Knjiga in zdravila se pofiljejo ZASTONJ. Vse se poSlje vsake-. mu, kdor izpolni dolenji kupon, katerega • zj^ln^n^odjjošl^j^tjjko^
Razpravlja »e o načrtu kampanje; se ie pričela plaziti po trebuhih, polkovnik, korporal in navadni vo- nalik kačam, po nekem plitvem
STENSKE KOLEDARJE,
smo začeli razpošiljati vsem našim naročnikom. Če bi ga kdo slučajno ne dobil, naj nam piše.
"Glas Naroda".
KUPON ZA KNJIGO 0 KILI IN ZDRAVILO BREZPLAČNO.
Kapitan W. A. Colllngs, (Inc.) bo* 126 B, Watertown. N. Y. Prosim pofiljlte mi VaSe BREZPLAČNO zdravilo proU klU ter knjigo brez kake obveznosti od moje
Btra.nl.
Ime ..................................
Naslov ...........
Rojaki naročajte se na "(ilas Naro-
Odprla je okno. z Ga^tonom pa	^rf^u^Js7m bil tZifŠŽllt'*™^	* ^
»knla. da naju Margerita Jo wmtfm ^ sem ^ vain moral
sva fc*
ne vidi.	'zdeti zelo dolgočasen. Bilo je predi
—	Že de%M uiinut va« kUcem dvema letomilf v -Operi Co-! j** itaia skoro z zapovedujoeim^ ^que", z gospodom Ernestotn X. glasom.
-r- Ceaa žel it o T
—	Želim, da pridete takoj meni.
—	Zakaj?
Rheumatizem
~ A, zdaj se spomnim! se je 2elo dobro dornaC9 MravMo oa n#kooa. k
'nasmehnila. Toda ni res, da ste 9> ima. žen pomagati vsakemu bolniku.
k bili vi smešili, ami>ak jaz sem se Ne Poit'JaJte denar, temveč svoj naslov. ,,	. , * .	i Mark ti. Jairaaon iS eyrttcuats, rs 1
vedla naravnost -grdo. Sicer sem po dolgem groznem trpljenju spoznal še nekoliko taka, a vendar že ma- J"*0 stražo *jvražnik človeške «u-eč« >
' rev joa.tizera On ML 4$ van kdo ve. kaki
Ker je grof še tu m me dol- i0 :naaij. Kaj ne, da ste mi od[wi- se ozdravi, čntajts kaj pravi'.
gocasi do smrti.	'stili?
—	Zdaj res ne morem.	j ponudila mi je roko in jwz seoir
—	Kaj vas neki zadržuje* 1 j i jo poljubil.
—	Dva mlada gospoda, ki no-| — Res je to, je nadaljevala, četa oditi.	' l*oniislitet kaka neumna navada,
—	Recite jinia. da morate iti da hočean vedno spraviti v zadre-vi, takoj.	g« ljudi, ki jih vidim prvič. To je
—	-Sem jima že rekla.	jpreueumno! Moj zdravnik pravi,
—	NiS pa kar pustite j-u; ko da je teiuu vzrok moja nervoz-\ as ne bo več tam, že izgineta. »ost, — prosim, verjemite moje-
—	I>a mi razneada vse narobe, mu zdravniku!
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1918.
Rasen koledarskega dela ima še sledečo vsebino:
—	Toda kaj hočeta? —- Vas h očeti« videti.
—	Kdo sta?
—	Enega poznate, goetpod Ga-»trm R.
—	Toda videti ste jako zdravi.
—	O, pa sem bila zelo bolna.
—	Vem, vem.
—	Kako veste?
—	Kdo tega ni vedel? Jaz sem
—	Da. tepa poznam. In kdo je prihajal skoro M>ak dan povipra-drugi?	še vat in scan bil zelo vesel, ko sera
—	<»o*pod Armand Duval. Te-! izvedel, da »te ozdravili.
ga ne poznane!	' — Tako? Toda jaz nisem vide-
—	Ne. Toda pripeljite j« vse-'la nikdar vaše posetniee. eno; va* raj*i nego grof. Pridite — Ker je tudi oddal nisem, nitro! 1 — Ah! Ali ste morda vi oni, ki
r,	:	,	j . .. , ' ' Z ,	" , ' iml poAUite en dolar, toda pošljite ml
Zaprli sta vsaka svoje okno. t je pri»el ?dedngi dan por^ edovat, a^je potem, ko ste cadov«^jni poslati
Margerita, ki ae je biLa apoai- aako nu je. ui ki ni hotel nikdar	trp*°
i	.	Ne odlašajte, pilite še dan^«
nila mojeea obraza, ae torej ni povedati svojega imena?
spomnila mojega imena. Ljub- — Da, jaz.
ie bi md bilo celo, če bi se bila! — Potem pa niste samo el#vek,
odpustiti, ampak ste na-
"Imei Mm boMliw, kakor bi m« ~trs<ar po Člankih".
"IMS se me je prijel revmatlxeuk lz> trpel sem trt Ista. Poskušal sem rasUte-zdravila in mnogo zdravnikov, toda bo lečlne so bile odpravljene le saCasno SlednjiC sem Iznašel zdravilo, lcl ml J« bo-lesen premalo is nI se veC pomdk. Da) sem aa osebam, Id so bil« bolne t« Tet let. tudi takim. Id so morali iešatl t po •teljl, in v vsakem slučaju Je pomagalo i Želim pomagati vsakomur, ld trpi as kateremkoli revmatlsrou. Ne pošUJeJte nobenega centa: pošljite le svoj naslov. Pošljem vam brezplačno vzorec. Ake wt prepričate, da Vam Je pomagalo.
Pesem.	|
Važen zgodovinski dokument.	f
Popolen pregled svetovne vojne.	|
Praznik v Petelinji vasL	|
Prag-	I
Problem Alzacije-Lotarinške.	|
Ukradeno pismo.	|
Red.	|
Veliki dobitek.	f
Bazno o otrocih.	j
Doživljaj francoskega iurnalista.	{
Venizelos.	|
O postanku koledarja.	|
Nemški napadi s plinom.	(
Šivali in aeroplani.	j
Ruska revolucija.	f Program ruske socijalistične stranke. }
Aforizmi.	j
Normalni potek ruske revolucije. Rusija.
Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara.
Čudne pogrebne določbe. Album.
Krščanska svatba pri Kafrih.
Večni koledar.
Petelinji boji.
Nekaj za gospodinje.
Sala.
Oglasi.
Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte.
Stane 35 centov«
Naroča se pri:
Slovenic Publishing Company
na mojo
ae j«
Mark H. Jackson. 124 D Gumsy Bldf. Syracuse. N. 7.: SpraJmem ponudbo. PoBJita aat
1 "f, -
ILOY1VIXO
j iioip. IniitvB
m
sviti Barbari
VA IDIBJin D&ŽAVE SEVERNE
ftedei: FOREST CITY, PA.
m KL JmmtJ* isti v Mri n—jllM^
GLAVNI UKAOMKI: F. 8. TACCHAfi, 674 Ahsaj A*e.. Rock Sprtoga. Podpnwi—.lull : JAKOB DOLENC bo* 181, B rough ton. Pl Tajnik VRAN K PAVLOVClC. ho* 047 Forest City, Pa rn».iln1 tajnik AViJUHT OOHTISa. box 810. Forest City, Pa, »lacajalk JOtilP MAKINČIČ. 5*05 nt Clair Aft. Cleveland, Obte.
blagajnik ta napolk: ANT. HOCHEVAK, RFD. No. 2 baz 21,
NADZORNI OOROI:
JOSIP PETERXEL. box N, WUkMk. Pa. JESKEJ HAFNER, box «5. Bnrdine, Pa. IVA* QBOAEU, 889 EL 137 Lh BL,
POROTNI ODBOR:
MARTIN OBRE2AN, box 72, 1____ _
FRANC TEROPClC. R F. D. No. 3. box 148. Fort 8mlth. Ark. JOSIP GOLOB, 1016 Bo. 14tU Springfield. Ill, VRHOVNI ZDRAVNIK: Da. JOSIP ?. ORAHKR. MS R Oblo 8t Pittatoarah. Pa,
"OLAB NARODA", 82 OortiudC Bt, R«« I«d, n_ X( njih uradniki mo oapraeenl poRljatS vse da na slavnega tajnika in nikogar dragega. Denar naj a* pa po
fclja edino pntam pufttalh, ekspreealb aH bančnlb denarni* naknsnlc. bor pa »e potna privatnih 6ekov. na naslov: Frank Pavlov««, k Miner« National Bank. Forest City. Pa.
V si utaj o, da oiiasijo droMreni tajniki pri poroOilk «lai kaka poawnjkljtrostl, naj to nenodoma naananljo urada dar. oftHfc. ^ saafttt* napako popra Titi
K
UMOR V RUE MORGUE
E. A. Po«. — Priredil J. T.

r
>*-in bil »nn M* > t hi p«»t Ulit I >111
2*
ve^lj*-, vrrci iti krrri). k i biti pa \
ki m ti j«* Uf^lu
o v|x.!iiia<l in 4>c'Iovi<"t» {»olctja v Parizu /nam! z Atijruntoni Dupinona. « •*<■ u£ri«»lm*. >feoraj bi rekel znamenite rod-; i;k.' »	ni j.- I>il v takih stiskah.
m* iri- mkrat v vrtinec i) vi jen ja ter!
Majnar in dve mali tableti.
G. IVAN KOLISH, P. O. Box 196, PINEY FORK. O. v sledečem dopisa opisuje čudovit uspeh, ki so »a uiu JTTVITO TABLETE donesle:
"Tn Vam zopet pošljem dva dolarja za dve jikat-lje JU VITO TABLET.* Jaz jih jemljem po navodilu, dve vsak dan in vsakemu človeku, ki težko dela, pri-Ijoročam to čudovito zdravilo, posebno onim. ki delajo v majni kakor jaz, ker napravile so mi mnogo dobrega m odstranile glavobol."
i U VITO TABLETE imajo izvrsten učinek v slučajih slabih iovcev, izgubljene moči, sposobnosti in živahnosti, bolezni želodea in ledic, splošne slabosti, glavobola, in ni jih mogoče dovolj priproročitz onim. ki trpe na posledicah preobilnega pijančevanja.
Ena skatlja J U VITO TABLET za 1 dolar — zavarovano 10c. več kamorkoli pošlje JTJVITO LABORATORY, South Hill Brnch 5, PITTSBURGH, PA.
POZOR: — Radi pcišljm«i vnjrec zastonj.
Tedaj sem se pa spomnil, da se je bil res zadel obrne nek človek, ki je nesel veliko košaro sadja. — Toda, kaj je imelo to oprav ka s čevljarjem Chantillyjem, nist-ni mogel razumeti
I>upin se je malo nasmehniJ Ln pričel govoriti;
— Vse vam bom povedal. — Da boste pa bolj natančno razumeli, bova prevdarila po vrsti vaše misli od onega trenutka nazaj, ko .sem jaz irpregovoril, pa do trenutka, ko se je prodajalec sadja zaiiel .»b vas. _ Večji deli verige sestoje iz sledečih delov: čevljar Chan-jtilly, Oriou. dr. Nichalas, Epikur. stereotomija, cestni tlak in prodajalec sadja.
Skoraj vsak človek se je že včasih zabaval s tem. da je zasledoval, ua kakšen način je prišel do te ali one misli.
Moj prijatelj je nadaljeval:
j ^ — Oe se prav spominjam, sva se pogovarjaal, ko sva zavila a Hue C. o konjih. — Po tem govoni sva utihnila. — Ko sva zavila v to ulico, nama je prišel nasproti nek prodajalec sadja. Zadel se je s tako silo ob vas, da ste morali stopiti na kup kamenja, ki je bilo ! namenjeno za popravo ceste. — Stopili ste na gladek kamen in bi irmalo padli. — To vas je zjezilo. Obrnili ste in pogledali še enkrat j kup kamenja. — Zatem sva zavila v ulico, ki je bila k sreči tlakovana na poseben način. Tedaj sem natančno opazil, kako se vam jt
: razjasnil obraz in vas slišal, ko ste za šepetali besedo stereotomija. _
To je zelo malo znan izraz za tlakovanje one vrste. — Jaz sem vedel !a bosttakoj ko ste izpregovorili to besedo, začeli misliti na Epi-knrja, ki je prvi rabil izraz - stereos". — Ker je pa tudi ime neke zvezde Epikur, ste pogledali na nebo. — Tedaj sem bil prepričan, da prav bledim vašim mislim. — Zvezde Epikur niste videli, pač pa ozvezdje Orion. — Pri tej priliki sem se spomnil, da sva se danes zjutraj pogovarjala o dr. Nicliolsu, slavnemu kritiku, ki je bil neusmiljeno očrnil čevljarja Chantillvja. ter mu nadel ime Orion. _
Do tedaj ste bili sključeni, ko ste se pa spomnili malega čevljarja, -te se nehote vzravnali. — Tedaj sem bil uverjen, da mislite nanj' ill vsled tesrn sem vam g!asiio rekH. da ta človek ni za opero, pač pa kvtV-jem za kako komedijo.
.treh«
no tako obzirni, da nm pustili; iko, da je imel za »v«je skromne^
e knjige, no in knjijre w> v Pa-
Hi
bil
no
i v nfki knjigami na Hue ter sva slučajno oba iskala t< >>*• še večkrat Tldela.
pa ar pov^čaio. ko mi je z k rit srčnost j«.
Montmartre in ioisto knjigo, j
in pri t» | p
Mladi i bine, tod« !i *ia je lijfiil ae *nkr«.: j> S'je jfot
vsa k dan j<- /
i ^ „ i > m- Kar
nzu poceni.
Hre.-ala »♦'ZJiaiula n\a se xaf Od on»»jra čaa* Prijateljstvo »J
..i'n/,1 p,v. «a »vojo življenjsko /.g- d bo. Sočustvoval aein in jim postal nj«?uro% d«»her fH*ijatelj.
Ob ti. ui m -e mu pa tudi radii, k»*r je toliko prebral in čudil
hem ae sveiosti njegove velike fautazije.
T- Kij sem ^ mudil v Parizu v takih zadevah. ,ta mi je prišlo njrsrovo prijateljevo r»vuo prav i„ v^ed tega sem nepivsiauo Kkal
njegov«* IruilM-
^i. iiijjr	najela skuj^j stanovanj«, delU« »va >i premoženje
,u *** M	f iiaiN-Bf mrmer, malo boljše kot njegove, sem'
kauUo /an oi naj* ! neko .taro, napol razpadlo hito, mimo katere, ao| ljudje neradi ho^iili. če*, da v nji »trnai
Hiia je Mala v oddaljenem deiu Faubour St. Germain in je bila kot naza uaiina fantastična premišljevanja.
bi imije vedeli, kako živiva v tej hiii, bi naju smatrali z*. >4vad:ia n »n** Ni ».dar ni bilo nobenega človeka k nama. No benruiu »v..jriuu prejšnjemu znancu nte^m p«>vedal, kje stanujem, butirn P* di X Parizu ra^n mene nobenega znanca m prijatelj* Yv ♦ g* s\a živela takorekoč ločena «>d vsetra sveta.
Najbolj <udn» navada m.-je^a prijatelja je bila. da je bU »t rast no zaljubljen v noč.
Kt-r m g a v vseh njegov di tkavadah 4»pon:«ial. je umevno, di» s.m ga tu.ij v tej. In k. r nama y bda noč prekratka, sva ob jutranji son zaprta Tae oknice tako. da je vladala v hiii popolna tema.
V	kotu i*« prižgala v«i'-eio ^veči . ki je m^dlo obsvetljevala velik proator. in ae nato eatoprla v sanje.
Do devetih ali des- tih »va kaj braia ali *c eevn pog»>varjala, i »to »va pa šla »pat do večera. Svoje stanovanj« zapustila šele »vever ter se «>iipravi!a v najtemtn-jše me>tue ulice.
Pri tej priliki >.-m opazil ^i!no Dnpinoro zmožio^t kombinacije. Take vaje m* ga navdajale s p<»s*'hTiiTn veseljem. Rekel mi je, da se mu »ii, kot da bi imeli vsi ljudj•• v prsih okno. skozi katero jim na lančno vidi v dušo in aree.
.\ck"> hva šla v temni noči dolgi umazani cesti blizu Palais Rojal. Ker
*va bila oba globoko zamišljena, nisva govorila voč kot četrt ur« niti beaede.
Naenkrat je pa rtkel Dupiu sledeče besede:
—	Zelo majhen je, to je res in bi bolj spadal med komedijante.
—	l>a, jaz s*m tudi tega m ienj« — sem odvrnil, ne da bi opazil < bd s*-in namrts strašno za»ialj« n na kakšeu načia« je Dnpin uganil moje misli.
Dupui s,.„i rekel w*s'.o to pa pr»^ega moje zmožnosti.
V	rjemite da sem presene.-en ui da komaj vrjamem. — Na kakšen način »te mogli uganiti, da .sem mislil na
Zat<
-m »t*m utihnil, hoteč >«• prepričati, če res ve, na koga sem
m mlil.
—	Na < hantillva — je rekel. - Zakaj ste pa utihuili? — Kaj ne. da »te izprev »deli. da je njegova mala postava nesj>osobna za tra-gedijo
—	Da.
j«/ srn mislil ravm ua to. — ChantiJlv je bil nek cev-Ijar v Rue St. h-nis. ki je zahrepenel po gledališču in Hotel na vsak način igrati glavno ulogo v m-fci tragediji. — Vsled tega so se mu smejali iti »e norčevali iz njega.
_ — Povej t,- uii za božjo voljo! — sem vzklik nU. — Povejte mi, " je res kakšen na.-ra, potom katerega je mogoče uganiti misli?
—	Prodajalec sadja vas je dovedel do sklepa, da je Čevljar premajhen za tako ulogo____
Prodajale* sadja T — sem vzkliknil — Jaz ua ^"sem božjem
ZASTONJ
trpečim za naduho
itmmli zdravilo. U Je vsak rabi bra ne prilik ali izgube_
IG imune nov način za rdrstrlti nadnho in tot-eMn. da poalrneite na naš račun. Nič zato ako jo imate že d-lgo ali pa ako ste jo Sele dohili. Se je kot kkiu mrzlica ali naduha. H morate pisati P«» prosto poskninjo na.tpga načina. Ne 02 i raje kj« iiTite. kaj in Tai poMl in starost, ako trpite a* uavduhi. naš način vam bo takoj poaaagal.
Mi telim., tu poslati tasim obupnim, katerim v dihanje, "opium priprave "patentirano kaden je' td. ni n č pomagala. Mi bočerac pokazati vsake-ma na oaiie stroike. da je ta novi način določen odstraaiti takoj za vaelej težka dihanje, črtšča tua in vee enake nadloce.
Ta prusta ponudba se rabi le en dan. Pi ite .še dane* in pričnite . tem načinom takoj. Ne pošljite denarja. Najbolje je. če pošljete spodnj kupoo. Storite to daaec.
Nemško opustošenje.
True translation filed with the post
master at New York. N. Y. on Jan. 10. 1UI8. as required by the Act of October 0. 1917.
Pa.iz, Francija. 9. januarja. — Kimski poročevalec 'Matiaa* pravi. da je bilo na povelje feldmar-^ala Hindenburjra porušenih 130 vasi za zapadno fronto, največ v okolici t>t. Quentina v svrho boljše obrambe nemške črte.
Navzlic zanikanju je bilo dovoljeno samo tretini odpeljanih 300 tisoč Belgijcev, da so se smeli vrniti demo v.
PROSTI KUPON ZA NADUHO.
FRONTIER ASTHMA CO.. Room 11*1 S. Niagara and Hudson Sts.* Buffalo, N. Y.
Pošljite prosto poskuenjo vairrs ■■»J'^f
tabilo
na
VELIKO ZABAVNO
in
PLESNO VESELICO,
k/itero priredi
iš-LOV. MOXHAil GODBA pod vodstvom gosp. Jožefa Kogel v soboto dne 2. februarja
v dvorani društva "Triglav" v Jolmstowiiu, Pa. Začetek točno ob 7. zvečer.
Vatcupnina za u.o£ke jo ^1.25; dame so vstopnine proste.
Godba bo svirala izvrstne po-skočaiice, tako da bodo plesalci z veseljem "pueali" podplate.
Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz JohiLstowna in okolice. da se polnoštevilno vdeleže ^našega zabavnega večera v zimskem času na toplem. Fantje in možje, le pridite gor na omenjeni večer s svojimi spremljevalkami,
IŠČE SE	i
iO slovenskih delavcev na Rolling Rock Farms, Westmoreland Cj.,: i'a. Farmersko delo, čistiti svet in zravnati itd. Slovenski boarding boss z ženo za kuharico; hrana 55 •entov na dan. Naslovite na-.
Joe Comish, c o Rolling Rock Farms,
LaughlinstOAvn, Pa., (5-16—1) Westmoreland Co,
odgovor.
Spodaj podpisani odgovarjam ar. Josipu Skoda, ki me je zva. za lažujivoa v št. ^ tega Esta. da jaz očistim svojo osebo .s tem, da se naj obrne na g. Martina Verhov-
»eka, ki nri je raizodel celo zadevo. _________„________.
Torej ako je on la^al, naj bo on ker tu gori'imamo sveži zrak po-lažnjivec hi nc ja:. Da bo zadeva zimi. Za dobro zabavo in oknsuo reasena pravim potom, svetujem g. želodčno postrežbo bo skrbel za -Tosijni Sk<xla, da nastopi sodnij- to izvoljeni odbor. Na svidenje!
skim potom napram meni, da se'	(10.28&30_1)
dokaže, kdo je krivec. Ker ljubim j---------
resnico in pravico ter nisem bil še j	stalno delo
nikdar lažnjivec^ zato tudi zdaj se dobi za prevažati in pobirati nočem biti.	jearbage. Plača $20 na teden. Za
Opomnim pa rojake, da vsa k pojasnila se obrnite na: vedno dobro vse preudari, predno| Clinton Contracting Co.,
in složnost bo med 308 Charlo« St., West Hobokcn,
BfiBMKBMfldHHMB
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko govoreči Speriaiist moških bolezni v Pittsburgh o. Pa.
(Dalie prihodnjič).
Uradne ur«: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. po pol.

Veliki vojni atlas
rojskajoah se evropskih drža? in pa ko. ionijskib posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov, GENA SAMO 25 CEKTOV.
RXHBK0 MAPO CELE EVKOPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI Qh DIN JENE DRŽAVE TM NA DRUGI PA CELI SVET CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALIJO. — GENA JE 16 CENTOV.
Naročja ta denar pofijita m:
Slovenic Publishing Company
POZOR ROJAKI
CENIK KNJIG
j	katere Ima v zalogi
y SLO VENI C PUBLISHING COMPANY
| 82 Cortlandt St^	N«w York, N. Y*

POUČNE KNJIGE:	Vojna na Balkana 13 'im
Aiuiov nemgko-angL tolmač vezan —JS0 Zgodorina kr- pefipolka tL 17 Domači zdravnik r hrvatakem	| , ■ »dkaml
jezlkn, Teaan	e-.f» ^^Uenje na avstrijskem dvora Hitri rmčanar (nemSko-angL > j 1111 8mrt ceaarjevlča Rudolfa
vezan	i_jo I
Poljedelstvo	~.90\	RAZGLEDNI CK:
Popolni nauk o čebelarstvo, vea. fl_00 Newyorfike. božične, velikonočne
fl.HQ
fc=.75
Sadjereja v pogovorih	—36
Scbimptfov nemško-alov. slovar fL28
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Hlpnotisem Doli s oroijem Mesija 2 zvezka Odkritje Amerike Pegam ln Iaunbergar Pod Robom. SL Večernioa Postrežba bolnikom Slov. novele in povesti •ioeUallsem
in novoletne komad po	~.03
ducat	7n
Album mesta New Tork s krasnimi slikami	ca;
ZEMLJEVIDI:
-*odJalna demokracija rrtna oi in trtoreja Umna živinoreja Veiki slovensko-angleSkl
Wr-JBQ	Avstro-ltaUjanska vojna
^M	AvstroHogrsU, veliki veaan
9L00	Celi svet maU
f—JiS	Celi svet veliki
%3D	Evrope vezan
f-%00	Vojna stenska npi
i-vB0	Vojni atlas
sJS	Zemljevidi: AUl, Axis, Coin, f—AO i CaL Itd. po
f—JBO	""ffiift držav mali
r-M	Združenih držav veliki
$2jOO	Združenih držav
č-Afi f—^50 f—A0 i— •=--80 18.00
—A0
Nt]uHte*i* »ssiiir aa____
kar tam sa aotka Mu m brado. O« teas mm—s sraatajo v ttta todnih kraaat »oati in Serial lull kakor tudi — krasni brk1 In brnda tn os bodo odpadali in ostvolL Bmuttaan, ko« ti bol ali trgt-nja v rokah, sogafc ln v krila, v
spregovori, Ijudiiii.
Joseph Ark,
Marguerite, K. o. Box 173,	Latrohe, Pa.
Roj alte v ruskem ujetništvu prosim, če kdo ve za naslov VIN-CENTA CREMOSXIK. V avgustu 1916 je bil ranjen in pozneje ne vem, kam je bil poslan, iščeva ga Prank in John Cre-mošnik. Torej č-e sam eita te vrstice, naj se nama oglasi, ne I »o zastonj. — K ran k Cremoš-nik. R. F. D. 3, Box H4, Oiraixl, Kansas, U. S. America. (8-10—1)
(8-10—1 j
N. J.
STATE DEPARTMENT OF LABOR
bureau of industries
and immigration
ščiti naseljence in jim pomaga Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite I Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D R Morgan Bnilding.
SPODAJ OMENJENI EOJAJU Of KOJA2IHJE.
kater! imajo ▼ rokah naša potrdila za denarne pošiljatve. n številk*, mi, kakor so označen* pod imenom, naj blatrovolijo naznaniti prsj-komoEoče svoj natančen naslov radi važne zadeva. Pisma katera jim poslali *o ae nam povrnila.
bale. tan. krasu In srinta. potna noge. kurja ofm. oMbllc« v par dntrlh popolnoma odstranim. Kdor bi mojo ažravtle
m?
JAKOB WAHdld, 67QS Boema Am, Gtonbsi OUa.
Cenjenim rojakom ▼ Chicago in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
ki ja pooblaščen sprejemati naroi nino za "Gias Naroda" in izdajat) tozadevna potrdila. On je pred loti še večkrat prepotoval države, v katerih ao naši rojaki naaeljeci b je povsod dobro posnan. Upati jr da mo bode Bi rojaki v vseh os) na roko, pooetao K ki« tm
Bachn^k Frank
No. 329639 Bartol J.
No. 8307M Bear Dan
No. 260638 Beljan Ana No. 319997 Beeens May ICiaa
No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 Božičkovic D juro
No. 260581 Brann Mary No. 260643 Dolar Valentin
No. 330086 Grgnrič BlsJ No. 260578
Gnbert Giuaeppe No. 823065
Kastelie John No. 44706
Kraljic Martin No. 214380
Kovač Frank No. 260641
Lenaršič Joaia No. 44555
Meden John No. 331014
Merkun Anton No. 331355
Mikolich John No. 323252.
Oswald Lraise No. 260632
Oswald Joe No. 260621
Trvdka Frank
Pintar No. 330843
Resrnan rrank No. 4429«
Samide Frank No. 330721
3inčič John No. 330762
Spaniček Bood
No. 328894
Starčevič Johan No. 331016
Tehler Anna No. 32889«
Turk Charles No. 330801
Turk Ivan No. 260647
Turk Jernej No. 829741
moderno urejena
Tiskarna Glas Naroda
VSAKO B8TNE TISKOVINE IZVBiUJE PO NIZKIH PKHJJBL
DKLO OK08VO. • ■ •
IZVBSUJK PREVODI % DRUGE JEKLU. • w m
mnjEKO ORGANIZIRAM
DRUŠTVENA PRAVILA,
CENIKI L T. D.
m NAMCDA P06um HA t
SIovsdic PuUfshing Co.f
•S Oortiandt Bi, New Tort, N. T.
mmmm
■t
. . a-,a .	1 iijAMtik,'