79. številka.
Ljubljana, soboto 6. aprila.
XI. leto, 1878.
ENSKINAROD.
ScIihJk vnak dim, itvsnmši j>v<^j".:». .tjao a  limiva > f p: *.y.nto:)>, tror velja po polti proloma« ia k vstro-uKorB ko ii o i o l o ta culo loto U» >*lil.,      p<d l"t» 8 n'd.» ju četrt letu 4 gld. — Z« Ljnbljaao broa poln j trnja na dom tra celu leto 1H fdu.,  ia iotrt lota 3 gM. .')() kr., U on monoo 1  gld. tO kr.   Za portiljaajo ns dom itn raoana 1<> kr. aa motoc, BO kr. *a foi_'t let«. — Za tujo d nt. o le toliko voo, kolikor poiStnlna isnaia. — Za goipode nAitolje na IjinUkih Aniah in /» 4ijak«> voija znižana MUa in aiflor: Za Ljuhijaao ra fecrt lota 3 f?Ul. 60 kr., po polti pfBjeaaaP sh ootrt leta 3 Riti. — Za otnnnila nt« plaAujv od četiriatopne MCft-VMrta ti kr., oe mt u&naut!o enkrat; tiska. B kr., A« »o dvakrat in 4 kr. čo *o tri- ali voćkrat Itaka. Dopisi naj m avo      tok raiL - Rc&opkd       m vračajo. — Uru d ni J t vo Jo v Izubijani v rVa-no Kuhnanovnj hiAi 1*. 8 .glodoltiko Molim". O p r ji v n ifl t v o , na kntoro   ai >   ' >uc<>vn!l|<; podttjall attrOOnlno, r^kkioaotjo, otnanila, L j» »dininuf.rsitivn« vini, jo v „Narodni tiskarni" v Koluuinovnj hitii.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 6. aprila. Iz najnovejše objavljene diplomat ienc korespondenco je razvidno, da je Gorčakov romunskemu agentu v Peterburgu rekel, tla, eo so Uu-nuiiiiju iarad izročitve Besarabtfe ne uda, bode Kusija Besarabijo s silo vzela; dalje
B. aprila.,   tla   čo   bode   liimiuiiija /opor
Člen is. pogodbe san-štefanske, Id Rusom prehod skozi Rnmunljo dovoljuje, prote-
stil a hi uli oponirala, hode ruski car ol>-sedenje Kuinunije in razoroženjo ruuiuu-ske armado ukazal.
V Portmouthu je Izdan ukaz dve la-diji za vojsko prevažati v db urah pripraviti za aktivno službo.
13ini 6. aprilu. Italijanski minister-eki svet jo sklonil ostro novtraliteto držati, če pritlo do vojske moj Iliisijn in Anglijo, ?e U d a r p a n e k o n a r e d h e napraviti iz previdnosti.
Carigrad 4. aprila. Turški vojaki so bili poslani v tabor pri M asi akti moj IVro in Hiijukdcro. lluski vojaki niarši-rajo proti zalivu pri SoloSU naprej.
Carigrad 4« aprila. („"Pol. Corr.a) Verjetno je, da so kmalu obrnejo stvari
lia korist Kusije. ltcout-pusa bodo baje namesto Veflk-paže prvi minister, O s xn a n-paša, odločen privrženec Kusije, vojni ini-nister.
Ateno d. aprila. V .stasi so so proti moji nazaj umaknili.
Ljubljanske mestna volitve.
i.
Dno 12. toga meseca imamo v Ljubljani mest ne volitve   za  tretji volilni razred in ti i
1111 i potem 7ii prvi razred. Prvo pripravo ho .storjene, organizirali smo ho, kandidntjo ho postavljeni, treba jo lo ono vstrnjno delavnosti, ki je v zadnjih treh let'h tlo zmago vo tliln. Odkar smo namreč popustili škodljivo pasivnost, ki narodnu zavesti nij budila, poli ličnega Šolanja volilcev ne pospeševala in nam sploh škodljiva bila, volili smo trikrat. Prvič so bili voljeni v III. razredu bftl ti gospodje, katero zdaj zopet kandidiramo, gg : dr. Karel llleivvois, Gor šio, PetričiĆ, Potoč-n i k. Ali tako jo bila prejšnja, od dr. (Joste priporočana pasivnost demoralizirala našo stranko, da smo bili kimaj z dvema glasoma zmagali z onimi štirimi kandidati, a peti narodni (g. Ilegali) jo bil za en sam glas padel proti g. Doberletu. Zopet povzeta nktivuoHt in agitaeija je precej pokazala svoj plod, kajti drugo leto ho miši kandidatje v tem razredu imeli uže 50 in tretjo (lani) užo 70 glasov večino.
Taka lepa večina luni in predlanskem bi nas lebko brezskrbne storila, tla tudi letos z narodnimi kandidati zmagamo vsaj v 111. razredu gotovo. Vendar brezskrbni no sinemo nikoli biti. „Ivo so l|udje spali, prišel jo ho-vražnik in nasejal hilike mej pšenico." Vigi-lantibus jura. Mi moramo tako agitirali, kakor tla bi bila od jednega glasu odvisna vo čina. Ker razen tega, tla bodo vsled zadnjih posrečenih manevrov pri deželnih volitvah o.sr Ceni in ohrabreni nemški in nemškutarski naši protivniki gotovo s podvojeno močjo skušali izgubljeno zemljišče tretjega razreda nazaj pridobiti : imamo mi letos tudi nekaj volilcev v tem razredu manj, nego smo jih Imeli. Tri reviziji volilnega zapisnika so namreč marši katerega našega volilcu reklamirati,   da plača
več davka, nego jo za tretji razred treba, in — potisnen je bil v 11. razred, kjer jo mej večino uradniško za nomškutarjo tom nionj škodljiv, ker mi tam niti kandidatov no stavimo.
Zategadelj treba, da vsak narodnjak ljubljanski v svojem krogu agitira, tla v oneržiji, delu — pa tudi v dovoljeuej brezobzirnosti posnemamo svojo protivnike. Le z enačim orožjem se tla zmagati.
Volitve v mestni zbor ljubljanski so za našo narodno stranko politično in narodne važnosti. Ljubljana jo glavno mesto ne le kranjske deželo, temuč ona jo osrednje mesto vso Slovenije. Zarad tega so moramo doma« čini Slovenci tako dolgo ttuditi, tla dobimo zastopstvo tega mesta v roko. Mi no smemo odjenjati, da botlemo madež oa narodnem telesu izbrisali, da je glavno mesto slovenjih došel v nemških tujih rokah. Dan donos se Slovan povsod vzdiguje, povsod hoče biti svoj gospodar v svojoj hiši, in mi Slovenci bi v toni za svojimi brati zaostajali V
Poleg tega višjega političnega iu narodnega stališča pa imamo Ljiibljančanjo še posebno ljubljansko in gospodarsko stališče, ki nas sili vso žile napenjati, tla narodno manjšino v mestnem zboru tako dolgo ohranimo, da bodo s Časom iz njo večina vzrasla. Gospodarstvo zdanje večino mestnega občinskega zbora v denašnjih, denarno slabih časih, premalo gloda na ubozega davkoplačujočega meščana, premalo varčno ravna z mestnim premoženjem, dovoljuje večjo svoto za stvari, ki nijso neobhodno potrebno in za denašnji čaa predrago.
Narodna manjšina v mestnem zboru jo do/daj   zvesto branila stališče vie.jo varčnosti
Kadar glava boli.
(Koueo.) i» Zla I n/. i I n a glavobol
jo Bploh podobna gori navedenoj v vsi h znakih, katerih smo omenili, uli tu se polumijcjo go tli Uga znamenja, ki so jej posebna lastnost. Oči so krvave, tlozdeva se ti, da vidiš pred su I mj iskro padati, ali mušico letati, po ušo-tiib li šumi, itd. Tukaj so jo zopet treba om bati vseh onih opravil m jestvin, vsled kalerh, kakor umo prej povedali, rada sili kri v glavo. Ako v taki iu slučaji ne zm no sama od seho kri Leči, kar bolečine kmalu olajša, svetovati je, tla se to stori h pomočjo ene ali dveh pi jiimK, ki ho stavijo na zadnjico. Pomore tudi grenka sol, ki ti telo odpre; zelo koristno je pa naposled, ako koplješ nogo v gorkej vodi. — Ako jo obraz ludeč. ter so svetijo oči iu žile v glavi močno bijejo, ima se tudi puščati kri.
5. Mavobol zaradi zastalega znojenja (potu)
iu iz|iarivanja so rodi pri onih   ljudeh,   ki  se ne snu/ijo in se ne umivajo večkrat  po telesu tor ho jim neštevilno   luknjico   v koži zamaše z blatom, da no more  telo   po njih dobivati ni (istega zraka vso, ni znoj ali pot skozi nje prodirati ua ven. Ako imaš preredko ali tudi pregoste lase, lebko to jamo boleti glavu.   Žensko, ki imajo mnogo in gostih las, morajo si jih dati nekoliko odslriči iu   i/striči,   pleSol   pa DBJ s' zavaruje  golo  glavo z lasuljo ali bftroko. — Zastalo znojenje nog v/rokuje mnogokrat Mino in trajajočo liolerme v glavi; nogo spo (iu pa nij tako l hUo,   kakor  bi si lolo utr gnil misliti.   Včasih pomaga, ako mažeš noge
s takovim! stvarmi, ki razdraiujejo cutnico, tni, ako jih vtikaš v vroč pesek, najboljšo pa je. ako si dovlješ mi nogo in privežeš ob stopalih svežih (irišnib) hrastovih ali jelšinih (oltikinill) listov aH perja. Dobro tudi dene, ako poroš nogo v mrzloj vodi,  bo vo da smo to trpeti
samo nekaj hipov — kako tri minute — ter jo potem drgneš se suho tlanelo, a naposled mnogo hodiš sem ter tje. l>a to neha bol« ti glava, ali da se ti vsaj olajšajo bohčine, iz-pij nekoliko vode, v katero si vsul tnalo penečo Stupe (Brausepulver).
0. Revmatična glavobol.
Ljudje, ki trpe za skriiiuo ali revmatiz-moin, morajo zelo paziti, da z neprevidnim razkrivanjem ne prehlade glave, posebno no
takrat, kadar je vroča ter Izpariva. Večkrat vdoija skruina i/, drugih telosilih delov v glavo, a se navadno še huj-a vraču zopet nazaj v oni ud, i/, katerega je prišla. Akt) sj količkaj prohladiS, brž to napadejo boli v kitastih kožicah iu mrenah v glavi, mnogokrat to jamo boleti celo opnica ali inožjanska kožica, katera je prav trda ter leži pod čropinjo. Ako se ukorenini bolezen v čelnih zatoknh, jo vedno zelo silna, oči v onoiner zalivajo solzo I iu ne moreš z njimi gledati v Bvetlobo, žlorn-
dom, o tem pač ne moremo prepričani biti. Pilo bi res jako krivo, veseliti se navzoči Se no odloženoj osodi Hercegovine, Rosno, Stare Srbije in Macedonije in krščansko grških pro vincij, katere zadnje so v krvavem boji s porto. Ne moremo se celo žalosti ubraniti, ako premislimo, kako malo so zadovoljeni celo oni, ki so prvi zavzdihnili zastavo svobode in začeli krvavi boj, in to so: Rosna, Hercegovina in potem kneževini Srbska, ki je dvakrat boj sprejela in leta 187G celo tež t turške moti sama vzdržala. To se ve, ne Rusija, t. ' 111 u **. drugi moč je jo lino kriva temu, pa ravno v tem slučaji je kal  novih zamotajov.
Vojaška žuganja Anglijo in Madžarije pač. ne bodo Rusijo ostrašilo. Rusija no moro na-sproti razbeljene j u e v o š 1 j i v o s t i malomarna ostati, ako so (na Angleškem in Magjarskom) kovarstva kujejo le zato, da bi slovansko pravo in slovansko svobod o za tiral i. Diplomacija namerava kongres, a ker mi hvo-jih mirovnih uvetov nečemo podvreči cenzuri, zato resultat diplomatičnih mahinsej še nij znan, vendar naznanja se novesola doba .... Nedvotnljivo je to, da če bi kaka sosedna država proti nam vojsko začela, prišlo bi zapadno slovansko vprašanje na vrsto dnevnega reda ....
In ker tudi na balkanskem poluotoku prav za prav nij še nobenega pokoja in se ima celo od strani zapadno Evrope pričakovati terjatev glede mej bolgarskih, gospoda, zarati to negotovosti, zarad tega tekočega stanja hočemo svoj program o našem prihodnjem delovanji drugokrat natančneje objasniti in si bodem dovolil sklicati vas, kakor brž se politično obnebje zjasni.
To tein bolj, ker iz Bolgarijo nemarno so nobenih daljših poročil, ki bi moglo natančneje zaznamovati, kako se imamo prihodnjič vesti. Pa tudi ta naznanila ne bodo dolgo izostala.
A zdaj prehajam k žalostnemu dogodku, ki nij le za našo domovino, temuč za vsacega pomenljiv, kateremu na Brci leži osoda Rusijo in celega slovanskega sveta.
Na potu smrti in neslišanih trpljenj smo bili poklicani sveto delo, p r obuj en je naših slovanskih bratov k novemu življenju, dovršiti. Na ruskih kosttSh jo Bolgarija vzpostavljena. In Še oudan, po dovršenem boji, bilo je njeno ustanovljenje in osvobojenjo  kronano  z   novo   rusko žrtvo.
(Aksakov meni smrt kneza Čerkaskega, o Jca-
terega zaslugah in življenji obširno govori.)
Poli tirni razgled. !\ «»* na ii.It- «1      I o.
V Ljubljani 5. aprila. Minister Str^ftuta/vr je — kakor se v „Pres.se" iz Prage noroča — vseh dožel šolske nadzornike na Dunaj poklical, da bi so posvetovali o jzpremembi črteža ali plana ta srednje šole v tem smislu, da bi se učenje olajšalo za ttčence.
Vii&iitjo «fr3fc*»v<*.
itn.r- <* „Agonee" pravi: Pismo mantis of Salisbury>a jo znano samo še po pri ataeiO telegramu. Če jo njegov nalog, kongres odbiti, dosežen jo ta n a m o n ; čo pa je njegov namen, z dopisovanjem od vlade de vlatle razpravljati, potem morejo dopisovanja Šo jedno leto traiati. — General Ignatiev je v Peterbtirg prišel in bil od carja in kneza Gorčakovega sprejet.
Iz KietifB'tw */<# se poroča nemškemu listu, da je ministerski svet poti predsedstvom kneza Milana sklenil, na vso slučaje hoditi brezpogojno z Rusijo. To so tako razume. Srbi bi bili narodni samomorci, ko hi tega ne storili. Oni kot Slovanjo nemajo druzega prijatelja od Slovana Rusa.
Iz C ti rit/ Vđtfin se piše v „Pr.K Nekateri Turki računajo, tla se bodo v bodoče) vojski postavili na stran Anglije in zopet pridobili svojo staro oblast nazaj. — Drugi računajo zopet narobe, da v alianci z Rusijo more Turčija zopet velptvo zadobiti. Malo je treznomislečih Turkov, ki bi svoje noložonje ros prav izpoznali, namreč, da bi Turčija v strahovitem boji, ki bi nastal mej Anglijo in Rusijo, bila strta od koles jedno ali druge izmej dveh vojnih niašin, — in pa dalje to, da ho bodo morali Turki na vse sadnje vendar iz Evropo v Azijo nazaj pomakniti.
Iz Pariza so javlja, tla jo tttr&\i sultan udvorljivo ali odločno odbil vso rusko ponudbe, naj naredi zvezo ali aliane.o z Rusijo. — Isto tako poroča londonski „Standard" iz Carigrada in pristavlja, da so Rusi za tega / del j terjali naj Turki različne pozicije izpraznijo. (Glej protisloven telegram spredaj. Ur.)
Domače stvari.
— (Kdo govori neresnico?) Našim bralcem je znano, da jo dvorni svetovalec in deželni glavar g. Kaltenegger na interpelacijo lednega narodnega mestnega odbornika ustno rekel in p i sni on o potrdil, da on nij nikoli govoril znanih za narodno manjšino razžaljivih besedij katero Brno kot njo-
in večjega obzira na propadajoče obrtništvo in meščanstvo sploh. In če nij kot manjšina mogla proti brezobzirnej večini doseči tega, kar bi bila rada, pada krivda na psevdo liberalno nemško večino, katera ima povsod prej strankarske nego javne koristi pred očmi.
Govor Rusa Ivani Aksakovega,
■(govorjen 17. maici v oMnetn iborii OfMKOVifcog t itavjaoikcga pomodnog* »I iMtva.)
Čestita go-poda! Delavnost našega slav janskega blagotvornoga, komiteta jo tako ozko zvezana z zdanjimi političnimi dogodki na balkanskem po'uostrvu, da lllld nalašč čakati s sklicanji'iu občnega zbora: mi smo ho nadejali konca krvavo vojske, definitvnega razlo-čeuja dogodkov. Dno 31. januarja so je polegel vihar in ko jo potom minil so en cel mesec poln teških in tožečih negotovostij prišel je 8. mare, dan ta osvobojenja mili jouov ruskih podložnikov od robstva, ta dan našega duševnega in materijal ne ga prerojenja, katerega dne je bila tudi drugim milijonom ljudij — bratom našim po veri in narodnosti — s podpisan jem miru v San Štefanu podeljena svoboda in dane Človeške pravico, katerega dne bo oživeli celi narodi in cele dežele k novemu življenju. To ho ve, orijentalno vprašanje de nij rešeno. Carigrad genij očiščen azijatske sramoto in nalog Rusije denes še nij izpolnen. Vendar je to resnica postalo, kar jo nij živahne jšej fantaziji bliščulo kot ideal prod očmi, kar je pred dvema leti še tako daleč od uresničenja zdelo se. To se ne sme z vida puščati, če se sodi o resultatih vojske.
Kar koli bi tudi prihodujost prinesla, nihče ne more imenituosti in veljave naših zmag tajiti, in kakor nij mogoče, da bi reke nazaj tekle, tako nij več mogoče, da bi junaško dovršeno dejanje kako izpreinonilo bo. Otomansko vladanje v Kvropi je za vso čase uničeno, če prav jo porta še za nek kratek čas živeti dovoljenje dobila. Nov iz nebitja v življenje obujen slovansk organizem je Bolgarija.
Pač bi imeli uzrok veseliti bo, ko bi se politično nebo ne bilo pooblačilo. Sicer nij nobene dvombe, da ima Rusija dovolj moči, da upoštevanje in izpolnenje mirovnih pogojev prisili, ali pa bodo ti prinesli tako zelo zaželeni, tako potrebni mir balkanskim naro-
nata koža v nosu je /.mirom smrkava, a nikoli se z veseljem no moreš lotiti duševnega tlela. Revmatična bol v čelnih zatokab je do malega nnjveč v zvezi z nahodom, kateri poslednji pa nij prav nič nevaren ter sam ob sebi mine za nekaj dnij, vendar ga pa lehko Hiim odpraviš, ako mažeš nos z mastili, n. pr. lojeni, kafer* nim mazilom, opodeldokoin ali z zafrano-ina-kovim sokom. Kadar je pa bul zelo huda, tla ti razbija po glavi, ali da ho oči krvave, stavljaj na čelo pijavko, ali vzemi kakovo dristilo.
Vsakdo pa, ki jo bolan za skrnino ali revmatizmom, mora biti zmeren v jedi in pijači tudi takrat, ko ga bolezen nu obiskuje, kajti, ako si najmanjšo izpridiš želodec ali si nakoplje! najneznatnejSi prehlad — proč jo vse zdravje, ki si jo vžival, kakor bi rekli, samo na videz. Posebno moramo tudi tukaj ponoviti iu povdariti, da so mesna jedila in vležano pivo pravi strup za to vrsto ljudij.
7. Čntnična glavobol«
Kadar se polasti bolezen živcev ali čutnic, ki se nahajajo v glavi, pozna se lehko na tem,
da bolnik Čuti nekovo trganje, ali pa ga peče. Ako se na  lehko dotakne glave, zaboli ga bolj, ako pa jo trdo stisne,  odneha bolečina. Pri  tej  bolezni jo izdatna lo zdravniška pomoč, vendar včasi tudi,  posebno  čo bolezen nij prehuda,  dobro  store Ksenmanovo nnti revmatične  kapljice,  kater.h so 10—20 ima izpiti vsake tri ali štiri  ure.   Dober lek je razen tega „ehininum murinticum", katerega pa more zapisati samo zdravnik, ki vo kolika iu kakovfina je bolezen.   Mnogokrat mine ta bolezen, a začno boleti oči in ušesa,  ali tudi zobje.  Kadar boli pokostnic.t črep'nje, navadno nij   bol  zelo silna, to Iti v teh slučajih se ti vrti v glavi, težko ti je govoriti in poslu ati, ta   tom,   kjer jo bolečina, Se rada na prav I ja trda oteklina.   Ker se je tu bati, da no pie stopi bolezen v niožjuno, pomeniti se je dobro
o tem z dobrim zdravnikom, kateri jedini izprevidi in zna, kako bo to da izločiti.
S. Mišična glavobol napadu  nnjrajša tonske ter navadno zavzima le polovico glave, pobcbuo pa mišico na senci
ia v zaglavji, a so tudi večkrat razprst ra |0 čutnicah ob čropinji. To glavobol izpreniljajo ali razdražljivost ali znaki vnetice. V prvem slučaju no smeš kur nič stegovati mišic, kajti vselej kadar odpreš usta, zaboli to v senci; ako so se pa mišice vnele, boli to vsa glava hudo in neprenehoma. Ob tucih prilikah ima se, kar najprej mogočo poiskati zdrauiiška pomoč.
'.). Zobna glavobol
imenuje se ona, katero uzrokuje kakov nezdrav zob, ki vpliva na zobni živec in je vsa čeljust bolna, od nje pa tudi postajo glava nekako težka in natlleživu. Ako poprosiš ka-cega zobozdravnika, našel ti hotlCon napačni' gnjili /ob, iu fe ti tega izdere, je z vsemi bolečinami pri kraji. Tukaj torej ne pomore nobeno zdravilo, nego iztrebiti so ima glavni u/.rok in temelj bolezni — a potem je vsega konec. Omeniti pa moramo, da so nemaš izročati vsakemu zobodercu, ki ti ponije često-' krat celo vrsto zob,  a pravega lo ne najde:
•gov govor v „Laib. Tapblattu" brali. Z laj pa beremo tudi — v prnškej „TagespoBti" od 4. aprila dopis iz Ljubljano, kateri i ni n isti izrek K a 1 te ne gger j e v in sicer tako! „Miigo Lnibach vor dem UngHleke bewahrt uverden, i m (ienieinderathssnale eine Maju ritilt 7.u sehen, die <len Oharnkter der ge-■Ren vvilrtigen ( national cb rikalen ) Minoritiit triigt.■ Torej dopisnik graške „Tagesposte" je isto besedo slišal, tla si nij bila nikoli govorjena V Kako se s tem sklada m ozka beseda g. KaltcnejjgerjaV Zakaj daljo „Liiba-•cher Tngblatt" na vso molči V Zikajg. Kal-tenegger v interesu možu potrebne vere dostojnosti no terja popravka svojih besedi j v „Tagblatttft", oficijnhiem listu svoje ■tranke? No meni li on da molčanje „Tag-blattovo" to celo reč jako čudno osveti ;eva in razno misli vzbuja, katere se O nobenem meži no sinejo Širiti, ako na svo;e moštvo in bvojo besedo kaj drži V
— (I/, n cm šk utarsk i h krogov.) I*iše se nam: Pri posku^nej volitvi ali „pro-bevvnhl" tretjega razreda za volitve v mestni zbor ljubljanski so je bilo zbralo predvfera njem v klubovej izbi kaziusko restavracije celih 10 nemškutarsliih volilcev. Predsedoval jo nalašč zarad volilne agitacije z Dunaja iz drž. zbora prisedši stari renegat g. Dežaian, nekdanji pevec „Slave S I a v j a n 0 ni ■ , zdaj s t reža j iu vodnik tujcev v deželi. — Z'o glasni ta uskok g. Dežumn tedaj pozdravlja yo» lilce iu jim pove, da nij v tretjem razredu ;Bicer n kakoršnega upanja, da hi „liberalna", t, j. mmškutarska stranka zmagala se svojimi kandidati,\da pa je treba vseeno poskušati, tako rekoč zarad česti in lepšega. Potem je bral kot kandidate sledeče gsr.: ključar A. Ahčin, O. llim-berg, Mathian, Uudbolzer Nik. in V. Hansel. Ko bi pa zadnji ne hotel kandidaturo sprejeti so se zmenili na mesto njega klobučarja g. Dobeutza kot ,,notlmagelu kandidirati. Zbor volileov jo bil v četrt ure končan. (Današnja ,,Laib. Ztg." priporoča g. Dobeutza, tedaj g. Iliiusel kandidature nij sprejel.)
— (Dr. /urnik) bode svoje predavanjo o zgodovini narodnega zjedinjenja italijanskega jutri v nedeljo ob 11. uri dopolnilno v čitalnici nadaljeval. Ono nedeljo predava pa dr. Karel llleivveis.
— („Zora" -j) Mariborski lepo/nunski slovenski list „Zora" jo prenehal izhajati zarad pomanjkanja plačujočih naročnikov. Sedmi tečaj je „Zora" doživela. Ustanovil jo jo bil mnogo-znslužni starina slovenskih pisateljev g. Dav.
išči vselej pomoti jedino pri izkušenih in spretnih zdravnikih.
10. Maternioavo glavobol
oznanjajo navadno bolečino v trebuhu ali v krhlju. Na temenu glave se človeku zdi, kakor da mu zabijajo vanjo žrobolj, a segajo bolečino včasi celo do obrvi. Zdi se takovomu bolniku, da ga lasje bole, in res mu tudi radi odpadajo in gredo raz glavo, ako dosti in mnogokrat trpi za to boleznijo. To glavobol čutijo slabotne ženske ob svojem ča-ai, ali matere, ki predolgo i!o;ć otroki-, sploh pa ljudje, katere u/o dlje časa goni. Kakor vselej sta tudi pri tej vrsti bolezni najboljši prlpo inoe.tk k zdravju red iu zmerno »t v v-ein, v opravilih iu jedilih, — lo ako je bolezen prav luida iu še potem nikakor no odleže, itiiiiš se zatekati k zdravniku.
(Konce 111 ili.)
Trstenjak, ki jo je tudi od kraja uredoval in je tačas prilično dobro izhajala. Potem je prešla v roko g. Pajka, katori ima pa menda več Rprotnosti za Žurnalistiko in politiko nego za krasnoslovje. Nebhu-o polemike z močnejšim in duševno boljo podkovanim konkurentom „Zvonom", nekaj ono^tran-dte in osobne kritike tor velika neizb rčnost, prinbčevano tvarino — so končno moralo „Zori" luč življenja utihniti, odtegnivši jej prejšnjo prijatelje. Žal nnm je, da vidimo, ka je rZorau nespo-korjrna umrla. No da bi bila. kakor se blagim dušam spodobi, pred smrtjo vsem 1 u lem in vsem stvarem oprostila in odptutilu, in maloštevilnim svojim zvestim naročnikom priporočila sovr.ižeaega brata si „Zvon", ter mu tako   po   Rvetopisem-ko   žrjnvico   na glavo
nabrala, telila se je ralla h Brdom fn strastjo
v duši iz te slovensko literarno solzno doline ter še v posle luji dih je/no peat zavi-htila po slovenske) rodnoj zemlji govoreč hri-pavo: „N:tj se naši nasprotniki nje f„ZMreM) prenehanja vesele, svobodno jim! ali naj ne pozabijo besed, kntore naj bi bile vsnkoniu slovenskemu pisatelju na steno sobe zapisane: Mene, Tekel Ufarsim!" Drrr! strah nas jo kletve mrliško. Apres nous le delugeV! Saj nij res! In dalje: kateri rodoljuben Rlovcnpc hode tako malosten, da bi se baš n veselil" nehnnja slovenskega Satnika) S'cer pa bi bila „Zora" lehko umrla rekoč: „Pokojno zapuščam življenje, ker nijsom zastonj živela; po svojej najbolj Boj moči som domorodno delovala tačas, ko dru zih leposlovnih časnikov nij bilo in gotove narodno koristi sem za sobo j puščala. Z laj delajo drugi, Bog jim delo blagoslovi, nam vsem in skupnej domovini na korist". To bi bila Čednejša zadnja ura.
— (Naš domači umetnik b1 i k ar J. AVolf) ravno zdaj izdeluje za oltar farno cerkve v Cerknici podobo, katera prod-ttavlja skušnjavo sv. Antona v puščavi. Zi novo zidano romarsko cerkev v Suši, fare Zalilog nad Železniki, slika isti umetnik za veliki oltar podobo predstavljajo'o: „madona di Loretto."
— (Imenovanje.) Slovenca mod. dr. Josip Kersnik in dr. Kr. Zupanec sta imenovana za rezervna vojaška zdravnika, prvi pri polku \Vetzlnr v Varaždinu, drugi pri domačem polku Kubnovem.
— (Skozi Tj j uhlja no) pojde poseben železničen vlak velikonočno praznike z Dunaja v Trst in Denetko ter nazaj. Z Dunaja od rine soboto 20. aprila ob 8. uri 25 minut /večer ter tlojtle v Ljubljano velikonočno nedeljo ob 1. uri 50 minut po polu dne. Jednak vlak odide 'JO. aprila ob 1. uri 7 minut po polu dne iz Ljubljane proti Dunaju. Voznimi iz D j ubij a no na Dunaj in nazaj maša v U razredu 18, in v 111. razredu 19 gld., v Trst in nazaj v 11. razredu !), v lil. razredu 7 gld.. v Dtmotko iu nazaj pa v II   razredu 21, v III. pa 15 gld.
— (Cena mesa) v Ljubljani meseca aprila. Najboljšo pitanih volov je po 54, srednje po 46, alaboje po 38 kr. kilo. Nepitanih vo
1 iv i.i kravjo pa po 18, 40 in .">■_! kr. k'lo'. To :-e vo, to je tarifa predpisana, ali kdor hoče dober postrežen, bit i, mora •—• več plačati. Teorija in praksa.
— (Stekel pea.) Okolo Vrbnike je klatil se stekel pes, ki je več. družili psov ugriznil. Itd je ustreljen,
Razne vesti.
* (Davek u k radon. > V S3rokwru h9 tatovie s ponarejenimi ključi po noči od '20. do ."><). marca v davkarijo vlomili in vzeli 25.000 gld. davkovskega denarja. D »zdaj jih nijso šo zasledili.
* (Od omaro ubita.) V IbV.tiieru pri tnabrukn je hotela neka lenlca iz visoko omare nekaj v/rti. Ker je bila nremajhena, da bi bila do vrhovnega predala dosegla, pa tudi protona, da bi si bila sla pO Rtolec, ^topila je kar na spodnji in potem na srednji prodat; omara je prišla iz ravno vage, jo omahnila in na ženo pala ter io uhila.
V katar noj tozofil jo o-icartjiv-vtol-rjl^o, Icl^clicct  nadi-dj   priljtil.ljiMio iti najbolj
I■ kano >(tiiiviin; okrcp5ujo6l vBoud, kateroga pro* Isvaja obodna kiselini, naprav j i Gtastshtlnkako
kis.« ic.» /.a ISVTiitnn pijačo pri boTottlih dibllnili tgf
ganov; ona r»krep8nfrt, ftail lofo. olajšuje tdcspuk* toiu-ijo, blati iu odpravlja ka<<vj (Oppolaor). Po uppofa irjoviim r»'t iiina&enll uporabila h* Gteashtfb« in-.i vedno ii i j tndl pri ^.•»»li dihalnih nricanoVi Se min, Ramhargor, Ltibl, kakor tudi Ipviotjs* listo v bo'eatl h krhljevih, prof. S c.li n i t /. le r, Si tir k io S rluii tri- iiirijo zaiijo bosetlo in v «In-najskoj olu'.ioj Itolaii'i isajilo« /.loitet ikloulOO t.oss«
hUbloo pol-(r vtaoega l» lutka nn prsih. Oikar j« Tniiili« v B'rlinii ■ i Oleiihtlbl oo pri krhljovih lite-.Mili tako kropko govoril, rabijo tonitlvaStatjlo allialčni li At run OVO kirtiu. k.tleor Jo ini/.ivlja »tvorni Hvetaik l.osrlinrr, v olič ' tudi po Nuinčji.
/l zdravilo te.ioi-.ddiijo (! letftllllblloO ali HaniO a'i •/. mlekom ali ti^Otko  pomoŠARO, po mjv«u5 v«
nj (891
Poljiia, njiv na iu ^ozilna
semena,
zanesljivo knljiva, osobito semo
orjaške pese, franc. večno detelje in, raznih trav ju* cenah prodctft
EVIer RiiiK>iiiik9
trgovec in rkorioni v I .jnl>'j;mi,
(07—4) v glodalllklh ullofli št. 1,
KSMlEUlSINAmaaeUitKMMIKMifaJJAMtf.LMI.'i I - JUH- -UM
Iz hvaležnosti.
Pljučnej tolezni in težkemu dihanju
tlobra |m>iiboc*.
Jurtio rumično tohvalito in pohvalno pt&tuo hil-iii^a gospodarja goapoda .tntomi frinnittgtra.
b. okraj, Zlegelofengaise it, na Dnnajl, <>il dno 8. Januarja t878, Poslano kra\). dvor-iu\i tovarni aa aladna prlrodko irmut iii>/}'n,
c. kr. avotovaloti, dvorneaa oskrbovalca ikoro vseh evropskih vladarjev, laatnika Natega kriia ~<i tashtgt s krono In viie/.a notnihIh vi-
Hokih rctlov itd.,
VVlon, Graben, Brliuncrstrasse \r. s.
Jeiuljein Hi čast, i/.umito'ju pravih In J8-dinili dobrotvornih adravtloih aladnllt prlred* kov, kateri si* i/.do n (rjo n.*i srofio filoveltvu, naslodnji«, kar BB   iiu>in OSpbo   lii5<». polr»iili.
Jai »oni osobito rabil prvo iu (odino pravo Tvan lio/fora Hladno tdtavHno pivo polog bla*
žilnih Iran Hoffovih tlađnill i>r*nili honhonov. Ti pravi luni Hoffooi itdelki l»i Imeli biti tr-
pefieniu Sloveltvu na vseh voglih obmauj eni, kajti Jai sam sera lakuall na sebi, <l» r<» t>i'a vsa idravila, ki si i i 11 le samo misliti no-u gofio, DBvapelna; prod nsdavttfnt ism colo dobil m ponarojtn tladni wvlečth, a moral hvm ga z.:i-
■ gnati strani. Zadnji 9 Idi /"»/>• rabim />m\ B pravi linn Haffovi tiladni isvltčehpoleg tiofpotih H .sim/ni/i prsnih bonbonov i<r<'ii tvojoj p{juči\(tf
H   /»o/i.-/// /'// !,;!:, niti (/itniHJit B tOCilft WtJ)thoiHf ilc
il hotna) mori ni najti be9td{ft kaJco n<tj m tahoalinu |1  Jas  Imam  z« ta j   vedno  /a   domača /tira vila
'] Uoffovo iđravitno pivo od eladnoga Isvledka
J9 kakor tudi 11•»11'.»*» n'.i'loo ?»onliane, iu JBvin)
?j nn ji. iir:/.«i:.ii, d.i mi'm pri slično bolnih, li.v
■ terini ncui sani > to prav.i Ivan t! tfovo !a<ltit' H tdravilne prlrodke Is dotlm ti  proti Uuttetn
\    i ,i,   1    v d 1   Mili  11:'' 11. • 1 A >   V ."p II.'. I'<-
B ti'jujtiii prtd Uogotti in 8vetontt <I« ./<■ 'v*. fcar 9 urin gon rrkri. Usta resnica, da mo^o stidno
'4   Imliii mul Istu /i,'iiiii(i imjli r j>irih, jirurih /iiih
11 iii'ji'uriii sluiiniit zdravilnih prirtđhih, kakor *i  s,m Ju bil  liafl 1 <• i' m   i ud vsike.mi
in ustno p. č i -) j
\:i(«in IVltnalU «'■'.
hišni gospodar, \ , kSIogolofenjrasse 9« ;j Na O n naj i, dno S. januar,a 1SVS. j-
I    V Ljubljani pri ^/iiha*. Ploeoll«
fo /(Lii, n, i „/ri angdju vdnđtu" na dunajilcoj costi. I
B|ZJK5SK5SSS5nBaiffi^ZT:ra . Tj!*
Dunajska borza r>. aprila.
Enotni dri. dolg v bankovcih	60 gld. 40			ki
Knotni dr/., dolg v arobru     . ,	»;4	H	i.o	M
			10	
ISliO Arli pomnilo ....	110		80	■
Ak> •    narodno banke .   . .	791	p	—	
Krodi.io tkoijt .....	BOB	"	•S	
London........	. m	n	95	
N.tp").........	9		ta	»
	r.		T8	
	106		so	r
Drl.iv o o marko.....	60	„	M5	„
Adolf Eberl,
zaloga oljnatili barv, lakov
i ti flrnežev,     (H, ..!0
V  1 jjii l>ljami,
nn Marijin« m trgu,poleg frantilkanskega mosta.
Posojilo 2.300 gld.,
r. dnom lo. maja t. I. pooenAi. in drogu
posojilo 4.600 gld.,
i dnom i. septembra t i. pofiunil, ho proti ''>"/t i dhoMiij in popolnej vaiiniHii daje na kako kmet jo
ali Min| j i ho'>.
N.iiain'iioJHa i/.voslila ho   đobođo   V   mita i i j 11 -
si cm uraniti gospi (H7—1\)
«3r. 'I'j'ojjorja ICn<ilr>.;» v lijiibl f ml.
i   p      o I
d -t
BP K    «3 O
er    na«. £,
s) tra.M.1
rt. r« ^
Bi Zrn
31
il M
pl ta 5 ho r-
o a vj o * B
~- ■ rt
9
te _
m kr
c" b
ID - Ni
K «• Sa a
p :•'
r'
I
Dve kočiji,
( 00—8)
»isto novi, So prnv malo rabljeni, na pol pokriti, so prav v CCnO prndajota. — PoOUubo sprejetim administracija ,.Slov. Naroda".
Kuharica m hiliiiijsto detle.
'An ltolotl vornko   roNl il v rnoljo v
< katoro gospodar Jo Kranjrr, [IČemo
dobre kuharice in kuhinjskega ilokbua. Prva Ima dobro mudi urinsko kuho, a osobito ima /.miti pri*
pravl.jnti jrtli ml HlOke, nadaljo treba, da kuharica gOVOrl tudi urinski.
Kuharica dohode poleg prosta hrane in stane* vanju do UO goldlneijo\ nn mesoo, a kuhinjsko dokle /. litini nvi'ti Li) goluJnarjov nn uiohoo; —gospodar restavraojjo ho h plimom savoae pri nvstr. konsulatu, da preskrbi dotlčniol pronio volnlo Is Ljubljano v Carigrad, in sloer v n. rssrodti) ako mu ona obljubi,
da osliino jriluti kdo pri njom v sln/.bi, a joj ob jod nota i dara tudi pol i/, Carigrada  v  Ljubljano na/,aj,
kadar jo dve loti pri njom odslulila.
Vnukova natančnojia Isvostlln dajč no pri do«
planiku onoga gospoda restavranta :   v pisarili Hnrt-
mnnovej, v LJubljani, mi dunajskej oostf, v Grumnl kovej liiAi.   * (lo.'i—a)
* i Gospođu Franju )\'H/i</»tH, lekarničarju v Neunkirohnu.
N a 1) n n n j i , 18, maja L870. Rastlino«  katoro   |t0 rabili fta prirodbo VVillndinovoga snel«
nilkega setilonega alopa, odlikuju ho po blaledlh iu difeout šesta«
vtnali.
io dajo vV.fttelmovetnu snežniškemu loliiouomu alopn ono sdravllno rooo. katera moro pokazati tile mnogo vspobov pri vsoli obolenjih dihalnih organov, o Čemer « tam prida i<:«ivin*<i kTonml h. r.,
■ nmn.ni ItmUflrl  vUdttl uvilnlk, V. r. Aim r   II., Oin.lr. It. lir. r., Of. .....I, i IJimil
V. bfU.  Rt  i   tU l"'ln    L  i*-1 III   ni ......Ii dr., H"lnl Juvnl |ii'nl.......
l . 1.. ,.. »......iii...... n, vniOcIJ boUnUktmil   v i to.   Ud  uU. /.iiuixinO|
|Iiiiiii|I,  I" 1.11.1I h. il 11 > k il,
ml hi ."-li.il i......i
.1, m i, ■ v ii •< drulUt
Vili.m    1,1 lUVIIItO
II,
iluilki mi lin u  III.  i'iih. mi
mi vrllumlvu mi I.....»JI, ml.lUl. uh.   I.<■,.,.   Km.  in (Mttll
i.    , l, mil k v v dom. In Oi.|. ilutnliili, pravi rimi ■<■ 111 i-.nii t On ■ i |>i lm-
uikt iiiiiiiirmi.ii' dna......UJ, mvntlolj bo*, dvorom......mudu, unlv.
iiviiulilj O. kr. I>< it it i > 11 •■ i i ■ ■ ■ • U i> I > 11 > i< 111, ,','hio nit i iIvmi  l, im OhiiiiJI.
(HH.J—ii)
V/illiclmov Bncižnliiki zoliaćnl nlop ho j«) po prepričanji najilavnojllh adravnlkov neizrefino dobro ubnetal, osobito proti
t m t j* i"   ■»•«ff«.   kuilju,   h»'il»Uf4»Mti,    »#/*«•##. im/nuln.
nanulu t' itt-Mih. mmđllšemjts, t*>*k*-m$t ttthiiitju. arftsref«
Ijti.jtin, lit uh ti u./u  iti pnoi njajoooj ho Jt'Hkt.
Cona ■klentol i navodom gid. 1*180 av. volj. V Avstro OgerskeJ in NtauOiji branjen« Jodino pravi priroja
I ^|-IIIIJ<»    »' il
lekarnar v Noiinkirebnu pri Duuaji, kjor hi ga motu i naiooili, a dobiti jo tudi pri toli firmah : I Jnl»ljasni : IVi«T B.4iMNiiili ;
Perd. Solmi/., lekarnar) Boloani K. Waldinll]ler,
It r u n t« o. k :  .1. ti.
It o I j a k
Itkar .milil
It
K-to to
to
to
K-
h-to
Sv-K-iV
to to i.'
K-to
to to to
JbeacSjE ^ ar; ^ 3r; * * * v V ¥ * * V ¥ ¥ *
nai ;  itorgo:  Josk  billaiiiui,  l< kartiar
i', iik ho ti: bsonhard Bluub, lekarnar i Ueljei Uannihaehova lokama in i. Itausober: ESsseki J. C v. Ulcnes, lekarnar) i robul«i* t <■ d : Vtnceno ulumauer; frloiai Iti Anton AJoliluger, lekarnar i Peldbaobi Joi, Kiinigi lokaruari Uradeoi VVendTTrukoesv, io-
kaniar; Qo no a: A. t lUir/.Mli, lokainai; Oosploi V alrnllii \ oilrk,
lekarnar) Ollnai Anton llauJik, lekarnar) Hali iTirolako)i beup. v. Aiidiiugri', lekarnar) Lnuuiuiti Vrane VVInkler, leknrnar) in ni oke m .1. Btapf, lekarnar) Lvanlot Ed. Telluvic, * lokarnnr) Jaška i Alokii iin/.i«, kkarnarj Ooiovuoi Karel Klomcitćić) Iv a i i o v r o : A. I.. Kutkift, lokaruar; K o p rl v n i oh i Uax< Werll,
lekarnar; K rani: Kani Savnik, 1» Kat nar ; K n i t I o I I o l d 1 Wlll.
Vlschner; Kindbergi J. 8, Korlućlo; Lino; franc v. Brlaoh, lekarnar i Mar i bori Alojzij Kvnndest; bleraui NVllhelm v. 1'orn
\\ i i III, lota i n.ii ; M ii I n : lani. l'olli I« k;n mu , kl U i a U i JaU, 1 l«'.l 1'or;
Novo mesto < l im. Ulnsoli, lekarnar i l* tuji t). Uirod, lokamui) Postojna) .1. \. J\ii|ilriMliiinili, lekarnar) t otorwardului i;. Ueodatovl dodiil j liadgonai uaesar B. Andrleu, lekarnuri It o
v, i 0 d O i Jinliald   llutlcs, Irk.u nar , .S lov. Ura*tl0 0l t*. Ivonlik,
loknrnai ; j rbla: Bugen l.liorhn, lekarnar) Trsti t. Kanottl, le-kameri \ ukov si i A. KiairMivirN, lokaruari V 1 n k o v o o : IiiiiUihIi llcrzlg, lekarusri \ araidtni Ur. A- llaltor. lekarnar) Zagrebi Blg, kllitlhncb, loksrnsi, Zaden N. Androvlo, lekarnar,
iSOJT     1'. I. < I mi .: Lv 11 nuj ii'.vcdi viit.dt j iv.iciiiiu znlitu-
vuti \v iiiioiinov sneinlski noiibiini nlop, kur toga samo Jaz pravoga prlrojazn. tor to izdolkl, katare prodajajo puii
IliiCliorn Julija J.iltiaia i.ik i.nii.Ki BOliZdzU nlop, m vnmi.i. ^Ll  ponurcjjaiija, j>rt d liuttaaiin i.vaiiin joiaduio.
000O0000OO3C0OO00OC30O3
V AVStrO-Ogerskej ili NtMuriji branjeni
■WiHielmo7"
antiartritieui aiitirovtiiatieni
kril elistilni
■v
(888- :
spomlad no zdravljenje,
jrdi no kri čistilno sredstvo z dobrim vspebnni,
katoro no proiskstl, uporabili in %a sdravllno prtsaalli r. kr. vladni
i-vi'tnik in v. av. vnoiiiiilitiOiii proleHor tir. E. Fon/d, vodja bota-nionoiti u vrlu na 1 Min nji itd. Itd , prof. Oppolzor, dr. Vari KlOgOV
v Bukarcitn, «i r. Ruat na Dunajl, dr. Kodor na Dunaj i, dr, Ivan IVItillor, medicinski svetnik v Berlinu, dr. med« A. Grovoti v No-vem Jorku, dr Kutidnitz na Dunajl, dr. Heas v Berlinu, dr. Loli-maiin v Molonju, tir. VVernor v Vrstislavi. dr. Malio v Oru« bilnem pidji; praktlSni adravnlkli Tiil^or v NAobllngtt. Kuzzagor v Aktoiiuvu, Truobholz v Marsalyju, Junkovio v Eiakofslvi In mnogi drugI adravnlki, i. pri revrnatldnlh bolesnih i
\i. pri Hk nuni i
8, pri boloinlli v spodnjih delih telesa, onih, ki mnogo iad6|
4. pri povi kfianji in nagniMii jnloi ;
6. pri ivrabu, OSobltO pri li»ajih;
8, pri slfllltlclnlh bolesnih i
7. prodno kdo, ki trpi navedeno bolOBUl, iniali ili v kako rudniiiHko kupol,
5. tiiuiiintu nporattu ni<lninnkib kopolij /.opor lo bolesni,
.Ir d i no i>rn v i prireja
Franjo Wilhclm, Lekarnar v Neunkirohenu.
y.u%Ui'ii, rii#.«ifij«'ii v m % 'Kritikov, prirejen po sdravnlka ■apovedi, /. navodom uporabi v rasnih Jeslklh i gld., sa kolek in po*
vo/.avanji! 10 kr.
Svarilo. Varovati ho jo nakupa poiiarojanj tor naj /.atoroj
vsak aalttova vodno ir t,Wiilminiov antlartrltlden sntlrovmatlien kri
čistilen Saj, ker SO prirodkl, ki slujo samo pod Jmcaioni antiartrititaiilt iniliriviiiiil n inb kri oistllnlh fisjov, jodino poiiiu ojriii lor ja/, vi-dno Hva-iim prod tiakiipuviiiijciii tmili.
l iu ugodim p. t. občinstvu, poHlal som In Imajo pravi »viiiifi-
■ii o v HiiSliirti'lIliu'ii SMtilVOtlUSSUOon kri OlHlilt'ii ruj tntli
■Jsilsljisiiis: IVn-r kLoaaiBlIl :
Beljak: Uat,FUr»ti B o r g o > Jotip luttnntni, lokarnnr t Bruok na
Mini: Alln-rt l.,iu,/,r, Irkarnar-, It o I ran: Franjo Uulthniillrr, lokarnnr; li r n n d o k : ./. /*. Mahi} Bolovir: Rudi Swoboda, lekarnar j 11 r i k h o 11: Ltonhard Staub. lekarnar) Ooljot Bautnbocfhovn lokama iu Franjo Rausehtri Čormonst Berntu CodoUni, lekarnar i Celovooi Kari Klamtnčiti Oortlnai A, OambritMai; Deutsoh«
Lan (I h b o r g': Mnl/rr j»-\i ,/n/iri;   K h it k : ./. C. rou I>hihn, lokST*
nar; Jdtip IvbtUtkjf, lekarnar) PUrstenfoldi A^chr6k*nAuutf u-
kat mir ; K ro h II lol t 0 n :  I', hhunaurr ;   V r i oh a 0 Ii : liussluhn,
lokaruar j A, Aichingar, lekarnar t ITelubaoht Jotip KOnig, lekar nar) Oorlori A, erantoni, loku r mir; tinnl uc: .'. lUinjiiitmr, lokaruar t Guttarrlng; 8, VaUtrl} drublsnopolj ei Jottp Mu/uh f Q o s p I o-i Valmtin Vouck, lokarnar) Ornfendorfi Jottp Kaittrf Ueruiugori Jot, M. Itichttr, lokarnar) H ali (Tirolsko);
L*op, i <'n  Ait/mii/ir, lokarnnr:  J n d on h n r g :  /•'. SštHkovttsch ; In«
nI oh on J, &tapft lokarnar) I ms ti VOH, ututtch, lokarnnr) Iva nič: Ei, 'l'vilmu-, lekarnar) ICarlovoo: Umiit lekarnar) A, /.'. luiii.ii-, lekarnar; Itliidborg: Karittiid. lokarnnr) Kap fon« Ii o r g: lm m r, lekarnar) Knl ttonf eld: i'///. Vfachner, lekarnar) Kranj i Kari Savnik, lekarnar) Lino: franjo pl, ISrlach, lokarnar) Loobon: Ivan Vtfw%ohyt lekarnar) Maribor: Aiot» Qttandt*tf M e tli k n : Alfrad otattvr, lekarnar; M II r /. s u s o h ing: Ivan Da njtr, lokarnar) Uui nu: Ivan Sttprvrj Mit ro\ Ion: A, Kvrsteno* m ii; Mu l h: Ludvtff VOll, lekarnar) No \ o m cm in: />i,m. ffi ••in, lekarnar; No um ar kl i (Štajersko): Kari Ualy, lokarnar; O t o č a o: Kdo i muni), lokarnar) foetojna: Jdtip Kupfarsehmidt, lekarnar) V «• i «• i'vt ar dol Ui /. O, Junginoar; [Mlborg: Ivan Nvuttvr, lekarnar: Po&ogn; Ani. pl, n>gtdUt, lokarnar) Prassborg: Ivan 'ini'iti- i P tuj i O, Oirod, apotekor) Lt ottoninanni Vranjo X, //-linpt lekarnar) lto> orodo: Tliohard ZVio/m, lekarnar) Bamobor: i. ticHtvart, lekarnar: Bobonloo: l'>(<> Baro , lokarnar) sio\. u i h t riou: .ii/<f/)i pl, t iii/.i.n»ki; slov. gradoo: G. Kordih, lo kamor) Jot, KaUgarUtoh, Irkarnar; Btrassbng: J* >• Corton{ si. \ o I t: Julian IHpptrti Btalns: Valentin 'Ittnouvchek j Bom« lin: Joannuviot u -in, Bpljet: VanaHo \i. rVo lekarnar; Uohlandors: /■'. \\ni*ti, lekarnar) Trsti Jak, Strovalio, lekar nar; Tri on ti Aut. Santom} i i ii i/.. ini/m i.iniiiu, lokarnar) V n 1» <• \ ar: .i. Kraiotovilt, lokarnar) V i nk o \ eo i i'rini. lltrttg, lo
knriiar; \ ara/, din: Dr,  A. tJalttr, likarniir ) Z a g r 0 b! Sig, Milil
baoh, lokarnar; Bonj: Josip Aocurti, lokarnar) Kadori Ni .in-tiruur, lokarnar) Zlatar: Ivan s. Votpitil, lokaruari
C n
o o
8
B
Izdutelj ju uicduik JOSjp Juie.it..
Lubluiuu m tisk .Naiodne tiskaruu*.
A0B
CZ