CELJE 12. FEBRUARJA 1976 — STEV. 6 — LETO XXX — CENA S DINARJA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Letošnji izlet »100 žensk na morje« nam dela pa kar nekaj preglavic. Do sedaj se jih je priglasilo ie trikrat toliko kot jih bo šlo. In vendar, menimo, da jih je iz nekaterih krajev premalo prijavljenih. Tako kot vas, dragi bralci, je tudi nas v redakciji presunila vest o zločinu v Frankfurtu. Tu, doma, se razburjamo in zavračamo nasilje, ki nam ga tu in tam kažejo v kino dvoranah, tam zunaj pa se takšno nasilje nekaznovano do- gaja in ponavlja. Da ne bomo krivični, morda bo tokrat za ceno življenja očeta in moža drugače. Ni rečeno, da ubijalca ne bodo iskali. Čeprav je znan^ le imena ne vemo. Morda ga bodo celo našli. Pa vendar iz našega ogorč-enja nad gnusnim zločinom raste zahteva. Po izko- reninjenju najbolj umazane rabote. še več, zatreti je treba vsako misel nanjo. Vaš urednik naš intervju Kaj nam prinašata splošna in skupna poraba? Koliko sredstev v občinskih proraču- nih, koliko v blagajnah sa- moupravnih interesnih skup- nosti? Sicer pa tudi druga vprašanja, ki zlasti v tem ča- su iščejo svoje odgovore. Ne- kaj od teh smo zastavili tudi MITJI- PIPANU, članu izvrš- nega sveta celjske občinske skupščine. NOVI TEDNIK: Kako po- tekajo priprave na podpis do- govorov o letošnji skupni in splošni porabi. MITJA PIPAN: Letošnje priprave smo temeljili na prejšnjih izkušnjah predvsem zato, da bi zagotovili večji vpliv združenega dela v fazi oblikovanja predlogov. Na tej osnovi so samoupravne inte- resne skupnosti oblikovanje dogovorov, predvsem pa svo- jih programov in finančnih načrtov, bazirale na tako ime- novanem trofaznem postopku, kar pomeni, da so najprej skušale ugotoviti izhodišče za programiranje v letošnjem letu, da bi na osnovi raz- prave oblikovale osnutek pro- gramov in finančnih načrtov. Na osnovi razprave o osnut- kih pravkar tečejo zadnje pri- prave, zadnja vsklajevanja, da bi v okviru resolucijsko dovoljene porabe oblikovali predlog programov, predlog družbenega dogovora, ki bi ga v prihodnjih dneh obrav- navali na zborih delovnih lju- di in občanov. NOVI TEDNIK: Kateri so problemi, ki se pojavljajo v tej zvezi? MITJA PIPAN: Problemov je več. So vsebinske pa tudi metodološko organizacijske narave. Veliko problemov vse- binske narave je bilo zlasti v prizadevanjih, kako zagoto- vita nadaljevanje zastavljene- ga razvoja delovanja na pod- ročju družbenih dejavnosti, kako zagotoviti usmerjenost, da bi družbeni standard kljub stabilizacijski usmeritvi rasel ugodno, ustrezno, bolje kot osebna poraba. Problemi, ki se pojavljajo v zvezi z dogo- varjanjem o programih na področju družbenih dejavno- sti pa so tudi organizacijsko metodološke narave. Moram reči, da kljub izkušnjam, ki jih imamo v Celju in Slove- niji, še nismo našli najracio- nalnejših, najboljših metod za dogovarjanje, za uresniče- vanje resolucijskih usmeritev. Zaradi tega je prišlo tudi do zastojev. Kot je znano, smo predvidevali, da bomo lahko zaključili dogovor o progra- mih na področju družbenih dejavnosti že ob koncu lan- skega leta. Ker se v Sloveni- ji nismo mogli pravočasno vskladiti, je bil potreben za- kon o začasnem financiranju, ki predvideva, da morajo bi- ti družbeni dogovori in sa- mouprarai sporazumi sklenje- ni do 20. marca. NOVI TEDNIK: Kakšna so predvidevanja in koliko sred- stev bo ietos na voljo za ob- činske proračune in za skup- no porabo? MITJA PIPAN: Glede na dogovor, da večamo akumula- cijsko sposobnost gospodar- stva in da se temu podreja- ta tudi skupna in splošna po- raba, bosta letošnja splošna in skupna poraba v primer- javi z lansko večji za 11,1 odst., kar tucM pomeni 20-od- stotno zaostajanje za predvi- deno rastjo družbenega pro- izvoda. To tudi pomeni, da bodo imeli izvajalci na pod- ročju družbenih dejavnosti relativno in v primerjavi z (nadaljevanje na 2. str.) Ne samo lani, tudi letos — LETO INOVACIJ. Leto prizadevanj za boljše gospodarske dosežke tudi s pomočjo tehničnih izboljšav, novatorskih del, izumov ... Inventivna, domiselna, iznajdljiva dejavnost dobiva tudi v naših delovnih sredinah vse večji pomen, čeprav tu in tam še ni dosegla mesta, ki si ga zasluži. V vrsto uglednih novatorjev v tovarni EMO v Celju sodi tudi Alojz Drofenik, strojni tehnik, sicer vodja tehnologije varjenja. Na posnetku: Alojz Drofenik ob svoji potujoči hidravlični štanci, ki je v od- delku za proizvodnjo radiatorjev rešila marsikatero zadrego. Tekst: M. BOŽIČ — Foto: D. MEDVED Protest dijakov in profesorjev Gimnazije Celje ob smrti jugoslovan- skega konzula Edvina Zdovca, sprejet na proslavi Prešernovega dne in na »kulturnem maratonuc« Gimnazije Celje dne 9. februarja 1976 Dijaki in profesorji ce- ljske gimnazije smo z ogorčenjem in gnusom sprejeli vest, da so zlo- čine! iz temačnega pod- zemlja zahrbtno ubili na- šega rojaka korrauia Ed- vina Zdovca. Sest strelov Je še ne- znani morilec poslal v na- šega konzula, ki .je vest- no opravljal svoje delo v frankfurtski četrti Sach- senliausen v ZRN. Zdo- vc je svo.ie poslanstvo prevzel vestno in s skrb- jo, da bi se našim zdom- cem v ZRN dobro godilo. Častno .je zastopal svojo ^ domovino v sredini, kjer človeško življenje še ved- no ni varno in zaščiteno. Dijaki in profesorji ceU- ske gimna7i,ie ogorčenj zahtevamo, naj zahodno- nemške oblasti poiščejo teroriste in jih odločno kaznjujejo. Pričakuijemo, da bo zahodnonemška kri- minalistična policija do- končno pregnala emigran- tske skupine, ki trideset let po koncu vojne poW- jajo naše ljudi. To zahte- vamo v imenu milijona in sedemsto tisoč žrtev, H smo jUi dali v boju pro- ti nacizmu. Naj se ure- sniči velika Prešernova misel o človekovem do- stojanstvu in bratstvu med narodi! Tako kot gimnazijci in njihovi profesorji so dali duška svojemu ogorčenju tudi v drugih delovnih sre- dinah in organizacijah. Protestno pismo so ix>sla- li na merodajna mesta ko- munisti neposredni delav- ci s svojega rednega de- lovnega sestanka, ostro so protestirali dijatol in pre- davateOji srednje zdravst- vene šole v Celju, dele- gati na torkovi seji kon- ference ZK v oeljsiki obči- ni, mnogi delovni kolekti- vi in politične organizaci- je ter pjosamezniki iz ob- močja celjske regije, ki so zahtevo p>o najostrejšiJi merah jjoper zločince in fašistično podzemlje posla- li neposredno diplomatske- mu predstavništvu 2SRN, sekretariatu za zunanje za- deve SFRJ pa izirazili vso podporo pri njegovih od- ločnih diplomatSJkih akci- jah v zvezi s tem nezasli- šanim zločinom. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 nadaljevanje s 1. strani ODLOČAMO ostalimi gibanji manj sred- stev. Maram povedati, da so morale samoupravne Interes- ne skupnosti svoje realno za- črtane programe krčiti. Sli smo celo tako daleč, da smo morali letos črtati nekatere programe, za katere smo se dogovorili že lani. Vse to za- to, da zagotovimo ustrezno rast sredstev v gospodarstvu. NOVI TEDNIK: Tudi le- tos in prav gotovo še v na- slednjem nekajletnem obdob- ju bo naša osnovna družbe- nopolitična in gospodarska naloga — stabilizacija. Kako se napori za umiritev gospo- darstva in s tem tudi skupne in splošne porabe kažejo v občinskih proračunih ter v proračunih samoupravnih in- teresnih skupnosti? MITJA PIPAN: Ena smel je ta, o kateri sem govoril. Prav gotovo bomo tudi v prihodnjih letih rast sredstev za družbene dejavnosti načr- tovali pod rastjo materialne baze, ki jo bomo vsako leto ustvarjali. Menim pa, da ka- že v tej zvezi povedati še ne- kaj. Najprej gre za ugotovi- tev, da planirano večanje sredstev za družbenedejavno- sti ni v skladu z dejanskim naraščanjem cen. Za tem namreč močno zaostaja. Naj- pomembnejše pa je to, da bo treba v interesnih skupno- stih, v programih izvajalcev najti nove oblike in drugače razmišljati o možnostih upo- rabe razpoložljivih sredstev za doseganje boljše kvalitete, večje pestrosti, novih oblik dela, racionalizacije itd. Sta- bilizacijski ukrepi se lahko veljavijo tudi v tej smeri in ne samo v nominalnem omejevanju sredstev. NOVI TEDNIK: Kaj bi lah- ko rekli na račun solidar- nostnega prelivanja sredstev. Kako se je načelo uveljavi- lo v naši republiki in kako na našem območju? MITJA PIPAN: Nobena skrivnost ni, da načelo soli- darnosti Celju ni bilo tuje že pred dogovorom o skup- nih nalogah na pkodročju dru- žbenih dejavnosti. Celje že vrsto let združuje sredstva za uveljavljanje zdravstvenega varstva. Celje v večjem dele- žu vlaga sredstva za razvoj usmerjenega izobraževanja. Lahko bi naštel še druge pri- mere in pokazal, da smo v Celju in na območju solidar- ni in kako Celjani to soli- darnost z razumevanjem in polno podporo sprejemamo. Nobena skrivnost pa tudi ni, da solidarnost v slovenskem prostoru še ni prišla do pra- ve veljave. Celoten program sporazumevanja v družbeni dejavnosti letos je prav zara- di vzajemnosti in solidarno- sti v zaostanku. Praktično: toliko pristopov, kolikor je samoupravnih interesnih skupnosti. Čeprav smo se la- ni dogovorili, da moramo sprejeti ustrezni sistem, smo letos spet v zamudi. Mne- nja sem, da moramo takoj, ko bomo zaključili letošnje sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, pričeti z izde- lavo enotnega sistema na pod- ročju solidarnosti in vzajem- nosti. Dogovoriti se mora- mo o minimalnih progra- mih, minimalnih kriterijih, ce- nah storitev Itd. in tako izde- lati enoten pristop k solidar- nosti v Sloveniji in vzajem- nim nalogam na področju družbenih dejavnosti. NOVI TEDNIK: Kakšen vpliv imajo na skupno in in splošno porabo delavci, katerim smo dali pravico, da odločajo o delitvi ustvarjal- nega dohodka? MITJA PIPAN: 2e na za- četku sem omenil, da so le- tošnja prizadevanja, kadar govorimo o skupni in sploš- ni porabi, v tem, da bi bil delež delavcev vedno večji, da bi se vse bolj uveljavila ustevna vloga delovnega člo- veka, da razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ustvarja in združuje z delavci na pod- ročju družbenih dejavnosti, čeprav tega načela ne bomo uresničili takoj, menim, da je bila letošnja udeležba delav- cev še vedno preskromna. Gre za to, da so v izhodiščih in osnutkih v preveliki meri prevladovala razmišljanja de- lavcev na področju družbenih dejavnosti in da je bilo šte- vilo predlogov, rscmišljanj iz gospodarstva občutno prema- lo. Res je, da so tudi letošnje izkušnje p>okazale, da delav- ci vedno bolj spomavajo, da lahko dejansko vplivajo na oblikovanje programov in sredstev za njihovo uresniče- vanje. Res pa je tudi, da ni- smo ponudili dovolj oblik in možnosti, da bi se lahko de- lavci že v prvi Cazi opredelje- vali za te programe in da tudi vseh oblik, ki so bile le- tos ix>nujene, nismo dovolj izkoristili. Torej, tudi to je naloga,- ki jo bomo morali v prihodnje bolje opraviti. NOVI TEDNIK: Se enkrat se vračamo na prvo vpraša- nje. Kdaj in kako bo tekla javna razprava o splošni in skupni porabi? MITJA PIPAN: Kot rečeno, gre za zadnjo fazo tako ime- novanega vodoravnega vskla- jevanja, to je vsklajevanja med interesnimi skupnostmi v okviru občine, seveda, kot rečeno, na osnovi resolucije in pa vsklajevanja o skupni in splošni porabi v slovenski, republiški, smeri. Predvide- vamo, da bo to vsklajevanje zaključeno okoli 15. februar- ja, da bi lahko zatem v zado- stnem številu izvodov na- tisniU predlog družbenega dogovora, predloge progra- mov samoupravnih interesnih skupnosti in seveda finanč- nih načrtov, poročilo teh in- teresnih skupnosti o uresni- čevanju programov lana in ne- katerih samoupravnih spora- Aoi:irB iiiu8qp9Azi Aoumz družbenega dogovora o skup- ni porabi. Tako bi lahko de- lavci v času, ko razpravljajo o zaklj\ičnih računih svojih temeljnih oziroma organiza- cijah združenega dela in de- litvi sredstev po teh računih, torej po 20. februarju, raz- pravljali tudi o vseh navede- nih materialih. Glede na to, da predvidevamo, da bo jav- na razprava trajala okoli pet- najst dni, bomo lahko to raz- pravo na zborih delovnih lju- di in občanov zaključili, pod- pisali družbeni dogovor, sprejeli samoupravne spora- zume in seveda od sredine marca dalje financirali druž- bene dejavnosti v skladu z dogovorjenimi usmeritvami. Zato bodo tudi seje skup- ščin samoupravnih interes- nih skupnosti ob koncu feb- ruarja aii na začetku marca. M. BOŽIČ dogovor, resolucija Člani izvršnega sveta so na svoji zadnji seji odLoč- no podprli osnutek druž- benega dogovora o skup- nih obveznostih za uresni- čevanje družbenoekonom- skega razvoja ter izhodi- šča, ki zadevajo skupno porabo ter socialno var- nost in življenjsko raven v šentjurski občini za le- tošnje leto. Ob predlogu srednjeroč- nega programa medobčin- ske geodetske uprave, ki je bil načelno sprejet, pa so bili člani izvršnega sve- ta mnenja, da je potreb- no medobčinski plan vsa- ko leto prilagajati občin- sikim zahtevam m potre- bam. Ob sprejemu resolucije o družbenoekonomsld po- litiki za letošnje leto pa je prevladovalo mnenje, da je potrebno v letoš- njem letu izpostavita na- črten razvoj obrti, ki je do zidaj potekaj v občini le kampanjsko. Z. S. celje in maribor Ni šlo za uftiranje povsem nove potd, marveč za oceno dosedarxj^a sodelovanja in zlasite ob spoEnanju, da je skupno delo obojestransko poitrebno, za vidike bodočega povezovanja, med občinama Celje in Maribor. Zato so se na celjskem razgovoru, ob konou prejšnjega tedna, sre- čaU najivadnejši predstavniki obeh občdnskih skupščin In vseh občdnskih družbenopoli- tičnih organiizaaij. Ocena dosedanjega sodelo- vanja, zlasti na gospodar- skem pa budi družbesTiopoli- tiičnem in drugih področjih, je pokazala, da gre v večini primerov za nekajletne izkuš- nje, za tesne niti, ki so stka- ne med števiikuimi delovnimi kcriektdvi, med obema oboin- skima skupščinama, iizvršna- ma svetoma tn med družbe- nopoldtačnlimi organdzacijami. Ob tem dejstvu pa je bilo tudi spoznanje, da je še do- sti neizrabljenih možnosti za še tesnejše in načrtnejše medsebojno povezovanje. In prav v tem smislu je tekel razgovor in v želja, da bi te možnosti kar najbolje izko- ristaH, so na sestanku, ne pr- vem in ne zadnjem, sprejeli tudi nekaj zaključkov. Predvsem gre za ugotovi- tev, da je biJ razgovor med najvidnejšimi predstavniki Celja in Maribora ozdToma obeh občin potreben in kori- sten. Ni šlo samo za med- sebojno spoznavanje, ne sa- mo za informacije o poteh, ki ju ubirata obe občini, v marsičem zelo podobni, zla- sti po industriji in naporih, da bi hodili z daljšimi ko- raki naprej, marveč tudi za ugotovitev, da lahko v izme- njavi delovnih in drugih iz- kušenj, ob oceni stališč do skupnih vprašanj, samo ve- liko pridobita. Zato tudi so- glasje, da naj dobi takšno sodelovanje najširšo politič- no podporo in zato sklep, da naj se razširi, utrdi in dobi stalne delovne navade. V tem okviru sta posebni nalogi dobdla oba izvršna sveta občinskih skupiščdn, ki naj ob dosedanjih izkušnjaJi in na podlagi vseh možnosti, ki jih nd malo, nakažeta na- daljnja pota povezovanja in tudi nosilce glavnih nalog. Gre torej za konkretizacijo hotenja po skupnem delu in skupnem obravnavanju neka- terih vprašanj. Poleg tega, so rekli na razgovoru v Oelju, naj bo se najvidnejši pred- stavniki obeh občinskih skup- ščin in vseh občinskih druž- benopolitičnih organizacij se- šli vsaj enkrat na leto, da bi ocenili izvajanje sprejetih sklepov in seveda, da bi da- li nove pobude za medseboj- no sodelovanje. To povezovanje naj bi ro- dilo tudi bolj usklajeno an- gažiranje obeh občin pri ob- likovanju slovenske politike, pri iskanju sistemskih reši- tev, pri usklajevanju stališč do novih zakonov in podob- no. I^rav tako gre za skup- no oceno nalog in položaja, s katerima se srečujeta obe občuni kot regionalni sredi- šči. Ne nazadnje za skupne nastope na zunanjih tržiščih Ltd., itd. Predstavniki obeh občin so tudi sklenili posredovati te zaključke ne samo obema prizadetima občinskima skup- ščinama in vsem občinskim, družbenopoilitičnim organiza- cijam Celja in Maribora, marveč prav tako tudi pri- stojnim republiškim orga- nom. Na sliki: S posveta predstavnikov Celja in Mari- bora. Drugi z leve: Vitja Ro- de, predsednik občinske skupščine Maribor, Emil To- mažič (sindiikalni svet Mari- bor), Jiože Marolt, predsed- nik občinske sku:^čine Ce- lje, Stane Seničar, sekretar komiteja občinske konferen- ce ZK Celje, Janez Stemiša, sekretar komiteja občinske konference ZK Maribor, Marjan Ašdč, predsednik iz- vršnega sveta Celje, Risto Gajšek, član izvršnega sveta Celje, Jože Volfand, predsed- nik občinske konference SZDL Celje in Tone Zimšek, podpredsednik celjske občin- ske skupščine. M. B02IC dani osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije na območju krajev- ne skupnosti Store so se ta- koj na začetku leta lotili svo- jih nalog z veliko prizadev- nostjo. Veliko oporo pri re- ševanju teh pa so imela in imajo v krajevni skupnosti ter pri vseh krajevnih druž- benopolitičnih organizacijah. Tako so pridobili tudi nekaj rekvizitov, ki jih potrebuje- jo za svojo dejavnost. Dva gramofona jim je podarila tudi mladinska organizacija v železarni. Pred kratkim so imeli v Storah zanimiv nastop vokal- no instrumentalne skupine Fermi. V kratkem pa se bo začel plesni tečaj, ki ga pri- pravljajo skupaj z aktivom mladih v domu učencev. NONIK BEDETI JOŽE BELEJ V skupino osmih mla- dih fantov^ ki so izdelo- vali zaščitna sredstva za železarno v Storah in po- stavili temelje današnji tovarni lahke obutve » Šentjurju, spada tudi de- lovodja v obratu JOŽE BELEJ. Ko se je nekaj mesecev po ustanovitvi podjetja 1959 leta sestal prvi delegatski svet je postal tudi eden njegovih prvih članov in je član tudi še danes. Vmes pa je bilo dolgo obdobje us- pehov in tudi odtegovanj. »Takrat smo delali še na kolenih in riajbolj sre- čen sem bil, ko smo do- bili prvi stroj. Tudi te smo He medtem zamenjali in danes imamo tekoči trak,« samozavestno pove čevljarski mojster, ivar''? ljuje: »Mnogo vode je ud takrat že preteklo in mar. sikaj se je na Kozjan- skem od tedaj spremeni- lo. Obdobje desetih let za Kozjansko ni včasih po- menilo nobenega napred- ka, zadnjih deset let pa je izraz NAPREDEK up- ravičen. Revščina izginja, ljudje se zaposlujejo in ni več tako kot včasih, ko so bili starši srečni, če so lahko dali sina v uk. Jaz sem se na Teharjih izučil za čevljarja, rodil pa sem se v Šentjakobu. Ko sem se izučil, sem bil vesel, ker sem imel kos kruha v roki. Zapo- slil sem se v Šentjurju in medtem »sedlal« k že- leznici, kjer je bil boljši zaslužek.« Pa ga je vonj po dreti spet pripeljal v Tolov ob- rat. Medtem so odstrani- li čevljarske trinožnike ter jih zamenjali s stroji. Devetintridesetletni Jože Belej ne razmišlja več, da bi obrat zapustil. Kraljuje med ženskami in se dobro počuti. Vsak dan se vozi na delo iz Slivnice, kjer si je ustvaril dom in je v krogu svoje družinice srečen. SvOja hotenja in želje uresničuje na ta na- čin, da se razdaja za po- litično delo, za nove pro- izvodne odnose v tovar- ni, vmes pa si »očisti du- šo« ob vrtičku in nara- vi, kjer se najbolj spro- sti. Kot član Zveze komuni, stov in tudi sekretar os- novne organizacije v Tolu si prizadeva, da bi bila osveščenost članov čim večja, pošilja jih na se- minarje in tudi sam se še vedno izobražuje. Ker je včlanjenost še izredno šibka. Le deset članov Zveze komunistov imajo v Tolu in stremijo za tem, da bi jih bilo več. Pa ne članov na papirju, temveč takšnih, ki bi bili voljni delati in bili temu tudi primerno osveščeni Zato si sekretar Belej ne pri- zadeva toliko za številč- nost kot za zrelost svojih članov in članic. Dekleta, ki prihajajo na delo s kozjanskih predelov po- trebujejo nekaj časa^ da se vživijo in znajdejo. Ko pa se v kolektivu zasidra- jo, lahko računajo nanje. Delajo in ostajajo skrom- na, vzor pa jim je njihov sekretar ZK Jože Belej. ZDENKA STOPAR št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 delegati in družbena samozaščita Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine so na zadnjih ločenih sejah, v četrtek, 5. februarja, spre- jeli ne le resolucijo o druž- benoekonomski politiki in raz\'oju občine v letošnjem letu, marveč tudi družbeni dogovor o družbeni samoza- ščiti v občani. Tako se je končala skoraj tri mesece dolga razprava o osnutku resolucije o družbe- noekonomski politiki in raz- voju občine letos, ki je tudi na samem zaključku dala še vrsto novih pobud. Zal, neka- tere prepoano. In tako je tu- di slednji primer potrdil, da mnoge delegacije niso dajale svojih predlog v času, ki je bil za to na razpolago. Mno- gi so tudi pozabili na po- slovnik o delu skupščine in njenih organov, šlo je za dva amandmaja, ki sta prišla zadnji hip, čeprav je bilo dovolj časa, da bi ju dali pravočasno in tako skoraj iz- silila nujno sejo izvršnega sveta. Končno so predlaga- telji odstopila od predlogov. Vse to kaže, da bo treba v delu skupščine upoštevati sprejete norme, ne zaradi formalnosti, marveč zaradi namena in vsebine dela! Resolucija je zahtevna, hkrati pa realna in temelji na izkoriščanju vseh možno- sti za hitrejši razvoj. V ne- katerih primerih celo hitrej- ši kot je republiško povpreč- je. Precej nalog slond na tr- govini, zaradi njene uvelja- vitve doma in tudi v tujini, še predvsem v stikih z deže- lami v razvoju. Vrh tega re- solucija nakazuje večjo po- vezanost gradbeništva, odpi- ra nadaljnja pota ,za integra- cijo gostinstva, govori o za- poslovanju, vendar v večji meri proizvodnih delavcev in manj režijskih, opozarja na nadaljnje sodelovanje med tremi pobratenimi občinami, se pravi med Celjem, čupri- jo in Dobojem, poudarja, da veljajo naloge leta inovacij tudi letos in podobno. V razpravi se je spet uve- ljavila potreba po gradnji no- vega hotela na Dobrni. De- legat Izletnika je menil, da bi moral dobiti kolektiv pri gradnji nove avtobusne po- staje več družbene pomoči, še zlasti, ker gre za objekt širšega družbenega p>omena. Pomembno je bilo oix>zorilo, da bo treba že v bližnji pri- hodnosti rešiti prenekatere kadrovske zahteve temeljne- ga sodišča. Sicer pa je tudi ta del seje opozoril, da var- stvo okolja ni prazna bese- da in da je vse več zahtev po namestitvi čistilnih na- prav in di-ugem. In končno, tudi težav gostinske šole, za- radi prostorov za praktični pouk, ni moč prezreti! S sprejemam dogovora o družbeni samozaščiti je tudi to p>oglavje dobilo svoje ustrezno mesto v samouprav- nem sistemu. Očitno je, da so gla^Tii nosilci družbene sa- mozaščite delovni ljudje in občani v svojih temeljnih or- ganizacijah združenega dela, v krajevnih, interesnih in družbenopolitičnih skupno- stih tex v družbenopolitičnih organizacijah. Prav tako so delegata spre- jeli novo pobudo o samo- upravni organiziranosti ko- munale, ki predvideva usta- noiviitev ene same interesne skupnosti za več dejaraosti. Edina pripomba je bila, da naj bd čimprej priSh do usta- novne skupščine te skupno- sti. Brez pripomb so sprejeli tudi predlog o prenehanju odloka o izgradnji in uprav- ljanju s toplotnimi naprava- mi. Gre za problem, zaradi katerega so nekatere krajev- ne skupnosti sprožile ustav- nii spor in ga dobile. Zdaj prehaja vsa ta naloga na sta- novanjsko skupnost. Vso podporo Je dobil tudi dokument o nadaljnjem so- delovanju med pobratenimi občinami. Pomembna pa je bila prii>omba, da naj bi z enako vnemo kot na gospo- darskem podpirali tudi sode^ lovanje na kiilturno prosvet- nem področju. M. B02IČ celjska zk v torek dopoldne so se sestali sekretarji OO ZK celjske občine. Razpravljali so o stabilizacijskih prizadevanjih v občini. O trenutnem položaju je govoril namestnik sekre- tarja občinskega komiteja ZK Franc Gazvoda. Poudaril je, da je treba že sprejete stabilizacijske programe dosledno izvajati, saj se pozitivni rezultati že kažejo v marsikateri organizaciji združenega dela. Te misli je potrdila tudi raz- prava, kjer so komunisti poudarili, da ni treba delati novih programov, le že sprejete je treba dosledno izpeljati v vseh sredinah. Bilo je tudi sklenjeno, da morajo komimisti še odločneje v to akcijo, kajti še so primeri, ko naletimo na oportunizem in razna prikrivanja. Komunisti celjske občine so trdno odločeni speljati to težko in odgovorno nalogo dosledno, da pa so to ponekod že storili, najzgovomeje potrjujejo podatki, ki govore v prid stabilizaciji in njenim rezultatom. akcija žensk že tretje leto poteka v celj- ski regiji zbiranje denarja, ki so ga delovne organizacije namenjale namesto pogosti- tev in obdaritev ob dnevu žensk, za nabavo aparature za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Začetek akcije se- ga v leto 1973, medtem pa se .je na skupnem računu na- bralo 236.897,50 dinarjev. Za nabavo specializirane apara- ture, Id .je v času, ko se je akcija začela, stala 400.000 di- narjev, zdaj pa je ta znesek že poskočil na 850.000 dinar jev, so zbrana sredstva po občinah naslednja: v občini Celje so nabrali 139.917,50 di- narjev, v Slovenskih Konji- cah 29.897,95 din, v Žalcu 33.200 din, v La.škem 17.8.50 din, v Šmarju 12.380 din, v mozirski občini 1000 ter v sevniški in mariborski obči- ni skuj)aj 2.652,.50 dinarjev. V šentjurski občini niso name. nili za nabavo aparature za zgodnje odkrivan,je raka na dojki nič dinarjev. Navedene številke so priča, da je prepočasen dotok sred- stev huda ov-ira ob dobro za- mišljeni akciji. Pred durmi so bližajoči se prazniki ob dnevu žensk, za katere smo sklenili, da bodo letos delov- ni. In ker je tudi naš cilj, da tri leta trajajočo akcijo za- ključimo letos, ,Je svet za spreml.janje družbeno eko- nomskega položa,ja žensk pri občinski konferenci SZDL v Celju, storil vse, da bi se le- tos mamograf, kot se apara- tura imenuje, tudi nabavil. To pa bo možno le tako, če bodo organizacije združene, ga dela, predvsem pa v njih zaposlene žene, pokazale po- trebno zrelost in namenile denar namesto za darila za zbiralno akcijo. Po dogovoru s predstavni- ki bolnišnice Celje in občin- sko zdravstveno skupnostjo, ki so prevzeli velik delež pri nabavi aparature, naj bi de- lež žensk znašal v letošnjem letu 120.000 dinarjev. Za dru ge deleže se je obvezala bol- nišnica C:elje in občinska zdravstvena skupnost, ki bo po samoupravnem spoi"azu. mu z delovnimi organizacija- mi o vračanju sredstev za potrebe zdravstvene službe v celjski občini, namenila v ta namen 400.000 dinarjev. Ce ne bodo do letošnjega leta zbrana vsa sredstva za nabavo aparature za zgodnje odkrivan.je raka na dojki, zbranega denarja ne bo mo- goče drugače uporabiti niti vrniti. To je odločno stališče žensk, ki so pred tremi leti začele humano akcijo. V njej je tudi veliko odpovedi, za- to pomeni zajeti sapo pred končnim ciljem, politično de- janje, ki ga moramo realizi- rati. Nočemo ne zakusk, še manj praznovanj in konjako- vih vonjav, ki prihajajo iz moških in ženskih ust ob na- šem prazniku. Rade pa bi ostale še nekaj časa zdrave in če bo to skupna želja vse družbene skupnosti, bomo najbolj zadovoljne. ZDENK.\ STOP.4R V ŽALCU PLES ZA IGRIŠČE Klub za vzrejo in vzgojo športnih ter službenih psov v Žalcu je v prvem letu obstoja dosegel nekaj lepih uspehov. Ker imajo vedno več novih članov je nastal problem ureditve lastnega prostora, kjer bodo lahko vadili športne in lovske pse. Zemljišče so že dobili, leži ob Savinji, zdaj pa ga je treba še opremiti. Da bi to lahko napravili že letos (tudi sami se ukvarjajo s finančnimi težavami!), so se odločili, da bodo v soboto, 14. februarja pripravili i. KINOLOŠKI PLES, ki se bo začel ob 20. uri v veliki dvo- rani Kmetijskega kombinata v Žalcu. Igrali bodo VOKA- LI, pela pa Marjana Deržaj. S to prireditvijo željo še bolj povezati svoje članstvo, poleg tega poživiti drugače monotono zabavno življenje v Žalcu in seveda tudi dobi- ti nekaj sredstev za lažjo in hitrejšo opremo igrišča ob Savinji. —itv FR.VNC G.USEK, pred sednik konference mladih v kmetijstvu pri ()K ZS.'VIS Žalec: »V žalski ob čini delujejo aktivi nila dih zadružnikov v Prebol- du, Grižah, Trnavi, Bras- lovčah, na Vran.skem, v Vinski gori ter Galici.ji. Pred kratkim smo usta- novili aktiv tudi v Petrov čah, prizadevali pa si bo- mo, da bomo spet oživili aktive v kra.ievnih skup- nostih, k.jer so nekdaj že delovali, potem pa je n,ji hovo delo zamrlo. To ve- lja predvsem za Polzelo iu Tabor. Ena izmed na- log, ki nas čakajo je tudi ta, da ustanovimo aktiva v Andražu in Šemiietru. Predvsem moram ome- niti, da je sodelovanje ak- tivov mladih zadružnikov z Občinsko konferenco ZSMS zelo dobro, pred- vsem na družbenopolltič- nem področju, pa tudi na strokovnem. Aktivi dobro sodelujejo s kombinatom Hmezad, temeljno organi- zacijo združenega dela Ko- operacija. Tu gre pred- vsem za strokovno sodelo- vanje. Tako v okviru TOZD Kooperacija prireja- jo varilske tečaje, razna predavanja o kmetijstvu, kuharske tečaje in podob- no.« Kakšne naloge čakajo v tem letu konferenco mla- dih v kmetijstvu pri ob- činski konferenci ZSM? »Ena izmed pomembnih akcij, ki smo jih izvedli v mesecu februarju ,je bi- lo regi.jsko tekinovanje Kaj veš o kmetijstvu, ki je bilo v Trnavi. V krat- kem bomo pripravili prob- lemsko konferenco o knie- tijstvu, pripravili pa bo- mo tudi razgovore s štu- denti kmetijskih šol. Sko. zi vse leto bomo vodili razgovore s predstavniki aktivov mladih zadružni- kov, pripravili bomo sre- čanja s kmečko mladino v občini, zanimivo pa bo prav gotovo tudi tekmo- vanje za najboljši tovrst- ni aktiv. JANEZ VEDENIK milanu seničarju Najprej pojasnilo in do. polnilo: naloga muzeja ni le evidentiranje, zbiranje, čuvanje in razstavljanje muzealij. Muzejski delav- ci naj gradivo tudi pre- učujejo in rezultate objav- ljajo. Razumljivo je, da pri tem ne gre le za znanstveno-strokovne Pub- likacije, temveč prav ^a- ko za poljudne prispevke, ki so razumljivi vsako- mur. Muzejski delavci, tu- di celjski, to delo v da- nih možnostih opravljajo. S tem delom v prvi vrsti prispevamo k spoznava- nju življenja v preteklo- sti. Nadaljnja pK>membna plat muzejskega dela je, da gradivo, pridobljeno z odkupi, darili in arheolo- škimi izkopavanji, primer, no resitavriramo in kon- serviramo ter tako pre- prečujemo njegovo propa- danje. V nasprotnem pri- meru kulturne dediščine ne bi ohranjali za prihod- nost, kar je končno pr- venstveni namen muzeja in drugih podobnih usta- nov. K Vaši ugotovitvi o »zaprtosti« Pokrajinske- ga muzeja Celje: »Odpi- ralni čas« vsak dan, ra- zen ponedeljka od 9. do 12. ure (itorej tudi v sobo- to in nedeljo!), v sredo pa še od 14. do 16. ure, ni nikakršna negativna izjema med slovenskimi muzeji. Nekajletni stati- stični podatki kažejo, da je obisk ob sredah popol- dne slab, čemur se ne ču- dimo, saj bi težko priča- kovali od delovnega člove- ka, da bo po težkem de- lu obiskal še muzej. Nasprotno pa bi bila »kapaciteta« muzeja ob sobotah in nedeljah spo- sobna sprejeti neprimer- no večje število obiskoval- cev. In zakaj tako ob de- la prostih dneh? Nekateri ljudje pač ne bodo Pri- šli v muzej, četudi bi bil odprt štiriindvajset ur na dan, ker pač gre za doma- čo, manj znamenito reč, ki jo lahko vidiš še ka dar koli, poleg tega so to videli v inozemstvu v imenitnejši, bolj repre- zentativni obliki ... Ne pozabimo (glej pros- pekt Kult. skupnosti Celje za sezono 1975/76!): najav- ljene skupine si lahko og. ledajo stalne muzejske razstave ob kateremkoli dnevnem času in imajo pri tem strokovno razla- go! Te možnosti se poleg šolske mladine poslužuje- jo tudi delovni kolektivi s svoj'imi gosti. Enkrat letno je muzej odprt deset dni ves dan, kar angažira celoten mu- zejski kolektiv. če niti z izkoriščanjem obeh možnosti izven red- nega »umika« v muzeju nismo v celoti zadovoljni, je to dokaz, da nam v muzeju ni vseeno, imamo obisk, ali ne, in kolikšen je. Menimo, da ima tudi vsak zaposleni občan do- volj priložnosti za ogled stalnih muzejskih razstav in tudi občasnih, ki so ve- činoma izven matične hi- še, le odločiti se za obisk mora. Podatek, da si je po- krajinski muzej v letu 1974 ogledalo 18.850 ljudi, leta 1975 pa smo imeli 38.687 obiskovalcev, je vzpodbuden In izpričuje, da vendarle nismo tako »zaprti« kot menite, tov. Seničar! Mogli bi seveda razmi- šljati tudi o razširitvi do- sedanjega »oglednega ča- sa«. Uresničitev pa bi po- treb civala dvoje novih de- lovnih mest, ker doseda- nji čuvaji s polnim delov- nim časom opravi j a,jo hkrati tudi druga, za mu- zej potrebna dela. O mo- žnosti tako razširjene de. jaraosti bi laže odgovori- la Kulturna skupnost ob- čine Olje. Verjetno bi k našemu pojasoilu in na postaivljeno vprašanje lah- ko odgovoril tudi Muzej revolucije v Celju. VERA KOLSEK Izkoriščam to prilož- nost in v imenu muzej- skega kolektiva ponovno povabim celjske delovne organizacije na ogled mu- zeja. komunisti žalca PRILAGODITEV NALOGAM Osemnsijsta seja komiteja Občinske konference Zvei'« komunistov Žalec, ki je bila konec prejšnjega tedna, je b ia nedvomno namenjena mobilizaciji komimistov žalske občine, da čim bolj temeljito pristopijo k uresničevanju sklepuv pete seje (Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenija. Na seji so ocenili izvedene volilne kanterence v (»snov- nih organizacijah Zveze komunistov, ki so bile cd 15. decem- bra do 15. januarja. Enotna ocena, ki so jo na seji podali je bila ta, da so se vodstva osnovnih organ.zacij na voliliie konference dobro pripravila, izdelala izredno dobra, realna kritična poročila ter politično odgovorno ocenUa razmere m opozorila na probleme, ki so. V ospredju so bili gospodar- ski problemi, problematika aktivizacije čim večjega števila članov Zveze komunistov ter nekatera organizacijska vpra- šanja. Gre predvsem za to, da bodo tudi skozi dopolnitev organiziranosti Zveze komimisfcov v občini Žalec dosegli v bodočem političnem delovanju boljše uspehe. V ta okvir so- di brez dvoma formiranje komitejev Zveze komunistov v tek- stilni tovarni Prebold, tovarni nogavic na Polzeli, keram,:čjii industriji Liboje, kakor tudi formiranje svetov Zveze ko- munistov v krajevnih skupnostih Žalec, Šempeter. Prebold, Polzela in Vransko. S tem proces reorganizacije seveda še ni končan, saj bodo tudi v drugih krajevnih skupnostih, kjer bodo nastopili pogoji, ustanavljali svete Zveze komunistov kot možno obliko aktivizacije večtjega števila konranistov za dejavnost v Socialistični zvezi in v organih samouprave v krajevnih skupnostih. Na osemnajsti seji komiteja Zveze komunistov so obra/- navali tudi akcijske programe in dejavnost komisij komiteja ter se dogovorili o pripravah' na sedmo sejo Občinske Zveze Komunistov Žalec, ki bo predvidcana v drugi polovici le"jra- arja. Sicer pa naj ob koncu omenimo še to, da je bil v petek v Žalcu tudi celodnevni seminar s sekretarji osnovnih orga,- nizacij in stalnih aktivov Zvtaze komunistov ter sekretarji novo formiranih koambtejev* JANEZ VEDflONIiK 4. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZDRAVSTVA Prizadevan,»a za združitev | idravstva v celjski regiji so bila prisotna že v lanskem le-tu. I^ietošnje leto se bo ure- sničila prva integracijska stopnja, kot začetek pa je bil v tem tetlnu podpisan samo- upravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo 29je. Podpisnice tega spora- zuma: Splošna bolnišnica Ce- lje, Splošna bolnišnica Brežice, Kegionalni zdravstveni dom Olje, združujejo po odločitvah večine vseh delavcev svoje de- lo in tudi družbena sredstva. Namen združevanja je raci- onalno izkoriščanje kadrov- .skih zmogljivosti ter funk- cionalna delitev dela. Uvaja- le naj bi se nove oblike dela, predvsem take, ki bi uporab- nikom zdravstvenih storitev zajamčile čim kvalitetnej.še zdravstvene storitve, hkrati pa naj bi razvijale humanej- še odnose pri uveljavljanju zdravstvenega varstva. S sklenitvijo tega samo- upravnega sporazuma bodo zdravstvene organizacije oh- ranile svoj dosedanji položaj, prilagajale pa se bodo dolo- čilom sporazuma. Zdru/eni zdravstveni zavo- di Celje so konstituirali že tudi prvi delavski svet, ka- terega predsednik je dr. Ivan Ratkajc iz Rogaške Slatine, n.)egov namestnik pa dr. Ma- tjaž Lovšin iz Splošne bol- nišnice Celje, Z. S. gradnja žalec Dobri rezultati gospodarjenja v preteklem letu — Letos 12 milijard starih dinarjev celotnega dohodka — Novi izdelki pogoj za dobro gospodarjenje — Dimniki za Čehoslovaško — Skrb za standard delavcev — 21 novih sta« novanj — Do leta 1980 dvajset enodružinskih hiš za delavce Gradnja iz Žalca je v pre- teklem letu zabeležila izred- no dobre rezultate gospodar- jenja. Celotni dohodek je zna- šal osem milijard in pol sta- rih milijonov dinarjev, osta- nek dohodka pa milijardo 180 milijonov dinarjev. Neto oseb- ni dohodek na zaposlenega je znašal 3725 dinarjev. Več pK)- vedo ti podatki, če jih pri- merjamo z letom poprej, to- rej z letom 1974, ko je bil celotni dohodek za 60 odstot- kov manjši, ostanek dohodka za 4rl odstotkov, osebni do- hodki pa so se v letu 1975 po- večali v primerjavi z letom 1974 za trideset odstotkov. Iz- voz je bil lani za 68 odstot- kov večji, vrednost izvoza pa je znašala 106.312 ameriških dolarjev. Za letošnje leto na- črtujejo v Gradnji dvanajst milijard starih dinarjev ce- lotnega dohodka, ostanek do- hodka naj bi znašal milijardo štiristo milijonov dinarjev. V Gradnji ved!5, da morajo nenehno stremeti za proiz- vodnjo nekaterih novih izdel- kov ter se z njimi prvič poja- viti na domačem tržišču. Ta- ko bodo v letošnjem letu za- čeM s proiOTodnjo montažnih greznic, betonskih votlakov STIBO, ki so na sredini izo- lirani s stiropor maso ter z montažnimi elementi za ob- zidavo dimnika, še zlasti zad- nja dva nova izdelka bosta precej pomenila pri današ- nji borbi za varstvo okolja, saj bo s tema dvema vrstama dimnikov zmanjšano onesna- ževanja zraka, poskrbljeno pa bD tudi za boljši toplotni iz- koristek. V letošnjem letu bodo na Cehoslovaškem zgradili tri velike Schiedel dimnike, ce- lotna vrednost te investicije pa bo znašala petsto starih milijonov dinarjev, pravkar pa sklepajo tudi pogodbe za izvoz v Bolgarijo, Romunijo in Poljsko. Ob tem velja ome- niti, da ima Gradnja dobro obdelana tržišča tudi doma in to v Sloveniji, Hrvatsid, Srbiji in Bosni in Hercegovi- ni. S prvim januarjem iecošnje- ga leta so ustanovili dve te- meljni organizaciji združene- ga dela in sicer Proizvodnjo surovin in gradbenih enot v Latkovi vasi ter Montažo, gradbeno operativo in inženi- ring. Z novo organiziranostjo pričakujejo, da se bo izbolj. šala produktivnost dela, bolj. ša bo tudi delOAma disciplina, da o poglabljanju samouprav- nih odnosov niti ne govori- mo. Ob vsem tem pa velja ome- niti še nekaj. V triindvajse- tih letih, kar obstaja Grad- nja, so zgradiiili samo 5 sta- novanj za svoje delavce. La- ni pa so pričeli z gradnjo bloka, v katerem bo 21 sta- novanj, predvsem za mlajše delavce, ki še nimajo rešene- ga stanovanjskega vprašanja. Stanovanjski blok bo vseljiv do poletja. Sicer pa to še ni vse. Do leta 1980 bodo zgra- dili dvajset enodružinskih hiš do tretje faze. Naprej bodo hiše doaidali delavci sami, Gradnjin prispevek pa bo ve- ljal kot posojilo. Ob koncu naj zapišeano še to, da je v organizaciji združenega dela Gradnja v Žalcu trenutno za- posleno 223 delavcev, od te- ga 55 iz drugih republik. Vsi so se v Sloveniji že dodobra aklimatizirali ter so izredno aktirai pri delu samouprav- nih organov Gradnje. JANEZ VEDENIK pozd schmidt žalec Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev je prišlo do težavnega položaja v POZD Schmidt v Žalcu. O problematiki je razpravljal tudi Izvršni svet Skupščine občine Žalec ter sprejel priporočilo, da je treba preiti na redno likvidacijo POZD. Z željo, da se oglasimo pri njih, pa so nas medse povabili tudi delavci POZD Schmidt ter nam spregovorili o svojih težavah. Sicer pa smo dali besedo tudi vodji POZD Oskarju Schmidtu in pred- sedniku Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec. JOŽE Jx\N, predsednik Iz- vršnega sveta Skupščine občine Žalec: »Izvrši svet naše občine je na osnovi sta- nja po devetih mesecih lan- skega leta, ko je bila naka- zama izguba v POZD Schmidt v Žalcu, pristopil k podrob- nejši proučitvi stanja v tej POZD in takrat sprejel tudi ustrezne zaključke. Slo je predvsem za to, da je potreb- no ugotoviti stanje v Schmid- tu in eventualno priključiti celotno dejaTOOSt k organi- zaciji združenega dela Sigma Žalec, že takrat smo skupaj z delovno skupnostjo in Sig- mo sprejeli dogovor, da se po- krijejo osebni dohodki delav- cev za oktober in november. Kasneje smo ugotovili, da se vodja POZD Oskar Schmidt ni v celoti držal sprejetih do- govorov in da je v nekaterih stvareh ravnal nekoliko dru- gače kot smo se dogovorili. Predvsem glede tega, da Sig- ma iz Žalca prevzame celot- no proizvodnjo in seveda za- poslili tudi delavce iz POZD. Tako je ostalo odprto vpraša- nje glede osebnih dohodkov za nekatere delavce v mese- cu decembru. To sedaj inten- zivno rešujemo. Na eni iz- med zadnjih sej Izvršnega sveta smo ponovno razprav- ljali glede stališč v zvezi s to pogodbeno organizacijo združenega dela. Stanje ka- kršno je sedaj, je precej tež- je kot smo prvotno predvi- devali. Ugotavljamo, da ni mogoča priključitev k Sigml, pač pa je treba ugotovili toč- no stanje ter na osnovi tega preiti na redno likvidacijo POZD, s tem da nato prev- zame celotno dejavnost Sig- ma«. OSKAR SCHMIDT, vodja POZD: »POZD je bil ustanov- ljen leta 1974 in je pričel s svojim rednim delom brez vsakršnih obratnih sredstev, kljub temu pa smo zelo dob- ro gospodarili in je znašal ostanek dohodka 64 milijonov starih dinarjev. Na osnovi te- ga smo planirali povečanje proizvodnje za leto 1975 na eno milijardo starih dinarjev, s tem da povečamo naše ka- pacitete ter prostore in seve- da, da nabavimo nove stroje. Na sestanku, ki smo ga ta- krat imeli v naših prostorih s predstavnici občinske skup- ščine, nam je bila dana vsa I>odpora, p av tako pa so nam obljubili kredite za grad- njo delavnice ter za trajna obratna sredstva. V drugi polovici krnskega leta se je močno pokazalo pomanjkanje obratnih sred- stev, saj se je ob p>ovečanju števila zaposlenih močno po- večala tv.di proizvodnja. Z ozirom na obljubljena kre- ditna sredstva smo začeli z lastnimi sj-edstvi, z udarni- škim delom smo obnovili de- lovne prostore in jih tudi po- večali za okrog 450 kvadrat- nih metrov. Ker smo še ved- no računali na pomoč bank, predvsem pa občinske skup- ščine smo delali naprej kljub pomanjkanju obratnih sred- stev. Konec koncev nismo mogli več iz ostanka dohod- ka zagotoviti obratna sred- stva za naše poslovanje. Krizno obdobje se je za- čelo z blokado žiro računa POZD na račun dolga davkov, ki sem jih imel prejšnjega leta. To je bilo nekaj dni pred izplačilom osebnih dohodkov. »200 milijonov dinarjev, ko- likor jih je bilo namenjenih Sigmi, da bi sanirale našo proizvodnjo, bi nam pomeni- lo mnogo. Zagotovili bi si ob- ratna sredstva in bi labko normalno delali naprej. POZD je nov način združevanja sredstev za delo in zdi se mi, da bi bilo treba taki mladi organizaciji nuditi vso moral- no in materialno podporo za njihovo redno delo. Dejstvo pa je, da smo bili ves čas prepuščeni sami sebi. Res pa je tudi, da nekateri POZD še vedno smatrajo kot privatno stvar. Povem naj še to, da je Sigma odstopila od združit- ve, ker niso podane možno- sti za njen razvoj, saj ima Perralit na tem področju svoj program, tako da se mi ne moremo razširjati na tem ozemlju.« FRANC VRANIC, varilec pri POZD Schmidt: »Sigma nam je ponudila, da pridemo delat k njej na Vransko ali v Zabukovico, kjer ima svoje obrate. Mi delavci smo to sprejeli, ko pa smo dobili na vpogled pogodbe, smo se za- čudili, ker so bile za nas za- res nesprejemljive. V pogodbi so bile navedene bruto plače delavcev, od teh pa bi morali plačevati še štiri delavce, ki so ostali v POZD in so delali inventuro. Tako bi neto ura znašala devet dinarjev, poleg tega pa so plačane le efektiv- ne ure. Ob vsem tem ne bi imeli plačanih bolniških izo- stankov, dopusta in prazni- kov. Zato so delavci tudi prenehali z delom pri Sigmi, s pogoji, ki nam jih je nudila Sigma nismo bili niti zdaleč zadovoljni. JAKOB OLIP: »Delavci smo delali na terenu, izplačanih nismo dobili dnevnic . . . POZD nam je povprečno dol- žan po milijon starih dinar- jev. Jaz na primer sem sa- mohranilec — imam ženo in dva otroka... Ne vem več, kako naj živim. Občina pa z rešitvijo pro- blema zavlačuje, že pred še- stimi meseci smo poklicali predstavnike Občinske skup- ščine ter jih seznanili s pro- blemi, ki nas tarejo, pa nič . . . Ne vem, kako se lahko v naši družbi dogaja kaj tak- šnega .. .« NIKO BAJT, komercialist v POZD: »Jezi me samo to, ker se z vsem skupaj tako zavlačuje, ob tem pa raste izguba. Mislim, da bi se lah- ko v neki občini ob takem primeru hitreje dogovorili ter poiskali ustrezno rešitev, ne pa da se seje vlečejo druga za drugo, padajo obljube ter se stvari v določenih postav- kah spreminjajo v korist sa- mo nekaterih... Ni mi jasno zakaj se vse tako zavlačuje, če ni nobenega izhoda iz na- stalega položaja«. Ob koncu samo še nekaj. Samo moralna podpora je bi- la premalo za normalno de- lovanje te pogodbene orga- nizacije združenega dela. Trdi- tev, da se je vse skupaj pri- čelo s tem, ko je moral Os- kar Schmidt plačati davke ver- jetno ne more biti izgovor za nastalo situacijo, saj so te ob- veznosti izhajale še iz časov, ko POZD še ni obstojala, to- rej nimajo ničesar skupnega s pogodbeno organizacijo združenega dela. Dejstvo pa je tudi to, da so problemu posvečali pre- malo pozornosti ter da so prepozno ukrepali. Z zavlače- vanjem dokončne rešitve je seveda rastla tudi izguba. Ob vsem tem so trpeli in še trpi- jo predvsem delavci. Primer Schmidt končno opozarja še na to, da je tre- ba biti tudi pri oblikah zdru- ženega dela kot je POZD v bodoče bolj prilagodljiv, saj ne gre le za privatno, pač tudi za podružbljanje lastni- ne. JANEZ VEDENIK št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 5 kraje v gorenju in cinkarni Kon)čtao so po daljšem času pnšli na sled skupini, ki je na nedovoljen način odnašala oziroma kradla vrednostne predmete iz tovarne gospodinjske opre- me Gorenje v Velenju. Delavoi uprave javne varnosti Celje so raziskovali in se- veda še raziskujejo celoten neprijeten dogodek. P>ri tem so vestno sodelovali tudi delavci postaje milice v Velenju, katerim gre tudi zahvala ter priznanje, da so tako hitro odknh vse, kar je bilo nepravilnega. Trenutno je v priporu devet ijudi, ki so osumljeni, da so v zadnjem času na nedovoljen način izmakniU iz tovarne več barvnih televizorjev, hladilnih skrinj, elektromotorjev za pralne stroje in dru- ge drobne izdelke Gorenja. Po prvih oce- nah, ki pa niso zadnje, gre za storjeno škodo v višini 60 do 70 starih milijonov din. Glavni nosilci te aU teh akcij, ki so tudi v priporu, so: Anton Krebl, 32, de- lavec v Gorenju, doma iz Šentilja pri Ve- lenju, Mihael Nahtigal, 29, šofer iz Raven pri šoštanju, Jože žalig, 33, viličar, doma iz Rečice ob Paki, Janez BrezovnLk, 25, iz Dola Suhega, tudi viličar, mladoletnik A. M., viličar ter 2dobno. Kaj pa mi? Na \ioljo imamo 100 mest in ponovno se bomo moraH (na našo veliko žalost) poslužiti iznajdljiivostd, kako izbrati sto kmečkih žensk, ki bodo z nami potovale na morje v . .. Torej, najprej bomo po- brskali po starih spiskih in izločili vse tiste, ki so že kdaj bdle z nami. Tako je tudi prav, saj na vrsto mo- rate priti vse! Potem bomo vse ostale »vrgU« v boben in žrebali. To je nalažja pot, da se komu ne zameriš. Ali pa tudd! Nekaj pa vas res mora ostati, kajti drugače prihO'dnje leto izleta ne bo. To bi pa bilo žalostno, kaj»- ne? Poglejmo, koliko kmečkih žensk se je prijavilo iz posa- meznih občin: iz celjske 53, šentjurske 101, šmarske in žalske 43, laške 31, konjiške 5, mozirske 14 in velenjske 3. Vseeno ne obupajte, kmalu bo znano, katere bodo letos Ix>tovale z nami in laletni- kom na prijeten dvodnevrd izlet na morje, kjer bomo skupaj doždveld tudi prvi spo- mladanski dan. Ena izmed kmečkih žensik je lepo napisala: »Ne želim si videti ne Malte, ne Avstri- je, sploh ne tujine, amipaik naše sinje Jadransko morje.« Prejšnji ponedeljek so velenjski »Humoristi« obiskali dom oskrbovancev v Novem Celju, kjer so v prijetnem vzdušju obdarili upokojence Velenjske občine^ ksr ob Novem letu niso uspeli organizirati že tradicionalnega obiska. Velenjski humoristi so organizirani v humano organizacijo^ kjer poleg dobre volje goje tudi rekreativno dejavnost ter pomagajo ljudem, ki so v stiski, z lastnimi sredstvi, ki jih uspejo zbrati ob kakšni akcji so pri- pravil tudi letos darila v skupni vrednosti 2000 din, s pesmijo in prijateljsko besedo pa so radost upokojencev še povečali. Upokojenci so se zelo razveselili novice, da bodo že v letošnjem letu prestavljeni v matično občino, kjer bo v poletnih mesecih vseljiv nov dom upokojencev. JOŽE MIKLAVEC V KORAK Z USTAVO Jutri, v i>etek, 13. t..m., bo sedmi redni občni zbor celjske turistične zveze. Tokrat ne gre sa- mo za običajni delovni obračun in sprejem no- vega akcijskega progra- ma, marveč še za potrdi- tev novih pravil in v tej zvezi za podpis samoup- ravnega sporazuma v po- vezovanju turističnih dru- štev, občinskih turističnih zvez in sorodnih društve- nih organiza<3ij na celj- skem območju v celjsko turistično zvezo kot med- občinsko turistično orga- nizacijo. Gre torej za nov korak v uresničevanju ustave. Prvega so ob koncu lan- skega leta napravila turi. stična društva s spreje- mom novih pravil. Drugi je na vrsti zdaj in čaka območno zvezo ter seve- da vsa društva. Po samoupravnem spa razumu o združitvi dru- štev v celjsko turistično zvezo, bo medobčinski or- gan v prvi vrsti usklaje- val službo območnega po- mena, \-odil tekmovanje za najlepši turistični kraj, za najboljše turistično društvo in za najbolj marljivega turističnega delavca ter sodeloval z medobčinskimi družbeno političnimi organizacijami in svetom občin celjskega območja. Sicer pa je namen celj- ske turistične zveze, da posf>ešuje razvoj turizma in se v tej zvezi zavzema za varstvo okolja, za ure- ditev in olepšavo krajev, pomaga članom pri njiho- vem delu in podobno. Celjska turistična zveza stopa letos v svojo š^ist. najstletno delovno obdo- bje. Njeni zametki segajo v 1954. leto, ko je bila ustanovljena stalna turi- stična konferenca za celj- sko območje, ki se je v poznejšem obdobju pre- imenovala v celjsko turi- stično podzvezo in konč. no v novembru 1958. leta v celjsko turistično zvezo. Značilna je ugotovitev, da v tej območni organizaci- ji še od 1973. leta dalje veljajo delegatski odnosi in da zatorej nova pravi, la ne prinašajo bistvenih sprememb. Gre le za utr- ditev dosedanje poti in za p>opolno uskladitev de- javnosti z novo ustavo. ZDRAVILIŠČE DOBRNA Kot na predzadnji, ta- ko so problemi zdravili- šča Dobrna dobili svoj odmev tudi na zadnji se- ji občinske skup^ščine v Celju oziroma na ločeni seji delegatov zbora zdru- ženega dela. Zdraviliški kolektiv izkorišča vsako možnost, da opozarja na stanje, v katerem je in na načrte, ki bi jih rad čim prej uresničil. Tokratna kritika je sicer segla ne- koliko predaleč, navzlic temu pa je ugotovila, da bo sicer segla nekoliko predaleč, navzlic temu pa je ugotovila, da bo treba napraviti nekaj več kot samo zapisati v resoluci- ji o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Celje v letošnjem letu, da se kolektiv zdravilišča po- vezuje z drugimi zainte- resiranimi organizacijami in podobno. Kritika na račun neza- interesiranosti in slabe pomoči občinske skupšči- ne in drugih je dobila razumen odgovor. Ne gre zdaj za ta problem, gre pa za dejstvo, da Dobrna sama ni sposobna rešiti svojega lastnega vpraša- nja, da je ekonomsko in finančno prešibka, da bi se lahko lotila naložbe v vrednosti okoli petnajst milijard starih dinarjev. To je dejstvo. Tembolj, ker je ostanek dohodka premajhen, da bi lahko z njim šli v takšno akci- jo. Je pa še eno dejstvo, ki pa seveda ne leti na sedanje vodstvo zdravili- škega kolektiva, namreč, da v času, ko so bili po. goji za tak podvig. Dobr- na je torej zamudila svoj vlak. To pa ne pomeni, da ga je za vse čase. Ob tem spoznanju bo treba napeti vse sile, da bi vprašanje zadovoljivo re. šili, tembolj, ker ima na- ložba svojo ekonomsko meljitev pa nima samo v številkah, tudi ali pred- vsem v delovnih ljudeh, ki jim vrača zdravje, ki jih znova vrača na delov, na mesta. Zato ima kolek- tiv zdravilišča prav, da na vsakem koraku, ki se ponuja, opozarja na svo- je ambicije In išče po- moči. Materialno In mo- ralno. Vsakršna je dobro- došla. M. B. IZLETI ZA ČLANE v delovnem načrtu celjskega olepševalne- ga in turističnega dru- štva zavzemajo pome- mbno mesto izleti za društvene člane. Posta- li so stalna oblika de- la. Zanimanje zanje pa je vselej veliko. Mnogokrat tudi ni moč ustreči vsem, ki bi se radi udeležili ene ali druge poti. Tudi letošnji pro- gram je lep, vabljiv in zajema nič manj kot sedemnajst poto- vanj v različne smeri. Po uvodnih obiskih opernih hiš v Zagre- bu in Ljubljani, si bo- do v naslednjih mese- cih sledili še nasled- nji izleti: v marcu— gradovi na Dolenjskem. V aprilu sta predvide- na dva izleta: Ptuj, Ca- kovec, Lendava, Mur- ska Sobota in Morav- ske Toplice ter Celovec in Gosposvetsko polje. I>vodnevnl majski izlet bo vodil v Istro in se v zaključnem delu us- tavil v Portorožu ter Bemardlnu. Tudi prvi izlet v jimiju bo tra- jal dva dni. Vodil bo v Beograd, Topolo, Arandjelovac, Valjevo, Loznico in Tuzlo. Dru- gi pa v Goričane, k bolnici Franja, v Idri- jo, Kalce in na Vrh- niko. Udeleženci prvega jiulijskega izleta bodo obiskaU zagrebški ži- valski vrt in Sljeme, na drugem pa se bodo ustavili v Kranjski go- ri ter se peljali dalje v Trbiž, Podklošter, Borovi je in Holmec. Tudi izlet v avgustu bo peljal čez mejo, v Gorico, Čedad, nazaj grede pa v Kotvarid, Most na Soči, Želez- nike in Kranj. V sep- tembru bosta dva iz- leta: v Lipico in Trst ter v Karlovac, na Plitvice, v Senj, na Re- ko in Postojno. Okto- brska pot ^ usmer- jeaia v Ptuj, Ormož in Jeruzalem, novembrska v neznano, decembra pa še enkrat na obisk opere oziroma musica- la v Zagreb in Ljub- ljano. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 po sledeh legendarne štirinajste POHOD LAŠKIH PROSTOVOLJCEV Prihodnjo sredo bo krenila na pot po sledovih legendar- ne XIV. divizije pohodna enota prostovoljcev v terito- rialnih enotah laške občine. To je že tretji pohod, na ka- terem se udeleženci malone na korak držijo izročila šti- rinajste. Pred tremi leti je podobna kolona krenila na pot na Kozjanskem, opravila v tej etapi dolg marš do Olešč pri Laškem. Ob tej priložnosti ee je med prostovoljce teri- torialne enote vpisala prva velika skupina mladih fan- tov in deklet. Drugi pohod je bil lani od Olešč do Do- brne in mnogi pohodniki so ob občinskem prazniku v Re- čici s svečano zaobljubo po- večali število mladih prosto- voljcev. Lani ob dnevu JLa je bila v Laškem sprejeta v enote SLO spet nova sku- pina, tako da v laški občini prostovoljci že predstavljajo tretjino pripadnikov teritori. alnih enot. Letošnji pohod po sledeh legendarne XIV. divizije bo letos potekal od Dobrne prek Paškega Kozjaka, Pake, Ple- šivca, Graške gore, Belih vod, Smrekovca in do Medvednja- ka nad Mozirjem. Pohod bo trajal tri dni, udeleženci pa bodo sproti opravili vaje iz vojaških spretnosti, tako da bo pohod hkrati tudi izobra- ževalnega značaja. Seveda bodo z mladimi šli na pohod tudi nekdanji borci XIV. di- vizije, rezervni vojaški sta- rešine, komanda teritorialne enote in občinske organizaci. je ZB NOV. Mladina je k so- delovanju povabila tudi vr- stnike iz pobratenih občin Vrbovec in Trstenik ter mlade pripadnike JLA. Samotne kmetije na Paš- kem Kozjaku in vse do Me- dvednjaka bodo oživele v po- dobi izpred tridesetih let in več. J. Kr. Lanskoletni prizor. Zbor pohodne enote na koncu poti, kjer se letošnji pohod po sledeh legendarne XIV. divizije začenja. (Foto: Tone Košir) topli obrc k PA STANE KAR STANE Nesporno je na mestu zahteva, da se določena sredstva za prehra- no ljudi med delovnim časom na- mensko porabijo in da delovni člo- vek zares tudi použije določen obrok, ki mu vrača porabljeno energijo in ga okrepi za nadaljnje sodelovanje v delovnem procesu. Nesporno Je tudi prav, da s predpisi in družbeno akcijo prepre- čimo zlorabo za prehrano name- njenega denarja za tobak, alkohol- ne pijače in podobne. Nesporno pa je tudi, da je v vsakem primeru težko in nemo- goče izpolniti vse pogoje, da bo organizacija okoli »toplega obro- ka« potekala tako, kot si zamišlja- mo. Imamo namreč na desetine ma- lih delovnih kolektivov, dislocira- nih obratov, podružnic, ekspozitur in podobne grupice, v katerih se ne izplača organizirati kuhinje ali dovoza toplega obroka iz kakšne- ga večjega obrata. Imamo celo vr- sto poklicev, ki časovno niso ve- za)ii na delo na enem mestu. Nasprotno, poklici so, ki Jih op- ravljajo občani na poti, v gibanju — pa naj bo to trgovski potnik, no| vinar ali pa pismonoša. Bodo ti ljudje sredi dopoldneva pridrveli nazaj v svojo delovno organizacijo, ne glede kako daleč proč so že bili? Ravno mali kolektivi, (to sindi- katom pri preučevanju vzrokov slabe storilnosti gotovo ni ušlo iz vida), so glede neizkoriščenega de- lovnega časa precej značilni. Tis- tim, ki Jim posebne ure ob priho- du na delo in odhodu udarijo pe- čat, se ne morejo sprehajati po belem svetu sredi delovnega dne. V lakih delovnih skupnostih imajo organizirano družbeno prehrano za tovarniškim zidom. Toda tam, kjer so peščice zaposlenih, se odhaja- nje k malici spremeni v izletništvo, v nakupe mimogrede in na pogo- vor za »šankom« ob kakšnem šil- cu žganega za nameček. Delovne skupnosti, ki nimajo or- ganizirane lastne kuhinje, so se dogovorile z gostinskimi obrati, s sosednjimi obrati družbene prehra- ne, s trgovinami z bifeji in restav- racijskimi prostori. IMesto je po prepovedi, da bi mogli za bone kupiti špecerijske prehrambene predmete oživelo, če .si še tako vesten in greš takoj ko si postre- žen spet nazaj na delovno mesto, mine tričetrt do ene ure. Torej so te malice hudo draga zadeva, če računamo še izgubljen delovni čas. In še nekaj I Je ustrezen obrok za obnovitev izgubljene energije res samo tisto, kar so dali na je- dilni list sestavljalci v obratih druž- bene prehrane ali v lastnih čajnih kuhinjah? Je res samo hudo zači- njen golaž zveličaven? Ali morda ploščica čokolade nima tudi kalo rij, pa obložen kruh z maslom, si- rom ali še s čim? In še to! Baje je v Celju »zra- slo« število diabetikov do neslute- nih številk odkar se šušlja, da bodo le ti odrešeni zvarkov poklicnih in naključnih kulinaričnih »umetni- kov«. JURE KRAŠOVEC iz dela skupine delegatov Ko v posameznih občinah govorimo o uveljavljanju delegatskega siste- ma in Izvajanju delegatskih odnosov, v oblikovanih ocenah navadno ne posvečamo dovolj prostora delegatom, ki nas zastopajo v republiški skup- ščini. Kdo ve zakaj se nam zdi, da je njihovo delo za nas veliko manj pomembno od dela delegatov občinske skupščine, pa čeprav ravno delegati za republiško skupščino odločajo o stvareh, ki so bistvene tako za temeljne organizacije in organizacije združenega dela kot tudi za širše družbeno- politične skupnosti. V celjski občini imamo več skupin delegatov za republiško skupščino. Ena od njih je tudi skupina delegatov, ki jih delegira področje gospodarstva v zbor združenega dela republiške skupščine. Predsednik skupine je Ivan Zelenšek, ki nam je v pogovoru orisal nekatere značilnosti dela skupine delegatov ter nakazal tudi probleme, s katerimi se pogosto srečujejo. NT: Kako ste si lani va.še skupine delegatov med seboj razdelili delo? Ivan Zelenšek: »Delegati naše skupine smo si že na začetku dela zadali nalogo, da bomo uresničevali vsa na- čela delegatskega sistema. V skupini nas je 26 delegatov, med seboj pa smo si delo razdelili tako, da vsak od nas temeljito preštudira določene točke iz dnev-nega reda za sejo republiške skupščine. Prav tako se moramo dele- gati še pred sejo naše sku- pine oborožati tudi s stali- šiči, ki jih o posameznih predlogih dobimo v svoji matičind enoti.« NT: Kdo pa pravzaprav precLstavlja delegatsko bazo vaši skupini? Ivan Zelenšek: »To so te- meljne oirganijzacije in orga- nizacije združenega dela v naši občini, ki nam pomaga- jo oblikovati stališča za raz- pravo v republiški skupšči- ni. Povedati pa moram, da so nam pri oblikovanju predlo- gov v veliko pomoč strokov- ne službe posameznih orga- nizacij. Kajti če sprejemamo nek zakon, potem moramo natančno vedeti, kaj ta zakon prinaša in s katerimi dolo- čili zadeva temeljne organi- zacije v naši občini. Te po- datke pa nam najlaže posre- dujejo stjokovne službe, ki so ravno zato še toliko bolj pomembne za dobro delo na- še skupine.« NT: Kako se povezujete z občinsko skupščino? Ivan Zelenšek: »Z občin- sko skupščino se povezujemo tako, da na vsako sejo poš- ljemo iste delegate, ki jih iz skupine delegiramo tudi v re- publiško skupščino. Jasno je, da se udeležujemo sej zbo- ra združenega dela. No, v zadnjem času smo začeli uve- ljavljati prakso, da na se- jah zbora posredujemo nekaj najvažnejših predlogov re- publiške skupščine. S tem ži- limo doseči to, da bi tudi delegati občinskega zbora združenega dela razpravljali o aktualnih gospodarskih problemih. Tako smo delega- te seznanili s celotnim pro- gramom dela republiške skupščine in z resolucijo o diužbeno^onomski in social- ni politiki Slovenije in Jugo- slavije.« NT: Kakšen pa ,)e odziv delegatov na predloge repub- liške skupščine? Ivan Zelenšek: »Moram re- či, da raza^ra^-^a o gradivu repubhške skupščine še ni zaživela. Vendajr i>a smo vendarle uspeli prebiti skup- ščinski molk tako, da smo organizirali o nekaterih važ- nejših osnutkih zakonov po- sebne razprave s predsta\-ni- ki tistih organizacij združe- nega dela, ki jih zakon ne- posredno zadeva. Tako smo organizirali razpravo o carin- skem zakonu in zakonu o varstvu v cestnem prometu, nedvomno pa bomo v bodoče organizirali še več podobnih razprav. Naj povem, da se je na primer razprave o osnutku zakona o varstvu v cestnem prometu odzvalo 16 predstavnikov tistih organi- zacij, ki se ukvarjajo s pro- metno dejavnostjo, prav ta- ko pa so biili prisotni tudi predstavniki oddelka za pro- met pri občanski skupščini. Stališča, ki snao jih obliko- vali s pomočjo teh razprav, so povzročila nekatere spre- membe v osnu'tku zakona, ta- ko da lahko z zadovoljstvom trdimo, da so bili interesi delovnih ljudi naše občine skoraj v celoti upoštevani.« NT: So morda problemi, s katerimi se srečujete ob svo- jem delu? Ivan Zelenšek: »Večjih pro- blemov, ki bi zavirali naše delo, skorajda nimamo. Pri našem delu nam veliko po- magajo vsi organi občinske skupščine, v pomoč pa nam je tudi članstvo predsednika zbora združenega dela celj- ske občinske skupščine v na- ši skupini. Pred časom smo imeli nekaj problemov, ko so nam iz posameznih gospo- darskih organizacij pošiljali pripombe oziroma amandma- je na določene zakone. Ven- dar smo ugotavljali, da ob- razložitve niso v sklgdu s po- slovnikom skupščine in smo jih zato zavračali. Pa ne da bi jih popolnoma odklonili, ampak smo na našo sejo po- klicali predstavnike organi- zacij ter s z njimi podrobno pKjmenili o poslanih pripom- bah. Morda bi veljalo ome- niti tudi to, da v naši sku- pini nismo zadovoljni s po- vratnim informiranjem dele- gatov. Zato smo se domenili, da bomo na prihodnjih sejah občinske skupščine kratko poročali o vsem, kar so raz- pravljali in sprejeli delegati republiške skupščine. Ob koncu pa bi dejal še tole. Večkrat ugotavljamo, da od- nos upravnih organov skup- ščine do delegatov ni tak- šen, kot bi moral biti, po- javljajo se tudi številni drugi problemi, ki hromijo delo delegatov. Zato menim, da bi se morali delegati veliko bolj zavedati svojih dolžno- sti do tistih, ki so jih volili in odpravljati slabosti, ki se pojavljajo ob njihovem de- lu. Ob tem pa bi morali tu- di temeljito spoznavati gra- divo, o katerem razpravljajo in odločajo, kajti Le tako bo- do igrali aktivno vlogo tako v občiniski kot tudi republi- ška skupščini.« DAMJANA STAMEJCIC Ivan Zelenšek po poteh xiv. divizije Na tradicionalni pohod po poteh štirinajste divi- zije se bodo odpravili mladinci velenjske občine v petek, 13. febmarja. Te- ga dne bodo odšli na pot šolski mladinci, v soboto in nedeljo pa mladi iz vseh OO ZSMS ter gostje iz po- bratenih občin Celjske re- gije ter vojaki celjskega garnizona. Poliod bo pote- kal po tradicionalni tra- si, po poti, kjer se je pre- bijala štirinajsta v letu 1944. Iz Velenja bo vodila pot mlade proti Paki, Clr- kovcam, na GraSko goro in dalje v Ravne, kjer bo partizanski miting. V ne- deljo bodo krenili pohod- niki zgodaj zjutraj proti Zavodnjam in dalje v Be- le vode, kjer bo pohod za- ključen. Komisija za SLO in komisija za informira- nje pri OK ZSMS Vele- nje, bosta tik pred poho- dom izdali priložnostni bilten »Naše delo«, ki bo udeležence pohoda "infor- miral o namenu poti, o oživljanju tradicij in pri- dobitev NOB, o delu in nalogah obeh komisij in z literarno vsebino. Značilnost leto.šnjega po hoda naj bi bila množična udeležba, saj je tak način zelo koristna oblika re- kreacije, zbliževanja mla- dih in utrjevanje prijatelj- skih vezi. V pripravah na pohod so mladinci pove- zani s štabom teritoriaJne enote, ki podpira takšne akcije finačno in organiza- cijsko. JOŽE MIKIAVC št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 žalec priprave za ustanovitev jfluba samoupravi j alcev v občini Žalec gredo h koncu, iniciativni odbor je na svoji jadnji seji poslal podpisni- kom spremembe samouprav- jj^a sporazuma, ki so izhaja- le iz predhodne javne raz- prave. Iniciativni odbor je jied drugim tudi sklepal o jatumu podpisa samouprav- nega sporazuma, ki bo oprav- ljen med 15. in 20. februar- jem ter predvideva, da bo (gtanovna skupščina okrog 27. februarja. Skupščino se- stavljajo delegati vseh pod- pisnikov in bo številčno kar precejšnja. Spremembe, Id so jih po jredovali podpisnikom spora- zuma, se nanašajo na finan- {ne zadeve v zvezi s Klubom samoupravljalcev. Članarina za člana kluba ne bo znašala en novi dinar, pač pa petde set par. To velja za občane krajevnih skupnosti. Izenačili so tudi članarino med te- meljnimi organizacijami zdru- ženega dela ter osnovnimi sindikalnimi organizacijami v neki organizaciji združenega dela, tako da ne bo članarina dotekala po dveh virih. Si- cer pa imajo TOZD in osnov- ne organizacije združenega dela le enega delegata . Predlog, da bi za družbeno- politično izobraževanje zdru- ževali sredstva za leto 1976 v višini 0,25 odstotka bruto osebni dohodkov, so v Žal- cu znižali na 0,20 odstotka. Dokončno so namreč ovred- notili letošnji program druž- benopolitičnega izobraževa- nja, v naslednjih letdh, ko bosta klub in njegova skup- ščina znesek spreminjala, ust- rezno programu izobraževa- nju, ki ga bo potrjevala. JANEZ VEDENIK Občinska izobraževalna skupnost Celje razpisuje 5 ŠTIPENDIJ za študij na lil. stopnji univerze štipendijo bodo prejeli kandidati, ki bodo po kon- čanem študiju sodelovali kot stalni ali pogodbeni predavatelji na področju višjega šolstva v Celju. Kandidati morajo imeti moralno politične kvalifi- kacije za predavatelja višje šole. Prošnji za štipendijo je treba priložiti: — overovljen prepis diplome in — soglasje organizacije za študij, v kateri združuje svoje delo. Rok za vlaganje prošenj je 25. 2. 1976. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST CELJE, Cankarjeva 1. TRGOVSKO PODJETJE »^SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec — Šlandrov trg 35 objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. DVA PRODAJALCA-KE tehnične ali mešane stroke 2. DELAVCA za delo v trgovini 3. DVE NATAKARICI 4. VEČ SEZONSKIH DELAVCEV za skladišče pijač Pogoji za zasedbo delovnega mesta: 1. končana trgovska šola — KV delavec 2. dokončana osnovna šola; kandidat ima možnost priučitve za prodajalca 3. končana gostinska šola ali PK delavec 4. nedokončana osnovna šola Vsa objavljena delovna mesta so za nedoločen de- lovni čas, razen za delovno mesto pod 4., in sicer za čas maj—oktober 1976 OD po sporazumu o delitvi OD. Vse informacije o pogojih dobite v kadrovskem oddelku podjetja. Objava prostih delovnih mest velja do zasedbe. Skupnost otroškega varstva Celje, Gregorčičeva 6/SI. strokovna služba za SIS otroškega varstva Celje, za občinsko skupnost socialnega skrb- stva Celje in za občinsko skupnost socialnega varstva Celje razpisuje delovno mesto: RAČUNOVODJE SIS POGOJI: višja šola ustrezne smeri in 5 let prakse v finančno računovodski službi. Dohodek po samoupravnem sporazumu. Stanovanja ni. — Nastop službe takoj. Prošnjo s potrebnimi dokazili in življenjepisom pošljite izvršnemu odboru skupnosti otroškega var- stva Celje, Gregorčičeva 6/II. Razpis velja 14 dni po objavi. konjice: poravnati dolg Na začetku lanskega le- ta so v občirvi Slovenske Konjice podpisali samoup- pravni sporazum o finan- ciranju programov krajev- nih skupnosti, po katerem bi morale organizacije združenega dela prispeva- ti krajevnim skupnostim po 500 dinarjev na zapo- slenega delavca. Toda le malo je bilo organizacij, ki so svoje obveznosti tu- di poravnale. Zato se je na skupnem žiro račimu zbrala le polovica predvi- denih sredstev, to je ok- rog 150 milijonov starih dinarjev. V začetku letoš- njega leta so se v občini zato dogovorili, da mora- jo vse organizacije zdru- ženega dela v letošnjem le- tu v celoti spoštovaiti do- ločila sporaziuna, porav- nati pa morajo tudi obvez- nosti pri financiranju kra- je\'nih skupnosti iz lanske- ga leta. Da pa bi določila samoupravnega sporazuma res zaživela, morajo ob- močne skupnosti krajev- nih skupnosti bolj bedeti nad uresničevanjem spo- razuma, zbor krajevnih skupnosti pa realneje oce- njevati in usklajevati predložene pragrame posa- meznih krajevnih skupno- sti v občini. D. S. naša samouprava Naša domovina je znana po vsem svetu po samo- upravljanju. Delavci sami upravljajo tovarne 'm za- služek je odvisen od nji- hovega dela. Učiteljski zbor na šoli Kozje se je odločil, da bo- mo učenci sami upravlja- li šolo in to z njihovo pomoč.jo. Ker pa še ni- mamo znanja in izkušenj pri samoupravljanju, so nas v šoli seznanili z vse- eno in organizacijo sa- moupravljanja. Zadnjo uro smo se od- pravili v glasbeni kabinet. Tam nas je že čakal tov. Bizjak. Posedli smo in govorU nam je o samoup- ravljanju. Z zanimanjem smo mu sledili. Na skici smo lahko videli, kako bomo učenci združeni. En- krat afj dvakrat letno se bo sestala razredna skup- nost. Tja bomo povabili tudi delegate staršev in učiteljev. Imeli bomo tudi predsedstvo in izvršilni odbor, k'i bosta naloge tudi opravila. Imeli bo- mo še komi^je, med ka- terimi bo najvažnejša za vzgojo in izobraževanje, saj bo imela največ dela in odgovornosti, ker je na- še delo učenje. Odgovarjali bomo za vsa dejanja v razredu in nosi- li tudi ugodne in neugod- ne posledice. Samoupravljanje v obse. gu šole bo potekalo sko- raj enako, le da širše in bo vmes nekaj .sprememb. Učenc'i tu ne bodo uprav- ljali razreda, ampak šolo. Na naši šoli bomo samo- upravljanje uveljavili ta- koj v 2. polletju. V začet- ku bo precej težav, a se bomo na to kmalu nava- dili. Vsak bo prispeval, kolikor bo v njegovih mo- čeh in le tako bomo hi- tro napredovali. Ponosen sem, da bom tudi sam postal eden izmed števil- nih samoupravljalcev na- še družbe. DEJAN KRESNIK mladina 'Predsedstvo občinske kon- ference ZSMS Celje je že v preteklem letu izvolilo inici- ativni odbor za ustanovitev konference mladih iz speciali- ziranih mladinskih organiaa- cij in JLA. Tako je odbor pripravil predlog pravil in program delovanja in jih po- sredoval v razpravo vsem za- interesiranim družbenim or- ganizacijam iri društvom, ki predstavljajo kolektivno član- stvo ZSMS. Za lažje razume- vanje naj navedemo, da so kolektivni člani ZSMS opre- deljeni v 4. členu statuta ZSMS in to so: Počitniška zveza. Zveza organizacij za tehnično kulturo. Rdeči križ. Glasbena mladina, Zveza za telesno kulturo. Zveza tabor- nikov, Planinska zveza. Zna- nost mladine. Zveza pionir- jev, Zveza prijateljev mladi- ne, klubi OZN in druge dru- žbene organizacije, ki vklju- čujejo mladino, mladinska gibanja in druge organizira- ne oblike dela mladih, ki sprejemajo statut ZSMS in ZSMJ. Ustanovna konferenca mlo- dih iz specializiranih organi- zacij in JLA bo v drugi ix>- lovici tega meseca in bo f>o- krivala četrto delovno ixxi- ročje OK ZSMS. Konferen- ce mladih delavcev, mladih v izobraževanju in mladih iz krajevnih skupnosti so bile že ustanovljene. Iniciativni odbor nima lahkega dela, saj se mnoge družbene organiza- cije in društva ne odzivajo ix>slanim vabilom in posredo- valnim materialom. Odbor je odločil, da se p>osamezni čla- ni predsedstva OK ZSMS in še nekateri mladinci osebno povežejo z neresnimi in ne- odgovornimi organizacijami in se z njimi pogovorijo o namenu konference, čeprav jim je bilo to jasno prika- zano v posredovanem pred- logu pravil in programu. DANIEL MAJCEN učenci v gospodarstvu Občinska konferenca ZSMS Celje je pred kratkim izvedla anketo med učenci poklicnih šol o njihovem položaju v šoli in delovni organizaciji. Anketa je zajela predvsem poklicne šole in iskala od- govore na več vprašanj. Iz ankete je bilo razvidno, da večji del učencev izhaja iz delavskih družin, kmečkih in družin upokojenih star- šev. Izhajajoč iz te ugo ovit- ve, bo treba analizirati štipen- dijsko politiko in tako ugo toviti, ali le-ta vpliva na od- ločitev otrok za poklicne in manj za srednje šole. Zelo malo učencev je vključenih v samoupravne tokove v de- lovnih organizacijah. Seveda, takrat, ko so na praksi. Raz- log, da se ne udeležujejo zbo- rov delovnih ljudi in drugih sestankov, je v tem, ker jih sploh ne vabijo. Čeprav je prepovedano nočno delo učencev, vseeno delajo. Ta problem je značilen zlasti v gostinstvu. Zelo boleče je tudi to, da mnogi delajo več kot 42 ur na teden pa tudi ob nedeljah in praznikih in zato ne dobivajo posebne nagrade. Poseben problem je tudi družbena prehrana, še pose- bej, ker gre za mlade ljudi v polnem fizičnem in psihič- nem razvoju. Tudi štipendije, ki jih učenci sprejemajo, so v mnogih primerih nižje, kot bi morale biti. Pravico do regresa so učenci dobili šele pred dvema letoma. Navzlic temu ga niso deležni vsi. Učenci so poleg tega še na- vedli, da v času praktičnega pouka opravljajo še druga dela, da ne dobivajo delovne obleke, ne letnega dopusta, da imajo za malico na voljo le od 10 do 15 minut in po- dobno. Vsi ti problemi so vplivali na odločitev, da je občinska konferenca ZSMS organizira- la razgovor za okroglo mizo, katere so se udeležili men- torji F>oklicnih šol, inšpektor- ji dela in vsi, ki rešujejo vprašanja učencev v gospo- darstvu. Razgovor je opozoril na mnoge probleme in med drugim nakazal, da bo treba oceniti položaj učencev v de- lovni organizaciji in v šoli, organizirati učence, ki dela- jo v zasebnem sektorju, jih vključiti v aktiv mladih de- lavcev, voditi evidenco o nji- hovi aktivnosti, pregledati uresničevanje sindikalne liste in izpeljati analizo, kaj vpliva na odločanje otrok za uk in za srednje šole. VALERIJ VERVEGA šempeter Le nekaj mesecev je minilo, odkar je bila ustanovljena mladinska organizacija v Šem- petru. Mladi so na delovni konferenci, ki je bila ob kon- cu prejšnjega tedna, govorili z velikim optimizmom o bo dočem delu. Z mladimi smo se ob kon- cu konference pogovarjali in p>oglejmo, kaj so povedali: IVAN VRENKO — predsed nik OO ZSMS Šempeter: Na- ša organizacija je bila usta- novljena v aprilu lanskega le- ta, ko smo si zadali prve na- loge in jih tudi izvršili. Ome- nim naj predvsem čiščenje okolja in reike Savinje, ob vseh večjih praznikih pa smo zakurili kresove ter ob njih pripravili kulturni program. Za naprej smo si zadali več zahtevnejših nalog, ker ho- čemo dokazati, da mladi svet ne stoji, kot nekateri pravijo. JOŽICA GOSAK — tajnica OO ZSMS Šempeter: Še ved- no veliko mladih v naši kra- jevni skupnosti postopa po gostilnah in drugih lokalih. 2^kaj? Kot nekatere druge organizacije v Šempetru, tudi mi nimamo svojih prostorov, kjer bi se lahko pogovorili, pa še mogoče zaplesali. Vse premalo je torej zabavnega življenja za mlade, zato je nasa največja želja, da bi do- bili prostor, kjer naj bf se mladi zbirali. TONE LUŽAR — član OO ZSMS Šempeter: Zavedamo se, da naša organizacija ob- staja le nekaj časa in če ho- čemo dobiti svoje prostore, moramo tudi kaj več pokaza- ti. Zato smo si letos zadali precej obširen prc^ram, pred- vsem kulturnih prireditev. Ena prvih naj bi bila maška- rada, ki bi bila res na naj- višji ravni. Mislim, da bi se morali bolj povezati z dru- žbenopolitičnimi organizacija- mi, ker do sedaj še nismo našli skupne poti. E. M. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 klub kulturnih delavcev »ivan cankar« celje Misel, da bi Imeli v Ce- lju klub kulturnih delavcev ni tako nova. V le- tih po vojni je celo že ob- stajal, a tudi kmalu usahnil. Z razvojem kulturnega življe- nja v občini, posebno pa v zadnjem času jk) ustanovitvi kulturne skupnosti in . po sprejetju programa celjski kulturni utrip, se je tudi v kulturi marsikatera beseda spremenila v »meso«. Med takšne korenite spremembe sodi tudi ustanovitev kluba kulturnih delavcev, ki je pov- zel ime po pisatelju Ivanu Cankarju. Prav je tako, saj poznamo Ivana Cankarja kot umetnika in družbenopoli- tičnega delavca, socialiste, ki mu je bila beseda o kulturi vselej na ustnicah in še ko- reniteje v srcu. Takega tudi danes pKDznamo in takega no- simo s seboj, zato je naš in njegovo ime nam nalaga ne- lahks naloge. To je povzela v sivo jem kratkem govoru tudi imietnostna zgodovinarka An- ka Aškerčeva, prva predsed- nica kluba kulturnih delav- cev. Klub je nastal na pobudo občinske konference SZDL, sindikata in seveda Kulturne skupnostf Celja — v njenem okviru tudi s strani ZKPOS Celje, pripravljalni odbor je končal svoje delo pod vod- stvom profesorja Gustava Grobelnika v enem mesecu, kar je vsekakor pohvale in priznanja vredno delo. Pri- pravil je ob sodelovanju strokovne službe kulturne Skupnosti klubska pravila in vsebinsko zasnovo. Na pone- deljkovem ustanovnem obč- nem zboru, ki mu je pred- sedoval predsednik delovne- ga predsedstva kustos Pokra- jinsikega muzeja Lojze Bolta, je sprejel omenjena pravila in programsko zasnovo, ki bo temeljiteje izdelana v ok- viru načrtovanj novega up- ravnega odbora, ki ga sestav- ljajo ob predsednici Anki Aš- kerčevi še Jure Cekuta, Da- ne Debič, Franc Horvat, Dra- go Hribar, Igor Lampret, Marjanca Pečarjeva, Lojze Umek, Bojan Šalamun, Alen- ka Molek in Vlado šlibar. Nadzorni od>bor sestavljajo profesor Anton Aškerc, Gus- tav Grobelnik, Vlado Novak, Štefan Zvižej in Stane Mrvič. V častnem razsodišču pa so Tone Kolšek, Ivan Stopar, Fran Roš in Bernarda Ulaga. Razprava, ki jo je uspešno vodil Lojze Bolta je nedvo- umno pokazala, da si kultur, ni delavci želijo imeti klub. čeprav bo sprva na voljo le dvakrat tedensko in sicer ob sredah in sobotah, je to le začasna rešitev, saj bo sča- soma moral odpreti vrata vse dni v tednu. Ob tem se je še enkrat pokazal v Ce- lju pereč problem s prostori, ker jih nimamo. Klub bo de- jansko gostoval v prostorih ZKPOS, inž. Jože Kopitar je pripravil obnovitvene načrte, adaptacijo prostorov pa naj bi izvedla celjska Obnova, prispevala pa bi del svojih sredstev. To je vsekakor iz- redna gesta te delovne orga- nizacije in bi v ^'sakem pri- meru laliko služila kot pri- mer tudi ostalim, da bi po- magali vsaj v začetku novi kulturni ustanovi. Klub bo imel svojo programsko zas- nm-^o trdno zastavljeno, saj ne bo samo družaben pros- tor za pitje kave, ampak tu- di za delovne dogovore, ko- lektivne nasvete, organizacijo različnih oblik dela na kul- turnem področju in še bi la- hko naštevali številne nalo- ge, ki jih bo moral klub re- ševati. Vrata vanj so odprta vsem kulturnim delavcem, organizatorjem kulturnega življenja, skratka vsem, ki kakor koli delajo na kultur- nem področju. Z ustanovitvijo kluba kul- turnih delavcev je kultura dobila še eno samoupravno enoto, celico, takorekoč tozd, kjer se bodo reševali razli- čni, predvsem pa številni problemi. Okolje, razpolože- nje in klima kluba bosta ne- dvomno pripomogla k bolj sproščenim dialogom, kar pa seveda ne pomeni »kuhinje« in privatizacije, želja po družabnejši obliki sodelova- nja, spoznavanja med seboj, izmenjava izkušenj — vsi smo si tega želeli. Neposred- ni ustvarjalec na kulturnem polju in animator bosta la- žje našla stik in skupno be- sedo. Ob 100-letnici Cankarjeve- ga rojstva, ob kulturnem prazniku slovenskega naroda smo z ustanovitvijo kluba kulturnih delavcev v Celju dostojno, predvsem pa zelo neposredno proslavili ome- njeni praznik. Z vsebino dela v klubu in doslednim izpol- njevanjem programa pa bo- mo skozi celotno obdobje skrbeli, da ne bodo besede zgolj besede in sklepi le sklepi, življenje zahteva več. DRAGO MEDVED Posnetek je z ustanoATie^ja občnega zbora kluba kulturnih delavcev »Ivan C-ankar« v Celju. Stranska dvorana Narodnega doma je bila nabito polna, da je skoraj zmanjkalo stolov. To je v.sekakor razveseljivo, upajmo pa, da bo pozneje tudi udeležba v klubu tiUvO števil- na, predvsem takrat, ko bo treba izpeljati kakšno akcijo ali kaj podobnega. KULTURNI MARATON NA GIMNAZIJI v ponedeljek so celjski gimnazijci priredili kulturni maraton v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Njihova želja, da bi se maratona udeležilo čimveč gim- nazijcev in ostalih mladih Ce^ljanov, se je skoraj v ce- loti uresničila. Povabili so tudi predstavnike iz Nove Gorice, Kopra in Ljubljane. Namen kulturnega mara- tona je bil, da združi mnenja ceJjske mladine. Delovale so različne skupine: martosa,stična, OZN, gledališka sku- pina Hrast, literarna skupina, karate, likovna in glas- bena skupina, tekmovali so tudi v namiznem tenisu in odbojki, udeleženci pa so sd lahko ogledah še razstav fotografij, se priključili likovnenau ustvarjanju in pri- so5tvoa'a'li javni vaji gimnazijskega pevskega zbora. Gledališka skupina je pod vodstvom Emila štuklja pripravila javno vajo recitala Kuntnerjeve poezije. Emil je najprej predstavil pesnika in njegovo delo, naito pa so člani skupine recitirali posamezne pesmi. Ob izva- janju Kuntnerjevih pesmi so se udeleženci pogovarjali o problemih, ki nastanejo ob postavitvi recitala. Niuravoslovni krožek je pripravil razgovor na najbO'lj aktualno temo o onesnaževanju zraka. Peter Skoberne, bivši dijak celjiske gimnazije, je 2 diapozitivi prikazal v kakšnem okolju živimo. Govoril je o virih onesnaževa- nja, o razmerah v celjski kotlina in o vplivu onesnaže- nega zraka na razne organizme. Recitacijski krožek je pripravil recitacijo Kosovelo- vih pesmi. Marksistični krožek je razpravljal o demokraciji in angažirani umetnosti. Pogovarjali so &3 tudi o medse- bojnem vplivu družbe in umetnosti. Ruli Jakhel, nosilec črnega pasu 3. dan, mojster ka- rateja in osnova tel j borJlne tehnike JUGOKAI nam je dejal: »Upam, da je dal mladim prikaz naše skupine vpogled v to, kaj so športi borilne zvrsti. V celjskem klubu težimo za tem, da gojimo take vrste borilni šport, ki ima neko znanstveno osnovo. Izhajamo iz teorije gi- baoja, po drugi strani p>a težimo za tem, da bo ta šport čim bolj množičen. Kvaliteta in množičnost pa nista samo paroli, pač pa naša dejanska težnja. To nam je v zadnjih dveh letih tudi uspelo, saj imamo vsakega pel leta vpis novih sto članov. Trudimo se, da striktno upošteva'ino vse tisto, kar je ugotovljeenga v teoriji gi- banja. Z miinimalno porabo lastne energije dosežemo markslmalni učinek. Za tem težimo predvsem zato, ker imamo že izdelan koncept, kako se bomo vključili v splošni ljudski odpor.« Ves dan je delovala na gimnaziji skupina mladih likovnih ustvarjalcev. Vstop v njen krog je bil prost, prav tako pa je bila prosta budi izbira tehnike. Ude- ležilo se jo je kar precejšnje število gimnazijcev in go- stov. To vsekakor kaže na nujnost uvedbe likovne vzgo- je tudi na splošne gimnazije. Sedem fotoamateirjev je pripravilo razstavo, ki so sd jo udeleženci lahko ogledali med odmori. Gimnazijski pevci so nas tudi presenetili, ko so nam omogočili ogled njihove vaje. Pokazali so, da se do prvega mesta v Jugoslaviji pride le — s trdim delom. Celjski gimnazijcd so se dobro -odrezali. Dosegli so svoj namen, razgibali so delovanje celjske mladine, pri- kazali so svoje delo in mišljenje o problemih, ka se tičejo tudi njih. Upamo lahko samo, da kulturni mara- ton ne bo ostal osamljena in enkratna akcija celjske srednješolske mladine. vida speindil osrednja proslava v celju Kulturni praznik slovenske- ga naroda so v tolju |>oča.stili ob drugih kulturnih manife- stacijah in akcijah tudi z os- rednjo proslavo, ki je bila minuli petek zvečer v Narod- nem domu. Najprej je spre- govoril predKi-dnik .skupščine Kulturne skuposti Celja profe. sor Anton .\škerc. ki je govo- ril o pomenu Pre.šorovega de- la in o na.šem odnosu do nje- ga, oziroma o nalogah, ki na-s čakajo v izpolnjevaju kultur- nega življeja, v n,iegovi krepit, vi in razvoju. Sk^dil Je kultur- ni si)ored, ki ga Je začel me- šani pe\'ski zbor »France Pre- šeren« pod vodstvom Edija Goršiča. Zapeli so Zdravljico, Gallusovo Arhipoeto, Jenkovo Lipo, Hubadovega Škrjančka, koroško Pojdam u Rute, šva- bovo Prl«-ško, Tomčevo Zagor- ski zvonovi in \'rabčeve Brat. ce. Zatem so bile podeljene letošnje nagrade za pospeše- vanje umetniškega u.stvarja- n.»a. Prejeli so Jih: Marija Goršičeva. Janez Bermež, Ivan .Stopar, Valter RateJ, Jože Za- goričnik in mešani pevski zbor »France Prešern«. Igraloc Slovenskega ljudske- ga gledališča Celje Miro Pod- Jed je recitiral Prešernove pe- smi, zatem pa Je cvljski go- dalni orkester pod vod.stvom Valterja Rateja izAt-del štiri dela .Mifhla. Vilharja in Do- larja. Sodeloval Jp basist ma- riborske op«'re Ahk.tander Ko- vač. Tako se je tudi CelJ«- z os- redJijo prosJavo priključilo praznovanju kulturnega praz- nika sloven.skega naroda, kon- kretne kulturne akci.jo pa po- tekajo že »Tie od začetka leta In se IkkIo ob Cankarjevi 100- letniei rojstva nadaljevale vse do konca leta. D. M. TRATNIK V ŽALCU: Minuli teden so v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu oaprli razstavo risb in skic Frana TRATNIKA. Uvodno besedo na otvoritvi je imel dr. Emilijan Cevc, ki je govoril o pomenu razstave in orisal življenjsko pot Frana Tratnika. V pro- gramu je sodeloval član SNG Ljubljane Branko Grubar, ki je recitiral nekaj d>el. Razstava, ki bo odprta do 15. t. m. vsak dan od 9. do 12. in do 16. do 19. ure po- krovitelj pa je Občinska kulturna skupnost Žalec. Na sliki pogled na otvoritev razstave med govorom dr. Emilijana Cevca. FotO: T. TAVčAR kultura na šolah Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Celju je dala v sklopu celjskega kulturnega utripa pobudo za ustanovitev mladinskih kulturnih društev na osnovnih in srednjih šolah. Akcija sicer napreduje neko- liko počasneje kot so si jo zamišljali, toda vendarle. Prvi uspehi so že zjiani, na- daljnja prizadevanja pa bo- do prav gotovo obrodila tudi novo organizirano kulturno delo na šolah. Na šoli za zdravstvene de- lavce deluje kulturno društvo »Breze«, katerega člani so vsi padagogi in dijaki, na novo so organiziralj delo Kultur- nega društva »Anton Aškerc« na celjski Ciimnaziji, zadnja novost pa je ustanovitev kul- turnega društva na Pedago- škem šolskem centru. Na ustanovitev kulturnega društva se še pripravljajo na I. Osnovni šoli. Osnovni šoli Slavka šlandra, na Osnovni šoh I. Celjske čete in drugod. 6TEFAN 2VIŽEJ kulturni praznik v šentjurju Vsakoletni kulturni praznik 8. februar je za šentjurčan tudi spominski dan, ker je na ta dan leta 192tl. umrl zadnj skladatelj in zdravnik iz rodu I;pavcev dr. Josip, kateregi življenjska pot je bila znatno krajša od očet« Gustavi in strica dr. Benjamina, Dr. Josip Ipavec se je rodil 21. decembra 1873. kot sedtn otJx>k očeta Gustava in matere KaroUne. Hodil je po uhoje nih poteh svojega očeta in že v zgodnji mladosti si je prido bival glasbeno vzgojo. Ko je bil star štiri leta je igral i očetom klavir štiriročno. Kot dijak gimnazije je pel v zbon in orglal pri dijaških mašah, že takrat je napisaO vrsto sa mospevov. Na graški medicinski fakulteti je promoviral z zdravnika leta 1904. Med študijem medicine se je izpopotaje val tudi v glasbi in pridno koanponiral. Za akadtmsto društvo Triglav, katerega reden član je bil, je skomponira Triglavsko koračnico. Velik uspeh je dosegel s pantomirrt Možiček. Od promocije do leta 1907 je bil vojaški zdravnik ko je prevzel zdravniško prakso po svoijem očetu v šent jurju. Jeseni leta 1909. ga je napadla zahrbtna bolezen p< kateri ni več ozdravel in je 8. februarja 1921. umrl. Letos bo proslava slov. kultumeiga praznika v sentjurj* iz objektivnih razlogov preložena za teden dni na 14. februa in združena s 55. obletnico smrti in prvim izvajanjem samO spevov skladatelja dr. Josipa Ipavca. Moralo je miniti do brega pol stoletja, da bodo glasbeni biseri predvajani slo venskim poslušalcem. Pevci ljubljanske opere Zlarta Ognja novič, Ivan Sancin in Samo Vremščak bodo ob spremljav pianistke Zdenke Lukec prvič zapeli dr. Josipove samospev'« ki jih je skomponiral po besedilu velikana nemške poezij* Heineja. Da bo prišlo do izvedbe samx)spevor/ je v veliki mea^ zasluga muzikologa akademika dr. Di^agotina Cvetka, ki ^ na koncertu 14. februarja samoispeve tudi komentiraj. EIBNEST RECNlI^ št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 žalec KONCERT IN SOLO F, RIZMAL Jutri, 13. februarja, bo v veliki dvorana kmetijskega kombinata v Žalcu osrednja proslava, ki sodi v okvir le- tošnjega praznovanja sloven- skega kulturnega praznika. Pred tem so pripravili več proslav in priložnostnih prire- ditev po posameznih krajih v občini, da bi z osrednjo ne- kako slavnostno zaključili v Žalcu in to z nastopom sim- foničnega orkestra RTV Lju- bljana pod vodstvom dirigen- ta Uroša Lajovica ter s soli- stom, domačinom, violini- stom Franci jem Rizmalom. Franci Rizmal izhaja iz glasbene družine in pred le- ti se je odločil, da bo na- daljeval šolanje na koncert- nem oddelku visoke glasbene šole na Dunaju, kjer je pred dnevi tudi diplomiral. Med študijem Je Franci Rizmal mnogo nastopal tako doma kot v tujini in z omenjenim orkestrom tudi že snemal. Zdaj namerava nadaljevati $ študijem v Sovjetski zvezi. Orkester bo v Žalcu prvič izvedel Slovensko rapsodijo Pavla Sivica, potem koncert za violino in orkester ter os- mo simfonijo v D duru. Na prireditvi, ki bo vsekakor po- memben kulturna dogodek za Žalec in okolico, bodo ix)- delili tudi Savinove nagrade in priznanja, ki jih podeljuje Kulturana skupnost Žalec. Za- četek bo ob 19. uri. tv slovenske konjice Ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naro- da je bilo na konjiškem pod- ročju več prireditev. Zveza kulturno prosvetnih organi- zacij je pripravUa v Slov. Konjicah koncert pobratenih pihalnih orkestrov Izole in Slov. Konjic, pripravili pa so še vrsto kultumo-zabavnih prireditev v Vitanju, Strani- cah in žičah. Prva prireditev je bila v soboto, druge tri pa preteklo nedeljo. Večletno sodelovanje med konjiškim in izolskim pihal- nim orkestrom je bilo krona- no z izročitvijo dokumentov o pobratenju in dogovori o še tesnejšem sodelovanju. Iniciator je bila godba na pi- hala Slov. Konjice. Na prire- ditvi je govoril o slovenskem kulturnem prazniku predsed- nik izvršnega odbora kul- turne skupnosti Franček že- lih, recitatorka Sonja ževar- tova pa je recitirala Uvod h krstu ob Savici. Druge tri prireditve so bile več aU manj zabavnega značaja, kajti ko- njiški kulturniki želijo po- novno navaditi okoliško pre- bivalstvo na obisk kulturnih prireditev. Poleg uvodnih be- sed o kulturnem prazniku, so nastopili še nekateri znani I>evci zabavne glasbe. Obisk je bil v povprečju zadovoljiv: najslabši v Slov. Konjicah, v drugih krajih do- ber. Morda bd bil boljši, da ni v dvorane pritiskal mraz, gledalci pa dobro vedo kak- šne so razmere v naših kul- turnih domovih. Na novi os- novni šoli na Stranicah je bi- lo toplo in prisrčno, enako je bilo tudi v Žičah (tu so te- mu dogodku posvetili še po- sebno skrb), tega pa ne mo- remo trditi za Konjice in Vi- tanje. Prezebli poslušalci so se v plaščih stiskali na mrz- lih stolih, nastopajoči so pre- zebali na odru. Ponovno se postavlja vprašanje kdo je kriv, da velikokrat tarnamo o slabih obiskih kulturnih prireditev. V Konjicah ogre- valni elementi in cevi »poči- vajo« za odrom in čakajo na montažo, v Vitanju (tu je bi- lo najhladneje) so baje kurili kar dva dni — toda brez pravega uspeha. Ce bomo že- leli, da bodo gledalci zlezli iz svojih toplih domov in ugodnosti ob televizorjih, bo- mo morali tudi naše sedanje »kulturne domove« nekoliko bolj kultiviratl. Toplota pa je v zimskem času osnovni p>o- goj. Na splošno pa lahko ugo- tovimo, da se konjiški občin- ski svet Izjemno zavzema za dostojne prireditve ▼ krajih, kamor običajno dobre prire- ditve le težko saldejo. fiTEFAN 2VIŽBJ laško: sodelovanje s pobrateni- •ml občinami Predstavniki ZMS Laško, ki so že v decembru preteklega leta izmenjali programe dela s pobratenima občinama Tr- stenik in Vrbovec, so se v torek udeležili skupnega de- lovnega sestanka v Kumi-ov- cu. Vse tri občinske konfe- rence ZMS so delovne pro- grame sprejele. Strinjajo se tudi s tem, da delovanje raz- delijo na tri področja: kul- turno, športno-rekreacijsko In na srečanja mladih pri sode- lovanju v skupnih mladin- skih akcijah. Predvidevajo srečanje na Sutjeski, ki naj bi bilo v mesecu juliju, so- delovali bodo tudi na vseh pohodih, Id jih pripravljajo občinske konference ZMS po- bratenih občin, ¥, S. bojazen tolovih delavk na planini je odveč Ob našem obisku v to- varni lahke obutve v Šent- jurju, so bile ženske, ki sestavljajo v 320-članskem kolektivu pretežno večino (t^ odst.), skraja nezaup- ljive. Vendar med ženska- mi beseda hitro steče, ka- dar spregovorimo o pro- blemih, ki so vsem skup>- nd. To pa je socialna var- nost, varstvo otrok in druž- bena prehrana. Nič čud- nega ni to, saj če ima že- na za strojem urejene te stvari, tudi na delovnem mestu zagrabi vse druga- če. Tolove ženske se zapo- slujejo kot dekleta in pre- živijo tu vsa obdobja živ- ljenja. Ustvarijo si druži- no, porajajo otroke, zato se problemov okoli social- ne varnosti vedno veliko nakopiči. Na delovnem me- stu manjka vsak dan od 14 do 17 delavk, največ za- radi porodniškega dopu- sta. V bolniškem staležu jih je zelo malo, ker žene nočejo manjkati zaradi prevelikih odtegljajev. Z osebnimi dohodki so za- dovoljne, okoli 2.000 di- narjev zaslužijo. Ker pa je na delovnih mestih sko- raj polovica samohranilk, si lahko zamišljamo, kaj ' pomeni ta denar v hiši. To je kruh, obleka in za- prta vrata revščini, ki je še pred desetimi leti klica- la na p>omoč izza marsi- katerih vrat. Ženske prihajajo na de- lo iz srčike Kozjanskega ali bolje vozijo se. Zdaj jim bo vožnja nekoliko olajšana, ker so v podje- tju nabavili nekaj kart, ki jim bodo omogočile reden prevoz na delo. V zvezi s tem je bilo nekaj hude krvi, ker delavk niso zju- traj sprevodniki jemali v avtobuse. Dogovor z avto- busnim podjetjem je stvar omilil. Paleta socialnega dela je v takem podjetju, ki ga sestav^ljajo pretežno žen- ske, "zelo pestra. Čeprav nimajo lastne socialne de- lavke, rešujejo nekatera vprašanja s posluhom. Še vedno niso povezani z ob- činsko socialno službo, kjer bi bilo delo z roko v roki veliko bolj uspešno. Tudi ubadanje s stano- vanjskimi vprašanji je bi- lo doslej le naključno, ker nimajo še izdelane točne analize. Zdaj bo bolje, ker so za svoje delavce name- nili v Tolu delež v soli- darnostni sklad. Ker je to mlad kolektiv je tudi beseda mladih. predvsem pa njihova aktiv- nost pri raznih akcijah, zelo prisotna. Predložili so stabilizacijski program, kjer bodo s prebiranjem odpadkov rešili nekaj su- rovin. ZORICA KOŠIR, pred- sednica osnovne organiza- cije ZSMS v Tolu je de- jala: »Naša organizacija šteje 37 aktivnih mladink, ki se udeležujejo seminar- jev ter se izobražujejo na političnih tečajih. Same ženske smo v aktivu, pa znamo poprijeti za delo, če je potrebno. Udeležtije- mo se občinskih in zvez- nih akcij, prebiramo od- padke, ki bodo prihranili nekaj surovin.« ŠTEFKA MASTNAK, čla- nica izvršnega odbora sin- dikata je vedela povedati o zadovoljstvu delavcev s toplo malico. »KosUo, da včasih je tudi to, stane vsakega člana kolektiva 3,50 dinarjev. Jedo vsi in malice ne morejo prehva- liti, pa tudi kuharic ne, ker se zelo trudijo. Na malico prihajajo v Tolo tudi iz sosednjega obrata žične, zato so prostori za malico vedno polni. V Savudriji koristijo let- ni dopust v hišicah, ki jih najamejo ker lastnega re- kreacijskega centra nima- jo. Zadovoljni so, ker jim sindilcat nekaj prispe^^a. V vodstvu podjetja žena ni veliko, ker se jih vsak dan vozi v tovarno v Šent- jur polovica. Zadnje minu- te za strojem že premiš- ljujejo kaj bodo tistega dne i>ostorile doma. Na avtobusu, v katerega se komaj stlačijo, z mislimi nadaljujejo in ko pridejo domov, se vprežejo še ▼ en voz. Ko bo urejeno po- poldansko otroško varstvo v Šentjurju, bo veliko bo- lje. Potem bo ženam osta- lo nekaj časa tudi za sa- moupravno življenje, saj ne želijo biti odtrgane^ od njega. Kolikor so, je' to le nuja, ki jo bodo z raz- vojem premagale. V Tolovem obratu na Planini, kjer je trenutno zaposlenih 33 žensk, je ob našem obisku vladalo ne- zaupanje in strah pred bo- dočnostjo. Žene so kaj hi- tro začele naštevati kaj jih muči in kako jim gre. Videli smo, da delajo v neprimernih prostorih, da je zi-ak zatohel in zgodi se, da katera zaradi tega tudi omedli. Izdelujejo te- lovadne copate, delovni proces je ročen, imajo op- raviti z lepilom, ki je fk>Ln nitro raztopin. Ma- terialni stroški so s pre- vozom materiala iz Šent- jurja veliki, zato je obrat, ki s tem mesecem stopa v četrto obdobje svojega življenja, na meji renta- bilnosti. Komaj pokrivajo stroške, zato jim nič ne ostaja za razvojni pro- gram. Podjetje samo ne zmore razširiti programa, zato o razširitvi obrata ne govorijo. Vse to in tudi to, da so v tem mesecu ukinili popoldansko izme- no, pa je vneslo med de- lavke strah. Tri delavke so preusmerili na delo v Šentjur, nekaj pa se jih vozi v Sevnico, kjer lahko delajo tudi v popoldan- skem času. Elna delavka je morala zapustiti delov- no mesto, ker nima otro- ka komu dati v varstvo. Vse žene iz obrata Plani- ne delajo zdaj samo do- poldan, pa še pri njih Je bilo čutiti strahotno ne- gotovost. Porajala pa se je zato, ker ni bilo pojas- nil. Ob odhodu so dejale žen- ske v en glas: »Čeprav smo bile v začetku kritične gle- de delovnih pogojev, ker imamo slabše kot so v Šentjurju, smo zdaj pri- pravljene vztrajati v njih, samo da obdržimo kos kruha. Pred leti so nam ga dali in veliko smo se z denarjem, ki smo ga za- služile opomogle. Pregna- le smo revščino iz hiš in naselil se je napredek. Ra- je delamo v takem, samo da delamo. Med nami so žene, ki vstajajo ob treh zjutraj, da pridejo ob še- stih na delo. Popoldne imajo do doma SF>et tri ure. Govorilo se je, da bi se vozile v Šentjur. Vpra- šajte in povejte ter odgo- vorite, kako bi take že- ne to zmogle. Bolniških skoraj ne delamo, ker po- tem premalo zaslužimo. Ce so nam dali kos kru- ha, nam ga zdaj naj ne jemljejo.« In še: »Ce bo- do vzeli kruh nam, ga bo- do tudi našim možem, ki delajo v Tajfunu, ker po- tem bomo morali vsi s trebuhom za kruhom.« Ne bo potrebno, so nam zatrdili samoupravni orga- ni v Tolu, ko smo iskali pojasnila pri njih. V do- govoni z družbenfoipolitič- nimi organi v občini bodo skušali najti rešitev. Eno je jasno: obrat »copatar- ne« na Planini ostane in skušali ga bodo še dopol- niti. Najprej z večjim asor- timanom izdelkov, da ne bodo s prodajo telovad- nih copat vezani le na se- zono. O kasnejši razširitvi bodo še razmišljali, za en- krat pa so obljubili, da bodo napeljaU v delovne prostore centralno kurjavo in uredili garderobne pro- store. Ce bodo ponovno uvedli popoldansko izme- no, bodojtnorali ra2unišlja- ti tudi o otroškem var- stvu, ki tudi že sedaj dela sive lase marsikateri de- lavki. Obljube zavezujejo in da bi odpravili negotovost med delavkami na Planini, smo jih hitro zapisali. Pa ne samo zato, da bi od- pravili temne misU, tem- več zato, da bi jih začeh čimprej uresničevati. Pri tem pa ne smemo pozabi- ti, da je »copatamica« na Planini edini obrat, kjer so zaposlene žene s tega predela Kozjanskega. Pred leti smo jim dali kos kru- ha v roke, zato jim ga zdaj ne smemo vzeti. Ob- ljubam naj slede dejanja. ZDENKA STOP AR OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINI lU Zdravstvena postaja, oziroma laška ambulanta je star mestni dvorec, ki ne prenese obre- menitev, ki so mu jih naložili poleg let. V pritličju je čakalnica podprta s stebri, kot je bila pred leti šola v Šmarju. V to stavbo je vsaka investicija nesmiselna. Laška ambulan- zdi poznavalcem razmer utopična. Na posnetku: pogled v čakalnico, v kateri se sUši ta je ena najslabše oprem.ljenih v občini in kar je še huje — misel na novogradnjo sc tudi to, če se v nadstropju kdo prestopi ali presede. (Foto: dr. Benedik) mozirjani gostovali v šoštanju v Šoštanju sem srečal ne- kaj prizadevnih igfalcev pro- svetnega društva iz Mozirja, fci so s tovornjakiom pripelja- li kulise za igro »Srce ne la- že«, s katero so tega dne go- stovali v Šoštanju. Pogovarjal sem se z vodjem dramske sekcije mladincem Miranom Cesarjem, ki mi je povedal marsikaj zanimivega o njiho- vem delu. Čeprav sem vedel, da so Mozirjani že desetletja znani kot d3't>ri organizat/>rji raznih prireditev in iger, je mladi Miran poudaril, so bolj zagnano začeli s ponov- no oživitvijo dramske sekci- je, ko so na začetku lanske- ga leta naprosili za režisei.ja znanega domačina in dolgo letnega gledališkega delavca iz Celja, Franca Cesarja. V dramski sekciji prosvet- nega društva, ki ga vodi Vlad- ka Selič, se je zbralo kar ok- rog 40 mladih igralcev iz vrst delavske, dijaške in kmečke mladine. Režiser Franjo Ce- sar se je najprej lotil igre »Dr. Zmeda«, s katero so go- stovali tudi v Gornjem Gra- du in Rečici ob Savinji. Nato so se lotili zahtevnejšega dramskega teksta in zaigrali Borove »Raztrgance«, celo dvakrat v Mozirju, nato pa še v Žalcu in Rečici. 2e v za- četku letošnjega leta pa so v Mozirju zaigrali že tretjo igro in sicer »Srce ne laže«, ki so jo v Mozirju celo ponovili in preteklo nedeljo prišli gos^x)- vat tudi v šoštanj. Vodja sekcije, komaj i9-i.3t- ni Miran Cesar, ki je v -.gn odigral vlogio vaškega potepu- ha, mi je v razgovoru še de- jal, da imajo v okviru pro- svetnega društva tudi števdni mešani p>evski zbor, ki bo ob kulturnem prazniku imel sa- mostojni koncert. Na vpraša- nje kako sanorejo številna go- stovanja, saj so vendarle pre- vozi kulis in številnih igralcev raiameroma dragi, je Miran povedal, da so letos kot naj boljša dramska sekcija v ob- čini prejeli finančno pomoč kulturne skupnosti občine Mo- zirje. Mladim prizadevnim Mozirjanom, ki so izredno ak- tivni ravno v dramski sekci- ji, želimo, da bi tudi v bo- doče imeli pri svojem kul- turnem poslanst-vna kar največ uspeha pri občinstvu. V. KOJC NAŠ KRAJ • gotovlje: v polnem zaletu Na dokaj burnem sestanku so Go- tovljani sprejeli srednjeročni načrt. Vanj je vneseno vrsto novosti in tudi odgovornosti. Navzoči so bili skoraj vsi glavni predstavniki skupščine občine Žalec. Vse navzoče je precej prizade- la odločitev, kod bo speljana obvozna cesta. Že res, da bo mesto Žalec raz- bremenila pregostega prometa, res pa je tudi, da bo prav ta obvoznica vzela Gotovljanom nekaj hektarov najboljše zemlje. Igrišče je dograjeno, asfaltirano, manjka samo še ograja. Vsa dela sta- nejo približno trideset starih milijo- nov, kar precej pa je tudi udarniških storitev. Dramska skupina bo naštudirala so- dobno dramo, lutkarski krožek pa je že dvakrat odigral igro »Zajčkova hi- šica«; režirala je prizadevna tovarišica VLADA RODE. Druga dramska skupina bo sredi aprila uprizorila igro: »Polet na nezna- ni planet«; vloge bodo prevzeli učenci tretjega in četrtega razreda. Ko že omenjamo dvorano, potem moramo povedati in se javno zahvahti upravniku PE KK Žalec, ing, Vladu Kralju, ki gre dejavnostim v kraju resnično na roko, pri tem pa še hvala Zinki Vinder, snažilki, ki često tudi zastonj počisti dvorano. Res prizadevni so Jedrčani. Sami so napeljali vodovod, z združenimi močmi so uredili elektriko, še vedno pa mislijo, kako povezati cesto Za- log—Jedrt; najbrž bodo tudi to složno urediU, tako menijo Luskarjevi fant- je, ki so pri Jedrti srž vsega napred- nega. Lovci so pod vodstvom Ivaria Roj- ca zgradili velik prizidek. Ko bo stav- ba končana, bo prav gotovo ena naj- lepših točk v Spodnji Savinjski doli- ni. Požrtvovalni lovci na to tudi raču- najo. Trdijo, da bo njihov trud v ne- kaj letih poplačan. V sreoročilu upravnega odbora so spregovirili o de- lu društva v preteklem letu. Lansko leto je bilo za društvo jubilejno. Praz- novali so 25 letnico delovanja. V 25! letih so dosegli zavidljive rezultate. Ti i rezultati jih že vrsto let uvrščajo med najbolj delovna gasilska društva v ob- čini. Jubilej so proslavljali skupaj s tridesetletnico osvoboditve. Ob tej pri- liki so pripravili več prireditev. Med temi tudi dve večji gasilski vaji z ude- ležbo sosednjih gasilskih društev. Ude- ležili pa so se tudi vrsto podobnih prireditev pri sosednjih društvih. Za- res so stopili v akcijo le enkrat, ko je zagorelo v sosednji krajevni skup- nosti. Program dela, ki so ga sprejeli pred letom so izvršilii skoraj v celoti. Med večje uspehe uvrščajo nabavo no-' ve motorne brizgalne, ki so jo kupila s p>omočjo prebivalcev in delovnih or- ganizacij. Na zboru so izvolili novo vodstvo. Predsedniško mesto je prevzel Ivan Bred, poveljeval bo Franc Stingl, poma- gal mu bo Kopitar Marjan, gospodar društva pa je Dani Arčan. Nadzorni: odbor pa bo vodil Karel Videnšelc. ! Novemu vodstvu so člani društva' isadali vrsto nalog v bogatem programu.' Tako nameravajo kupiti več potrebne- ga gasilskega orodja. Olepšati želijo dom okrog njega pa urediti pločnik in nasaditi drevje. Pripravili bodo tudi dve družabni prireditvi in v svoje vr- ste vključili še več aktivnih članov. Aktivni člani bodo vadili redno enkrat tedensko. Udeleževali pa se bodo vseh prireditev sosednjih društev. Razmi-; šljajo pa tudi o nakupu novega gasil- skega avtomobi'" MILAN BRECL • griže: o delu rk Pred kraitkim je bil v Grižah občni zbor osnovne organizacije Rdečega kri- ža. Najprej so na občnem zboru pregle- daOi delo v minulem letu, ki je bilo za- res zelo uspešno. Poleg tega, da so pri- pravili nekaj krvodajalskih akcij, so na šoli, kjer delujejo mladi člani Rdečega' križa pripravili tečaj prve pK>moči, iz- vedli so akcijo zbiranja starega papir-"; ja, ki je zelo lepo iisp^la, saj so zbrali kar 2400 kilogramov papirja, v osnovno organizacijo pa so sprejeli kar pre-d cejšnje število novih članov. Seveda pa to še zdaleč ni vse delo prizadevnih i članov Rdečega križa iz Griž. Ko so v nadaljevanju občnega zbora med dru- gim sprejemali društvena pravila, so postavili zahtevo, da se upošteva dele- gatski sistem ter da so delegati v osnov- ni organizaciji Rdečega križa iz vrst Sigme, Minerve ter mladine iz krajev- ne skupnosti. Ti delegati naj bi skrbeli za povezavo med osnovnimi organizaci- jami sindikata in mladine ter Rd^ega križa pri organiziranju različnih akcij. FRANC JEŽOVNIK • šentjur: aktivni gasilci Med 11 prostovoljnimi in enim in-; dustrijskim gasilskim društvom v šent- jurski gasilski zvezi je nedvomno naj- močnejše matično društvo v Šentjurju. Na 102. občnem zboru, ki so ga imeti pred dnevi, so povedali, da so sodelo- vali na devetih protipožamih akcijah, da so požrtvovalno opravili za razši- ritev in obnovitev svojega doma 1381 prostovoljnih ur. Ob tem delu s-t bili deležni izredne pozornosti krajanov, ki so darovali za dom precej lesa, pa tu-| di 800 podpornih članov je nedvomno solidna legitimacija simpatij občanov do društva. V naslednjem letu žele šentjurski gasilci dokončno urediti dom m si s tem zagotoviti normalne pogoje za de' 10. Po zagotovilu odgovornih so sred- stva za dovTšitev doma zagotovljena. Na zboru je bilo podčrtano, da js po-' trebno v bodoče posvečati več pozor- nosti tehnični opremljenosti društva, ki sicer ni slaba, vendar pomanjklji- va. Nagel razvoj industrije v kraju na- rekuje nabavo vrste sodobnih gasil- skih tehničnih pripomočkov. Prav iz tega razloga bi moralo imeti šentjur- sko dra^tvo prednost pri modernizaci- ji opreme pred drugimi društvi v 2Si. A. Arhu so za IS-letno vzorno taj- 11.ško delo podelih v imenu GZS gasil- sko odlikovanje 1. stopnje. partizan braslovče: uspešno delo Delo društva TVD Partizan Braslovče je bilo v minulem letu uspešno. Tako so oce- nili na nedavnem občnem zboru društva. Iz poročila predsednika Franca Kralja je bilo razvidno, da sta bili la- ni uspešni sekcija odbojke in badmintona. Člani odboj- karske sekcije so v II. re- publiški ligi bili drugi, pio- nirji pa so na državnem pr- venstvu osvojili odlično peto mesto, kar je do sedaj naj- večji uspeh braslovške od- bojke. Pri badmintonski sek- ciji pa so se izkazale pionir- ke, ki so se uvrstile v finale republiškega prvenstva. Manj uspešne pa so bile sekcije namiznega tenisa, košarke, malega nogometa in smuča- nja. Na področju množičnosti so letos napravili korak naprej. Skupno z Smučarskim klu- bom so pripravili TPuIM ak- cijo kolesarjenje, ki se jo je udeležilo nad 200 občanov. V okviru praznika Kraje\'ne skupnosti Braslovče pa so pripravili teden športa v še- stih športnih panogah, kjer je nastopilo preko 400 šport- nikov. V programu za letošnje leto so si zadali, da bi se v sekcijah, ki že obstojajo po- večalo članstvo, ter tam kjer je možno tudi kvaliteta. Te- sneje se povezati " s krajev- nimi skupnostmi Letuš, Go- milsko in Polzelo ter pripra- viti več množičnih akcij, ter izkoristiti braslovško jezero za kopanje in drsanje. T. TAVČAR šempeter: nov ribiški dom že dolgo časa je med ribiči RD Šempeter prisotna velika želja imeti svoj dom. Vsi iz- gledi kažejo, da se jim bo po dolgem času ta želja ures- ničila. Na zelo primei-ni lo- kaciji med Savinjo in letu- ško Strugo, tik' ob ribnikih v Presarjih potekajo še zad- nja dela enega najlepših ribi- ških domov v Sloveniji. Pri izgradnji doma so ribiči na- leteli na veliko razumevanje delovnih organizacij, ki so jim finančno pripomogle k uresničitvi njihovega največ- jega cilja. Tudi ribiči sami bodo s prostovoljnim delom in finančnimi prispevki pri- pomogli za več kot 150.000, kar pa ni tako malo. Dom in ribniki v Presarjih pomenijo velik napredek za ribiško družino Šempeter in s tem tudi prelomno obdob- je v dosedanjem delovanju. Nov dom bodo predvidoma predali svojemu namenu ob letošnjem prazniku občine Ža- lec, 4. juliju. EDI MASNEC laško: zbor fizio- terapevtov Pred kratkim se je vi-š;l v Laškem ustanovni občni zbor fizioterapevtov celj- ske regije.' Z ozirom na veliko šte- vilo zaposlenih fiziotera- pevtov (v celjski regiji jih ■je kar 96), je bila želja po stanovski zdnižitvi že dalj časa prisotna. MARTA PICEJ .yort v konusu ^ Konusu v Slovenskih ^jiijicah so v lanskem letu Imenovali komisijo za šport D rekreacijo pri izvršnem ijDoru sindikata, katere čla- ij so se pridno lotili dela. jspehi so že vidni, tako ti- [i, ki zadevajo udeležbo na |,artnih igrah, kot tudi dru- ki kažejo na dosežene re jltate in uvrstitve na šport- tekmovanjih. Kakšne g)ehe so poželi v lanskem (U, pa je v krajšem raz- jvoru povedal Vojko Očko, ledsednik komisije za šport rekreacijo v Konusu, ^ako imate v Konusu sploh ^aniziran šport in rekre- [ijo? Vojko Očko: »Pri izvršnem jboru sindikata deluje po- bna komisija za to področ- v vsaki temeljni organi- piji pa imamo še posamez- delavce, ki skrbijo za po- očje športa in rekreacije, »vedati moram, da smo po- bej v preteklem letu do- gli zelo pomembne uspehe, pravzaprav pomenijo pre- [nnico v našem delu. Orga- zirali smo športno tekmo- vanje med posameznimi toz- di, sodelovali na spomladan- skem in jesenskem krosu v okviru občine, udeležili smo se pohoda ob iici okupirane Ljubljane, sodelovali na kro- su Dela v Ljubljani in se vključdM v vrsto teianovanj v okviru Usnjariade.« Kakšen pa je bil odziv de- lavcev v posameznih tekmo- vanjih? Vojko Očko: »Odziv delav cev je bil zelo velik, saj je od 2000 zaposlenih sodelova- lo v različnih športnih igrah kar 600 članov kolektiva. Tu- di struktura sodelujočih je zelo različna; tekmovali so mladi in tudi starejši delav- ci. 2al pa se je tekmovanj udeležilo le majhno število žensk, za katere smo organi- zirali športne tekme v stre- ljanju, odbojki, košarki in kegljanju.« Kakšne načrte pa imate le- tos? Vojko Očko: »Tudi letos bomo organizirali športne igre med tozdi, vključili se bomo tudi v športna tekmo- vanja na ravni občine in re- publike. Posebej pa moramo večjo skrb posvetiti delav- kam, da se bodo v čimveč- jem številu udeležile vseh tekmovanj.« D. S. Konec prejšnjega tedna so gasilci iz Prebolda sve- čano odprli razširjene in preurejene prostore v ga- silskem domu. Svečanosti ob otvoritvi so se med drugimi udeležili tudi se- kretar občinske konferen. ce SZDL Žalec Ivo Robič, podpredsednik skupščine občine Žalec Franc Janše, načelnik oddelka za notra- nje zadeve pri žalski ob- činski skupščini Ciril Pre- zelj, načelnik občinske ga- silske zveze Franc Jelen ter predstavniki krajevne skupnosti ter organizacij združenga dela. Poudariti velja, da so gasilci uredili svoje prostore predvsem s prostovoljnim delom. JANEZ VEDENIK V PREBOLDU NOVI GASILSKI PROSTORI 82 LET PUŠNIKOVE : MAME Pravkar se ji je steklo tvairuosemdeseto leto. Pra- ri, da ji zdravje preveč le nagaja, rada kaj pre- bere, gre v vas k sose- tom, kjer obuja spomine ^ vsa tista trpka leta, ki » že daleč, so pa še redno živa, kakor da se |e vse skupaj včeraj zgo- ^lo. i Rodila se je v Smar^ \em pri Saleku. Ker je ^ilo doma premalo kruha, |e morala kmalu po svetu, [telala je na zemlji, v Uevih, rada je bila vese- li, pri tem pa vedno Ikromna, poštena in če ie tako naneslo, tudi hu- la. Dote nd poznala. Niče- tar v življenju ji ni bilo Podarjeno. Z lastnimi To- tami je služila kruh sebi a nezakonskim otrokom, telila se je iz kraja v traj, zaradi poštenosti so I bila vrata povsod od- >Ha. že kar v letih se je »oročila s Pušnikovim Valentinom, ki je pred Ivema letoma umrl. Rodi. 4 sta se jima Edo in Sla- obema je bila vedno krbna mati. Vseskozi pa sta z mo- em gojila veliko željo; fneti lasten dom! Matin- ani so jima šli na roko. ^ nekaj letih sta si zgra- ila topel domek. Ob 'jem žubori brhka Kolja. ^daj pa kdaj pogleda na ' 'reg rdeče pikčasta postr- ica, kakor da Pušnikovo lamo sprašuje: Pušnikova mati, kako Pa na mnoga leta! \ D. K. folklora v šaleški dolini Ko so pred petimi leti us- tanovili v Šaleški dolini folk- lorno skupino, nihče ni pri- čakoval, da se bo ta dejav- nost tako uspešno razvila. Danes šteje skupina 111 čla- nov, zvečine iz vrst mladine. To skupino sestavljajo učen- ca v gospodarstvu, dijaki srednjih šol ter delavci in usluž^nci iz vse šaleške do- line. Že v prvem letu obstoja je skupina pripravila splet belokranjskih, slavonskih in gorenjskih plesov, danes pa obsega njihov program že 10 spletov. Poleg omenjenih to- rej še: bunjevački plesi, šta- jerski, posavski, srbski ple si, plesi iz okolice Glamoča in Ražanca, šopsko oro. V šaleško folklorno skupino je vključen tamburaški orke- ster, ki spremlja plesalce in nastopa tudi s samostojnimi koncerti. Člani šaleške folklorne skupine nastopajo predvsem doma, ob najrazličnejših pro- slavah in prireditvah v doli- ni, bili pa so tudi že na go- stovanju v naših drugih re- publikaih tn tiijini. Omenimo lahko uspešen nastop pri za- mejskih Slovencih v Dolini pri Trstu, v Belgiji, Franciji in na Poljskem. Z letošnjega zadnjega nastopa v tujini so se iz Gorice vrnili s srebnio medaljo, ki so jo prejeli za uspešno izvedene štajerske plese. V času obstoja si je skupina nabavila noše za vse plese, Iri jih imajo v progra- mu. " Na nedavnem občnem zbo ru so kritično ocenili svoje delo. Zavedajo se svoje nalo ge, to je predvsem vzgojne- ga dela z mladino. Sedaj redno vadijo tri skupine (mlajša, srednja in starejša). Za delo skupine je v Vele- nju vse več zanimanja. Le- tos se je za vpis prijavilo 50 kandidatov, od katerih jih je 34 začelo z rednimi vajami. Poleg imajo na osnovnih šo- lah velenjske občine folklor- ne krožke, ki jih vodijo čla- ni šaleške folklorne skupine. Delo šaleške folklorne sku- pine tudi ne poteka brez težav. Primanjkuje jim god- benikov. Že dalj časa zaman iščejo glasbenega vodjo sku- pine. V svoj program dela so si začrtali splet plesov iz Prekmurja. V letu 1976 bodo sodelovali na proslavah, ki jih bo organizirala občinska zveza kultumo-prosvetnih or- ganizacij Velenje. Skupina bo spomladi pripravila samo- stojni celovečerni nastop, s katerim bodo še slovesno proslavili pet let uspešnega dela te skupine. Na zboru so podelili pri- znanje prof. Ivanu Martnu in Društvu prijateljev mla- dine iz Velenja v zahvalo za sodek>vanje od vsega začetka delovanja skupine vse do da- nes. Za predsednico šaleške folklorne skupine so izvolili Nevo Trampuš, prizadevno folklorno delavko iz Velenja, ki je bila svoj čas članica folklorne skupine »France Marolt«. H. J. GRUNTO VEC? Ne, ne, to ni Orunto- vec ... To je del lepega Prebolda, kjer grade tudi hotel, te dni pa bodo kon čana tudi dela s smučar sko vleenico. Ce k temu prištejemo še wepkend naselje, pa kopalni bazen in čudovite točke v hribih nad Preboldom in potem vse našteto s tole cesto v kranju, potem »vse sku paj ne gre skupaj« .,. Ubogi turisti, ki bodo v deževnem vremenu zašli na cesto! Foto: JANEZ VEDENIK MALA ANKETA ŠOLA ZA DELO 2r7. januarja se je pričela v Celju ka.drovisika politična šola, ki jo je pripravila občinska konferenca SZDL. Namen šole je, da udeležencem zagotovi kakovostne pogovore o najpomembnejših gospodarskih in družbe- nili vprašanjih Celja, obenem pa tudi usposobi sluša- telje za opravljanje samoupravnih m političnih funkcij v krajevnih skupnostih ali organizacijah združenega dela NANIK BED2ET1: »Sem predsednik mladinske or- ganizacije v štorah in pr- vič sem se udeležil takš- ne oblike izobraževanja, kot je kadrovsko politična šola. Menim, da je šola zelo pomembna za nadalj- nje delo v krajevni skup. nosti, predvsem pa daje slušateljem širok vpogled v najvažnejša vprašanja v občini. Zato je vrednost te šole še toliko večja.« MARJAN KARiMUŽEL: »Kadrovsko politična šola je le stopnica za nadalj- nje družbenopolitično izo- braževanje. Delo v šoli poteka zelo v redu, tudi teme predavanj so zani- mive. Vendar pa menim, da bi morali o kakšnili vprašanjih, ki jih obrav- navamo v šoli, predavati člani republiških vodstev družbenopolitičnih organi- zacij in drugih organov, da bi tako slušatelji do- bili ustrezno širino pri ob- likovanju stališč o dolo- čenih problemih.« iVIILAN TERBOVC: »Ze lo sem vesel, da je Socia- listična zveza organizirala kadrovsko politično šolo, ki bo gotovo v veliko po- moč vsem nam pri delu v krajevni skupnosti aLi organizaciji združenega dela. Vendar pa menim, da sta dve uri, ki sta do- ločeni za obravmavanje iz- brane teme, odločno pre- malo in da bi zato mo- rali predavanja in pogovo- re o določenih temah ča- sovno podaljšati. Podobno je tudi program šole pre- malo obsežen glede na probleme, s katerimi.se v naši občini vsakodnei-no srečujemo.« Sicer pa smo pred dne\n obiskali Kadrovsko politič- no šolo v Celju in povabih šest slušateljev, naj sami povedo nekaj besed o šoli in njenem programu ter o tem, kako gledajo na tovrstne oblike izobraževanja. DAMJ.^VNA STAMEJCIC STANKA OBREZ: »V kadrovsko politično šolo me je predlagala krajevna konferenca Socialistične zveze, sicer pa sem zapo- slena v Topru v Celju. Memm, da je takšna ob- lika izobraževanja zelo po- membna predvsem za mla- de ljudi, saj daje dovolj široko osnovo znanja, ki je potrebno za opravlja- nje različnih samouprav- nih in pohtičnih firnkcij. Še posebej pa šola uspo- sablja mlade ljudi za delo v Socialistični zvezi.« OLGA KOSEC: »V kad- rovsko politično šolo me je predlagala krajevna konferenca Socialistične zveze iz Zadobrove, kjer aktivno delam v mladin- ski organizaciji. Mislim, da je v naši krajevni skupnosti še premalo mla- dincev, ki so aktivni, pose- bej pa še nismo dovolj povezani z organizacijo Socialistične zveze. Zato je prav, da mladi skozi kadrovsko politično šolo spK)znamo pravo vlogo So- cialistične zveze in se v okviru svoje organizacije še tesneje povežemo v skupnih ciljiih.« PETEK JUŠKOVIC: »Še- le pred kratkim sem se zaposlil v Zlatarni, zato še nisem vključen v samo- upravne organe v pKKijet- ju. Menim pa, da se bom v tej šoli dovolj usposo- bil za aktivno delo v druž- benopolitičnih organii^- jah in samoupravnih or- ganih. Teme v šoli so za- nimive, čeprav mislim, da bi jih morali v šolo vklju- čiti še več.« 12. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 Hand-balI : La lumsie vaittqueur des rouffoskves de Celje (20i7) Bilo je 30. januarja. In bil je petek. Zanj pravijo ljudje, da je petek — slab začetek. Po vremenu sodeč, ki smo ga doživeli na letališču Brnik, bi skoraj lahko tako rekli. Celo snežiti je začelo. Nebo se je zaprlo in debele snežinke so neumorno polnile asfalt in vse tisto, kar je okoli njega. Še dobro, da so nas prej poučili, da je v tem času tudi v daljni Tuniziji zima in smo se tako temu primerno tudi oblekli. Kasneje smo ugotovili, da je bilo primerno samo za našo zimo, kajti Tunizijci imajo povsem drugačno. O tem kasneje več. Začuda! Na Brnike smo potovali z Izletnikovim avtobusom in s strahom smo pričakovali, da bo pripeljal vsaj petnajst minut po dogovorjeni uri. Tokrat smo se pošteno ušteli, saj je bil njihov avtobus na dogovorjenem mestu že krepko pred napovedanim odhodom. — Tokrat petica za Izletnika! Smer: letališče Brnik in od tam v Tunizijo na afriški kontinent. Zasedba: rokometaši Celja z vodstvom in nekaj turistov ali kot se je kasneje izkazalo tudi navijačev. Namen: turneja po Tuniziji in igranje tekem z njihovo državno reprezentanco ter seveda tudi ogled njihovih znamenitosti. Ob 11,05 vzlet, letimo na višini med 9,5 in 10 kilometri s hitrostjo 900 km na uro In to v velikem objemu mogočnega Boeinga 707. Mogočni ptič se je po- gnal po dolgi stezi, se sun- kovito odtrgal, za nanii so ostali vrhovi smrek, in skozi snežinke ter vataate oblake zlezel v lepši pro- stor, kjer nas je že spre- jelo sonce. Pod nami je bilo vse belo, zgoraj si- nje modro, mi pa vmes. Stevardesa nas blagohot- no opozori, da se naj pri- vežemo, pokazala je kako se opravlja z aparatom, če ti zmanjka zraka in še povedala, da je zunaj mi- nus 50 stopinj! Lietimo proti Alriki, kun- tinentu, ka je skoraj za vsakega človeka nekaj, po- sebno skrivnostnega. Mno- go smo braii o tem kon- tinentu in veliko videii v filmih ter na televiziji. Ma- lokomu pa je bik) dano, da bi z lasmum nogami stopil na »čmi« kontment, ki je za vsaiiega zemljana še kako privlačen prav za- radi svojih skrivnosti m nasprotij. v avionu je vsak na svoj način preganjal tisti nekako moreči dolgčas. Vi- deti nisi imel kaj, razen delčka italijanskega »re- pa«, kasneje pa prostrane- ga Sredozemskega morja. Za večino nas je bila to prva pot v Afriko, torej skoraj prava pot v nezna- no. Bila pa je to tudi pr- va daljša turneja celjskih rokometašev. Pred tem so se potepali večkrat po Ita- liji in Avstriji, bili tudi na Češkoslovaškem ven- dar Tunizija, v njej pa še ne. Tudi s takšnim mo- gočnim ptičem se še ni skoraj nihče peljal, zato so vsi nekako s posebnim spoštovanjem doživljali prvo daljšo vožnjo iz lju- bega kraja v daljni svet. V avionu so sedeli: ro- kometaši Emest Marguč, 2are Presinger, Milan Mrovlje, Marjan Guček, Ivo Kaučič, Slavko Ivezič, Stane Anderluh, Tomaž Kleč, Milan Peunik, Dušan Luskar, Miha Bojovič in Dušan Božič. Spremljali so jih predsednik kluba Sta- ne Bizjak, trener Tone Goršič, tehnični vodja Pe- ter Hribemik in zdravnik MUoš Kosanovič. Kot sem že omenil, se je zraven »prištulUo« še nekaj bolj- ših polovic (nič hudega, saj smo bili kompletna družba!) in seveda obvez- nih turistov, ki pa so kas- neje prevzeli vlogo navija- čev. To pa je bilo tudi vse. Za prevajalca se je izbral veseljaški doktor Stojanovlč, toi je kasneje tudi več ali manj stalno in posrečeno skrbel zato, da nam ni bilo nikoli dolgčas. Bil je pač pred tem že dve leti v Libiji in tako je spoznal življenje, ki ga živijo tam. potem je to prenesel na Tunizijo, napravil nekakšen koktajl (še užiten) ui bilo je prav zabavno. Tudi na tekmah je bil med najglasnejšimi, najraje pa je vpil »Miha, goool... « Prav po tem klicanju in še drugem so ga kmalu spoznali tudi do- mačini in postal je prva dama našega potovanja. Sicer pa o tem v nadalje- vanju, saj še sploh nismo pristali na vročih afriških tleh. Ko smo se začeli spu- ščati proti tunizijskem le- tališču, nam je v obraze skozi majhna avionska ok- na nagajivo Ščemelo son- ce. In ko smo izstopili, smo obstali kot okamene- li. Zrak je bil čist, da bi ga rezal in enoglasno smo ugotovili, da mnogo bolj- ši, kot pri nas v nekaterih ali skoraj vseh gorskih turističnih postojankah. Takoj smo ugotovili, 'da plaščev sploh ne bomo po- trebovali, pa čeprav je v tem času tudi pri njih zi- ma. Samo njihova zima je za nas ugodna, saj se dnevno temperatura e>o- vzpne tudi nad 25 stopinj, okoli dvanajste ure pa še višje. Tako smo prišli iz snežnega slovenskega me- teža v drugo, prijetnejšo zimo. Takšno afriško pod- nebje, kot vlada zdaj, Je za nas najbolj primemo, saj ni prevroče, je sveže, včasih tudi malo pihlja In kar je najvažnejše — vse Je zeleno. Vsaj v škornjem delu Tunizije. Tunizija nas Je sprejela takšna, kot je nismo niti v sanjah pričakovali. Ze čez nekaj mesecev bo tam prava tropska vročina, ko se temperatura povzpne tudi do 50 stopinj in ko pekoče sonce zažge vso, zdaj tako prijetno zeleni- lo. V®žnja skozi njihovo glavno mesto proti turi- stičnemu naselju Je izred- no hitro minila, pa čeprav je to naselje oddaljeno 63 kilometrov ter leži ob sa- mem Sredozemskem mor- ju. Na cesti je bilo bolj malo prometa, zato je bi- la vožnja dokaj hitra tn udobna. Povedati pa mo- ram, da se vsi tunizijski vozniki striktno držajo prometnih predpisov in ta- ko pred vsakim naseljem takoj zmanjšajo vožnjo na dovoljen minimum. Kazni za prekoračitev so namreč izredno visoke. Tja bi bi- lo potrebno poslati neka- tere naše šoferje, da bi se naučili reda in discipline! Bolj ko smo se odda- ljevali iz glavnega mestne- ga vrveža, bolj smo lezh v njihovo značilno pokra- jino. V glavnem sama rav- nina, nizke bele hiše, pro- strana polja vuiogra^v, oljk in drugega sredozem- skega rastja, da o fanta- stičnih nasadih pomaranč in limon sploh ne govori- mo, Najraje bi rekli šo- ferju, naj' ustavi avtobus, da bi stekli med sadovnja- ke, kjer so se med gostim temnozelenim listjem na- gajivo skrivale debele po- maranče čudovite oranžne barve pa svetlo rum^ie li- mone. 2kiaj Je v Tuniziji (kljub zimi) glavna sezo- na za to sadje. Potem so se začele ob cestah pojav- ljati prve majhne trgodnlr ce, pred katerimi smo vide- li značilno kramarijo doma" činov, pročelja pa so kra- siU venci (tako pn nas vežejo čebulo) pomaranč, mandarin in limon. Doma- čini v njihovih značilnih oblekah pa prve kamele, nekaj konjev, krave in ov- ce na polju, to je njihova idila. Nastanili smo se v pri- jetnem hotelu Ed Bousten, ki je bungalovskega tipa z nekaj bazeni, dvema pro- storoma za glasbo, osta- limi ugodnostmi tn seveda dolgo ter široko peščeno plažo. Sicer pa bomo o vsem tem spregovorili kaj več v eni naslednjih šte vilk Novega tednika, da- nes se bolj pomudimo ob uspešnosti turneje. Celjski rokometaši so od- šli na pot na priporočilo zve25nega kai>etana Ivana Snoja, kajti znano je, da Tunizijci vsako leto pova- bijo FKJ eno ekipo, ki jim je sparing partner. Tako se želijo izp>opolniti v svo jem znanju, ki pa ga že imajo, kot smo kasneje vi- deli, kar precej. Celjani so v Tuniziji odigrali pet te- tem in to štiri z njihovo najboljšo selekcijo, ki se bori za nastop na letošnjih olimpijskih Igrah v Mont- realu ter eno z njihovo mladinsko selekcijo. Torej ni šlo za nobene tekme z nekimi neznanimi klubi, temveč za srečanja z naj- boljšo ekipo, ki jo vodi bivši državni reprezentant Romunije Popvescu. Celjani so izgubili samo prvo tekmo in to pred- vsem zaradi utrujenosti, vse ostale pa so gladko do- bili. Tunizijci so izredno hitri, imajo tudi že pre- cej tehničnega znanja, žal pa so nizki tn tudi precej ostri, da ne rečemo v Igri grobi. Rezultati: prva tek- ma 20:17 za Tunizijo, osta- le pa za Celje — 17:12, 15:8, 27:24 in 25:18. Ali, da- li so 101 gol in jih prejeli 82. Najboljši strelec Je bil mladi, komaj petnajst in pol leta star Stane Ander- luh, ki je dosegel 31 go- lov, 24 pa jih je dal Slav- ko Ivezič, ki je bil sploh najboljši igralec turneje. Razveseljivo je, da so zla- sti dobro igrali mladi ig- ralci in to še mladinci. Poleg teh tekem so Celja- ni vsako dopoldne tudi vestno trenirali, tako da je celotna turneja tudi pK) tej strani uspela. Trener Tone Goršič je povedal, da jim je ta priprava iz- redno prav prišla pred za- četkom nadaljevanja tek- movanja v drugi jfveznl li- gi, kjer trenutno Ciljanj vodijo in imajo tako vse možnosti, da osvojijo tudi ob koncu prvo mesto. Vse tekme so odigrali v izredno lepi pokriti šport- ni palači, ki leži v šport- nem parku, kjer so bile pred leti tudi prve Sre- dozemske igre. Domačini so Celjanom izkazali vso pozornost, saj Jim Je na zaključnem sprejemu spre- govoril tudi njihov mini- ster za šport, vsak dan pa so v njihovih časnikih izhajala obširna poročila o srečanjih. Seveda pa Je bilo največ napisanega po prvem srečanju, ki so ga dobili domačini. Takšen naj bo prvi raport s tur- neje po Tuniziji. Ostalo je še veliko zanimivih drobcev, ki pa jih prihra- nimo za prihodnjič. TONE VRABL Po zadnjem skupnem srečanju sta se obe ekipi — reprezentanca Tunizije (v svethh dresih) in ZRK Celje skupaj slikali, seveda za spomin na prijetno srečanje, ki bi se naj po dogovorih nadaljevalo prihodnje leto v Celju z obiskom njihove ekii>e. Napetih trenutkov na tekmah ni manjkalo. Naš po- snet^ prikazuje Bojoviča, kako je »zaustavil« tuni- lijskega igralca. Sliko je objavil njihov časopis Le Spori. št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 na solčavskem Bo ali ne bo? Bodo priza- devanja rodida zaželeni uspeh? Vprašanje, na katere- ga ni moč dati odgovor. Ne danes in tudi bržčas jutri še ne. Odgovor, ki je odvi- sen od mnogih činiteljev. Ne samo od preproste ekonom- ske računice, v katero kmet najbolj zaupa, tudi od drugih pogojev in ne nazadnje od obnašanja lovcev in seveda zaščite ovac pred divjadjo, zlasti pred medvedi. Kaj bo prinesel novi lovski zakon? Ovčereja je bila na Soičav- skem nekoč pomembna go- spodarska panoga, čreda je štela okoli 1500 glav. In da- nes? Velik padec. Pravijo, da jih ni več kot 80. Primerja- ve torej ni. Sicer pa so šte- vilke zgovorne. Ovce niso več prinašale dohodka kot so ga nekoč. Svoj delež je imel medived, ki je preveč udar- jal po nezaščiteni čredi. Svoj vpliv so prav gotovo imele tudi cene. Zdaj zanimanje zopet rase. Ne nazadnje tiidi zaradi tu- rizma, zaradi planinske idili- ke, ki pa seveda ne more biti odločilna v presoji. Ve- ča se povpraševanje po ovč- jem mesu. Prav takšno je za- nimanje za pravo kmečko voino. In tako se nehote po- raja vprašanje, ali bo jezer- sko-solčavska pasma ovac znova zaživela na Solčav- skem? Gornje savinjska kme- tijska zadruga bo v teh pri- zadevanjih opravila svoje. Prav bi bilo, če bi ji sledili še drugi. Zlasti lovci! Sicer i>a, kadar teče bese- da o kmetijstvu na Solčav- skem, v skrajnem koncu gor- nje Savinjske doline, nanese tiidi na druge probleme in naloge. Tu je 47 kmečkih go- spodarstev, od katerih se jih je 32 odločalo za specializa- cijo v proizvodnji. Drugi več ali manj životarijo. Svoje, za- radi pomanjkanja ljudi, pa je opravil tudi gozd, ki vse bolj sili čez svoje robove in zmanjšuje površino obdelo- valne zemlje. Med gospodarji jih je šest takšnih, ki zaključujejo svo- ja dela na poti v specializa- cijo, štirinajst jih je približ- no na polovici teh prizade- vanj, drugi pa na začetku po- ti. Zadruga Je dala zagoto- vila vsem. Vsi bodo dobili ustrezna posojila. Samo letos bodo v ta namen odobrili okoli 150 milijonov starih di- narjev sredstev. To seveda ni veliko, če upoštevamo, koliko stane preui-smeritev kmečke- ga gospodarstva v tržno pro- izvodnjo, v specializacijo. Po grobih izračunih mora imeti vsak tak kmet vsaj okoli 50 milijonov starih dinarjev! To območje daje okoli 305.000 litrov mleka. To je tudi najvišja tržna proizvod- nja mleka na območju gor- njesavinjiske kmetijske zadru- ge. Nova prizadevanja pa bo- do šla tudi v povečanje klav- ne in plemenske živine in v tej zvezi tudi proizvodnje mleka. Slednjega skoraj za sto odstotkov! In še nekaj. Na Solčav- skem je že devet opuščenih kmetij. Kaj bo prinesla pri- hodnost? Napori so veliki, c^ bi to območje ohranili, da bi bile kmetije močne, gospo- darsko čvrste. »Zadruga bo storila vse za izpolnitev te naloge,« je de- jal njen direktor dipl. inž. agronomije Alojz Plaznik in dodal: »Ljudem bomo dali vse, samo nasledstva in za- konskega tovariša ali tovari- šice jim ne moremo zagoto- viti!« M. BOŽIČ nismo neaktivni Zadnjič .sem slišala, da se dijaki PšC skorajda nič kulturno ne udejstvu. jemo. Vzroki za to so raz- lični, vendar pa v veliki meri to sploh ni res. Od- krito lahko priznam, da se velikokrat zgodi, da res »miga« samo peščica ljudi, to pa zaradi tega, ker ni zainteresiranosti med dijaki. Naj navedem samo primer: po zvočni- ku je bila objava, da se naj zbero pred knjižnico dijaki, ki žele siodelovati v pogovoru s filmsko eki- po. Odziv je bil porazen. Naslednji dan je prišla filmska ekipa v šolo; in kaj — dijakov je vse mr- golelo v sobi, kjer je bil pogovor. To sem navedla le kot primer, da lahko povem to, da s'i dijaki že- limo različnih vrst sku- pin, v katerih bi sodelo- vali in seveda, ker se vsi ne zanimamo za eno po- dročje. Da bi se resnič- no lahko vsi dijaki kul- turno aktivirali, smo v so- boto, 7. februarja ustano- vili kulturno društvo P.Š.C., katerega predsed- nik je prof. Erika Gaber, šek. v okviru tega društ. va delujejo posamezne skupine, kot- literarni krožek, recitacijski kro- žek, pevski zbor, ritmič- no gibalni krožek, krožek zi filmsko vzgojo in od- bor za šolsko glasilo. Ta- ko bo delo lažje steklo in upamo, da bomo dose- gli lepe uspehe; ker se zdaj lahko vsi dijaki vključimo v delo tiste skupine, katere delo nas najbolj zanima. Letos se pod vodstvom Štefana ž^džeja pripravljamo na tekmovanje »Naša bese- da 76«. Z letošnjim šol- skim ie1x>m smo pričeli izdajati tudi šolsko gla- silo Utrip. Tako upam, da ni vse tako mračno, kot se včasih komu zdi. METKA HOJNIK peš po snežni brozgi Dne 2. februarja ob 15. uiri sem, kot že šest let, stopil na Izletnikov avto- bus, ki vozi na progi Ce- lje—Rimske Toplice. Nav- zlic temu, da sem prišel pravočasno, so bila spred- nja vrata zaprta. Zato sem vstopil pri zadnjih. V avtobusu je bila gneča, toda kljub temu smo se vsi lepo odpeljali proti Polulam. Ko- sem hotel plačati vozno karto, me sprevod- nik še pogledal m. Prav tako se ni zmenil zame, ko sem omenil, da bom izstopil na Polulah, kjer je tudi redna avtobusna postaja. Ko je avtobus pripeljal na postajo, spre- vodnik oziroma šofer ni- sta hotela odpreti zadnjih vrat. Zato sem se posku- ■ šal preriniti do sprednjih, kjer so izstopali drugi potniki. Zaradi gneče ni- sem uspel priti do vrat. Tedaj mi je šofer dejal, da se vstopa pri prednjih vratih, potem je odpeljal naprej, šele v Košnici je odprl zadnja vrata, da sem izstopil z drugimi potniki vred. Zdaj ne vem, ali sem res narobe vstopil? Če je tako, bi morala biti spred- nja vrata odprta vse do odhoda avtobusa. Kot sem zapisal, sem izstopil v Košnici. Zato sem moral del poti nazaj peš, in to po snežni brozgi. Vprašujem se le, zakaj in ali je bilo ravnanje lju- di, ki upravljajo z avto- busom v redu? JANEZ TOPOLE Japljeva 11, Polule letos preberi tudi kakšno cankarjevo knjigo. tovariš! planinska društva OBŠIREN PROGRAM Prejšnji teden je biila že druga seja Meddruštvenega odbora planinskih društev celjske regije. Osrednja toč- ka dnevnega reda je biil pre- gled dela v lanskem letu in koordinacija dela v letu 1976. Ugotovljeno je bilo, da so v lanskem letu vsa društva go- jila tra^iicijo NOB, z razsnd- mi prireditvami, proslavami itd. Tako je planinska sku- pina Izletnik Celje organizi- rala pohod po poteh I. celj- ske čete, PD Zabukovica po- hod po spomenikih NOB, PD Vransko proslavo na čreti, PD Vitanje pohod po poteh XIV. divizije na Paški Koz- jak, PD Laško pohod po po- teh XIV. divizije in pohod v Bele vode itd. Za letošnje leto je sklenje- no, da bodo organizirali dva skupna ix>hoda, in sicer Po- hod po teh I. celjske čete in ob 35-letnici prve frontalne bitke na Cretd — Dobrovlje pohod in proslava na čreti. Radi M, da bi bila to osred- nja prireditev, zato so pova- bih k sodelovanju obč. od- bor ZB Žalec, KO ZB Vran- sko, obč. konfea-enco ZSMS Žalec, pomoč je obljubil Zu- pane Ludvik-Ivo itd. Ob teh priložnostih je bil tudi ustanovljen aktiv članov ZKS, ki delujejo v planin- skih društvih, ki jih pokriva ta meddruštveni odbor. FRANC JEŽOVNIK NAPAD NA KOZJE z okupacijo naših krajev so se Nemci še posebej do- bro utrdili v središču Koz- janskega, v Kozjem. Tu sta bili kar dve nemški posto- janki. V zgornjem predelu Je bila vojaška, tam, k^jer je zdravstveni dom, pa žandar. merijska. Na tem območju so kmalu začele nastajati tiidi partizan- ske čete in druge enote. Tu je deloval tudi Kozjanski od- red. Julija 1941 je bil osvo- bojen Pilštanj, septembra pa so partizani začeli načrtovati napad na Kozje. Bil je v noči od osmega na deveti september 1944. leta. V tej akciji je bil tudi Karel Bra- cun, ki je povedal: »Bil sem borec Bračičeve brigade. Ker sem dobro po- znal Kozje in okolico, sem vodil brigado s Planine na Pilštanj, kjer so se partizani tudi zbirali. Ponoči smo kre- nili proti Kozjemu in napad- li obe postojanki hkrati. Po večumem boju smo osvojili vojaško postojanko, žandar. merije nam ni uspelo zavze- ti. Vojaki so namreč po te- lefonu poklicali pomoč in proti jutru so začele priha- jati okrepljene sovražnikove sile. Morali smo se umakni- ti.« Voja Kocman je bila stara tedaj petnajst let, pa je nosi- la ranjence pet kilometrov daleč v Lesično, kjer je bila pri Gubenškovih začasna par- tizanska bolnišnica. »V letih 1941—1945 je dalo svoja življenja za svobodo 1235 Kozjancev« piše z zla- timi črkami na spomeiniku. Med njimi je tudi tisti par- ffian, ki je s pesmijo bo- dril svoje tovariše v boju. PETER KLAKOČER, 8. r. os. šole Lesično V.ALČKOV VEČER Zimski čas je vselej po- vezan tudi z družabnimi prireditvami. V Celju smo jih imeH včasih veliko. Mesto je bilo tudi v tem pogledu bolj razgibano. Zdaj se je število odprtih družabnih prireditev ome- jilo na dve, tri. Tradicijo več ali manj ohranjajo le DIT, Olepševalno in turi- stično društ\"o ter zdravni- ško društvo. In tako je tu že vabilo na valčkov večer, v sobo- to, 6. marca v Narodnem domu. Tudi tokrat se kot organizatorja pojavljata Olepševalno in turistično ter jsdravniško društvo Ce- lje. Vstopnina je 150 di- narjev. za mlade bralce Bilo je zimsko jutro, ko je kokoška rekla svojim piščetom: »Danes je novoletni praznik. Sosedovim kokoškam pojdem voščit srečno novo leto. Tačas, otročički, osta- nite lepo doma v kurniku in ne hodite gledat skozi lino! Zakaj v snegu lisica prihaja k hišam, če bo zagledala pri lini kakšno vašo glavico, bo hlastnila po njej in gorje!« Piščeta so obljubila, da bodo mamico ubogala. Ko pa je ta odšla, se. je na dvorišče priplazila lisica in je pred kurnikom zapela: V novem letu dosti zrnja vaša tetka vam želi. Le poglejte skozi lino, ljubi otročički vi! Na lino je skočil mlad, pogumen petelinček in re- kel: »Če je to res naša tetka, nam vendar ne bo niče- sar hudega storila. Pogledati hočem.« »Nikar!« so mu branili bratci in sestrice. On pa je glavico pomolil venkaj in hop! Lisica ga je zagra- bila za vrat in potegnila iz kuriiika. Piščeta so pre-' strašena zavpila. Lisica je s petelinčkom v gobcu pohitela čez dvo- rišče. Toda zagledal jo je pes čuvaj in planil za njo. Zdaj je lisica izpustila petelinčka, da bi laže utekla. čuvaj je skočil k petelinčku, ki je bil živ in cel. Tedaj se je vrnila kokoška in je zastokala: »O, ti moj ubogi sinček!« »Zdaj ni več tvoj!« ji je odvrnil pes. »Rešil sem ga lisici iz gobca, zato je zdaj moj!« »Vrni mi ga!« ga je prosila kokoška. »Zanj dobiš lisico. Poslušaj! Odšla bom spet z doma in lisica se bo vrnila h kurniku. Ti pa lezi na streho kurnika in se tedaj poženi na lisico! Ta naj bo tvoja!« čuvaju je to bilo prav. Petelinček se je vrnil v kurnik, k svoji družinici pod varno streho. Nanjo se je ulegel pes. Kokoška pa je spet odšla in se skrila za vogal bližnje hiše. Kmalu se je lisica spet približala in je s sladkim glasom zapela: V novem letu dosti zrnja stara mama vam želi. Le poglejte skozi lino, ljubi otročički... Tedaj pa — hop! S kurnika se je kakor blisk pes čuvaj pognal na lisico. Z močnimi, ostrimi zobmi je zvitorepko zgrabil za vrat in ji ga pregriznil. V snegu pred kurnikom je obležala krvava, mrtva. Vrnila se je mati kokoška. Zahvalila se je čuvaju. Potem pa je dejala svoji družini: »Ne bo se nam več treba bati lisice. Tako se nam je novo leto res srečno pričelo.« F. R. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 Objavljamo le pisma s polnim naslovom avtorja. Za vse naved- be v pismih odgovar- jajo izključno pisci. SVETUJTE Ml Odločila sem se, da vam pišem. V tedniku prebi. ram, če bi našla razpis za kakšen tečaj, pa ni- mam sreče. Zato vas pro- sim, da mi odpišete, če ^veste za kakšen tečaj, morda kuharski, šiviljski ali nata.karski. Stara sem 16 let in bi se rada vpisala v tečaj. Se enkrat vas prosim, da mi odpišete ali objavite čimprej v Novem tedni- ku. Lep pozdrav HILDA STRAŠEK Pristava — Mestinje NAS PRIPIS: Takoj ti odgovarjamo. Ce se boš želela izučiti za šiviljo ali natakarico, se boš morala pozanimati v kakšni stro- kovni šoli. Naslov celjske šole menda poznaš, če pa želiš biti vešča v kuhanju, pa ti tole povemo: Delav- ska univerza v Celju, Can. karjeva 1 prireja kuhar- ske tečaje, čim je dovolj interesentov. To pomeni, ko se jih prijavi vsaj ka- kih 20. Povedali so nam, da imajo zdaj že 13 pri- javljenili. Ce se boš odlo- čila, jim piši. Menda bodo kuharski tečaj organizira- li že v začetku prihodnje, ga meseca. Ce ga boš us- pešno končala in, če koga iz uredništva povabiš na »diplomsko nalogo« — ni vrag, da ne bi sedli za mizo. Hvala za čestitke in dobre želje. SREČEN KONEC Mnogokrat sem se vpra- šala, kako bi bilo, če bi me nekoč na cesti zadela takšna nesreča, da se ne bi mogla premakniti z mesta. Kaj bi napravili Ijiidje? Odgovor sem do- bila zadnjo nedeljo v ja- nuarju. Z mamico sva se vračali s trga domov. Bi- lo je okrog desetih do- poldne. Na pločniku je stala deklica, se naslanjala na kolo in jokala. Rado- vedni ljudje so jo samo gledali. In nič več. Moja mamica pa jo je vprašala, kaj ji je in zakaj joka. Odgovorila je, da jo boM desna rama in da ne more naprej. Mamica je takoj nagovorila voznika avto- mobila, ki je stal pred semaforjem. Ni okleval, sprejel je deklico v vozi- lo, spra\-il v velik prtljaž- nik pony kolo in odpeljal. Srečen konec, toda kaj bi bilo, če bi bili vsi taki, ki ne bi znali sočustvovati s tovarišem in mu v ne- sreči pomagati? META HOJNIK PREBERITE TUDI TO! Pisma bralcev. Vedno polna, zanimiva tn tudi ak- tualna. Ponavadi zrcalo skrhanih človeških odno- sov. Tu in tam pritožba nad nepraviilnim ravna- njem. Prizadetost. Malo- kdaj pohvala. Vse kaže, da prej primemo za pero in se lotimo pisanja, če smo prizadeti, kot tedaj, ko bi morali nekoga po- hvaliti, če bi se mu morah zahvaliti, ker nam je v nenavadnih okoliščinah fk)- magal, svetoval ali kako drugače prišel na pomoč. Žal pa kažejo ta naša pisma že drugo stran, ki pa je temna in nima nič opraviti s pvošteno človeš- ko moralo. Anonimnost je prva taka stopnica. Zakaj bd se bali pravice, pošte- ne besede? Nepodpisana pisma romajo v koš. Takš- no usodo je doletelo tudi pismo, ki smo ga prejeli pred dnevi. »Lepo po- zdravljeni! Jeza me kolje tn ne vem, kje bi si jo najlaže ohladila. No, jezo misUm, in tako naprej tn potem zgodba o slabi oma- ri, pa namig, da bi rada bila stota potnica v sku- pini naše ženske stotnije, ki jo bomo prihodnji me- sec popeljali na izlet in na koncu še misel o res- ničnih in neresničnih iz Zlateč. In čisto na koncu — nič. Tudi podpisa ne! Zakaj? Je mar splahnel pogum?! Prejšnji teden nam je pisal nekdo s Tinskega. Bil je kritičen. Lotil se je avtobusnega sprevodni- ka. Tudi pKKipisal se je. Vse pa kaže, da si je spo- sodil ime in priimek od nekoga drugega. Vsaj ta- ko sklepamo, ker se je oglasil človek, ki ima s podpisanim isto ime, medtem ko se je s pri- imkom malce poigral. Spet junaštvo!? Kakšno vendar! še slabše od ano- nimnosti. Sicer pa, laž ima kratke noge. Tudi v tem primeru. Vidite, tudi takšna so pisma. Tudi takšna. Ob vsem tem se človek zgro- zi. Mar naj sleherno po- što, ki pride v uredništvo preverimo? Zaradi nekate- rih, ki se skrivajo za ano- nimnostjo ali celo za tu- jim imenom in priim- kom?! Res je, da teh primerov ni veliko. Toda, še tisti, ki so, so odveč. Povsem odveč! Ce se lotimo kritike, bo- dimo pošteni in povejmo, kdo smo. Od kod. Bodi- mo pripravljeni, da sprej- memo tudi odgovor. Tisti, ki ga kritiziramo, ima vso pravico, da se brani, da se tudi opraviči in pove svoje. Toda komu, če se napadalec skrije v ano- nimnost ali za tuje ime? Pisma naših bralcev bo- mo objavljali še naprej. Rubriko bomo zadržali in negovali. V njej pa zlasti čuvali poštenost, odkri- tost! Pomagajte nam! UREDNIŠTVO PARKIRANJE Prosimo, da na javno vprašanje Franja ZU- PANCA iz Celja, ki je ob- javljeno v 3. številki li- sta »NOVI TEDNIK« z dne 22. 1. 1976, objavite naslednji odgovor: Z zadovoljstvom smo prebrali članek Franja ZUPANCA v »NOVEM TE- DNIKU« z dne 22.1.1976. Pisec se je dotaknil res- nično p>erečih problemov, s katerimi se v zadnjem času ukvarjajo, ne samo operativni, temveč tudi drugi organi na področ- ju urejanja prometa, pred vsem na ožjem območju mesta Celje, želeli bi da- ti odgovor in nekaj ugo- tovitev, ne samo piscu, temveč' tudi ostalim ob- čanom, ki si prav tako žele ureditev nakazanih prometnih problemov, ki naj bi se rešili za hitrej- še in bolj organizirano urejanje prometa, pred- vsem pa za varno vožnjo udeležencev v prometu. To je interes tako širše družbene skupnosti, ka- kor tudi slehernega obča- na, katerih vsak bi mo- ral doprinesti svoj delež p)a čeprav le dobroname- ren nasvet, ki prav tako veliko pomeni. Z našim odgovorom mo- ramo priznati, da so na- vedbe v članku ne samo resnične, temveč v določe- ni meri celo še bolj pro- blematične. Eden od posebnih pro- blemov je nepravilno p>ar kiranje in to na celotnem območju mesta. Tako sta- nje traja že dalj časa. Pred dvema letoma smo organizirali za kršitelje nepravilno parkiranih vo- zil odvoz le-teh, na p>odla- gi temeljnega zakona o varnosti cestnega prome- ta. Ta je prenehal veljati kancem leta 1974. Od ta- krat dalje ni bilo več za- konske osnove za take uk. repe. Novi zakon o varnosti cestnega prometa daje v členu 18 ponovno poobla- stilo pooblaščeni uradni osebi, ki imdzoruje pro- met, da odredi odstrani- tev parkiranih vozil, ki pomenijo neposredno ne- varnost ali oviro za pro- met. Po sprejetju zakona je bilo s strani pristojnih organov za varnost m urejanje cestnega, prometa veliko storjenega s tem, da smo občane seznanjali z določili zakona in pred- vsem preventivno delova- li. Ker pa se stanje z Omenjenimi ukrepi ni bi- stveno izboljšalo namera- vamo ponovno organizira- ti odvoz vozil poleg osta- lih represivnih ukrepov. Vozniki bi morali upo- števati tudi določila 16. člena zakona o varnosti cestnega prometa, ki dolo- ča, da mora voznik parki, ranega vozila, v določe- nem času vozilo odstrani, ti. V pripravi je osnutek odloka o ureditvi prome- ta v naseljih občine Ce- lje. S tem odlokom na- meravamo omejiti pro- met v določenih ulicah, v mestu in predvideti nova parkirišča na vpadnicah v mestu, temveč za to koristijo javna prevozna sredstva ali peš. S tem bi doprinesli ne samo varnejšemu odvijanju Pro- meta, temveč tudi k čis- tejšemu okolju, ki p>a ima tudi velik pomen. Osnutek odloka o uredi- tvi prometa bo v kratkem v javni obravnavi. Naša želja je, da bi udeleženci v prometu aktivno sode- lovali v razpravah in s svojimi sugestijami dopri- nesli h kvalitetnejšim re- šitvam. Oddelek za notranje zadeve Prometna služba JANKO DROFENIK Torliice nalnovejših modnih olilik in barv. Velik izbor potovalk, kovčkov in drobne usnjene galanterije. Oddelek USNJENE GALANTERIJE - VELEBLAIOVNICA RADO MURNIK Skozi Vicedomska vrata so prihajali v Ljubljano tr- govci z Gorenjskega in inozemci^ zlasti iz Nemčije. Tu stcozi so prihajali tudi deželni knezi s svojim spremst- vom in potem po črno in rumeno pregmjenem Mesar- s.:em mostu na Stari trg. Navadno pa vicedomski vratar 722 imel dosti opravka. Poleg teh vrat je ostalo vicedom- vLade: deželni glavar, zastopnik plemičev, najvišja oblast za vse kameralne dohodke in pristojbine in višja in- stanca za vse kranjske trge in mesta. Razen visokega ptemstva je na Novem trgu stanovala gospoda deželne vlade: deželni glavar, zastopnik plemičev, najvišja oblast za mesta in trge in kameralno imetje deželnega kneza; vicedom, namestnik deželnega kneza^ nadzornik in za- ščitnik meščanov, deželni uradniki, 'doktorji zdravilstva in prava, tajniki in druga veleučena gospoda. Poleg teh je bilo nekaj obogatelih veletrgovcev, ki pa tu niso imeli prodajaln. Tu in tam je videl vitez Ahac čeme- rikavo bledo glavo skozi okno. »O, zoprne ošabne pleše!« je godrnjal še vedno zlovo- Ijen. »Domišljavi pismouki- m farizerjU Kako more biti človek tak pergamenten peresar! Glej ga, kako bedasto bulji pisun na ulico, kakor bi ga tlačila mora njegove suhoparne učenosti! Ves ljubi dan ti čepi v zatohlim, prežvekuje mrtve črke, pa čečka trakuljaste stavke^ da se vragu gabi. Na konju dirjati čez plan in sekati po sov- ražniku, to je kaj pa pravega moža! Naj vas mačka po- češe, duše papirnate!« Dva pažeta sta vodila muli, ki sta nosili lepo nosil- nico, prevlečeno z usnjem in obito z rumenimi žebljički. Na oglih je bila okrašena s čapljinimi peresi. Okna so zakrivala zelena zagrimala. »Tam notri sedi gotovo kakšna jezična grofinja, ki gre opravljat svoje prijateljice,« si je mislil in se obrnil na levo. Tedaj je stopil iz veže mlad rnož in nekaj trenutkov začudeno gledal debelega plemenitaša. »Gospod vitez Doljanski!« je kriknil radostno. »Kalco sem vesel, da vas zopet enkrat vidim!« »I, kdo pa ste, mladi gospod?« »Me ne poznate? Res ne?« Po obličju in malih brkah mu je prisojal nekaj nad dvajset let. Oblečen je bil mladenič v sivo in zelenopro- gasto obleko. Dolgi črni kodri so se mu usipali izpod temnega bareta^ ki je ob njem na levo ramo nihala dol- ga perjanica, bela ko planinski sneg. Lična zlata veri- žica s ploščatim smaragdom mu je visela na rdeči ka- mižoli, ki je bila po bur§mndski rnodi odprta na prsih in komolcih, da se je videla gubasta fina srajca. Na širokem usnjatem pasu je nosil dolg meč, na jekleni ve- rižici pa bodalo. V strumno zravnani postavi, v bojevi- tem obrazu in pogumno gledajočih oči se je kazal kot rojem poveljnik. Vitez Ahac si ga je ogledal od bareta do »kljunov«, dolgih rjavih čevljev, pa ni vedel, kam z njim. »Ali se ne spominjate več pažeta Marka?« se je nas- mehnil mladi plemenitaš. »Marka^ ki vam je tako rad nagajal!« »Marko, ti?« se je veselo začudil vitez Ahac. »Ti tu- kaj, baron Gradnikar?« Ogledal si ga je še enkrat. Markov obraz ni imel čisto nič več one mlade dekliške mehkobe; kazal je moško odločnosti mladostno samozavest, mladostni ponos, v očeh pa se mu je jela pobliskavati vorednost, kakor nekdaj. . »Zelo me ■veseli, da te vidim po tolikih letih,« se je radoval vitez Ahac in mu krepko stisnil roko. »Kam si namenjen?« »V deželno hišo.« »E, saj se ti ne mudi tako hudo! Spremi me malo, da se kaj pomeniva! Ze dolgo nisem videl zalega w.la- deniča. Vidiš, ljubi moj baron.« »Prosim, recite mi le kar Marko! Kar po stari navadi! Jaz pa vas bom imenoval ujca, če vam ni proti dlaki.« »Kakor hočeš,« je odvrnil vitez Ahac in jasno veselje se mu je smejalo iz oči. »Vidiš, Marko, tak fant sem bil jaz v tvojih letih. Lepo suh pa žilav sem bil in vitek in lahek, da me je bilo veselje gledati. Tehtal sem komaj toliko kolikor sit lovski pes. Presneto sem bil res čeden fant! O, kje so tisti zlati časi! Mladost, mladost! Dan- danes je le malo takih mladeničev. Ni jih vredno po- gledati, dandanašnje mevže in pokveke!' O, kako veseli smo bili včasih; zdaj pa je vse drugače. Toda ti si še junak pravega starega kova. Rad bi te videl na iskrem konju, rad bi te videl udrihajočega po Turkih.« »Ta želja, se vam utegne izpolniti v kratkem, dragi ujec Ahac. Saj zdaj tako ne morem iz Ljubljane domov na Dolenjsko.« »Kaj pa te je privedlo sem?« »Umrl mi je moj dragi stric Erazem^ Erazem Gradni- kar. v svoji oporoki je volil vse meni, siroti. Zapustil mi je pa tudi pravdo s sosedo Efraniko baronico Leuen- bergovo. In zato sem moral v Ljubljano.« »No^ čestitam ti. Marko, obenem pa ti izražam svoje sožalje. Kaj hočemo slabotni zemljani proti silni dekli božji!« »Kaj pa kaj Blagajevi?« je vprašal mladi baron Gradnikar, ko sta šla počasi dalje po Gosposki ulici pro- ti Nemškim vratom. »Svak Ladislav in sestra Mila živita na dolenjem Hr- vaškem na Kamengradu v Sanskem dolu. odkar pogre- šata edinko Ahjano, nista bila niti enkrat več na Kranj- skem. Obiskal sem ju večkrat, pa sem bil vselej vesel, kadar sem mogel zopet odriniti. On se ne zanima za nič. Samo lovi. če bo tako onegavil dalje, ob Uni in Sani, ob Kolpi in Korani ne bo nebenega jelena, nobenega ■ merjasca več. Po cele dni ne zim nobene, ne črne ne bele. Ona pa moli. Žalostno, žalostno. . .« »Ni prav nobenega sledu o mali kontesi?« Vitez Ahac je molče odkimal in mrko gledal v stran. »Ali mi je žal uboge deklice, ujec! Bila je tako pri- jazna in dobra. Kolikokrat je prosila zame, razposaje- nega kajona, kadar sem skuhal kaj »novega«, še vedno je vidim pred seboj tako, kakor sem jo videl poslednji- krat pred onim turnirjem. In še mi zveni v ušesih njen glasek. Bilo je spodaj o grajski veži. Grofinja jo je poljubila in Alijanica se je poslovila: »Zbogom, mamica, zbogom!«. Kolikokrat sem se spomnil tega prizora!<(- »Ne upam več, da bi jo še kdaj videl na tem svetu,« je dajal vitez Ahac. »Ali moja sestra Mila, ona upa še vedno! Kako se ji bliskajo solzne oči, kadar pravi: Na- menjena mi je še velika sreča, napoči mi prelep^ vesel dan, najlepši dan, ki ga more doživeti človek. št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 rešitev iz 2. številke KRIŽANKA Vodoravno: Sveti Štefan, Li, USA, -n-, Na, -a-, prt, siarod, bala, roke, -a-, osa, monokel, Kant, vest,. j-„ -r-, Jaki, Tone, vratina, rov, -n-, valj. Lana, omara, pet, -n-, SA, -k-,ura, VK, tovamarica. IZl»<)LNJEVANKA 1. Kidrič, 2. Sotlar, 3. rebrce, 4. Calais, 5. Nikelj, 6. kurent. SELEN, KO- BALT, ITRIJ. POSETNICA San Marino rešitev iz 3. številke >1ALA KRIŽANKA VODORAVNO: smirek, Renata, krt, nj, ELAN, Bari, Rn, sto, skakač, Tatari. Neka velika nemška filmska družba je pova- bila znanega avstrijske- ga pisatelja Štefana Zmeiga k predvajanju najnovejšega filma. »Film mi je zelo všeč,« je izjavil Ziveig. »Kdo pa je 7iapisal sce- narij?« »Vi,« je odgovoril re- žiser, »film je narejen po vašem romanu.« Pisatelj se je začudil. »Tega ne hi nikoli uganil. Toda v filmu sem našel imenitne mo- tive za roman. Jih smem uporabiti?« »Lahko, samo pod pogojem, da dobimo pravico do snemanja,« je resno odgovoril reži- ser. • • • De Flers je bil priča dvema komikoma, ki sta že pred poroko ne- kaj let živela skupaj. Ko so šli z matičnega urada, je de Flers rekel nekemu povabljencu: »Ker gre za komika, ni čudno, da sta imela pred predstavo skuš- nje!« • • • »Dragi Feydeau,« je dejal mlad pisatelj, ko je srečal avtorja na ce- sti. »že več tednov vas iščem. Ze dolgo nosim v glavi sijajno misel, ki bi vam jo rad povedal. »Gotovo ji je strašno dolgčas!« je takoj pri- pomnil Feydeau. • • • Italijanskega glasbeni ka in pisatelja Arriga Boita je nekega večera obiskal v gledališču do- mišljav in neumen mla- denič ter mu dejal: »Mojster, vaš občudo- valec sem in bi rad vaš podpis, že ves mesec vsak dan prihajam k vam, a me hišnica ni ni- koli spustila v hišo.« Boito je hladno odgo- voril: »Prav, da ste mi pove- dali. Dal ji bom nagra- do.« • • • Filmski komik Fer- nand Contandin — Fer- nandel se je odločil, da bo postal vegetarijanec. Kmalu zatem ga je vi- dela znanka, ko se je mastil z zrezkom »Za božjo voljo, Fer- nandel, saj ste pred ne- kaj dnevi rekli, da ste vegetarijanec!« »Res je, a danes je to- rek in ob torkih se mi postimo.« 0 9 9 Clemenceau, francoski politik z vzdevkom »Ti- ger«, je zelo sovražil prilizovanje. Govoreč o nekemu lizunu, je dejal: »To je neznosen člo- vek. Pomislite, vsak njegov stavek je sestav- ljen iz osebka, povedka in — poklona.« • • • Guglielmo Zorzi, pisa- telj komedij in filmskih scenarijev, je srečal pri- jatelja, trdovratnega samca »No, se še vedno upi- raš misli na poroko?« je vprašal. »Ne, to sploh ni res,« je odvrnil prijatelj, »če bi našel lepo, inteligent- no, varčno in razumeva- joča ženo, bi se takoj poročil« »Dragi moj, saj ven- dar veš, da v Italiji ni dovoljeno mnogožen- stvo.« izmm Spozntinja so kot budilke, ki nas bude prepo- zno. Puste nam le kesanje. Srce je krivo za vse, kar so zagrešili možgani. Ljubezen je šah oči in možganov. Najhujši moralisti so upokojeni grešniki. Pri dobrem zobobolu se naglo znebiš vseh skrbi. FRANC KOLAR ■ 70 LET še dosti zdravili in srečnih let! V imenu vseh, ki ga po- znajo in spoštujejo, v ime- nu vseh nekdanjih učencev v osnovnih ali vajeniških šo- lah po Savinjski dolini in v Celju. In tudi v imenu ured- ništva! Franc Kolar, upokojeni šol- ski upravitelj je te dni pra- znoval svoj sedemdeseti živ- ljenjski jubilej. Pred vojno je pretežno slu- žboval v Gornji Savinjski do- lini, po vojni pa v Braslov- čah. Ni bil samo zvesti uči- telj in mentor mladim zno- traj šolskih zidov, s polnim zanosom se je vselej in pov- sod vključeval tudi kulturno prosvetno, gospodarsko, še posebej pa v sadjarsko do- gajanje. Vodil je podružnice takratnega Sadjarsko-vrtnar- skega društva, organiziral te- čaje in praktične demonstra- cije, ustanavljal šolske in društvene drevesnice. In še več. V Braslovčah je bil tudi organizacijski vodja pomem- bne povojne akcije za zgra- ditev ceste na Dobrovlje, Mnogi so tedaj rekli, da bi jo morali imenovati Parti- zanska Kolarjeva cesta na Dobrovlje. Zdaj živi na Polulah. V ne- posredni bližini šole. Tu živi za svoj teren pa tudi za vrt okoli lepega doma, za vrt, ki je z nasadom sadnega drevja spodbuden primer na mimoidoče in sosede. Sad- jarji in vrtičkarji so ponos- ni, ker imajo v soseščini te- ga vzornega strokovnjaka, ki je pripravljen vsak čas po- magati z nasvetom in delom. Franca Kolar j a dobro po- znajo celjski hortikultumiki, dobro pa tudi tisti obrtni delavci in mojstri ter drugi strokovnjaki, ki jih je v vajeniški šoli Borisa Kidriča uvajal na pot obrtnega ra- čunstva. T* - Staša Gorenšek MODNI DIH IZ ZAHODA Velika moda letošnje pomladi so mladostno obli- kovani del oblačil: brezrokavniki, jopice in jope, ki so resnična novost v modi. Sešiti iz enobarvnih tkanin so znotraj podloženi z vzorčastim blagom, iz katerega so tudi vse obrobe: na vratnem izrezu, ob rokavnem izrezu, po dolžini in na spodnjem robu. Ali obratno: da je zunatiji del vzorčast in podloga z obrobami eno- barvna. To pa še ni vse. Kratki brezrokavniki in blu- zoni so prešiti z ožje postavljenimi šivi, tako da spomi- njajo na prešite odeje oziroma halje. Ker so tudi kroji modna, novost, ki pa se bodo posebno med mladimi gotovo hitro priljubila. Kimono kroji, visoki ovratniki in zapenjanje ob strani so značilnosti vzhodnega, kitajskega sloga, ki je trenutno vodilen v svetu mode. in to je še en razlog več, da so ta oblačila modna in nova. PRAZNIK NA ESC Slovenski kulturni praznik so lepo počastili tudi na eJro- nomskem šolskem centru v Celju. Za spored so poski-beli nekateri dijaki prvih letmkov, tretjega turističnega razreda ter dijaški pevski zbor z obema mentorjema. Proslava je bila namenjena našim najmlajšim, to je dijakom prvih letnikov, ki so z aplavzom potrdili, da jim je bila všeč. Dijaki ostalih letnikov pa so se odpeljali v ijubljansko Opero in tako na nekoliko dmgačen način popestrili kul- turni praznik. V. JELOVŠEK ZQupn0 rak, raka, raku . . . Star sem 16 let in imam problem. Pred nekaj časa sem prebiral o raku na penisu, mislim, da sem po- dobne znake opazil tudi pri sebi. Kajti na spodnjem koncu glavica? imam obroček, ki je rdečkaste barve in tudi izstopa iz površine glavice. Ta me seveda še ne boli, a bi rad to čimprej odpravil. Prebral sem tudi, da če se raka pravočasno opazi, da se da še itaj ukre- niti, zato prosim za hitri odgovor. Kje v Celju bi do- bil zdravnika in ali se moram najprej javiti na šolski polikliniki? ^lisiim, da velja odgovor Tinelu tudi za tebe, dragi Jože. Jaz osebno v »tvojega raka« ne verjamem, mi slim pa, da je najbolje, da se oglasiš pri zdravniku ker se boš le na ta način otrese! strahu. Ta r>dgovor velja tudi vsem tistim, ki imajo podobne »rakaste« probleme, zato na to temo ne bi rada več odgovarjala ali naj mu pomagam? Sošolca imam. Poznala sva se že iz srednje šole in moram reči, da je že takrat čutil neko naklonjenost do mene. Pa se nisva nikoli zbližala. Po končani sred nji šoli sva odšla vsak na svojo fakulteto. V jeseni se je po treh letih sošolec vpisal na mojo, potem, ko je dve že »predelal«. Zdaj se srečujeva več krat. Od začetka je hodil redno na predavanja, pK)tem ga ni bilo dalj časa. Njegov prijatelj nam je pojasnil da pije. Ko sva se zadnjič videla, sem ga v okajenem sta nju videla. Mahal je s steklenico pod pazduho in smr delo mu je iz ust. »Kam, Miha,« sem dejala, »kje ho diš, da te nič več ne vidimo?« »Takšna si kot moj foter, ki mi poje vsak dan levite, ker nič ne študiram, zato raje ne grem dam,« mi je odgovoril. Ko sem odhajala je gledal za mano in nekakšno prošnjo sem začutila v tem pogledu. Zasmilil se mi je, rada bi mu poma gala in če povem čisto po resnici, mi je Miha všeč Škoda ga je, si mislim in kako drugačen bi lahko bil' Ali se lahko vmešam v življenje drugega, vas vpra šam, ali naj grem mimo In takšne stvari samo regi striram? MINK-^ Draga .Minka, tvoje pismo sem močno skrajšala čeprav je bilo napisano celo malce literarno. Iz njega pa se čuti razmišljanje, ki kaže za tvoja leta določe no zrelost. Zato si najbrž tudi zastavila vprašanje, ki jt dokaj realno, čeprav se ne moreš izogniti samaritanski želji, ki jo nosiš v sebi. Morda mi bo uspelo spreobr niti človeka, morda bom toliko močna, da se bo fant navezal name in postal drugačen? Saj ti, draga Minka ne mislim razblinjati, povem pa ti, da le malokateri uspe. Ne rečem, da ne za nekaj časa, potem pa isti človek že najde kakšno težavo, da se ga ga lahko spet »nacuka«. Za tako opravičilo se skrijejo vsi, ki so taki slabiči, da se ne morejo obvladati. Pomoč dekleta jhn trenutno res prav pride, vprašanje pa je, če se te po moči trajno sploh želijo. Ko sem takole na splošno označila vse tiste, ki bc znajdejo v težavah in iščejo izhod v alkoholu, sem bila morda do tvojega sošolca krivična. \ če sedla iz fakul- tete na fakulteto, ni najboljši znak. Vredno se je po truditi, samo zelo razumno, da ne boš preveč razoča- rana, če ti ne bo uspelo. Sicer pa, iz tineva v dan se kalimo in ena izkušnja več, ti tudi ne bo škodila. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame * in prababice Neže Fijavž roj. 1889 se iskreno zahvaljujemo vsem dežurnim zdravni- kom, ki so jim z obiski na domu .a j šah trpljenje in dežurnemu zdravniku dr. Komadina RadisQavu, sestri Polak Danici na internem oddelku v celjski bolnici. Najlepše se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih nudili pomoč, daa ovali vence in cvetje v mamino slovo, ki ste se z besedo, pesmijo ali nemim sožailjem i)oslovili od njih na domu in na pokopališču v Frankolovem. Žalujoči: sinova Ignac in Jože ter hčerki Juljana in Terezija z družinama 16. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 KATEGORIZIRANI ŠPORTNIKI Zbor delegatov za tekinovalni šport pri Zveai telesno kulturnih organizacij Slovenije je pripravil in izdal spi- sek kategoriziranih športnikov Slovenije za letošnue leto. V Sloveniji je kategoriziranih 375 športnikov, od tega iz celjske občine 18! še enkrat poglejmo, kdo so to: Zaslužni športniki: BRANKO LESKOVŠBiv, MK EMO Celje, letalsko modelarstvo. Mednarodni razred: VLADO BOJOVIČ, ŽRK Celje (olimpijski kandidat) in Zdravko Pečar, AD Kladivar. Zvezni razred: BRANKO VIVOD, DANICA URAN- KAR, MARKO in DUŠAN PREZBL.J, MIČO MIJAC in NUMAN UKIC, vsi AD Kladivar, MAGDA URH, EVA LUDVIG in JANJA MARINC, vse članice KK Celje ter STANKO FARTELJ, AK Oedje (letalsko modelarstvo). Perspektivni razred: BORIS ČOP, ALIJANA KOVAČ, ROK in FRANCI KOPITAR, vsi AD Kladivar, SLAVKO IVEZIČ, 2RK Celje in EDVARD PLANINC, Celjski ša- hovski klub. To je sicer lep spisek celjskih športnikov, ki pa bo verjetno že vsaj s prihodnjim letom doživel nekatere bistvene korekture, ki bi bile lahko prisotne tudi že letos. Ne da bi ugovarjal zboru delegatov za tekmoval- na šport pri ZTKOS mislimo, da bi lahko v smislu na- daljivjega razvoja telesne kulture tako v ožjem kot v širšem pomenu morali nekatere iapustati in dodati nove, sveže. Upamo, da ne bomo preveč zlobni če zapišemo, da pač priznanja dobivajo bolj tisti, ki so že veliko dali in od njih kaj več dosti ne moremo priča- kovati, kot pa tisti, ki šele prihaijajo. Bodimo kon- kretni: kje so mladi košarkarji (3elja (košarka je v prvi prioriteti!), nekateri rokometaši (ali ni Anderluh kljub petnajstim letom tn vsem dokazom perspektiven?, da omenimo samo njega), smučarji (kaj je z Jezemiko- vo) itd. Sicer pa pravijo, da motiti se je človeško. Raz- mišljajmo! T. VRABL Franc Pešec, triintndesetletni celjski železničar s ki prometni referent, je novi državni železničarski prvak in prvak v brzopoteznem šahu. Torej dvojni uspeh za mladega in nadarejnega šahistai z Celja. To je uspeh celotnega kolektiva, ki ima vedno razumevanje za šah. To je uspeh celotnega Celja, (foto: T. TAVČAR). IZUEDNI OBČNI ZBOR Na izrednem občnem zbo- ru so se zbrali člani KK »Hmezad« iz Žalca. Poleg čla- nov in ljubiteljev tega špor- ta, so se zbora udeležili tu- di predsednik KZS Lovro Šefman, predsednik tekmo- valne komisije KZS Stojan Tršar, predsednik Kegljaške podzveze Celje Vili Truglas, predsednik Občinskega sveta ZSS Veno Satler ter pred- sednik in sekreta.r TKS Ža- lec Rudi Veligovšek ter Adi Vidmajer. Po uvodnem govoru pred- sednika kluba Staneta čeho- vina, ki je podal informacij-o o vzrokih, ki so nastali ob zaključku lanske sezone pri določanju desetega člana slo- venske moške kegljaške lige, se je razvila razprava, v ka- teri so prisotni izrazili pred- vsem nezadovoljstvo nad rav- nanjem KZS ob reševanju pritožb posameznih klubov, Posledica tega je, da v le, tošnji ligi nastopa en član manj, ker pritožba KK Je. senice, ki se je pritožil na KZJ, še ni rešena, in to po nekaj mesecih. Precej kritič- nih pripomb je bilo tudi iz. rečenih na račun nedosled- nosti pri izvrševanju sklepov. Tako je bilo na primer pri obnavljanju stez. Posamezna klubi so namreč upoštevali sklep KZS, da se morajo kegljišča obnoviti, medtem ko dva kluba tega nista sto- rila, kar ima za posledico pri njih boljše rezultate. Ob zaključku so bili spre. jeti številni sklepi, med dru- gim tuidi ta, da bo KK Hme- zad še nadalje čakal na do- končno rešitev pritožbe KK Jesenic pri ZKJ in KZS. T. TAVČAR Napovedi trenerja Jožeta Trebušaka so se do sedaj po- polnoma izpolnile. Pred no- vim letom je povedal: »Do konca prvenstva moramo vse svoje nasprotnike premagati. Samo tako lahko resno po- mislimo na uspeh v kvalifi- kacijah za I. zvezno ligo.« Celjski hokejisti, ki zadnje ča,se igrajo kar na tekočem traku, so med tednom igrali v Sisku pro.ti INI in v sla- bih pogojih za igro proti močnim domačinom zmagali 6:0. V soboto pa so v Ljub- ljani igrali še predzadnjo tek- mo rednega prvenstva proti Tivoliju. Tudi tu se niso zmedli in so gladko zmagali 7:4. čaka jih torej samo še zadnje srečanje proti Trigla- vu, ki bo v p>etek ob 17.30 v Celju. Potem pa sledita dve težki kvalifikacijski tekmi proti zmagovalcu južne lige. Ti bosta na sporedu 18. fe- bruarja v Celju tn 22. v go- steh. In ravno za ti dve tek- mi so celjski hokejisti v teh dneh še bolj okrepili trenin- ge. Nasprotniki iz jiižne lige so neznani. Dejansko so ka- kovostno precej slabši, toda svojo tehnično pomanjklji- vost nadomestijo z ostro igro. Tu pa je uganka. Zna- no je, da je tudi boljše mo- štvo, kot je Celje, izgubljalo točke v Beogradu ali Subo- tioi. Zato je naloga celjskih hokejistov te dni izredno tež- ka. Celjana nastopajo tudi v po-' kalnem tekmovanju. Mimo tega bodo igrali tudi prija- teljsko tekmo proti Olimpiji in drugim moštvom. Takšen razpored tekem je samo pri- prava za končni cilj, uvrsti- tev med najboljše v prvo z\'ezno ligo. V zadnjih dveh srečanjih so zadetke za Celje dosegli — v Sisku Lesjak in Zorko po 2 ter Pilipovič in Bojan Kerkoš ter v Ljubljani Vr- tovšek 2 ter Motoh, Bratec, Filipovič, Zorko in Bojan Kerkoš. J. KUZMA PEŠEC DRŽAVNI PRVAK Sest dni so se najboljši ša- histi železničarji Jugoslavije Celju borili za naslov dr- žavnega prvaka. Prvenstvo je oilo izredno zanimivo in ize- načeno. Bort>e za naslov pr- vaka in prvih šest mest, ki zagotavljajo vizo za udelež- bo na olimpiadi šahistov že- lezničarjev v Londonu, so bi- le ogorčene in neizprosne do konca. Celjski predstavnik Franc Pešec je uspel! Kljub nekoli- ko slabšemu začetku je v čudovitem finišu, zmagal je štirikrat zapored, osvojil na- slov prvaka z 8,5 točke pred -nanimi šahisti Slovenije in Hrvatske. Mimo naslova v prvenstvu je osvojil tudi na- slov v brzopoteznem prven- scvu in tako postal dvakratni prvak. Naš cilj je, da vam t.okrat predstavimo novega prvaka med šahisti železni- čarji, drugače tudi izvrstnega sahista ŠK Celje. ":^ranc Pešec bo 8. marca siar 33 let. S šahom se je začel ukvarjati že leta 1955. Tri leta pozneje je že nasto- pil med mladinci. Bil je član odlične mladinske ekipe iz Olja, leta 1960 pa je osvojil tudi naslov mladinskega pr- vaka Slovenije. Tudi takrat se je igralo po švicarskem sistemu, tako kot sedaj v Ce- lju in tudi takrat je v fi- nišu pokazal največ. Sam pravi, da mu današnji uspeh pomeni največ. Kot prometni referent se lahko sedaj bolj posveti šahu. Prej je enajst let služboval kot vlakovni odpravnik in tumusi dela, nočna služba ter vse ostalo nočna služba ter vse ostalo, kar spremlja to zahtevno službo. So ga ovirali pri na- črtnem študiju šaha. Do sedaj je že šestkrat so- deloval na državnem prven- stvu. Vedno je bil med bolj- šimi. Toda tokrat je le prvič zmagal. Leta 1968 je bil v Sarajevu drugi, 1970 na Po. horju in 72 v Ohridu tretji, 1969 v Vrnjački banji in 1971 v Lovranu pa četrti. Do se- daj je bil že dvakrat v i^e- prezentanci — 1968 in 1972 leta. Tokrat bo tretjič med najboljšimi. Tekmoval bo na drugi plošči takoj za mednarodnim mojstrom Zvonkom Meštrovičem. O na- stopu v Londonu pa je po- vedal: »Srečen sem, da sem osvo- jil dva naslova. Bilo je težko. Toda sedaj imam pogoje za mirno delo in primeren čas za šah. V Londonu bomo imeli mjmočnejše nasprotni, ke v državnih vrstih vzhod- nih dežel. Od tam pridejo znani šahisti. Sami velemoj- stri in mednarodni mojstri. Toda kljub temu upam, da se bomo uvrstili med naj- boljšo peterko.« In že je odšel domov z dvema lepima pjokaloma. Upamo, da ne zadnjima, kaj- ti celjski šah pričakuje od Franca Pešca tudi prodor med najboljše sloven.ske ša- histe. Po moči je Franc Pe- šec vsekakor »vreden« naziva mojstrskega kandidata, ka- terega bi lahko osvojil na celjskem državnem prven- stvu, toda zaradi udeležbe enega tretjekategomika mu to zaenkrat še ni uspelo. J. KUZm kratko veselje na snegu Po prvih poročilih je po- daljšane počitnice izkoristilo večje število osnovnih in sred- njih šol za smučarsko razved- rilo na snegu. Tudi drsališče v Mestnem parku je bilo v teh dneh nabito polno pio- nirjev in mladine ob rekrea- cijskem drsanju. Posebno pri- znanje pa velja izreči vod- stvom tistih osnovnih šol, ki so se kljub težkim snežnim razmeram odločili za izvedbo smučarskih tečajev z učenci petih razredov. Tako smo sre- čali na Golovcu in Ravni go- ri učence osmih i>etih razre- dov iz Hudinje, I. osnovne in Polul, nad 240 po številu, ki so pod vodstvom smučar- sKih vaditeljev premagovali smuk naravnost in poševno, plug, plužne zavoje in druge like iz osnovne šole smuča- nja. S poukom smučanja so pričeli tudi v Rogaški Slati- ni, Šmarju, Slivnici, na Vran- skem, medtem ko je 40 učen- cev iz Laškega imelo smu- čarski pouk oelo oa Lisci. Verjetno je nenadna odjuga onemogočila izvedbo načrto- vanih tečajev v celoti, upaj- mo pa, da bo v februarju padlo še kaj snega, da bd lah- ko v smučarski pouk zajeli nekaj tisoč otrok. Srednje šo- le so se odločile za izvedbo zimskih športnih dnevov, kjer so v smučanju, drsanju in po- hodih v zimsko naravo pre- živeli vsaj en dan ob šport- ni rekreaciji. Tako pobuda republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje le ni bila povsem brez haska. K. JUG vzgoja novih vodnikov Na skupščini Partizana Ga- ber je smo med drugim zvede- li, da je društvo pod vod- stvom Cirila Trebičnika iz- vedlo tečaj za društvene vod- nike in vodnice. Izpite je us- pešno opravilo 15 tečajnikov: Bronja Coklič, Branka Maro- šek, Mateja Kolenc, Igor Ko- lenc, Miljana Miloševič, Ida Stopar, Bojan Ručigaj, Tatja- na Korpič, Vlado Perovič, Mir. jana Valentič, Bojan Korošec, Jasna Mirnik, Tomo Hart- man, Petra Kaučič in Mojca Turnšek. Vsi imenovani so že vključeni kot pomočniki pri vadbi društvenih oddel- kov izkušenim vodnikom. Takšna skrb za pridobitev novih mladih strokovnih kad- rov je vredna vsega prizna- nja in posnemanja tudi v drugih društvih. Za vzorno delo v društvu so prejeli priznanja oddelki pi- onirk, pionirjev ter starejših članic, sekcija za hokej na travi, plaketi pa neumorni gospodar Ciril Trebičnik ter referent za hokej na travi Rudi Rovan. Ob razveseljivih rezultatih društvenega delovanja in sprejetju obsežnega progra- ma dela za letošnje leto so skupščini izrekli priznanje se- kretar Partizana Slovenije Mile Ogrin, predstavnica ob- činske konference SZDL So- nja (3cvirk, predsednik gim- nastičnega centra Zivko Beš- kovnik in predsednik občin- ske plesne zveze Lojze Bo- rinc. V novem mandatnem obdobju bo upravni odbor ponovno vodil Konrad Kon- čan. K. JUG umetnostno drsanje: napredek Na republiškem prvenst- vu v umetnostnem drsa- nju za mladince, mladin- ke, člane tn članice, ki je bilo v soboto v Celju v odlični organizaciji HDK Celje, so se dobro uvelja- vili mladi Celjani in Ce- Ijanke. Nini Kavčič je po- novil uspeh iz lanskega le- ta in ponovno osvojil na- slov republiškega prvaka med mladinci. Pri mladin- kah, kjer je bilo največje število nastopajočih, je Ce- Ijanka Mateja Ručigaj ne- srečno izgubila naslov pr- vakinje, pa čeprav je zbra- la največje število točk. Sodniki so se z mestnimi števili odločili za prednost ševljevi iz Ljubljane, češ, da je Celjanka imela v prostem drsanju premalo težavnih likov. Tudi 2. me- sto je za Ručigajevo izre- den uspeh, pa čeprav je imela zmago že pravza- prav v svojih rokah. Od- lično se je uvrstila v tej skupini tudi Jolanda Sa- vernik s četrtim ter Nika Blagotinšek z osmim me- stom. Pri članicah je kot edina Celjanka nastopila Mateja Jakop, ki Je ob odličnih Ljubljančankah bila četrta. Na prvenstvu je nastopilo 31 tekmoval- cev iz Ljubljane, Jesenic in Celja. Celjskim drsalnim (delavcem je služilo pn^en- stvo kot generalka pred bližnjim državnim prven- stvom, ki bo čez 14 dni v našem mestu. ZeleM bi si le, da bi vsaj ob držav- nem prvenstvu bilo na tri- bunah kaj več ljubiteljev tega šp>orta, kot jih je bi- lo tokrat. K. JUG VSE STEZE PROTI DUNAJU Najboljše kegljavke Magda Urh, Janja Marine in Tanja Gobec so v soboto in nede- ljo skupaj s predstavnikom Hmezada iz Žalca Ludvikom Kačičem ponovno nastopile na kvalifikacijskih tekmah za vstop v državno vrsto, ki bo maja nastopila na Dunaju na svetovnem prvenstvu. Za sedaj lahko trdimo, da gre še vse nekako po načrtu. Magda Urh je potrdila for- mo in bila v Varaždinu peta z 827 kegl ji, Marinčeva šesta z 819. in Gobčeva deveta z 818. Skupno pa je stanje po šestih napornih in psihično težkih srečanjih naslednje: 4. Urh 2483, 8. Marine 2443 in 10. Gobec 2436. Minimalne razlike za pridobitev vLze za na Dunaj! Ludvik Kačič je bil po pr- vih dveh nastopih odličen če- trti! Sedaj je mnogo slabši. V Varaždinu je bil komaj trinajsti (1721 kegljev), sku. paj pa je na 11. mestu. Vse še ni izgubljeno, toda v zad- njih dveh nastopih 21. in 22. februarja bo i>otrebno poka- zati mnogo več. KAJUHOV POKAL Komisija za šport in rekre- acijo pri OK ZSMS Velenje je tudi letos organizator športnih tekmovanj v vseh (X) ZSMS v Velenjski obči- ni. Tekmovanja v šahu, pla- vanju, streljanju, namiznem tenisu, atletiki in malem no- gometu so se začela v sobo- to, 7. februarja, končana pa bodo predvidoma do meseca mladosti, ko bodo p>odeljeni pokali in priznanja. Tekmovanja so tradicional- na in pomenijo veliko osveži- tev športne aktivnosti na področju celotne Občinske konference, saj zajema vse osnovne organizacije v kra- jevnih skupnostih, TOZD ter na osnovnih in srednjih šo- lah. J. M. št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 ALPINISTIČNI KOTIČEK ZIMA IN OPREMA Vedno več je planincev, ki se odločajo za vzpon tvidd v ziinsldih mesecih, v času, ki je bdil do ne- davna rezerviran izključno za alpiniste. Vse bi bilo v redu, če bi td Ijoidje uporabljali vso potrebno zimsko opremo pravilno iin znali preživeti nepri- čakovane vremenske in snežne spremembe, kjer- koli jih presenetijo. Analize zimskih nesreč pokažejo, da so planancd ponavadi opremljeni celo z najnovejšim uvoženim tehnečnim materialom, ne poznajo pa osnovih pravil pri uporabi derez, cepina, da o varovanju z vrvjo in bivakiranju sploh ne govorim. I*rva zapoved za vse naj bo: ne hodi po- zimi v področja, ki jih poleti nisi dodobra spo- znal. Markacije in klini so pod snegom, orientira- nje je možno samo po spominu. V megli izkuše- nim pomaga čut za ooen- tacijo, instinkt, začetni- kom pa — bog poma.gaj. Slaba tolažba, če vemo, da v bližini ni ljudi, ki bi pokazali pot in da v megli ponavadi vleče vsak na svojo stran in po ne- kaj urah napornega tava- nja najde lastne stopinje. V takem primeru bi po- novno iskanje za utrujene pomenilo veliko tveganje, popoiLno izčrpanje moči, podhladitev in malodušje, kar je največji sovražnik izgubljenih v snegu. Najprej nasvet za tak primer: poiskati pred pla- zo\d varno mesto in ure- dati zavetje v snegn. Delo vodi tisti, ki je psihično še najtrdnejši in prisili k sodelovanju z lepim ali grdim vsakogar. Različne načine bivakov v snegu kažejo slike. Prisilita je treba vse, da uporabijo rezervno obleko ter zauži- jejo hrano in pijačo, tudd če kdo trdi, da ni ne la- čen, ne žejen. Zaradi utru- jenostd so naravni občut- ki zmanjšani aU jih sploh ni, ker je na prvem mestu zaspanost in brezbrižnost. Da mora bita v nahrbtni- ku pozimi vsega dovolj tu- di za rezervo, se razume samo po sebi. V zasilnih snežnih bivakih lahko pre- živimo brez posledic že ob samd sveči in zadostni hrani več kot eno noč. Megla in »črni dan« i>o- navadi v naših gorah ne traja dolgo in že nasled- nje jutro lahko iz naše luknje zagledamo kočo ali pravo pot tik pred seboj. CIC 1. luknja v snežni strmini, 2. zavetje s pomočjo smuči, palic in šotorske.ga krila, 3. zavetje na ravnem iz snega in šotorskega krila ali pelerine, 4. zavetje v snežnem zametu, 5. rov v snegu, zaprt s pelerino ali kepami snega. DIJAŠKI DOMOVI CELJE TOZD Kajuhov dijaški dom Vodnikova 10 a 63000 Celje objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto snažilke POGOJI: — nekvalificirana de- lavka z izkušnjami na ustreznem delovnem mestu — delo se bo oprav- ljalo V popoldanskem času Kandidatke naj poš- ljejo pismene vloge> z življenjepisom v 15 dneh po objavi na gornji naslov. KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH PSOV Prvi pobudniki za ustano- vitev kluiba za vzrejo služ- benih in športnih psov v Ce- lju so bili Ivan Deželak, Kri- stina Domanjko, Anton Er- javec, Rudolf Fajgelj, Franc Jakše, Zvonimira Jošt, Jakob Novak, Rudi Sotelšek, Franc Strupi tn Adolf Zupančič. Leta 1954 je bil izbran pri- pravljalni odbor za ustano- vitev kluba. Predsedoval mu je Jakob Novak, tajnik je bil Franc Jakše. Rudolf Faj- gelj pa je bil zadolžen za se- stavo osnutka pravil in da seznani pristojne organe o nameravani ustanovitvi klu- ba. Pri zbiranju članov so sodelovali vsi pobudniki za ustanovitev kluba. Kluib je začel delati 1955. leta. Sprva je imel 25 članov. Klub ni imel svojih prosto- rov za vaje. Tudi pisarne ne. Seveda pa je bilo nerešenih še več drugih vprašanj. Na drugem občnem zboru je bil za predsednika izvo- ljen Vekoslav Tanko, za pod- predsednika Ivan Zemljič, za blagajnika Rudolf Rojnik, v nadzorni odbor pa Rudolf Fajgelj. Tedaj se je povečalo število klubskih članov. To je bilo izredno delavno ob- dobje tn klub je bil ocenjen kot najboljši v republiškem in zveznem merilu. Pripra- vil je veliko nastopov doma in s svojimi člani sodeloval na prireditvah v drugih kra- jih in mestih Slovenije in države. Svoj največji vzpon je klub dosegel po 1957. letu, ko sta ga kot predsednika vodila Vekoslav Tanko in Ivan Zem- ljič. Prvi štiri tn drugi dva- najst let. V tem času je bilo urejeno vežbališče, nabavlje- ni rekviziti in drug potreben inventar. Urejeno je bilo tudi poslovanje in ' klub je dobil tudi svoj pisarniški prostor. Začelo se je strokovno šola- nje psov. Prav tako pravilna vzreja. Pričeli so se redni pregledi — osnovanje rodov- nikov — razen tega pa tudi pouk članov o pravilni vz- goji, hranjenju in zdravlje- nju psov itd. Strokovno delo sta vodila Robič in Vodišek. Na pobudo društev je bila organizirana republiška zve- za društev oziroma klub % v za vzrejo sliižbenih in šport- nih psov, katere predsednik je bil priznani mednarodni strokovnjak Teodor Drenig s sodelavcem Miroslavom Zi- darjem, ki je izdal strokovne in poučne knjige, ki so vsem na voljo. Z odstopi, odhodi v druge kraje pa tudi s smrtjo neka- terih doslej delavnih članov, je delovanje kluba zaostaja- lo. Afirmacija kluba bi mo- rala biti tudi v tem, kako je treba štirinožnim človekovim prijateljem ravnati, da ne bo okolici nadležen, marveč, da bo priljubljen. Vse je odvis- no od gospodarja. Prav tako bi kazalo večjo pozornost po- svetiti obravnavi psov-klate- žev pa tudi lastnikov, ki s to dobro in vdano domačo živaljo slabo ravnajo, jo tr- pinčijo itd. Tudi na tem ko- raku marsikje zmanjka člo- vekove srčne kulture. Konč- no želimo, da bi se v to društvo vključilo čim več mladih, ki bodo našli v tej dejavnosti veliko lepega: to- varištvo, vzgojo in tudi re- kreacijo. Klub ima lepo urejeno vež- bališče nad mestnim parkom. RUDOLF FAJGELJ DOMAČA ZABAVNA GLASBA vi. zamejski festival — števerjan Organizatorji zamejskih festivalov domače zabav- ne glasbe iz števerjana pri Gorici v Italiji, so nam tudi letos poslali razpis VI. festivala, ki bo 19. in 20. junija 1976. Na festival se lahko pri- javijo vsi slovenski doma- či zabavni ansambli iz do- movine tn zamejstva. Or- ganizator prevzema vse stroške bivanja v štever- janu. Komisija za ocenje- vanje glasbe in besedil bo- do podelih naslednje na- grade: 1. za najbotljšo melodijo — 150.000 hr 2. za najboljšo izvedbo — 100.000 lir 3. za najboljšo p>evsko skupino ali solista — 50.000 lir 4. za najboljše besedilo — 50.000 lir 5. nagrado revije STOP bo podelilo občinstvo — 100.000 lir 6. nagrada revije ANTE- NA iz Ljubljane 7. nagrada »Trofeja an- sambla Lojzeta Hledeta« Skladbe, ki jih bodo iz- vajali ansambli, morajo bi- ti izvirne tn prvič izvedene na festivalu v števerjanu. Prijave pa se sprejemajo najkasneje do 20. marca 1976, na naslov: S.K.P.D. »Franc B. Sedej« — ans. »L. Hlede«, Trg Svobode 6, 34070 Števerjan — S Flo- riano, Gorizia — Italija. R. U. V KOZJEM SO PRAZNOVALI 8. februar j« sIovpn.skl kulturni praznik. Na ta dan je pred 127 leti za vedno zatisiiil oči največji slovenski pesnik dr. France I*re- šeren. Praznik proslavljajo po slo. venskih mestih, vaseh, šolah, to- varnah in druffod. V.sako leto po- delijo v Ljubljani naprade Pre- šernovega sklada. Dobijo jih ti- sti, ki ima.jo največ zaslutr za razvoj slovenske kulture in umet- nosti. Na naši šoli «110 8. februar sve- čano proslavili. V ffla.sbenpm ka- binetu smo .se zbrali učenci od 1. do 8. razreda. Na tablo so narisali učenci Prešernovo ro.jstno hišo. ob cvetlicah pa je stala Pre- šernova slika, Tovarišica Bosleva je pripravila * učenci recital, vmes pa .je o Prešernovem živ- ljenju pripovedovala* učenka Mo- nika Ilcstnik. DEJAN KRESNIH ŽELEZARNA ŠTORE Kadrovski sektor objavlja skladno s 33. členom samoupravnega spora- zuma o MRZD organizacije skupnih služb Železarne štore naslednja prosta delovna mesta v sektorju za novogradnje: 1. TEHNOLOG za strojno in elektro opremo pogoj: visokošolska izobrazba strojne ali elektro smeri in 3 leta prakse 2. TEHNOLOG za gradbeništvo pogoj: visokošolska izobrazba gradbene smeri in 3 leta prakse 3. ANALITIK — STATISTIK pogoj: višješolska izobrazba ekonomske, upravne ali statistične smeri ter 1 leto prakse 4. KEMIJSKI TEHNIK pogoj: srednješolska izobrazba kemijske smeri, 3 leta prakse ter pasivno znanje italijanščine V TOZD gradbeno-komunalno in stanovanjsko go- spodarstvo: VODJA tehničnega oddelka pogoj: višješolska izobrazba gradbene smeri s stro- kovnim izpitom in 3 leta prakse. Poleg navedenih pogojev morajo biti kandidati družbeno politično neoporečni in aktivni. Pismene prijave sprejema do 20.2.1976 kadrovski sektor Železarne Štore — KADROVSKI SEKTOR 18. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 12. februar 1976 št. 6 —- 12. februar 1976 NOVI TEDNIK — stran 19 Za vsak primer, če se ledene ploskve ne bi več na- redile, si je mali Iztok iz Šempetra nabavil nove kotalke. Vseeno upamo, da kotalkanje ne bo postalo zimski šport. Foto: EDI MASNEC V preteklem tednu je bil v mladinskem kliubu že če- trti koncert svojstvenega an- sambla ONE MAN BAND, ki ga vodi Grobler Matjaž — evropski potnik, odličen štu- dent višje upravne šole v Ljubljani, glasbenik ... dru- gače pa Celjan. Tokrat je svoj ansambel ojačal s sodelavci, ki so mu na koncertu poma- gali s klarinetom, še eno kitaro, glasovnimi efekti in s posebnostmi Borija Zupanči- ča. Klubska »koncertna dvo- rana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Koncert ni tako uspel kot so predvide- vali izvajalci. Nekoliko jim je FKjnagajalo ozvočenje, po- nagajali pa so tudi sami sebi, verjetno je bil vzrok temu premalo skupne vadbe. Kljub temu pa so obiskovalci kon- certa odšli zadovoljni. Naj nekoliko napišemo še o an- samblu One Man Band. Ce bi to ime prevedli, bi bil prevod v dejanskem pomenu takšen: Enega moža ansam- bel. Torej vodja ansambla— Grobler Matjaž je pri izva- janju svojih glasbenih del izredno delaven in zaposlen. Nekako istočasno igra na ki- taro, z nogami obdeluje bob- ne in činele, piha v kazoo ftrobenta v obliki pipice) in ko da iz ust kazao vskoči s petjem, poleg tega pa še ved- no poišče trenutek, da si obriše potno čelo. To je to- rej mož, ki obenem nadome- šča štiri glasbenike, mora pa imeti mnogo fizične kondici- je, če hoče to počenjati več kot uro nepretrgoma, kot to de- la Matjaž. Ker je takšna zvrst ansam- bla pri nas edinstven primer v Celju pa sploh, smo Matjaža IX) koncertu po- vabili v predsobo kluba in tam nam je povedal: »V poletnih počitnicah ve- liko potujem po svetu, rad grem v Holandijo, najrajši pa v Anglijo, konkretno v Lon- don. V Londonu pa človek marsikaj doživi, sliši in vidi. In tako sem se seznami z življenj^ posameznikov, ki igrajo po londonskih ulicah na svoje instrumente in si s tem služijo denar za pre- življanje. Navdušili so me z izvirnostjo, preprostostjo in iskrenostjo, vse to pa se je odražalo v njihovih pesmih. Pesmi so govorile o njihovem vsakdanjem življenju. Nji- hova glasba v glasbenem smi- slu ne pomeni dosti, lalako bi jo nekako primerjali z ameriškim bluesom. In tako sem se odločil. Kako to iz- vajam, je že opisano, ni lah- ko in zahteva mnogo kon- centracije. Pesmi pišem sam in to večinoma v angleškem jeziku, kar mi izredno poma- ga pri izpopolnjevanju an- gleščine. V pesmih pa opisu- jem dogodke, ki sem jih sam doživljal. Svoj način izvaja- nja glasbe bom še izpopol- njeval, seveda kot mi bo to dovoljeval čas, predvsem pa študij.« DANIEL MAJCEN ANEKDOTI Byron je nekoč plaval od Lida do Benetk. D'Annunzio je hotel pokazati, da mu je enak, pa je izčrpan skoraj utonil. Prijatelji so privoščljivo pripovedovali: uByron je potem plaval še po celem Velikem kanalu navzdol!« »2e,« je menil D'Annunzio, »ampak to ni več literatura, to je že šport.« Znani ameriški pravnik CIarence Darrovv je zasliševal pričo nasprotne stranke, od katere pa nikakor ni mogel dobiti logične izpovedi. Priča je nazadnje dejala: »Gospod Darrovv, kako morate dvomiti o mojih bese- dah? Saj sem se poročil z resnico!« »Ah«, je odvrnil Darrovv, »In kako dolgo ste že vdo- vec?«« SKOK ČEZ LUŽO (25) ZaniskI z enomesečnega potepanja po ZDA še na eno zanimivo re- klamo malega ekrana bi rad opozoril. Namreč, Američani proi>agirajo prav vse. Tako poštne us- tanove neprestano rekla- mirajo: telefonirajte čim- več. Poglejte, vaša mati živi daleč od vas, vi kot posloven človek ne mo- rete velikokirait k njej, za- to jo pokličite vsaj dva- krat ali trikrat tedensko. Pomislite, kako bo vese- la. Humana reklama ni kaj, vendar reklami ni niče- sar svetega, zato so re- klame najrazličnejših po- grebnih Ustanov edinstve. ne. Mi jih sicer večkrat poobjavljamo v humori- stičnih kotičkih, v ZDA pa so del vsakdanjega ži- vljenja. Zanimivo je tudi to, da predmetov ne reklamira- jo samo lepotice — »kot večinoma pri nas«, tem- več, običajne gospodinje, ki določeno stvar tudi i-e- snično uporabljajo, priz- nam, da so mi bile tak- šne reklame bolj prijetne, saj veste kako je to, ko ti na ekranu pokažejo na- ličeno lepotičko kako okusno speče piščanca, v resnici pa veš, da zna pripraviti samo jajca. TV opravlja tudi zelo zanimivo funkcijo »alar- ma«. Po velikem jezeru ob Clevelandu se mnogo- krat povsem nenadoma pripodi burja. 2e uro pred tem prično v spod- njem delu ekrana teči opozorila vsem ladjam m jahtam, da se takoj napo- tijo v pristanišče. Ali — strahoten smog je uklenil mesto — TV opozarja vse astmatike, srčne bolnike in stare ljudi naj ostane- jo doma. Na kratko, ti- sti, ki je »dober« in »ak- tualen« je tudi gledan, to pa pomeni, da veliko za- služi, ker Američan pač ni prisiljen, da gleda sa- mo en ali dva programa. še beseda o poročilih ali vesteh, precej jih je in kratka so. Dostikrat prenašana iz samega sre- dišča dogajanja pa naj bo to dvorana, ulica, po- žar sredi mesta in podo- bno. Tudi politiki in me- stni očetje imajo večkrat govore na malem ekranu, vendar s tem, da vsako minuto svojega govora tudi mastno plačajo. 2e zato je n.pr. potreben kandidatu za predsednika ZDA velik kapital. Nič ni zastonj. Seveda tudi radio ni zapostavljen, saj deluje brez števila raznih radij- skih družb. Obiskal sem eno od njih, ki jo je last- nik kupil za dvanajst mi- lijonov dolarjev. O tem sem pisal, danes pa kako je mogoče postati lastnik radijske ure. Več je radijskih postaj, ki so podružnice central- nih in je* tu nemogoče vmešavanje navadnega smrtnika brez ogromnega kapitala. Zato pa so to- liko interesantnejše lokal- ne radijske postaje, ki de- lujejo s celotnim časom emitiranja za različne na- rodnostne skupine. V Cle- velandu sta dve takšni po- staji. Za uro na dan ali na teden kupiš radijsko po stajo. Skratka, lahko ku- piš eno radijsko uro in jo uporabljaš za vse kar koli hočeš, seveda v ok- viru zakona o radijski mreži. Za takšno uro pla- čaš od 60 do 130 dolarjev na dan, odvisno če je to dopoldne, popoldne ali nedelja. Ta denar si po- vrneš s številnimi oglasi, ki ti jih plačujejo tvoji sonarodnjaki, saj ti ve- do, da na primer Poljaki poslušajo predvsem od- dajo v poljskem jeziku in podobno. Tako lahko v Clevelan- du poslušaš radijske od- daje v slovenskem, srb- skem, hrvaškem, polj- skem, madžars^kem, nem- škem, ruskem, ukrajin- skem[ indijskem, slova- škem, češkem itd. jeziku. Vse to pa spremljajo se- veda tudi pesmi teh naro- dov. Namreč Clevelandje pravi Babilon, o čemer v naslednjem nadaljevanju. Razumljivo je, da neka- teri »kupci« takšnih ra- dijskih Ur uporabljajo le- te tudi za politično pro- pagando, za blatenje raz- mer v stari domovini, vo- diteljev in obujanje spo- minov, kako je bilo ne- koč. Takšnim seveda po- magajo njihovi istomiš- Ijenild z denarnimi pod- porami v obliki reklam- nih obvestil. Med obvestili je največ vabil na piknike, na zbo- rovanja, na nastope pev- skih društev in podobno. Manjka pa ne tudi re- klam za domača jedila, ki jih laliko dobite takšna kot so bdla v stari domo- vini le tu in tu. Ob detaljnem opisova- nju radia in TV pa ne moremo mimo knjižnic oziroma knjig, saj toliko knjigarn in knjižnic kot jih je v ZDA samo nav- dušuje. Večina knjig je najprej natisnjena v luk- suzni izdaji (po 10 do 30) dolarjev, takoj zatem pa v ženpi izdaji, kjer jo ku- piš za naše razmere ne- verjetno poceni. Takšen sistem omogoča vsem slo- jem nakupovanje knjig. Omenim naj od knjiž- nic samo Javno knjižnico v Clevelandu, ki je s 3 mihjoni knjig in drugih publikacij tretja največ- ja v ZDA. (Kongresna knjižnica — ki ni javna — ima 18 milijonov pri- merkov in za ilustracijo: 2.000 olcen)! Javna knjiž- nica ima štiri nadstropja in je približno 3-krat več- ja od Narodnega doma. V pritljičju so samo roma- ni, sicer pa se deli na 40 samostojnih oddelkov s številnimi pododdelki. Med temi je tudi oddelek gramofonskih plošč (pred vsem resna glasba), kJ jih prav tako posojajo. Vsak oddelek ima tudi fo- tokopirni stroj, obstaja pa tudi velika dvorana s pisalnimi stroji, da si lahko prepišeš posamezne stvari. Na oddelku tujih knjig so tudd slovenske in seveda drugih narodov. Med njimi tudi takšne, ki so jih n. pr. v Buenos Airesu izdali slovenski vojni zločinci. V čitalni- cah študirajo mladi m stari, beli, rumeni, črni in rdeči. Najbolj zanimivo pa je — izposojanje knjig je povsem brezplačno. (se nadaljuje) Piše MILAN SENIČAR Svečano omizje v Slovenskem domu v Clevelandu, v velikanski dvorani, kjer je bilo mizami preko 300 gostov .lllce Kuhar, tajnica Združenja slovenskih društev v Clevelandu in Toni Petkovšek, najbolj znan voditelj sloven.ske ratli,iske ure, »kralj polke« in lastnik trgovine NOV J TEDNIK - Glasilo abčuisicu) organizacij Socaalisučne zveze aeiovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice. §enijui Šmarje pn ielšah m 2aJec - Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poštna predal 161; Naročmna m oglasi: Trg V kongresa 10 - Glavna m odgovorna uredmk: Bojan Volk; teiimčna uredmk: Drago Medved - Redakcija; Milan Božnč, Jure fCrašovec. Mateja Podjed Milan Seručai Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Strašek, Jane? VedenLk, Tone V rab) - Izhaja vsak četrtek - [zdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne itevllke 2 dm - Celoletna naročnina 75 dm, polletna 37 lin Teko« račim .50106-601-20012 OGP »DEJLO« Ljubljana - rolel uredn-štvo 22-369 m 23-105, maU oglasa m naročnine 22-80C